Naročnina
pnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljsko Izdata celolelno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. petlt-vrMa mali oglasi po 130 ln'2 D,večji oglasi nad 43 mm vlklne po Din 2'30, veliki po Л In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri več)em □ naroČilu popua( Izide ob 4 £julr<0 razen pondeljka In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici »t. 6(1/1 R oKoplsl se ne vračalo, net ranic! rana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2323
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava le v Kopltarfevl ul.it. <i * Čekovni račun: Lfuhlfana štev. 10MS0 In tO.349 za Inserale, Sarafevoši. 7563, Zagret» šl. 39.011, Praga ln Dunof št. 24.797
V službi framazonstva.
Mednarodno framasonstvo, ki mu je glavni namen, da katoličanstvu vzame vsak vpliv na javno življenje, si v prvi vrsti prizadeva, Ja prepreči politično organizacijo katoličanov in se v tem boju ne straši nobenih sredstev. Proti političnim strankam, v katerih se zbirajo katoličani, da branijo svobodo vere in krščanske temelje človeške družbe, mobilizira [ramasonstvo predvsem vplivne politike. Com-jes, Waldeck-Rosseau, Bismark, Giolitti itd. so bili eni vede, drugi nevede orodje v rokah ože, ki je po njih skušala katoliški element ir vsaki državi pritisniti k tlom kot neenako-jraven, da bi Evropi neomejeno zavladal brez-verski kapitalistični liberalizem. Ker katoli-itvo ščiti slabejšega pred močnejšim, zagovarja avtonomistično načelo pravice posamez-lih narodnih, gospodarskih in kulturnih sku-jin nasproti državnemu centralizmu in brani itanovsko uredbo države s strogo določenimi n medsebojno omejenimi pravicami vsakega itanu, da se prepreči izkoriščevanje dela, je ieveda framasonerija naperila vse svoje sile jroti njemu. Dočim je v velikih državah za->ada in v srednji Evropi masonerija, dasi še redno kolikortoliko močna, bitko v glavnem zgubila in se človeštvo odvrača od antikleri-(alizma k politiki pozitivnega in vzajemnega lela za vpostavitev najboljših vrednot zapadle kulture, se je našlo žal v naši mladi državi iatočišče za kovarstva lože, koje udarci so v irvi vrsti naperjeni proti Slovenski ljudski tranki.
Loži je Slovenska ljudska stranka trn v irti. Katoličani, politično zbrani v SLS in 1PS, sfpatrajo v državi SHS za svojo prvo lalogo, zediniti ustvarjajoče sile katoličanstva n pravpslavja, zapada in iztoka, k vzajem-icmu delu za utrditev krščanske kulture in iveljavljenje moralnih načel v političnem in loslovnem življenju države, ki naj bi bila iranik krščanske civilizacije in bi jo oplodila ; svežimi silami slovanskih rodov na Balkanu, larmonija med katoličani in pravoslavci. Slovenci in Hrvati na eni ter Srbi na drugi strani e temeljni kamen velike stavbe bodoče ob-îovljene krščanske družbe — ideja, za katero lela katolicizem z vso velikopoteznostjo in iirokodušnostjo brez vsakih ozkih, osvajal-lih ali egoističnih ciljev. Ker pa je internacio-îalna masonerija smrtna sovražnica resnično trščanskega pravičnega družabnega reda, se >o svoji politični ekspozituri SDS v Jugoslaviji : vsemi močmi trudi preprečiti harmonično iožitje med katoliškim in pravoslavnim delom Iržave. To skuša doseči stem, da straši Srbe : lažmi, ki so že od časa enciklopedistov v irožarni framasonstva: da hoče papež pravo-ilavce sebi podjarmiti, da je Cerkev sovraž-lica slovanskih narodov, osobito nekatoliških, la so politične stranke slovanskih katoličanov iamo orodje Vatikana itd., itd. V resnici pa žre masonom le za to, da podjarmijo oni jrezbožni kapitalistični internacionali tudi nlade slovanske rodove in jih uprežejo v ivoj voz.
Zato je bila svetovnemu svobodomisel-itvu SLS kot zaščitnica slovanske krščanske judske ideje že od samega njenega početka за poti. V stari Avstriji je masonerija mobili-:irala proti SLS nemško oblast v zvezi s slovenskimi liberalci. Ker se v stari Avstriji ni aoglo z zadostnim uspehom agitirati proti tatoličanom z odkrito brezverskimi izrecno mtikatoliškimi gesli, se je framasonstvo tukaj posluževalo drugih metod. Predvsem je raz-kričevalo voditelje SLS kot državi nevarne "ovarje in revolucionarje, ki ščuvajo ljudstvo, dasti kmeta proti vladajočim slojem. Slovensko ljudstvo, predvsem kmeta in delavca tla-Siti in ovirati na razvoju, pa je bil skupen interes slovenske liberalne gospode in nemških baronov ter birokratov, od katerih so tiili mnogi masonski bratje. Kranjska je pošiljala v dunajski parlament 10 poslancev, od leh je devet desetin kmetskega prebivalstva imelo samo 6 poslancev, ena desetina mestnega in trškega prebivalstva pa 3, na nič več kot 100 veleposestnikov pa je odpadel 1 mandat. To se pravi, pet slovenskih kmetskih glasov je veljalo toliko kot en gosposki glas. Slično je bilo razmerje v deželnem zboru. Ko je pa Gautsch 1. 1906. predložil parlamentu zakon o splošni in enaki volivni pravici, je bila slovenska »narodno-napredna« stranka, ki se v parlamentu ni izrekla samo proti temu Zakonu kot takemu,, ampak je pobijala princip splošne in enake volivne pravice sploh. Tako je slovensko svobodomiselstvo pod vpli-
vom masonerije nasprotovalo zakonu, ki je pomenil ojačenje politične veljave vsega avstrijskega slovanstva, ki po veliki večini obstoja iz kmetskih in delavskih mas. Isto protislovensko in protidemokratično tendenco je pokazalo slovensko »svobodomiselstvo« tudi v pobijanju od SLS započetega ljudskega zadružništva in ljudskega izobraževalnega dela, in kako so ti »naprednjaki« skupno pobijali od naše stranke zamišljeno in začeto elektrifikacijo kranjske dežele, je še vsem v spominu. Vse to zato, ker jim jc po njihovi fra-
masonski mentaliteti bil zoprn prosvetni, gospodarski in socialni dvig ter osamosvojitev slovenskega katoliškega ljudstva od jarma izkoriščujoče ga »gospode«.
Isto vlogo igra v novi jugoslovanski državi naslednica starega slovenskega liberalizma, SDS, ki je SLS takoj izpočetka razvpila kot »boljševiško«, monarhizmu, dinastiji, državnemu redu in obliki nevarno ter demagoško. Kakor očetje, tako sinovi, kakor loža izven meja naše države, tako njeni bratci v Jugoslaviji!
Jeseni bomo imeli volitve.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) »Samouprava«, glavno glasilo radikalne stranke, priobčuje pismo radikalnega prvaka Ace Stanojeviča, ki slove:
»Bel r rajsko »Vreme« od srede je objavilo mišljenje nekaterih radikalov o nadaljnjem njihovem delil v stranki in da je ministrski predsednik Vukičevič tudi z mojim blagoslovom prišel na upravo države. Prosim Vas, da objavite, da moj blagoslov tu ni bil potreben, niti je kdaj Vukičevič zanj prosil, niti je bil on kdaj dan. G. Vukičevič je tudi brez njega ustvaril misijo, ki mu je bila poverjena. Sprejmite prepričanje o mojem odličnem spoštovanju. Knjaževac, 20. aprila 1927. A. M. Stanojevič.« — To pismo je izzvalo živahno senzacijo. Kakor znano, je Aca Stanojevič že za časa Nikole Pašiča igral važno vlogo pri reševanju vseh problemov in edino on je imel moč, da je v najtežavnejših situacijah vplival na Pašiča. Kadarkoli so za radikalno stranko nastopili težki trenotki, je Pašič vedno poklical Aco Stanojeviča v Belgrad in njegovo mišljenje je bilo vedno me-rod a j no. Iz pisma samega zaključujejo nekateri, da ' je Aca Stanojevič protiven sedanji vladi in se smatra to njegovo mišljenje kot neke vrste protest iz naroda proti načinu reševanja krize. Tudi iz drugih krajev notranjosti Srbije prihajajo slični glasovi. Zdi se, da pristaši radikalne stranke na deželi nikakor ne odobravajo koraka Velje Vukičeviča in tovarišev v radikalnem klubu in nekateri ce. lo mislijo, da bi ta pokret znal zavzeti širše dimenzije.
j Zanimivo je, da vlada slično mišljenje tudi v krogih pristašev demokratske stranke, i Za jutri je sklicana seja glavnega odbora de-1 mokratske stranke, na kateri bo glavni odbor zavzel stališče k sedanjemu položaju in nasproti članom Demokratske zajednice v kabinetu Velje Vukičeviča. Kakor znano, je de-j mokratski klub svojčas že odobril to novo kombinacijo, vendar pa je mogoče, da glavni odbor ne bo osvojil tega mišljenja, ker imajo v njem večino člani Davidovičeve orienlacije. Vendar pa se misli, da bi tak sklep glavnega odbora demokratske stranke ne mogel škodovati današnji vladni koaliciji, ki itak ne počiva na koaliciji radikalne in demokratske stranke, marveč na medsebojnem zaupanju oseb, ki so stopile v kabinet. Da se vlada na take glasove ne bo ozirala, se vidi tudi iz dejstva, da tako Vukičevič kakor Marinkovič kličeta v Belgrad svoje prijatelje in se z njimi posvetujeta. Smatra se, da iščeta ljudi, na katere bi se v slučaju volitev lahko brez rezervo naslonila.
Sploh postajajo glasovi o predstoiečih volitvah vedno živahnejši in skoro gotovo je, da bodo volitve razpisane »e pred 1. avgustom t. j. pred sestaukom Narodne skupščine. 0 priliki razpisa volitev bi se pa izvršila rekonstrukcija vlade. Glasovi o razpustu skupščine in o razpisu volitev se stalno innože in dobro informirani krogi te vesti precej odločno potrjujejo. Zato se lahko vzamejo kot točne in je verjetnost, da bomo še to jesen imeli volitve, velika.
Na potu k spravi?
SKRAJNO MIROLJUBNO STALIŠČE NAŠE VLADE.
Mussolini odklanja revizijo tiranskega pakta.
Belgrad, 28. aprila. Iz Londona poročajo, da smatrajo tamkajšnji krogi po prihodu novega italijanskega poslanika Bordonara v London položaj na jugovzhodu Evrope kot znatno omiljen. Bordonaro da je v imenu italijanskega ministrskega predsednika Musso-linija zagotovil, da bo italijanska vlada vse storila, da se na podlagi direktnih pogajanj doseže sporazum z Jugoslavijo. Opozoril je, da je Mussolini sprejel jugoslovanskega poslanika v Rimu Rakiča, kar se more smatrati kot začetek direktnih pogajanj z Jugoslavijo. Obenem je Bordonaro namignil, da zadnjega Mussolinijevega komunikeja glede tiranskega pakta ni vzeti dobesedno in da je možnost pogajanj slejkoprej dana.
Iz Londona poročajo dalje, da se je drž. podtajnik zunanjega ministrstva T i r r e 1 na svojem povratku iz Egipta ustavil v Rimu in se tu proti pričakovanju ustavil za več dni. To se spravlja v zvezo z angleškimi prizadevanji v albanskem konfliktu. Anglija da je spoznala nevarnost, ki jo ustvarja italijanska politika na Balkanu; zato Anglija te politike nikakor ne namerava več brezpogojno podpirati.
v London, 28. aprila. (Izv.) Z ozirom na odgovor Mussolinija na angleško posredovanje v konfliktu ob Adriji zatrjujejo v poučenih krogih, da je imela angleška vlada edino-le namen pospešiti prijateljskim potoni in brez sile izravnavo nesoglasij med Rimom in Belgradom. To je bilo samo posredovanje in o izvajanju kakega pritiska tu ni govora.
Belgrad, 28. aprila. Včeraj se je oglasil na zunanjem ministrstvu italijanski poslanik Bodrero in imel daljši pogovor z bivšim pomočnikom zunanjega ministra Jovo Markovi-ćem, ki odhaja iz zunanjega ministrstva.
Rim, 28. aprila. »Giornale d' Italia« prinaša po barcelonski »Vanguardiji« pogovor španskega časnikarja Fabijana Vidal z »neko srbsko osebnostjo«, katere imena Vidal ne navaja. Ta osebnost da je izjavila, da so vse italijanske obtožbe proti Jugoslaviji popolnoma neutemeljene in zgolj sredstvo izzivalne
kampanje. »Jugoslavija prav nič ne misli na oboroževanje. Srbi, Hrvati in Slovenci so se komaj začeli sporazumevati in dolgo časa ne bodo mogli drugega nego hraniti na dnu srca grenkost in sovraštvo zaradi Istre, Reke in Albanije. Albanija bi se bila morala dati Jugoslaviji, ker tvori drugi del njenih pljuč. Albanija nikdar ne bo zrela za samostojnost, a Jugoslavija bi bila v njej napravila red. Sedaj ima Italija v njej svojo vlado in po tiranskem paktu je Albanija enostavno italijanska provinca. Ta napaka mednarodne politike se bo morala prej ali slej popraviti — izlepa ali izgrda.«
Na podlagi teh izjav neke imaginarne »srbske osebnosti« prihaja »Giornale d' Italia« do zaključka, da morajo tudi najneizprosnejši nasprotniki fašistovske zunanje politike izpre-meniti svoje stališče.
»Lavoro d' Italia« in drugi italijanski listi prinašajo skoraj v celoti obsežne Nittijeve izjave pariškemu dopisniku belgrajskega »Vremena«. Pri tem označujejo Nittija za tipičnega izdajalca domovine in zahtevajo, da sc mu končno vzame italijansko državljanstvo.
Pariz, 28. aprila. (Izv.) »Petit Parisienne« prinaša izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra Marinkoviča o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Marinkovič izjavlja, da je Jugoslavija vedno pripravljena pričeti direktna pogajanja, nakar nadaljuje dobesedno: »Ako pride med Italijo in Jugoslavijo do popolne in jasne obrazložitve potom direktnih pogajanj, sem prepričan, da se iz tega izcirni lojalen in trajen sporazum med obema državama. Oficielno smo mi šc vedno prijatelji in zavezniki, kar sc ne sme pozabiti. V tem položaju bi ne bilo težko z nekaj dobre volje od obeh strani spremeniti to formalno vez v resnično prijateljstvo. Na noben način nc more trajati še nadalje sedanji položaj. Treba je pozorno in lojalno proučiti vprašanja, ki nas ločijo, študirati jih drugega za drugim in jih praktično rešiti z duhom realizma in brez elementov egoizma in lastnega prestiža. Jasni zgledi dokazujejo, da sc dva naroda, med ka-
terima se iskreno želi sporazum, vedno sporazumeta.«
London, 28. aprila. (Izv.) »Times« poročajo o stališču Italije glede albanskega spora naslednje: Prvi dan aprila je angleški poslanik v Rimu sporočil Mussoliniju Chamberlainovo mnenje o krizi v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo v zvezi z albanskim vprašanjem. Od začetka je Anglija zastopala stališče, da bi bila direktna pogajanja najboljše sredstvo zà rešitev vprašanja, še posebno, ako bi jugoslovanska vlada pokazala spravljivega duha v subsidiarnem vprašanju zelo zakasnele ratifikacije nettunskih konvencij, Da se izognemo nadaljnjim sporom, bi bilo treba proučiti celotni položaj med Italijo in Jugoslavijo, ki ga je ustvarila tiranska pogodba. Mussolinijev odgovor, ki je radi velikonočnih praznikov nekoliko zakasnel, je sedaj v Londonu znan. Stališče je to-le: Dogodki so pokazali, da je bilo italijansko opozorilo o nevarnosti zunanjega napada proti vladi Ahmed-bcg Zoga potrebno, sedaj pa ne obstoja nikak incident med zaveznicama, o katerem bi bilo treba razpravljati. Odnošaji med Belgradom in Rimom niso prekinjeni in katerasibodi izjava, ki jo želi dati jugoslovanski poslanik v Rimu, bo sprejeta z duhom prijateljstva in dobrega sosedstva. Toda tiranska pogodba je bila sklenjena med Albanijo in Italijo v polnem izvajanju njiju suverenih pravic. Kaj vsebuje ta pogodba, je bilo razloženo pred ratifikacijo od strani albanskega parlamenta. Ker ni pogodba naperjena proti nobeni drugi državi, ni nobenega vzroka, da bi se ponovno o nje; razpravljalo.
Seja po?»ia mcidentov.
Belprad, 28. aprila. (Izv.) Današnja seja «ikonodajnega odbora je bila polna incidentov, ki sta jih s svojim nastopom povzročila vladni poverjenik dr. Dušan Subotič in predsednik odbora Ljuba Zivkovič. Obravnavalo se ie šesto poglavje, ki govori o tem, kako jo postopali v slučaju, če kdo zagreši hkrati več kaznivih dejanj ali pa je če je kršenih več zakonskih predpisov. Ze pri tem poglavju se je razvila živahna debata, ker vladni poverjenik dr. Subotič ni dal pojasnila, ali se nanašajo določbe tega poglavja samo na kazenski zakonik ali tudi na druge posebno zakone, o katerih govori čl. 12. načrta. V to debato so posegali dr. H o d ž a r , dr. Gosar, dr. Subotič, Kosta Timotijevič, minister pravdo dr. Srskič. Tako se je zgodil prvi incident, ko je na stvarno vprašanje vladnega poslanca in bivšega ministra pravde Koste Timoti-jeviča vladni poverjenik dr. Subotič odgovoril, da to, kar on vprašuje, predavajo dijakom na univerzi, da bi pa kandidat pri sodnem izpitu padel, če bi tega ne vedel. Po posredovanju ministra dr. Srskiča se je sprejela sprememba teksta v tem smislu, da se nanaša to brezpogojno na določbe kazenskega zakonika, nakar se je razpravljalo o naslednjem poglavju, ki govori o pogojni obsodbi in je takoj pri prvem členu radi nejasnega teksta prišlo do nadaljnjih incidentov. Nejasnost tega teksta je kritiziral najprej dr. II od žar, vladni poverjenik dr. Subotič pa se je postavil na stališče, da je tekst jasen. Nato se je oglasil dr. Kojič, ki je pripomnil, da stiliza-cija ni jasna in da izraz »ozbiljno izjasniti« (resno izjaviti) v tej zvezi ni pravniški. Na te besede je takoj reagiral vladni poverjenik etr izjavil, da bo odložil funkcijo vladnega poverjenika, češ da ga je dr. Kojič razžalil in da mora dr. Kojič razžalitev preklicati. Nato je zopet vstal dr. Kojič, ki je' izjavil, da to ni nobena žalitev za dr. Subotiča, da pa on kot vladni poverjenik v zakonodajnem odboru v navzočnosti odgovornega ministra nič no pomeni. Minister dr. Srskič je nato pokazal voljo, da se radi nastalega spora stvar stiJizacije odloži. Predsednik je pa kljub temu od redil glasovanje. Glasovalo je 8 članov proti taki stilizariji člena. Člani zakonodajnega odbora so zahtevali, naj se izvrši tudi pro-tiglasovanje, ker ni jasno, kje je večina. Pri tem glasovanju je bil za ta člen samo samostojni demokrat dr. Budisavljevič. Kljub temu je predsednik proglasil, da je člen sprejet in dodal nauk, da so zakon izdelali strokovnjaki in naj člani zakonodajnega odbora zato ne zahtevajo sprememl>e od strokovnjakov izdelanega teksta. Ta izjava je izzvala splošen odpor. Dr. Gosar je posebej protestiral proti temu, češ da nismo glasovalni stroji in da bi po Zivkovičevi teoriji sploh ne bilo treba parlamentarne debate v strogo juridičnih, narodnogospodarskih in drugih vprašanjih. Nato je predsednik Zivkovič zopet ponavljal svojo zahtevo, da se ne spremeni tekst, nakar so zastopniki Jugoslovan-
ekega kluba zapustili sejo; istotako je v mak protesta zapustilo sejo več radikalov, med njimi dr. Kojdć in dr. Velja Popovič. Ker je bilo sedaj premalo članov za razpravo, je bila seja prekinjena in sklicana za jutri popoldne ob polštirih.
Lepa navodila gospoda Vukičeviča.
Bolgrad, 28. aprila. (Izv.) Predsednik • tode in notranji minister Velja Vukičevič je na vse velike župane poslal sledeče pismo:
»Gospod veliki župan! Po visokem zaupanju Nj. Vel. kralja sem sestavil 13. t. m. vlado in istočasno sprejel upravo tudi nad ministrstvom za notranje zadeve, o čemer sem Vas brzojavno obvestil že 17. t. m. Sprejemajoč ta resor, pričakujem od Vas kot najvišjega predstavnika kraljevske vlade v Vam poverjeni oblasti, da mi boste v izvrševanju moje naloge pomagali iskreno in vestno. Pričakujoč tega od Vas, Vas pozivam, da bodite v izvrševanju zaupane Vam dolžnosti proti vsem in vsakomur nepristranski. Zakonske predpise izvršujte v vsej strogosti, ne da bi delali kako razliko, bilo v pogledu plemenskem ali verskem in istotako niti v strankarskem. Potreba je poudariti voljo zakona nad voljo poedincev, dvigniti splošne interese nad vse ostale, naj izvira iz katerihkoli namer in naj ima še take cilje. Razumevajoč to svojo nalogo bom s svoje strani vse storil, da zakonske odredbe dobe polno veljavo. Zato bom brez,pogojno podvzel vse zakonske mere proti onemu, ki bi se pregrešil proti pozitivnemu zakonskemu predpisu. Potrebno je torej, da se tako z Vašim kakor tudi z delom Vam podrejenih organov ne izziva pri državljanih nezaupanje v pravilno izvrševanje zakonov radi vpliva nepoklicanih čini-teljev. Pod takimi vplivi gre tudi uradništvo »emterija s prave poti, da ne izvršuje zakon-svojo temeljno misel, Vam priporočam, da vzvišeno delo svojega poklica. Od tod se pojavljajo škodljivi in večni spori, izziva se nepotrebna plemenska in verska prenapetost, /gublja se vera v pravičnost in pravilno delovanje posameznih organov, v očeh državljanov pa pada ugled oblasti. Razlagajoč Vam to svojo etmeljno misel, Vam priporočam, da celokupno svoje akcije usmerite v smislu mojih intencij. V prvi vrsti Vam je dolžnost, da najstrožje opozorite svoje organe na striktno spoštovanje zakona in izvršite v posameznih slučajih, ki bi bili protivni mojemu navedenemu nazoru, s strogo preiskavo ter me o rezultatu takoj obvestite. S svoje strani pa bom storil vse, da one, ki se pregreše proti pravilnemu izvrševanju zakonskih predpisov, doleti primerna kazen. Istotako bom strogo pazil na delo in obnašanje uradnikov mojega re-sora. tako v izvrševanju službene dolžnosti, kakor tudi izven njega. V tem oziru ne bom nikomur prizanašal, da bi tudi e svoje strani pokazal, koliko kot minister dam na spoštovanje zakonov in vpliv poverjenega mi ministrstva.«
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Danes popoldne je imela vlada sejo, na kateri so razpravljali o raznih resornih vprašanjih. Minister prometa je dobil pooblastilo, da kupi na Poljskem železniški materijal v vrednosti 1% švicarskih frankov, Ln to iz onega denarja, ki ga dobimo za na Poljsko prodan tobak. Istotako je dobil pooblastilo, da kupi 250.000 železniških pragov. Sicer je vlada razpravljala o vprašanju podaljšanja stanovanjskega zakona in o kreditih za zgradbo uradniških stanovanj. Več vprašanj pa je bilo preloženih na pozneje.
Posojilo drž. hipotekarne banke.
Belgrad, 28. aprila. (Izv.) Poročilo iz Londona. Reuter javlja iz Newyorka pod včerajšnjim datumom, da se je tam izvršila emisija bonov jugoslovanske državne hipotekarne banke, ki se glase na 30 let z 7% v znesku 12 milijonov dolarjev. Emisija je vpisana preko iznosa. Jugoslovanska državna hipotekar-na banka je dobila boljše pogoje in večje ponudbe nego katerakoli državna hipotekama banka tekom tekočega leta.
Nemško-jugoslovanska trgovinska pogajanja.
Berlin. 28. aprila. »KOlnische Volkszei-tung« poroča, da se začno nemško-jugoslovanska trgovinska pogajanja koncem inaja. Glavna pogajanja se bodo vršila v Berlinu, o podrobnih vprašanjih pa se bo razpravljalo v Belgradu. Merodajna mesta so pozvala gospodarske korporacije, naj predlože svoje želja Nova nemško-jugoslovanska trgov, pogodba se ima skleniti na podlagi obojestranskih največjih ugodnosti. Jugoslovanska delegacija pride v Berlin naravnost iz Ženeve, kjer bo sodelovala na svetovnogospodarski konferenci.
IGNACIJ DARANYI UMRL.
Budimpešta, 28. aprila. Tu je umrl bivši poljedelski minister Daranyi, star 75 let. Med bivšimi nemadjarekimi narodnostmi Ogrske se je žalostno proslavil e svojo kolonizacijsko politiko: po vseh središčih drugih narodnosti je ustanovil madjarske naselbine in s tem ognjišča neprestanih sporov in šikan. Zadnja leta je živel popolnoma sam zase.
Seja ljubljanske oblastne skupščine
Se)o (e ob 9. uri otvoril predsednik dr. M. Natlačen in najprej poročal o predlogih, ki so jih vložili poslanci Te predloge bomo o priliki priobčili.
Nato je predsednik prejel k dnevnemu redu in otvoril razpravo o
SLUŽBENI PRAGMATIKI ZA NAMEŠČENCE OBLASTNE SKUPŠČINE.
Prvi je dobil besedo poslanec Ivan Mazovec, kot poročevaleo odseka za uredbe. Z njemu lastnim sarkazmom je slikal nade in iznenadenja državnih uslužbencev ki so se veselili lepih dni v narodni državi, doživeli pa so strašno razočara-nje. Govornik je ostro bičal strankarsko partizan-stvo, ki preganja državnega uradnika in množi peiizioniste.
Dalje poročevalec razpravlja o načelih osnutka pragmatike ter zaključi svoja izvajanja s sledečimi besedami;
Prvi stan, ki je prišel pod kolo gospodarske krize, je bilo ravno uradniitvo. In ko se je pričelo uradništvu slabo goditi, so bili razni drugi stanovi, ki jih ne bom imenoma tukaj našteval, tisti, ki so se bedi uradništva nekako, da se izrazim milo, škodoželjno muzali. Toda ti zastopniki drugih stanov niso vedeli za dejstvo, da je Ljubljana izrazito uradniško mesto in da bodo dejstvo, da uradnik izgubi kupno možnost, ker so mu pičli dohodki do neznosnosti zmanjšali njegovo kupno moč, da bo pri uradniški bedi predvsem in v prvi vrsti trpel tudi obrtnik in trgovec. Kakor smo vsi videli, je v resnici prišla kmalu za tem katastrofa obrtniškega in trgovinskega stanii. Kajti preje si je lahko uradnik kupil na leto dve do tri obleke, sedaj pa popravljamo stare, jih krpamo in si damo stare obnošene obleke preobračati. Pa »o prišli trgovci in so nam začeli ponujati nove obleke na obroke. Toda tudi teh ni več zmogel uradnik. S tem dejstvom je dovolj označena kriza in žalostno stanje naših obrtnikov in trgovcev.
Zato rečem pač najboljše, ako omenim, da je grozeča gospodarska kriza zajela vse stanove. Končno so prišli pod mlinsko kolo še bančni uradniki zaradi kriz, ki so jih doživljale razne banke. Gospodje, ki so bili vajeni na 25.000 do 30.000 Din mesečne plače, so postali jako zadovoljni, ako se jim je sploh kje posrečilo dobiti službo z zelo skromno plačo.
Vse naštete razmere pač označujejo dovolj jasno kruto gospodarsko krizo, iz katere se bo na vsak način treba nekako izvleči.
Mislim in ponbvno poudarjam stališče, da se bomo mogli rešiti iz te grozeče gospodarske krize samo potom solidarnosti med vsemi stanovi, ne pa potom razrednega bofa, ki bi zanesel sovraštvo med posamezne stanove, ki so vsi že itak dovolj udarjeni in ogroženi po posledicah svetovne vojne. Razredni boj bi vso družbo le bolj potegnil v umazana tla medsebojne mržnje in samo solidarna vzajemnost bo znala nafti izhod iz teh obupnih razmer.
Zate pa me navdaja ponos, ko morem Izjaviti, da so ravno zastopniki kmečkega in delavskega stana v naši oblastni skupščini bili pri razpravi pri tej pragmatiki prvi, ki so nudili roko, da rešijo naše uradnike propada. Ravno naš kmečki in delavski stan, ki fu smem imenovati najbolj trpeča stanova med nami, sta se toplo zavzela za uradništvo pri izdelavi naše pragmatike. Zato se jim najtoplefe zahvaljujem in pričakujem, da bo tudi visoka zbornica jim dokazala svojo hvaležnost s tem, da bo vodila debato o službeni pragmatiki stvarno in da bo tudi za njo glasovala, kar se je tudi v odseku v složnem sodelovanju opozicije pokazalo.
Poročevalec je nato predlagal takojšen prehod k specialni debati.
Zastopnika samostojnih kmetov in SDS sta dala kratki izjavi, v katerih sta pohvalila novo pragmatiko kot delo, ki uvažuje vsa napredna načela službenega razmerja. Zastopnik SDS je zahteval kot zadnjo instanco v disciplinskih zadevah upravno sodišče, dočim je večina vztrajala pri tem, da je zadnja instanca plénum oblastne skupščine. Z favno razpravo v plenumu je itak izključeno vsako krivično preganjanje uradnika. Samouprava pa najvišjega razsojanja o svojih uslužbencih ne sme dajati iz rok. Dalje je dr. Kramar zahteval družinske doklade tudi za nezakonske otroke uradnikov. Večina je to odklonila.
Pragmatika je bila nato v načelu sprejeta soglasno. V podrobnostih je manjšina glasovala sicer najprej za svoje izpreminjevalne predloge, ko pa so bili ti odklonjeni, je osvojila vse predloge večine, le pri svoji zahtevi po upravnem sodišču zadnje instance je vztrajala in glasovala proti predlogu večine.
Po glasovanju o službeni pragmatiki je dobil besedo poslanec dr. Ivo Česnik, ki je v imenu odseka za uredbe poročal:
Oblastni odbor je stavil predlog, visoka skupščina skleni, kraljeva vlada v Belgradu se naproša, da uzakoni
NADZORSTVO OBLASTNE SAMOUPRAVE NAD OKRAJNO SAMOUPRAVO
v samoupravnih poslih s tem, da doda členu 2. zakona o oblastni in okrajni samoupravi točko 17., ki naj se glasi: »Nadzorstvo nad okrajnimi samoupravami v samoupravnih poslih«, k členu 102. citiranega zakona pa naj se doda točka 10., ki na| se glasi: »Nadzorstvo nad občinami, Vi nimajo lastnega statuta, v samoupravnih poslih.«
V zakonu o okrajnih in oblastnih samoupravah ni namreč določeno, da spada tudi nadzorstvo nad občinami glede samoupravnih poslov pod okraino samoimrovn. knlmr tudi nt določeno, da
spada to nadzorstvo pod nadzorstvo oblastne samouprave. V čl. 2„ odnosno v čl. 102, zakona o oblastni in okrajni samoupravi so našteti posli, k» spadajo v področje oblastne, oziroma okrajne samouprave. Noben izmed teh dveh členov pa no omenja nadzorstva nad samoupravami, da bi bilo edino pravilno in logično, da bi nadzorstvo nad okrajnimi samoupravami v samoupravnih poslih izvrševala oblastna samouprava, nadzorstvo nad občinami, ki nimajo lastnega statuta pa okrajna samouprava. Res se to nI izvršilo in je taka določba nujno potrebna in zato predlaga odsek, da naj se doda čl. 2. točka 17. in čl. 102. točka 10. Glede tega vprašanja smo bili pri odseku uredbe in druge predloge edini in mislim, da bomo edini glede tega tudi v zbornici. Zato smo stavili ta predlog in upam, da bo sprejet. Oblastni odbor naj izposluje od centralne vlade v Belgradu, da se ta naš predlog uzakoni.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je zbornica razpravljala o predlog« poslanca Umnika, Uršiča, Majeršiča, Planinca Ln tovarišev glede
NOVEGA UČNEGA NAČRTA NA OSNOVNIH ŠOLAH.
Poročevalec dr. Ivo Česnik je izvajal: Poslanec Umnik in tovaširi so stavili predlog glede spremembe učnega načrta na osnovnih šolah ter omenjajo, da je učni načrt, po katerem sede v šoli učenci od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne, slab, ker je to dolgo sedenje v šoli za male otroke ne samo prenaporno, ampak tudi zdravju skrajno škodljivo. Za starše same pa nastane škoda s tem, da so vsi otroci naenkrat z doma. Zato predlagamo, da naj se uredi pouk na osnovnih šolah tako, da prihajajo mali šolarji ločeno od večjih šolarjev k pouku, in da naj se posreduje pri učni upravi, da se na osnovnih šolah razdeli pouk po malih in večjih učencih.
Odsek je sklepal o tem predlogu. Vsi poslanci so soglašali, da naj se ta predlog priporoči oblastni skupščini. Učni upravi naj se priporoči, ^a sc pouk za osnovne šole razdeli tako, da bodo . cčji šolarji skupaj in manjši skupaj.
K stvari je izpregovoril tudi veliki župan dr. Fran Vodopivec: Glede tega predloga lahko izjavljam, da sem jaz že poprej, preden «em vedel za ta predlog, govoril z g. prosvetnim inšpektorjem, da se izvede to, kar se predlaga v tem predlogu. (Odobravanje.)
Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je predsednik odredil razpravo o poročilu za uredbe in druge predloge glede predloga g. poslanca Sitarja in tovarišev. Ti so namreč stavili
PREDLOG GLEDE PREMESTITVE OKRAJNE OBLASTI IZ LAŠKEGA V TRBOVLJE.
Odsekov poročevalec dr. Ivo Česnik je priporočil sledečo rešitev:
Oblastni odbor naj posreduje pri velikem županu, da se v Trbovljah ustanovi takoj ekspozitura okrajnega glavarstva v Laškem. — Kolikor je meni znano, so se s tem zadovoljili vsi gg. tovariši, in sicer radi tega, ker bi bilo po mojem mnenju za prestavitev okrajnega glavarstva potrebna posebna naredba ministrstva. Ker bo itak tozadevno gotovo še prišlo na vrsto vprašanje, da se bodo morala posamezna okrožja, oziroma okraji drugače urediti, kakor so sedaj urejeni Sedaj obstojajo namreč neke anomalije, kakor n. pr. ta, da spada Višnja gora pod Litijo, kamor imajo tako težavno prometno zvezo. Isto velja glede krškega okraja. Te zadeve bo treba pač skupaj urediti. Odsek je bil mnenja, da naj se Trbovljam pomaga na ta način, da dobijo Trbovlje ekspozituro okrajnega glavarstva v Laškem. Prosim gospode, da glasujejo za odsekov predlog.
Soglasno sprejeto.
Predsednik dr. Marko Natlačen prehaja k nadaljnji točki poročila odseka za uredbe in druge predloge, namreč k predlogu g. posl. Tomazina in tovarišev
GLEDE CESTNEGA IN VOZNEGA REDA,
Poročevalec poslanec Oblak poroča: Slabo stanje naših cest brez razlike, kam spadajo, je pač vsakemu znano. Zlasti se mnogokrat dogaja, da ceste po leta in leta niso nasute z gramozom. Kadar pa cestna uprava dobi kredite in denarna sredstva, tedaj pa nasujejo brez vsakega usmiljenja. Mnogokrat se dogaja, da vozovi naravnost orjejo po gramozu. Če tedaj pride težak voz, naložen z lesom ali kakim drugim težkim tovorom, se ni čuditi, če dostikrat ne more voziti po pravi strani, ki jo predpisuje cestni policijski red. Zato je včasih naravnost krivično, ako oblasti kaznujejo voznika brez ozira na okoliščine. Voznik bi dostikrat moral obtičali s svojim vozom v gramozu, ako bi hotel voziti tako, da se izogne kazni. Odsek se je o tej stvari posvetoval in je sklenil, naj oblastni odbor vpliva na merodajnih mestih, pri okrajnem glavarstvu itd., da se bodo take kazni kolikor toliko omilile, kadar se bo dokazalo, da voznik ni vozil po napačni strani iz nemarnosti. Odsekov predlog se je soglasno sprejet
Na vrsto je prišel predlog poslanca Nema-niča in tovarišev, da bi bili enkrat na mesec
URADNI DNEVI V OBČINI STARI TRG IN SEMIČ.
Poročevalec poslanec Evgen Jarc predlog priporoča: Kdor pozna Belokrajino, ve, da je Stari trg zelo oddaljen od železnice in da je cestna zveza v skrajno slabem stanju. Isto velja glede Semiča. Mislim, da mora nnrevn gledati, da se ljudstvu prihrani kolikor mogoče stroškov. S tega i
stališča prosim, da glasujete za odsekov predi — Soglasno sprejeto.
Nato se je prešlo k poročilu odseka uredbe in druge predloge, in sicer k predlogu , slanca Permet« ln tovarišev glede dodatka k konu o
VARSTVU REDKIH ŽIVALI, RASTLIN IN JA
O tem je poročal prof. Jarc sledeče: predlog se tiče tako zvanega varstva prirodi znamenitosti. To stremljenje ima v marsikak, pogledu veliko važnost. Samoposebi je umev, da je varstvo teh predmetov velikega pomena znanost in pouk. Velik pomen ima pa tudi s lišča tujskega prometa. Pri nas v Sloveniji se za zaščito teh naravnih znamenitosti uzako sklep bivšega deželnega odbora, in sicer z , redbo pokrajinske uprave z dne 19. februai 1921. Ta naredba pa je jako površna in pora« lele nekak osnutek uaredbe, ki bi bila tozadev, potrebna. Zato bi bila moja želja, da se ta zaki razveljavi in da bi imeli v naši zbornici prilil skleniti uredbo, ki bi res odgovarjala potreba. Zakon o varstvu naših nenadomestljivih naravn spomenikov se mora kolikor mogoče razširi Ustvariti moramo tudi nekako središče za vj etvo naših spomenikov. Za raziskavanje jam im mo že posebno društvo. V muzeju obstoji že tu neko središče za varstvo vseh naravnih spom nikov. Toda vsa stvar je takorekoč še v povoji Radi tega je bil predlog g. poslanca Permeta zc umesten in tvori nekako prvi korak za uredit, teh stvari Sedaj se dagaja, da posamezni poses niki ovirajo dohod do znamenitih jam. V okoli kraja, odkoder je g. predlagatelj, so odkrili zni menito jamo, ki so jo strokovnjaki deloma že pri gledali. Dohod k jami pa posestnik ovira. Misli: da je naravno, da zahtevamo k takim znameniti stim prost dohod. Ta namen ima predlog g. tovi riia Permeta, prosim, da ga sprejmete. Soglasn sprejeto.
S tem je bfl dnevni red dopoldanske sej izčrpan in predsednik je določil prihodnjo sej za pol šestih popoldne.
Popoldansko sejo je otvoril predsednik d Natlačen ob pol 6. uri. Najprvo je sporočil skii| Mini več novih predlogov, ki so jih stavili oblasti poslanci, nato pa takoj odgovarjal na mterpeknj poslanca Jana in tovarišev glede
MOSTU NA DEŽELNI CESTI LESCE—BLEI). ki ga je zgradil zasebni odbor, ki mu načelujet tovarnar Kunčič ln župan Vidic iz Lesec. Ta odbo je na zasebnem svetu graščaka Kende zgradil u ellan lesen moet mesto prejšnjega, ki ga je vod odneela. Ne da bi dobil za to dovoljenje, pobir odbor mostnino in to celo različno za prebivalo Lesc in prebivalce ostalih občin, tako da plačujej prebivalci občine Lesc 50 odstot. nižjo takso, ki kor ostali Cestni okrajni odbor, oziroipa gorel tega odbore na Bledu in gradbena direkcija st pozvala opetovano g. Kunčiča, naj predloži etroi ke, ki jih je imel za gradbo mostu, da se odbor td stroški povrnejo in na mostu vpostavi redni pn me4 in odpravi mostnina Odbor gradbenih stroi kov noče predložiti, nI na tozadevne pozive nič« sar odgovoril, ampak pobira mostnino naprej ta smatra svoj most za zasebno podjetje. Predsednil skupščine je obljubil, da bo storil vse konike ki so potrebni v interesu neoviranega javnega prti meta na tem mostu oziroma na tej cesti. Intel pelant Jan je osvetlil Se nekaj posobno čudni okoliščin, ki osvetljujejo namene odbora, ki j zgradil ta most in ostro protestiral proti temu. d bi se moet na javni cesti izrabljal kot zaselini dobičkanosno podjetje.
Nato je skupščina prešla k poročilu odseka d zdravstvene, socialne in humanitarne zadeve. Od sek je predložil predloge poslancev Križnika, Ur šiča, Zehala, Tooiazdna, Tavčarja, Novaka, Tratni ka, Peteriina, Bukovca, Ureka, Poljanška in Lo» rača. Soglasno je bilo sklenjeno: 1. Predlog po slanca Križnika in tov. glede podpore reducirane «nu delavstvu pn Trboveljski premogokopni drus bi, kakor tudi predlog poslanca Peteriina gled zboljšanja in zaščite delavstva pri Trboveljski pre gokopni družbi ee odstopi oblastnemu odboru. Pr teh dveh predlogih se je razvila daljša debata v kateri jo zlasti poslanec Križnik osvetljeval
BEDNE RAZMERE TRBOVELJSKEGA DELAVSTVA.
in pozval oblastni odbor, da v najkrajšem čas skMče anketo delavskih strokovnih organizacij, De lavske zbornice, Trgovske, obrtniške in industrij ske zbornice in vseh prizadetih činiteljev, da e< na tej anketi izdela temeljit referat o stanju trboveljskih rudnikih in načrt, kako temu stanji priti okom in ga zboljšati Tekom debate »e j< ugotovilo, da TPD danes razmeroma slabše pla čuje delavstvo kakor pred vojno, oddaja pa svoji blago po razmeroma višjih cenah in iima zelo ra» širjen obrat. Trboveljsko delavstvo je brez zaščite ker radi določil takozvnne.ga starega avstrijskegi zadružnega zakona določila o zaščiti dela po nov zakonodaji za TVbovlje ne prihajajo v pošlev, r« darsko glavarstvo je popolnoma pasivno, inspei dja dela pa tu ne prihaja v poštev.
Predlog poslanca Uršiča in tov. o pomoči po plavljencem se odstopi oblnstne.mu odboru v s vrtu podpore, upoštevajoč druge tozadevne predlog Oblastnemu odboru se odstopijo nadaljnji predloC o nabiranju užitnih fçob, o ustanovitvi skrbstveno^ fonda, glede starostnega zavarovanja, glede pod pore Zavodn za varstvo otrok v Trbovljah ter gle de podpore za sgradho stanovanjskih hiš ca rit darske vpokojence v Trbovljah.
DAVEK NA ROČNO DELO.
Oblastna akupščirat je sklenila resolucijo, kateri ostro obsoja davek, na ročno deio in takr na plačilne liste za delavske olače kot певосАпкч
/
krivičen ter poziv« vlado, da ee ta dva davka impreje odpravita. K tej točki je govoril poslale Arneš ter ugotovil, da je ta davek uzakonila lada, v kateri je sedel dr. Gregor Žerjav, kasnejša nadikalno-radičevska vlada pa je s pravilnikom, katerim je sicer omilila nekatere trdote tega ipZ zakona, omogočila, da se je ta davek začel lobirati. SLS se je v prejšnji vladi posrečilo, da je rišala eksistenčni minimum in ona hoče z vsemi nočmi delati, da se ta davek omili in popravi, se naše organizacije so že tedaj, predno je davek uetal in ko je bil v razpravi v parlamentu, vse iorile, da bi ga preprečile. Esdeeearji so tedaj nolčali in držali roke križem.
Proti demagogiji, ki jo uganjajo socialisti in (fflioetojni demokrati z davkom na ročno delo, lasti proti napadom na ministra dr. Gosarja je etro nastopil in govoril tudi poslanec Križnik. Poslanec Arneš je stavil posebno resolucijo, kateri se naroča oblastnemu odboru, naj z de-avci, ki bodo nastavljeni v oblastnih institucijah, klene kolektivno službeno pogodbo, v kateri naj rvažuje princip stalnosti in delavskega zavarovala. Resolucijo je skupščina soglasno sprejela. —
V	zvezi z resolucijo glede izboljšanja položaja
UPOKOJENCEM PRI DRŽ. SMODNISNICI V KAMNIKU
e poslanec Novak govoril o razmerah v tej to-arni. Delavstvo v smodnišnici je brez zaščite. De-avstvo se ne sme udeleževati niti strokovnega ribanja niti javnega življenja, in gorje tistemu, ki ri se upal proti upravi spregovoriti le besedo, fakoj je odpuščen. Lansko leto je odpustila upra-га okoli 70 delavcev. Okoliške občine so protestirale in prosile upravo, naj se pri redukciji ozira socialne razmere. Dejansko se to ni zgodilo. DdpustiM so n. pr. vdovo, ki ji je mož predčasno itmrl radi bolezni, ki si jo je nakopal v tovarni. Sama mora sedaj skrbeti za tri otročiče. Uprava o je brez usmiljenja vrgla na cesto, obdržala pa je mnogo samskih moči. Najžalostnejše pri celi itvari je, da je redukcijo zakrivila malomarnost uprave, ki ni pravočasno skrbela za surovine in lako povzročila zastanek v produkciji. Istočasno, to je uprava odpuščala delavce, so gospodarski krogi protestirali, ker 3modnika nI bilo mogočo dobiti. (Medklic posl. Mazovca: »V Kamniku so bile pa cele družine uničene vsled brezdelja!«) Neverjetne so razmere vpokojencev v tej tovarni.
V	zadnjem času je tovarna vpokojila 78 let starega delavca, Id je služil 5<3 let. Ta človek ima sedaj 5.50 Din pokojnine na mesec. (V vsej skupščini nastane ogorčeno klicanje: »škandal! Sramota! To e nečuvenol«) Vdova z otroci ima po 3 do 4 Din na meeec. Zato predlagam, da se pri anketi, ki jo bo sklical oblastni odbor, posebej obravnavajo tudi razmeire v kamniški smodnišnici in pozove k tej anketi ljudi, ki razmere v smodnišnici dobro poznajo, da bo mogoče tudi tem ljudem kakorkoli priskočiti na pomoč. Predlog poslanca Novaka je bil eoglpsno sprejet.
Skupščina je soglasno sprejela tudi predlog poslancaTratnika glede ustanovitve postaj za prenočišče in prehrano potujočih brezposelnih pomočnikov, ki se začasno reši tako, da bo oblastni odbor nakazoval primerne subvencije okrajnim hiralnicam, ki naj imajo v ta namen tudi primerno število postelj in prehrane na razpolago.
Predlog poslanca Bukovca, naj obl. skupščina opozori državno oblast, da se pri bodočih trgovskih pogajanjih z Rusijo omogoči izseljevanje našega delavstva v Rusijo, se odstopi velikemu županu. Poslanec Bukovec je sicer zahteval, naj skupščina sklene resolucijo, ki poziva naravnost osrednjo vlado k tezozadevnim korakom, končno je skupščina soglasno sprejela odsekov predlog. Poslancu Bukovcu je odgovarjal poslanec Ivan Mazovec. Ker jo njegov govor izzvenel v
MANIFESTACIJO ZA SLOVANSKO RUSIJO,
tn ga je vsa zbornica sprejela z viharnim aplav-som, ga priobčujemo v celoti:
»Visoka skupščina, dragi tovariši! Mi nikakor nismo krivi, da mora iti takorekoč vsak akt in vsak naš sklep k velikemu županu, ker pač ni-
smo glasovali ca ta zakon o oblastnih samoupravah v centralni vladi, ker eo storili to drugi gospodje. Zato so sicer polnovsebinsko pridružujem posebno mnenju gospoda poslanca Bukovca: Njegovo navdušenje pa bi bilo vse bolj upravičeno, ako bi bili svoje dni njegovi tovariši, ko so glasovali o tem zakonu o oblastnih skupščinah v parlamentu, glasovali proti tej omejitvi naše oblastne samouprave. Zato moramo biti glede tega vprašanja še toliko bolj občutljivi in si ne damo v tej smeri dajati nikakih predpisov, ker ne maramo delati pokore za grehe, ki jih mi nismo zagrešili.
Druga stvar je pa ta: Amerika nam zapira dohod v svojo neprecenljivo, da bogato zemljo, ker ima v zamorcih vse cenejše delavske sile, kot bi bili naši ljudje, če bi se smeli seliti v Ameriko. Kar se tiče naseljevanja naših ljudi v Rusijo, pa moram izjaviti, da je naše izseljevanje v Rusijo zaenkrat še zelo problematične narave, ker naša država ni v nikaki zvezi z Rusko državo, ne potom trgovinskih pogodb, ne potom pogodb o zaščiti delavcev. Žalibog pravim, da nas ne vežo z Rusijo nobena vez, z velikim ruskim narodom, ki je vendarle naš narod pripeljal takorekoč do svobode. Zato porabljam to priliko, da prosim slavno oblastno skupščino, da naj izreče bratskemu ruskemu narodu svoje občudovanje in iskreno željo, da ee bo ta veliki in tako od usodo teptani narod kmalu konsolidiral in stopil na svetovno pozornico. kot močan in upoštevan narod, da zaščiti našo državo. (Ploskanje pri desnici in v sredini.) Kajti naša mlada država potrebuje zaščite tega močnega zaveznika, ker jo napada imperializem naših lakomnih sosedov. Zato predlagam, da oblastna skupščina izrazi bratskemu ruskemu narodu simpatije slovenskega naroda, (Viharno ploskanje.) Ruskemu narodu, ki je v svetovni vojni najbolj krvavel, narodu, ki bo preskrbe!, da se že enkrat jenja čas, da bi bila naša Slovenija vsled svoje nesrečne geografske lege nekak drobiž v rokah naših velikih prijateljev pri plačevanju raznih računov. Zato mi želimo iskreno, da pride naš veliki prijateljski ruski narod do pravega udejstvovanja in dela in da bo omogočil tudi nam, da se bo zopet spoštovala naša tisočletna kultura, naša slovenska srca in naš slovenski razum. Pa ne samo naša kultura, ampak tudi kultura bratskega nam hrvatskega naroda, ki so je živahno udeleževal pri polaganju fundamentov italijanske kulture, n. pr. pri snovanju načrtov za cerkev sv. Petra v Rimu kajti Hrvat Lucijan Lo-vranjanin je bil učitelj velikega Donata Braman-teja začetnika najveličastnejše bazilike na svetu.«
Govornik je končal z vročo željo, da bi se veliki, nesrečni ruski narod prikopal na ono od-ločivno mesto, ki mu pripada kot drugemu najmogočnejšemu narodu na svetu. (Odobravanje v ceh zbornici.)
(Nadaljnje poročilo o seji priobčimo jutri.)
Dr. Seipel sestavi tudi novo vlado.
Dunaj, 28. aprila. (Izv.) Zvezni kancler dr. Seipel je imel daljšo konferenco s pod-kanclerjem Dinghoferjem in skupščinskim predsednikom Miklasom. Skupščina se skliče 18. maja. Po dosedanjih izjavah merodajnih krogov sestavi dr. Seipel tudi novo vlado. V osebnem vprašanju ne pojde brez težav. Vsi sedanji krščanskosocialni člani vlade, iz-vzemši samo kmetijskega ministra Thalerja, pripadajo dunajski strankini organizaciji. Sedaj pa zahtevajo posamezne deželne organizacije, da dobe svoje zastopstvo v vladi.
Landbund je izjavil, da zaenkrat ne re-flektira na ministrske portfelje.
Dr. Seipel odide prihodnji mesec na zdravljenje v Karlove vari (kancler boluje na sladkorni bolezni); vendar njegovo zdravstveno stanje nikakor ni vznemirljivo.
Briandov jubilej.
Pariz, 28. aprila. (Izv.) Včeraj je zunanji minister Briand v krogu svojih prijateljev
praznoval 251etnico, odkar se je posvetil politiki. Listi obširno poročajo o njegovem delu in slave zlasti njegovo iskreno miroljubnost. Briand, ki je star sedaj 64 let, je bil 1. 1902. v St. Etienneu izvoljen za poslanca. Pri izglasovanju zakona o ločitvi cerkve od države 1. 1905. je bil glavni poročevalec. Nato je postal naučni minister in poslej je bil član do-malega vseh vlad v najrazličnejših* resorih; ministrski predsednik je bil desetkrat. V mladih letih je deloval Briand kot časnikar, na kar se vedno z veseljem spominja in je časnikarjem posebno naklonjen.
Z razorožitvene konference.
Ženeva, 28. aprila. Pripravljalni odsek za razorožitveno konferenco je včeraj zaključil svoje tretje zasedanje. Predsednik Loudon in grof Bernstorff sta sprejela časnikarje in na-glasila, da sedanji čas ni ugoden za razorožitvene razprave in je zato tudi zadnja konferenca potekla skoro brez uspeha. Vendar je treba delo z novimi napori nadaljevati; posebno morata vplivati na vlade Društvo narodov in javno mnenje. Razorožitev je pravi, bistveni namen Društva narodov in mora njegov ugled pasti, ako te svoje naloge ne bo izvrševal. Nova konferenca za drugo branje predlogov se mora na vsak način sklicati še v teku tega leta. Grof Bernstorff je končno izjavil upanje, da se bi nadaljnih razorožitvenih posvetovanj udeležila tudi Rusija. Čo bo treba, se bo Rusiji v ta namen poslalo novo vabilo.
Italijanska finančno-politična akcija v Albaniji.
Rim, 28. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršil tu občni zbor Albanske banke in družbe Švica, ki financira podjetja in javna gradbena dela v Albaniji. Navzoči so bili poleg delničarjev albanski poslanik Gemil Dino, ravnatelj albanskega zunanjega ministrstva Vincen-zo I.ojacono, Ekrem bej Libohora i. dr. politične osebnosti. Predsednik Mario Alberti je slavil Ahmeda Zoga, Dino pa Mussolinija. — Banka je zaključila že prvo leto poslovanja s tolikim uspehom, da bo razdelila 5odstotnp dividendo.
Družba Sviea ni imela tako ugodnih finančnih uspehov in razvija svojo podjetnost le s krepko pomočjo italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, ki je družbi dovolil jamstvo državnega zaklada za posojilo, ki ga je družba dala albanski vladi proti jamstvu carine in monopolov. Občni zbor je sklenil dnevni red, v katerem izreka g. Mussoliniju posebno zahvalo.
Delegat odvetnik Amcdeo Gambino je poročal o družbinem delu 1. 1926., ki je bilo izredno obsežno. Poročevalec je svoje poročilo pojasnjeval z mnogoštevilnimi slikami o izvršenih odnosno začetih delih, posebno o mostnih in cestnih zgradbah ter pristaniških delih v Draču. Arhitekt Brasini je predložil in pojasnjeval načrte za javne zgradbe v Tirani in pa novi regulačni načrt za mesto Drač. Poročila naglašajo, da sta bila oba občna zbora slovesni manifestaciji italijansko - albanskega bratstva. — (Bratstvo ima pri teh italijanskih finančno-političnih operacijah v Albaniji pač komaj kaj opraviti, pač pa te opcracije dokazujejo, da je Albanija danes dejansko popolnoma v rokah Italije — italijanska provinca.)
Anglija in Kitajska.
v London, 28. aprila. (Izv.) Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« piše, da so v včerajšnji ministrski seji odobrili prejšnji sklep, da bo Anglija v sodelovanju z drugimi velesilami posegla po sankcijah, ako odgovor ministra Čena na drugo noto, ki se sedaj pripravlja, ne bo povoljen.
Trgovski posli
povzročujejo mnogo skrbi In mnogokrat me Je glava tako močno bolela, da sem mislil, razpočila se bo. Soproga po ml Je nosvetovalo zdravilo
Aspirin-
tablete
In hvala nJim, da so te mučne bolečine Izginile. Pristnost teh tablet se pozno po modro-belo-rudeči varstveni znamki.
v London, 28. aprila. (Izv.) Iz Sanghaja
poročajo, da je general Čangkajšek izdal manifest, v katere-m pravi, da angleško poslaništvo v Pekingu že izdeluje načrt, da zasede velike dele kitajskega ozemlja v Nankingu in Šanghaju, ako bo odklon,jena nota. Manifest poživlja ljudstvo, da strmoglavi ne samo imperializem, temveč tudi militarizem, katere-ga največja zaščitnica je Anglija.
Značilna demonstracija proti diktaturi na Španskem.
London, 28. aprila. »Manchester Guardian« poroča iz Španije: Madridska modro-slovna fakulteta je bila predlagala, da se kralj Alfonz imenuje za častnega doktorja madridske univerze. Poskrbelo se je za to, da bi se o predlogu izključila vsaka razprava. Nato je 15 najodličnejših profesorjev podpisalo protest, ki pravi, da je to počaščenje kralja nezasluženo in času neprimerno; o stvari naj se razpravlja. Rektor se je moral vdati in dopustiti razpravo. Došlo je do ostre kritike sedanjega režima, ki ga kralj podpira. Pri glasovanju je 16 profesorjev, med temi tudi konservativci, glasovalo proti, 40 za, 60 profesorjem pa se je glasovanja vzdržalo.
Katastrofalne poplave ob Mississipiju.
v New-0rleans, 28. aprila. (Izv.) Guverner Simpson je izdal proklamacijo v kateri objavlja, da bodo v petek pri Poydras raz,-strelili nasip ob Missisipiju, da se tako odvrne nevarnost poplave od mesta New-Orleans.
v Memphis, 28. aprila. (Izv.) Grozote poplav se še vedno stopnjujejo. Sedaj je poplavljenih 40 mest. Število mrtvih znaša 200 in 150.000 ljudi je brez strehe.
FRANCOSKI PREDLOG ZA AME13I8K0-FRANC0SKI MIROVNI PAKT.
Pariz, 28. aprila. Predsednik univerze Columban Mervy Butler poziva v »Newyork Times« ameriško vlado, naj sprejme Briandov predlog za ameriško-francosko mirovno pogodbo. Po Briandovem načrtu naj bi se v pogodbi izključil vsak napad in naglasilo mirovno načelo.
Naročajte «Slovenca1!
Joža LovrenSč:
Valentin Stanič.
V spomin na 29. april 1847.
Osemdeset let poteka te dni, odkar je nehalo biti sroe velikega buditelja goriških Slovencev in spodobi se, da se ob tej priliki spomnimo njegove velike ljubezni in požrtvovalnega dela.
V sredo 5. vel. travna 1847 so prinesle »Novice« v 18. listu na strani 72. »Žalostno oznanilo,« v katerem poroča Cigale, da je »29. dan maliga travna umeri goriški korar, visokočastitljivi gospod Balant Stanig, vikši šolski ogleda, začetnik družbe zoper terpinčenje žival itd. Z njim zgubi goriška škofi,ja na vse strani pridniga, neutrudlji-viga in neprecenljiviga moža, pa tudi slovenščina
gorečiga prijatla in podpornika--Rojen je bil
12. svečana 1774 v Bodrežu na Goriškim.«
Cerovščkovi v Bodrežu, majhni vasi na levem bregu Soče pri Kanalu, »o bili srednji kmetje in oče Andrej je bil uvideven mož; svojo otroke — tlasti sinova — je hotel izobraziti. Iz Tolminskih I^omov je poklical znanca »ipsinouka« in lako je mladi Stanič dobil svojo prvo izobrazbo v rodni hiši. Ko je bil dovolj pripravljen, so ga 1. 1790. dali v šolo na Trbiž, odkoder je prišel v Celovec, kjer je ostal dve leti — v Vrbskem jezeru bi kmalu utonil, če bi ga ne rešil sošolec Matija Ahacelj. Iz Celovca je odšel з priporočilom kanalskega dekana Soviča v Salzburg, kjer je absolviral gimnazijo in teologijo ter bil 6. jan. 1802 ordiniran. Posvetil ga je knez in nad&kof grof Colloredo.
Stanič je bil v letih svojih študij le park rat doma, sicer mu je o domačih prilikah poročal dekan Sovič. Vse Staničevo življenje v Salzburgu je bilo učenje in plezanje po Alpah. Nekaj njegovih iur, ki jih je sam popisal, večinoma v salzburskem Intelllgenzblftttu, sem priobčil v »Slovencu« 1924. Tu naj navedem samo par citatov, ki govore o
Staniču turistu in pričajo, kako so ga sloveči so- | dobniki cenili.
»Der Watzmann... am Konigssee... hat zvvei Homer, das groBere Ilorn teilt sich in zwei Spitzen, wovon die oben sehr schmale sUdliche j Spitze erst im Jahre 1801 durch einen gevvissen ' Stanig erstiegen wurde, dessen Beobachtiuigen ' zufolge dieselbe 8400' ttber dem Meere liegt.« | (Cf. Die Hôhen der Erde oder Beschreibiing der bekanntesten Berge der fiinf Weltieile, Wien im Schrâmbliechen Bticherverlage 1823, p. 39.)
Na Velikem Zvonarju je bil Stanič prvič leta 1799. in potem še večkrat, vedno v odlični družbi, kar je razvidno iz njegovih popisov in drugih poročil. Tako beremo: »Zu Ileil. Blut trafen wir den hochwilrdigen Herrn Schiegg, Professor der Ma-thematik an der Universitat zu Salzburg. Er \var eben im Thaïe mit seinem Schliller und Amanuen-sis Herrn Stanig, den er wegen semer vorziiglichen Liebe zu Bergreisen und mathematischen Wissen-schaften mit sich brachte, mit der Ausmessung des Glockners beschSftigt.« (Cf. »Reise auf den Glookner v J. A. Schultes, M. D. Wien 1804 II. Theil, p. 250.)
In dalje: Der Herr Professor schickte Herrn Stanig... auf den Berg und gab ihm den Auftrag, aile Beobachtungen und Versuche mit profiter Ge-nauigkeit anzustellen, zu wiederhohlen' und piinet-lich niederzuschreiben«. (0. c. p. 246.)
In še: »Herr Stanig, Herrn Professors Schiegg Adlunct, betrachtete am 29. Juli 18*10 um 8!4 Uhr zum erst en Mahle auf dem Giptel des GroBglockners den Stand des Barometers. Er fand es auf 17" 10""...« (O. c. p. 300—301.)
Nič čudnega, če Nemci smatrajo Staniča v zgodovini turistike za prvega veletunsta! (Zlschr. des deutschen und osterr. Alpenvereins.)
Iz Stanlčeve salzburške dobe pn nam je ohranjena poleg njegovih nemških tur in nemške pesmi »Aui die Giookner-Keise« tudi slovenska Večerna pečeni iz 1. 1797, ki je za ono dobo naravnost dobra.
Vesel se je Stanič novomašnik vračal peš domov, kjer je njegov mentor in dobrotnik dekan Sovič že vse pripravil za novo mašo. Razposlal je duhovščini okrožnico:
»Domani otto giorni, ehe sara la Domenica Quinquagesima, il R. D. Valentino Stanig neila paroehiale di Canale offrirà la sua prima s. Messa ail' Eterno Padre, e rinoverà quel gaudio ed alle-grez-sa spirituale, che tempo fà c' era frequeme e délia quale per molli anni ne siamo digiuni. Perciô V. S. compiacerù di publicarla domani per commune consolazione e nel medesioio tempo e cor-tesiimente invitata ad intervenirne con c.elebrare a casa per tempo la s. Messa. — Canale li 20. febraio 1802.«
Ko je Stanič prišel v Ročinj in že videl onkraj Soče rodno vas, je izvedel, da so mu prejšnji dan pokopali — očeta.
Po novi maši se je vrnil v Salzburg, bil v Nonnbergu kaplan, si napravil herbarij vse flore na Salzburškem ter v rebri Nonnberga gojil planinsko floro (menda sploh prvi tak park), kar omenja prirodoelovec Hoppe v svoji avtobiografiji. V jeseni 19. novembra 1802 je nastopil kaplansko službo na BanjSlcah, odkoder je že čez osem dni, kot že prej enkrat s Kanalskega, poslal dopis v salzburški »Intelligenzblatt« — pod naslovom »Der zufriedene Landpriester«, ki je. izšel v listu 25. decembra 1802, str. 821—22. Dopis je značilen za Staniča. Publiciral sem ga sicer že v »Cerovščko-vem gospodu« (Goriška Straža 1924 —25), pa naj ga ob tej priliki podam še širši javnosti!
»Sv. Duh na Banjšicah pri Kanalu 27. novembra 1802.
Osem dni sem že v svojem takozvanem žup-nišču (tega imena zares ne zasluži) in vodim srenjo kakih 130 hiš. Take duhovne imenujejo tu kaplane, in so podrejeni dekanu. Vsa moja družina sta mati in. sestra, in majhen vrt vse moje premoženje. Moja kap lani ja leži v takem kraju, k.ilir.šnrvga ai le moreni želeti. Visoko v gorah jo
i ш razgledujem se ne-le po globokih dolinah tean-! več ludi po večjem delu beneških, koroških in kranjskih gorfi. Iz stanovanja vidim vsa polja in domove moje srenje. Debele pol ure je moja največja oddaljenost. V srenji sta dve cerkvi, v katerih o praznikih menjaje mašujem. Večja se ime-; nuje pri Sv. Duhu, in moje stanovanje je blizu zraven. Kaplanija se imenuje de S Spirito in občina Banjšice.
Snega nimamo še nič. Pač je zapadel v višjih krajih, a je večinoma že spet izginil. Tu in tam se vidijo še jesenski cvetovi na sadnem drevju ild. in meni samemu se je zdelo čudno, da rože in rožmarin, ki prezitnujejo v vrtu, zdaj cvetijo.
Kakor je bila v poletju huda suša, tako izredna je zdaj moča. Izoliran sem zdaj tako, da prav nič ne vem, kaj se po svetu godi. če bi bil vajen velikih druščin in bi neprestana delavnost ne bila moja narava, bi mislil na dolgčas, tako pn je delo moja najboljša druščina in — moje veselje.«
(Dalje.)
OBJM PRESELITVE
Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d.
oglasni zavod, Zagreb, se preseli z dnem 1. maja v svoje nove uradne prostore na
Zrinjskem trgu št. 20
tik Lekarne Brod jo vin.
. Kaj se gođi doma
Iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah smo snoči prejeli brzojavko, da je umrl g. prošt Gregor Einspieler. Pogreb bo v ponedeljek, 2. maja ob 10 dopoldne.
Gregor Einspieler se je rodil v Svečah na Koroškem 10. marca 1853. Dopolnil je torej 74 let. V mašnika je bil posvečen dne 16. julija 1876 in je lani slovesno obhajal zlato mašo. Do prevrata je služboval na Koroškem, kjer se je z vso dušo posvetil narodnemu delu ter ogromno storil za napredek slovenskega življa. Od 1. 1888. do 1906. je bil župnik v Podkloštru, potem je dobil proštijo v Tinjah. Od tu ga je pregnala 1. januarja 1919 podivjana nemška druhal. Od tega časa pa do 1. junija, ko je dobil župnijo pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, je prehodil celo Slovenijo kot begunec. Nekaj časa se je mudil v Pli-berku, a med plebiscitom ga je medzavezniška komisija na prošnjo avstrijske vlade izgnala iz plebiscitnega ozemlja in v najhujši zimi so naložili g. prosta v avto, ga zapeljali preko meje do bližine Prevalj ter ga postavili v sneg brez vseh sredstev.
Vse imetje mu je ostalo v Tinjah. Zup-'nišče so mu podivjani nemški kmetje s pomočjo »Volksvvehrovcev« izropali. 3. novembra 1920 je prišel zopet v Tinje, da reši, kar niso divjaki uničili. Ta poskus bi bil skoro plačal z življenjem. »Slovenec« je takrat obširno poročal o trpljenju, katerega je prošt prestal, preden se mu je posrečilo pod zaščito avstrijskih orožniških bajonetov zapustiti svojo domačo župnijo.
Za begunca se je sedaj pričelo žalostno romanje iz kraja v kraj, naša vlada mu ni dala podpore, češ, da za to ni nobenega fonda, in navezan je bil le na skromno podporo -Gosposvetskega Zvona« in privatnikov. Mudil se je v Ljubljani, potem v Ptuju pri Čučeku in nazadnje poldrugo leto pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dne 1. junija 1922 pa je škof Napotnik na smrtni postelji podpisal dekret, s katerim ga je imenoval za župnika pri Sv. Jurju v Slov. goricah.
V najprijaznejšem delu Slovenskih goric je Einspieler našel svoj novi dom. Ljudstvo se ga je oklenilo z ljubeznijo in spoštovanjem. In ljubezen njegovih faranov, ki so videli v njem ideal dušnega pastirja, mu je lajšala težke spomine.
Veliko je storil pokojni Einspieler za svoj narod, veliko je zanj pretrpel, sedaj pa je odšel k Bogu po zasluženo plačilo.
Velezaslužnemu narodnemu borcu in pa trpinu bo ohranjen hvaležen spomin.
t Janez Kuntarič.
Včeraj je bil pokopan v Cerkljah ob Krki posestnik Janez Kuntarič iz Vel. Mraševega. Čeprav je bil priprost kmet, vendar zasluži ta-le spominek. Predvsem poudarjamo, da je bil mož vzor krščanskega moža in družinskega očeta. Ni mu bilo prihajanje veako prvo nedeljo, dokler je mogel, k angelski mizi samo nekaj zunanjega, ampak згбпа potreba. Kot gospodar je na Hvoji zemlji trpel za svojo družino od jutra do večera. Ne smemo pregreti, da je bil naš Kuntarič načelnik okrajne Kmetske zveze za sodna okraja Kostanjevica in Krško od njenega početka t. j. od 19. marca 1919 dalje. Nobenega pota ee ni strašil, povsod je bodril in vnemal in delal za ideale naše Slovenske ljudske stranke. Za dobro časopisje se je zavzemal tako, da še takrat, ko je že ležal na smrtni postelji, ni pozabil priporočati prijateljem,
naj agitlrajo m »Slovène««, »I>omoljuba< iu »Bogoljuba«.
Samo še eno njegovo zaslugo naj omenimo in ta je: na njegovo inieijativo in z njegovim riaj-intenzivqejéim sodelovanjem so Maševci začeli zadati pred 8 leti novo podružno cerkev. Cerkev sicer ni dogotovljena, vemo pa, da bo. Prodno je zapustil naš Kuntarič ta svet, je izrazil to-le željo: »Recite našim vaščanom, da cerkev kmalu do-gradeU
Počivaj v miru, naž vneti delavec! Bog Ti poplačaj veliki trud, ki sd ga zastavil aa Njegovo stvar na zemlji I
Shodi SLS.
V	nedeljo, 1. maja, po sv. maši se vrši v Trbovljah nad Muto shod SLS. Poroča narodni poslanec Vlado Pušenjak. Pričakuje se obiJna udeležb«.
V	Št. Petru na Kronski gori in v št. Janžu pri Dravogradu sta se vršila dva zelo dobro obiskana shoda naše stranice, na katerih sta poročala gg. narodni poslanec VI. Pušenjak in oblastni poslanec Ivan Guzej. Poslancem SLS se je izrekla zaupnica. Po zborovanju so se pogovorili odborniki krajevne organizacije o regulaciji Mislin je, i>' > van ju živinoreje potom bi-korejske zadruge, izplačilu vojne odškodnine in dobili od poslancev pojasnila, da se dehije na rešitev teh vprašanj.
Ljubljanske komunalne zadeve.
Meetni pogrebni zarod.
Mestna občina se bavi sedaj z načrtom, da nakupi nekdanje Zidanovo posestvo na Ambroževem trgu, ki je sedaj last Janka Predoviča. Na tem prostoru namerava mestna občina urediti prostore za mestni pogTebni zavod, ki ima danes svoje prostore na štirih različnih krajih mesta. Pogrebni zavod stremi za tem, da bi bili hlevi, pogrebni vozovi, delavnice in uradi na enem in istem mestu, česar doeednj ni bilo. Radi te skrajne neekonomičnoeti je trpelo podjetje ogromno škodo, ki bi z združitvijo vseh prostorov odpadla.
Kopališče ob Savi.
Posebna komieija mestne občine si je oglodala prostor za kopališče ob Savi od mosta na Ježici do Tomaževega ter prišla do prepričanja, da so vodne razmere tukaj preveč nestalno Zato bi tu ne kazalo ničesar napravljati. Našla pa je bolj primeren prostor v Mednem, blizu nekdanjega Majdičevega mlina. Tu je lep, idiličen prostor in je teren z ozirom na vodno gibanje stalen. Poleg tega bi se to kopališče spojilo lahko obenem z vprašanjem brvi preko Save, ki jo namerava Slovensko planinsko društvo itak tu napraviti za prehod turistov, ki ]>osečajo Šmarno goro, oziroma Grmado in Turenc.
Pazniki mestnih nasadov.
Mesto je nastavilo tudi letos po svojih javnih nasadih paznike, kakor vsako leto. Letos je postavljen poseben paznik na Sv. Jakoba trgu in Cojzovi cesti, da se preprečijo devastacije, ker se ta okoliš šele ureja. Slučaji vandalizma so se tu že pripetili in je omenjeni sklep mestne občine le pozdraviti.
Smrt vsled stekline.
V	silnih bolečinah je v ponedeljek 25. aprila v celjskem Pasteurjevom zavodu izdihnil 02 letni posestnik Anton Plevčak iz Ločnega dola pri Rogaški Slatini. Dne 19. marca t. L ga je bil vgriznil neznan stekel pes v mezinec desne roke. Plevčak se je podal takoj v Celje v Pastourjev zavod in ostal tam do 29. marca, Jio so ga na lastno prošnjo odpustili. Cele tri tedne ni čutil nikakih težav. Dne 22. aprila pa so ga na enkrat začele mučiti bolečine v grlu in vrnil se je takoj zopet v Pa-steurjev zavod. Vendar pa je bila že vsaka zdravniška pomoč zaman in bolnik je podlegel grozni bolezni.
"Dnevne novice
ir Z a* Iu ženo odlikovanje. V nedeljo dne 29. maja se bo vršila v Slovenjgradcu pomenljiva sJavnoet. Ta dan se bo izročilo na slovesen način zasluženo odlikovanje g. Luki Pogaču, županu v Pamečah. Te slovesnosti se bodo udeležili poslanci, vsi žiupani iz okraja, zastopniki okrajnega zastopa, окт. hranilnice ter vseh zadrug in gospodarskih organizacij. Ves okraj se raduje, ker je dobil tako lepo odlikovanje tako odličen zadrugar in javni delavec, ki vodi 40 let razmnno ter vzorno občino Pameče.
"Ar Samostojni demokrati ▼ Škripcih? Pred leti in še pred letom so samostojni demokrati svoj tisk razpošiljali na vse vetrove na različne naslove, in če ni šlo za denar, pa zastonj, samo da so se mogli pobahati, da ima »Jutro« ali pa »Domovina« toliko in toliko naklade. No, vremena so se spremenila, »neusahljivi viri« so usahnili in danes izroča »Jutro« brez pardona vse svoje neplačnike, tudi neprostovoljne naročnike, svojim pravnim zastopnikom, odnosno odstopa svojo terjatev svoji zadružni hranilnici na Št. Peterski cesti, da ona potem iztirja. SDS pač trda prede, odkar dr. Žerjav ne vedri in oblači več ne v Belgradu ne v Ljubljani in se hudo pogreša denar, ki so ga stali stotisoči brezplačnih izvodov.
■Ar Umrli sta v Kranjski gori: 25. t. mes. vdova Marija Mrak, stara 88 let; 26. t. m. pa vdova Marija Grašič, stara 77 let, mati notarjeva. Obe dobri in krščanski ženi. Naj počivata v mirul
* Smrtna kosa. V Sp. Koreni župnije Sv. Martin pri Vurbergu je umri g. Leopold G r u š o v n i k, posestnik in kovač. Bil je celo življenje delaven 1er skrben gospodar in zlasti kot kovač zelo čislan. Naj v miru počiva! — V Zrečah pri Konjicah je zaspal v Gospodu obče spoštovani kmet Jakob J a n -č i č v najboljših letih. Bil je dalje časa občinski odbornik. Njegovo splošno priljubljenost je dokazal veličastni pogreb. Ostani mu ohranjen med Zrečani časten spomin!
■Ar 12 krogov orožniških upokojencev smo jiiejeli: Že dva meseca čakamo na pokojnino, ki bi jo morali prejeti za mesec marec, toda zaman. Ali smo mogoče mi kaj manj vredni kot drugi državni upokojenci? Kako naj n. pr. sedaj ve top i v pokoj aktivni orožnik s štirimi ali petimi otroki? Osivel je v službi, tam pustil vse svoje mladeniške in moške moči, sedaj pa naj se poda v še hujšo l>edo. Kot aktivni prejema sedaj recimo 2600 dinarjev, v pokoju bi pa dobival samo od 700—1000 Din, dasi ima vsa službena leta. Ali naj s tem hrani družino? Skoraj neverjetno je to — toda bridka resnica!
•k Promet nedeljskih izletniških vlakov. V nedeljo, dne 1. in 8. maja vozita na progi Ljubljana gl kol.—Bistrica-Bohinjsko jezero običajna izletniška vlaka štev. 919-920. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5.25 in povratek v Ljubljano ob 22.10. Na progi Kamnik—Ljubljana gl. kol. pa vozi izletniški vlak št. 4037. Odhod iz Kamnika ob 20.28 in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 21.40.
•k Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
-Ar Rogaška Slatina je najceneje in naj-udobneje zdravilišče za ozdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte!
ic Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri
DEŽNE PLAŠČE
dobavlja, kakor vedno najboljši angleški izdelek, samo tvrdka
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA
Pošilja se tudi po povzetju; treba je le navesti dolžino. Cene Din 190.— in višje.
živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju t motenju (prebave), ostarelosti, kron. k« nih boleznih. Svoje telo okrepčate in ponil dite, ako se zdravite v starodavnem, rad emanacijskem termalnem kopališču Topli, pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezoi od 1. maja do 30. septembra. Ves modei komfort Prospekte na zahtevo. Pošta, tel graf in telefon.
CfuMfana
O Slovensko planinsko društvo opozar na predavanje, ki ga priredi dr. I. Kugy dre ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. C slani in priljubljeni alpinist se bo g tem pr davanjem poslovil od Ljubljane in zato dolžnost vseh nas planincev, da ga ta ve6i počastimo. Dr. Kugy je bil prvoboritelj za ra voj planinstva v naših Alpah. Bil je tih, a na vztrajnejši raziskovalec lepot in grozot na$i Alp in posebno Triglavskega pogorja. Po nje imenovana Kugyjeva pot na Triglav bo traje spomin njegovega delovanja. Slov. plan. dn štvu je bil vedno naklonjen. Vabimo tedaj vi svoje člane in prijatelje na njegovo zakljuin predavanje. Vstopnice se dobijo v predpri daji v pisarni S. P. D., Šelenburgova ulica
O Nemški avtomobilisti v Ljubljani. Ji tri v soboto popoldne med 2. in 7. uro b pasirala Ljubljano kolona avtomobilov in mi tociklov splošnega nemškega avtomobilnej kluba iz Miinchena, obstoječa iz okoli 140 zil s 400 potniki. Navedeni klub je prired velikonočno potovanje v inozemstvo, in sici iz Monakovega čez Tirolsko v Italijo, odko der se vrača preko Jugoslavije, Avstrije Češke nazaj v Nemčijo. Skozi Ljubljano v« zijo po Bleiweisovi cesti, Aleksandrovi cest Prešernovi ulici, Marijinem trgu, Miklošiče' cesti, Dalmatinovi ulici in Gosposvetski ces proti Bledu, kjer v soboto prenočijo. Mesti magistrat vabi hišne posestnike ob navedeni cestah, da v pozdrav tujcem po možnosti rai obesijo v soboto popoldne zastave na svoji hišah.
O Umrli »o v ljubljanski deželni bolnici Kaspar Gašperin, nadučitelj v pokoji pogreb danes popoldne ob štirih; Ivan To nja, pomočnik tvrdke L. Mrkuš; pogreb dj nes popoldne ob polštirih; Kari Hermani železn. uradnik; pogreb jutri popoldne o 2. uri.
O Krščansko socialno delavstvo i ViiSi Gline in Rožne doline se zbere v nedeljo ob pri Društvenem domu na Glincah. Nato ski pen odhod v Ljubljano na proslavo. Pozivam naše tovariše in somišljenike, da se zborov« nja v največjem številu udeleže.
O Slovensko katoliško akademsko star« šinstvo priredi v nedeljo, dne 1. maja t. izlet preko Sv. Katarine v Št. Vid. Skupnegi zbirališča ni. V Št. Vidu se sestanemo ol 4 popoldne pri g. Zebalu. Na sestanku bi poročal tov. predsednik. Vsa naša akademski društva in vsi tovariši iskreno vabljeni, slučaju 'slabega vremena 9e izlet preloži ni pozneje. — Odbor.
O Povski zbor Glasbene Matice. Pevek vaja za moški zbor se vrši v petek, 29. aprili ob osmih zvečer, za ženski zbor v ponede ljek, 2. maja ob četrt na sedem. Udeležba ob vezna za vse pevce in pevke! — Odbor.
O »Edinost«, organizacija mest. name ščencev, ima danes ob osmih zvečer sesta nek v Konzuniu na Kongresnem trgu. Odlx>r
O Društvo »Kuratorij slepcev« naproš vabljene gospe Ln gospodične, da naj se za nesljivo udeleže seje, ki bo danes ob 5. ur popoldne v I. nadstropju kavarne »Emona« radi prireditve Dneva slepih.
Dr. Jos. Čerin:
Beethovnova „Deveta".
Nekoliko odgovora na članek M. Poliča v »Ljublj Zvonuc štv. IV. 1927.
(Konec.)
Ce sem omenil, da so vse metron. označbe simfonije Beethovnov original, s tem ni-какот nisem zahteval, da se je predpisov treba držati z uro v roki. Beethoven ni hotel doseči kakega povsem določenega predvajanja, hotel je le preprečili zmote. Polič ceni vrednost izvajanja III- stavka po minutah in procentih, dobro in pravilno pa je po njegovih glosah le to, kar on naredi. Skoro bi rekel, da bi on smatral svojo »deveto* kot avtentično, če bi jo bil na harmoniki odsviral — od kola do harmonike res ni daleč! Če predpisuje Beethoven kot glavni tempo v »adagio« M-60, oz. 63, Polič pa pade na 48—44, mestoma celo na 36, če ne občutiš ne stranskega klarinetovega têina takt 1 do 2, ne glavnega lema v obdelovanjih, če pavke skozi ves stavek niso čisto uglašene, če se glavni têma (takt 17, 22, 46, 51, 57, 62 itd.) napačno, čisto v nasprotju z Beethovnom frazira, če tako važni pp kakor so v taktih 24, 42, 64. 82 sploh izostane,jo, če v varijacijah prve gosli prevladujejo, če se napravijo pospešbe in zadržavanja tam, kjer niso na mestu, če svira v taktu 136 skupina goslačev d namesto des, če avirajo fanfare dêcreM^iiùo, č« av kviniui padec v taklu 151
tako na dolgo raztegne, da bi se lahko v tem času prečitale celi dvorani vse Poličeve glose, in če čutiš namesto ideje le posamezne tone, če traja III. stavek 18 minut namesto po Beethovnovi zahtevi 12—13, potem se ni čuditi, da je bil vsak vesel, ko je že vendar prišel konec stavka, in da se ni po tem stavku ganila ne ena roka. Wagner pravi nekje: »Naši dirigentje zato ne poznajo pravega tempa, ker o meloeu nič ne razumejo.« K srcu Poličeva godba gotovo ni šla!
Preden si ogledamo IV. stavek, naj omenim dve tudi pikantni mesti iz Poličevih gloe.
Polič je, kakor sam piše, slišal, da so moje trompete svirale himno radosti v d-mo-lu — takt 164 in dalje. Ze sto taktov prej začne d d u r, in so od takta 164 dalje vsa pihala in trobila, torej flavte, oboji, klarineti, fagoti, rogovi in trompete svirala pravilno fis; kaj drugega je sploh popolnoma izključenol In vendar je Polič tu občutil d mol. Prepričan sem, da ni pisal neresnice namenoma, vendar da je on d dur občutil kot d mol, tega à ne morem razlagati drugače, kot da njegov slušni čut ne funkcionira v redu, ali pa da on sploh ne razločuje pojmov dur in mol. Najsi-bo kakor hoče, dokaza za svojo trditev ne bo mogel podati nikdar.
še bolj pikantna je zadeva, zakaj se je Polič povrnil v taktu 758 k noti cis. Čuden slučaj je ininesel, da je več sicer zelo porabnik amaterjev 3odelovalo v mojem in v 1 Puliéêvem orkestru. Ko sem prišel pri vaji
s temi gospodi do takta 758, mi je nekaj gospodov omenilo, da na tem mestu svirajo pri Poliču c namesto cis. Jaz se vsedem k klavirju in razložim po partituri vzrok, da mora tu ostati cis. Kako se je moja razlaga javila naprej, oziroma kako jo je Polič razumel, o tem zgodovina ne ve poročati, fakt pa je, da so mi pri prihodnji vaji dotični gospodje povedali: >sedaj sviramo tudi pri Poliču cis.< Jaz. se za to novico niti najmanj nisem zmenil, a zvem pa razveseljivo vest iz gloe, zakaj se je c spreobrnil v cis. V teh glosah je kot vzrok naveden: »modulacija na g dur.« Tako stoji tiskano na str. 255 14. od zgoraj! Kaj bi še dalje govoril?
Kako je opravil M. Polič instrumentalne recitative IV. stavka proti izrecnemu predpisu Beethovnovemu s-mai s in tempo«, kako je zategnil par počasnih taktov v preobširnb dimenzije, za koliko je bila radostna melodija od takta 92 prehitra, dalje iztaktiranje junaškega marša (alla niarcia 84) v tempu nekakega Bersaglierimarša (m. m. 144), kako je kolosalna gradacija (takt 375—4SI) popolnoma izostala — to je le nekaj onih hib, s katerimi je bil IV. stavek natlačen. In ko je pevski zbor orkestralni vrišč še preupil in ugasnil zadnjo Božjo iskro, se je dvignila vsa dvorana kakor v strastnem obupu, in vse je drlo proti izhodom, da uteče nepopisnemu kaosu — »k srcu ta glasba ni našla pota.«
Kakor do sedaj nikjer, tako M. Polič tudi pri solistih v svojih glosah ni zadel cilja. Ko sem se s solisti Zacrebške opere
sestal v Mariboru na prvo skušnjo, so mi [K par taktih unisono izjavili, da je vsaka skuš nja pravzaprav odveč, ker prav tako kakoi sem njihov part tolmačil jaz, so ga naštudira li s svojim kapelnikom M. Sachsom. Kaj lx priznani zagrebški prvi operni dirige Sachs rekel, če zve, kako M. Polič sodi nje govo muzikalno delo?
Naj končam tudi jaz s citatom.
Ko je pred letom koncertiral Talich češko filharmonijo v Ljubljani, je napisal re ce-nzent v »Slov. Narodu« doslovno: »Zanimi vo se mi je zdelo ugotoviti na podlagi pre< menoj ležavših partitur, da se je Talich str il' no in rigorozuo držal vseh, tudi najmanjšil skladateljevih predpisov ter se s tem рока/л kot najidealnejšega interpréta komponistov« volje.«
Tudi jaz stojim na tem stališču in se ш zdi tedaj početje diletantov in lajikov, ki hočejo svojo lastno naivnost z lastnim razumevanjem in z lastnim občutkom spraviti i umotvorom v skladnost, pri tem pa se po greznejo le k brezmisolni pačitvi Id napačnemu predvajanju, kot neodpustljiva pregreha na svetosti umetnosti! Za take eksperiment« »deveta« ni napisana in odklanjam kot muz№ take eksperimente z vso odločnostjo!
Opomba: V včerajšnjem listku »Deveta g. avtorja je tiskarski škrat v 5. stolpcu zamenjal vrstici 14 in 15: trebn jih preleviti (15, 14), nakar ae bo pravilno bralo.
6tev. Вб.
»SLOVUNECjk, <Ше ZU. aprila ГЈ27.
t" , on 6.
O Krekova mladinal Danes, dne 29. t. m.,
se vrši redni sestanek v društvenih prostorih. Predaval bo g. Lindi-č. Vabljeni vsil
O Ituska matica. V soboto BO. aprila t. 1 m. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. Aleksandra Maklecova ! o predmetu »Položaj zanemarjene dece v j sedanji Rusiji«. Začetek ob pol 20. Vstop j prost.
O Cirkus v Ljubljani. Mestna občina je ! dovolila lastniku oirkusa »Adolfic Païayrenu, da postavi cirkuški šotor na prostoru nekdanjega otroškega igrišča. Podjetje je precej veliko in bo prineslo v mesto gotowo nekaj živahnosti.
Q Grad je danes naselbina, kateri se posveča vse preanalo pozornosti. Vodovod je se vedno v rabi v tistem majhnem delovanju, kot je mogel zadostovati samo nekaj let, ko je bilo na Gragu dobrih pet strank. Trikrat na dan teče pogonski motor in dovaja strankam pitno vodo trikrat na dan, dasi bi motor, mogoče da je sedanji res slab, po mnenju strokovnjakov lahko deloval oel dan. Strokovnjaki tudi trde, da bi bilo celodnevno delovanje za motor boljše in da bi ne bilo tolikokrat defektov. V interesu higijene je vsekakor treba misliti na drugačno ureditev glede vode, zlasti še, ker je treba računati na even-tuelni požar. V slučaju požara je Grad popolnoma prepuščen milosti in nemilosti ognja in ker strelovodi že davno niso bili preizkušeni in so nekateri popolnoma .pokvarjeni, se je bati nesreče, če se ne popravijo.
O Samo v staroznani trgovini Jane se dobi najfinejša šunka, kračice, čqjno maslo in drugo. Sedaj Židovska ulica 1.
O Vdova s tremi nepreskrbljenimi otro-ci, brez vsakih sredstev, prosi za kako primerno delo za črez dan. Zmožna je vsakega dela. Naslov pove uprava lista.
O Kopališče v hotelu »Slon« zopet otvor-jeno.
0 Ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3,
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnib bluz, nogavic kravat itd. Kupi se najbolje pri
IGN. ZARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah.
Maribor
П Stanovanjski najemniki. Preti nam nevarnost, da popolnoma ukinejo stanovanjski Zakon. 1. maja prenehajo že stanovanjska sodišča in s 1. novembrom se zakon sploh ukine. Tako društvo stanovanjskih najemnikov, kakor tmli zveza vseh društev v Jugoslaviji, je storila, kar je bilo mogoče, da reši mnoge strahot hrezdomovja. Kolikor je Lrnelo naše prizadevanje uspeh, to bomo zvedeli prihodnje dni. — Da bomo pa mogli svoje člane in vse prizadete pravočasno obvestiti o delu in uspehih, sklicuje odbor društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico za soboto, 30. aprila ob osmih zvečer v malo dvorano Narodnega doma javno od-borovo sejo. Razen žo gori omenjeni h poročil bomo se na tej seji tudi pogovorili o nadalj-nem delu in postopanju v stanovanjskih zadevah. Udeležite se te seje vsi stanovanjski najemniki polno številno ! — Odbor.
□	Proroško poročilo. Da živijo med našimi socijalisti proroki, nismo vedeli. Tako je neki tak prerok napisal v »Volksstimme« z dne 28. t m. kako so ee ti nesrečni »klerikalci« zaradj zakona o stanovanjih skregali in to na neki seji, kjer so protestirali zoper | odpravo zakona itd. Stvar je pa sledeča. V j soboto se bo v Narodnem domu vršila javna ! seja društva stanovanjskih najemnikov, kjer se bo protestiralo zoper popolno odpravo stanovanjskega zakona. Ker se je v tem smislu izrazil tudi klub SLS v oblastni skupščini ter ie zahteval le izpremembo dosedanjega prav nerodnega zakona, se niso dozdaj še nič kregali in se tudi na tej seji ne bodo. Socijalisti pa, namesto da gonijo delavne člane iz od- j bora društva stanovanjskih najemnikov, naj | raje, če so že člani, sodelujejo, da se jim ne | bo zgodilo kot Bahunu, ki »ni imel časa« za te seje in zato ni bil več izvoljen v odbor. Poleg tega pa naj se proroškega duha otresejo, da se ne bodo znova blamirali.
□	Socijalisti rešujejo stanovanjsko vprašanje z besedami, ne pa z zidanjem. Ker imajo v soboto zopet shod, bo v nedeljo že dala ena stanovanjska hiša več. Mariborski stanovanjski najemniki pa jim to pot ne grelo več na lini.
□	Privilegije Slovencem — je izvojeva-la SLS, ko je bila dva meseca v vladi, zato i — tako sklepa »Tabor« — ne sme več v vlado, saj se je e tem nastopom le diskreditirala. Prav tako, da le vemo, kdo je zoper »privilegije« Slovencem, to je zoper pravic», ki gre ludi Slovencem. Tako izdajalsko pisanje je miožno le demokratsko glasilce.
□	Zakon o xaščiti državo in naši socijalisti. Socijalisti dobro vedo, da oblastna skupščina nima pravico v zadevi tega zakona kakorkoli sklepati, a so vendar stavili predlog, pač za to, da se pobalmjo pred delavstvom, potem pa seveda za svoje predloge stavijo naziranje v skupščini, da ni o tem kompe-entna sklepati. S takimi neresnimi ljudmi pač ni nujgoča resna razprava. Zato predla-
gamo, da naj se uvede nov zakon o zaščiti socialistične pameti, ker drugače je bo pri tej proceduri kmalu zmanjkalo.
□	Nov lastnik kavarne »Union«. Kavarno »Union« v Meljski ulici je kupil dosedanji najemnik kavarne »Jadran« g. Ivančič. Prostore nove kavarne je dal preurediti in otvoritev se vrši v soboto, 30. t. m.
□	Spomenik ob prevratu in po prevratu padlim ee bo postavil na dvorišču mariborske art. vojašnice. Slovesno odkritje s proslavo ee bo vršilo na Vidov dan. Predpriprave so že v teku.
Cel/e
er Krščansko - socialistično delavstvo iz
Celja in okolice se udeleži na dan 1. maja ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju sv. maže, ob 9. uri dopoldne pa slavnostnega zborovanja v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Njemu se pridružijo ta dan vsi stanovi, ki mislijo in čutijo krščansko in jim je krščanstvo življenje ter delo.
er Prenovitev celjske Marijine cerkve. Ob Marijini cerkvi je mestni stavbenik gosp. Alojzij Kališnik postavil visok oder in prične te dni s prenovitvijo zunanjosti cerkve. Popravil bo stolp, ki je bil že zelo oluščen, enako tudi streho, ki je že močno puščala vodo, ter prebarval zunanje stene cerkve. Prenovljena cerkev bo tako še močneje povdarila razdrapanost starega razpadajočega poslopja okrožnega sodišča, ki so mu zadnje čase privoščili nove strešne žlebove, ki pa v ostalem ostane okrušeno in razdrapano, menda v po-vdarek historičnega značaja Celja.
er G. profesor Anton Cestnik je včeraj odpotoval s študijsko skupino g. prof. Jeharta v Orient. Skupina bo ostala preko enega meseca v Egiptu, Palestini in Siriji. G. profesorju želimo z vso iskrenostjo na potu sreče in zdravja I
0 Pevska akademija celjskega katoliškega dijaštva. 1. maja ob štirih popoldne priredi celjsko katoliško dijaštvo v veliki dvorani Narodnega doma pevsko akademijo s sledečim sporedom: Adamič: Jurjeva; dr. Kimo-vec: Oblaček; dr. Schwab: Dekle, kaj s' tak' žalostno, izvaja moški zbor; Seybold: Ogrski ples v G-molu; Seybold: Ogrski ples v D-duru, vijolinski solo; Liszt: Kakor roža si; Tosti: Umrl bi rad; Chopin: Poljska pesem, tenor solo; V. Mirk: Na trgu; Švikaršič: Tr-čeba ni; Švikaršič: Uštno polôt' je, izvaja moški zbor. — Odmor. — Gračaninov: Re-greto; F. Schubert: Sonatina 3. Allegro moderato, vijolinski solo; Nedved: Lahko noč; Adamič: Oženil se bom, izvaja moški zbor. — »Torta«, vesel prizor s petjem, uprizore nižje-šolci. — Vstopnice po 2, 3, 5, 6, 8 in 12 Din prodaja trgovina Slomškove tiskovne zadruge. Prijatelji katoliškega dijaštva so vabljeni, da se v obilnem številu udeleže te prireditve.
& Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico ima v eoboto, 30. aprila, ob pol devetih zvečer v veliki gostilniški sobi Narodnega doma v Celju svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in s predavanjem g. svetnika Freliha iz Ljubljane, ki bo govoril o sedanjem stanju stanovanjskega in davčnega vprašanja. Hišni posestniki so vabljeni, da se občnega zbora v polnem številu udeleže.
er Celjsko dramatično društvo napoveduje za 10. maj predstavo z domačimi igralci. Uprizorili bodo Fcdor Gradišnikovo tridefan-sko dramo »Norec« pod režijo pisatelja samega.
Kamnite
V cestni odbor je bil v nedeljo za Kamnik izvoljen župan, r. dr. Karba. Seveda po čudnem naključju. Ze pri prejšnjih volitvah, k* jih je oblastna skupščina razveljavila, je dobit nezaupnico o<l lastnega kluba ter jo bil izvoljen z večino 13 glasov g. podžupan Škof. Sedaj pa je prišel g. županu nn pomoč slučaj, da se je volivna seja menda prvikrat kar pomnimo — pričela pravočasno te'- so manjkali še nekateri, ki bi bili odločili drugače. Tak« pa je bil z 10 glasovi izvoljen dr. Karba. Od 2o glasov deset, to pač ni bogvekakšna »sijajna« iz-volilev in je znak, da so pričeli tudi naši samostojni demokrati spregledavati in le ne gredo več kar rta povelje čez drn in slrn za enimi, ne da bi se vprašali, jeli prav ali ni prav. Upajmo, da pri bližnjih volitvah v občinski svet ne bomo prekasni, ampak bomo Kamničani temeljito in daj Bog, še pravočasno čepirav v zadnji uri, pomedli demokratsko gospodarstvo. Prepričani smo, da Kam-ničanov pri teh volitvah ne bo vodilo geslo: ali naprednjak, ali klerikalec, ali socialist, ampak: deber občinski gospodar! Naša SLS bo poslala v občinski odbor same dobre, uvidevne može, ki se zavedajo važnosti javnega gospodarstva in njej naj se pridružijo vsi, ki jim je dobrobit občine in njenega premoženja na srcu, pa bomo lahko pričeli z novim gospodarstvom in mogli popravljali skupno dosedanje zavoženo demokratsko gospodarstvo!
Mestna hranilnica v Kamniku je objavila tiskan računski zaključek za šestindvajseto upravno leto 1920. Že zadnjič smo poročali, da j« od čislega dobička pripisala na račun pri Slavenski izgubljenih obresti 160.000 Din,. Zdaj izkazuje čistega dobička 67.730.84 Din, pri splošnem rezervnem zakladu 11.828.29 Din, pri posebnem 2<5 Din in pri pokojninskem 300 Din, skupno lorej 69.380.13 Din.
Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla od kapi zadeta znana gostilničarka Pod goro Angela Dor-nik, po domače »šnfarica«. Bila jo dolgo vrsto let vdova brez otrok. Naj v miru počival
Novo mesto
Na koncertu ljubljansko. »Slogo« v soboto, dne 30. aprila, nastopi mosto operne pevke ge. Ribičeve, ki je t« večer zadržana. goei>odična Vida Jerajeva, odlična violinska virtuozinja. Spored ee spremeni v toliko, da odpade piva točka: Beethoven op. 96 »Ljubici tam daloč« in se nadomesti e Beethoven, op. 47 Sonata za violino in klavir v A-duru zvann »Kreutserifvvn» e>aat«, ki spada mod najmočnejše Beethovnove komorne skladbe. Na klavirju jo spremlja oserai kapelnik g. dr. Danilo ftv ara.
Kranj
Slov. bat prosvetno društvo is Škofje Loke
1 gostuje na odru Ljudskega doma v eoboto, dne ' 30. aprila ob 8 zveôer z W. Skakespeare-jevo žabio igro: »Othekx ali »Beneški zamorec« v 6. slikah.
Ari). Ivan Zupan na razna vprašanja sporoča, da je za vse gradbeue zadove vsak torek in petek od Б—7 v Kranju pri »Stari pošti« na razpolago, j
Kočevje
Volitve ? okrajni odbor zn sodni okraj Kočevje so se vršilo 24. aprila Mesto Kočevje kol občina voli tri odbornike. Izvoljeni so bili sledeči gg.: veleindustrijalec Anton Kajfež, Anton Jako-mini in Ivan Zurl.
Trbovlje
ф 1. maj. Krščansko soc. organizacija Strokovna zveza rudarjev proslavi 1. maj s sledečim sporedom: Ob 8 sv. maša (ne ob 9, kot smo poročali) v farni cerkvi, nato se vrši ob 9 v dvorani Društvenega doma shod, na katerem bo govoril oden mi državnih poslancev. Popoldne točno ob 5 uprizori Dramatični odsek prosvetnega društva šaljivo igro v dveh dejanjih »Anarhist«. Po končani predstavi prosta zabava.
Radiokoncerte pride lahko vsakdo poslušat zvečer v Društveni dom. Vstopnina je samo 2 Din, če pa hoče kdo pristopiti h klubu, plača člansko pristojbino 200 Din
Glavna skupščina Glavne brat. skladnice. V smislu sklepa Glavnega upravnega odbora v Ljubljani se vrši v soboto, dne 7. maja 1927 ob 3 popoldne v Ljudskem domu v Ljubljani, Slreliška ulica, predkonferenca in v nedeljo, dne 8 maja 1927 ob 9 dopoldne istotam redna glavna skupščina Glavne bratovske skladnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju Glavnega upravnega odbora za 1. 1920.; 2. poročilo Glavnega nadzorstvenega odbora; 8. odobritev računskih zaključkov neagodne in pokojninske blagajne za 1. 1926; 4. uvrstitev obratov v nevarnostne razrede; 5. zmanjšanje prispevkov v nezgodno blagajno vsled prekoračenja predpisanega -rezervnega fonda; 6. naklonitev prispevkov bolniškim blagajnam iz nezgodne blagajne; 7. volilev glavnega nadzorstvenega odbora za 1. 1927 ; 8. volitev enega odborniškega namestnika za glavni upravni odbor; 9. slučajnosti. — K temu važnemu občnemu zboru Glavnega uprav, odbora bratovskih skladnic imamo pripomniti, da se bo razpravljalo v glavnem, kako bi so kril primanjklja j blagajne radi pokojnin po novem pravilniku. Združene blagajne morajo po pravilih imeti devet milijonov Din rezervnega fonda, ki pa radi redne mesečne izgube pri nekaterih bratovskih skladnicah, med katere spadajo tudi Trbovlje, ni krit.
Osebna vest. Č. g. Jože Zmavc, katehet, je danes v četrtek popoldne odšel na 5 tedensko znanstveno potovanje v Egipt in v sv. deželo. Potovanja se udeleži 10 oseb.
Hrastnik
Občni zbor kmetsko delavske hranilnice in posojilnice na Dolu se vrši v nedeljo zjutraj po prvi sv. maši v uradnih prostorih.
Umrla jo v Ljubljani žena rudarja posestnika in тИпатја, ga. Marija Majcen, po domače »Peri-nova Mina«. Njeno življenje je bilo že večkrat ob rojstvu otrok v nevarnosti. Pokojnica je bila dobra krščanska žena in mati. Zapušča možu in več malih otrok. Svetila ji večna luči
ISrešice ob Savi
Izpopolnitev občinskega odbora. Namesto odišlega občinskega odbornika, poštnega upravnika Zorka Lihtenekerja, ki je bil službeno premeščen v Subotico, je Ml pozvan v občinski odbor Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah.
Obrtna razstava. Tukajšnja obrtna šola priredi v nedeljo dne 1. majnika v prostorih osnovne šole razstavo del svojih učencev. Razstava bo občinstvu odprta od 8 do 12. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega naraščaja, uljudno vabljeni.
Kolesarska dirka. S. K. Troja priredi v nedeljo, dne 1. majnika, dirko z zaprekami na 4 km dolgi progi Brežice—Črne—Zakot. gostilna Ver-wega—Ogorelc. Start ob 14. uri v Brežicah. Zmagovalec dobi lepo nagrado. Po končani tekmi se vrši pri Ogorelcu športna veselica. Prijave tekmovalcev sprejema trgovina Plnterič.
Slovenska krajina
Mohorjeve knjige. Dasi je beltinska župnija z ozirom na število naročnikov Mohorjevih knjig daleko nadkrilila vsako drugo župnijo in je dobila skoraj tretjino vseh knjig, ki jih je dobilo Prekmurje, je letos število naročnikov še naraslo. G. kaplanu Oslrcu se je posrečilo, da je spravil skupaj ravno 800 naročnikov. Razen tega imajo precej naročnikov razni slovenski nabožni Meti, česar dosedaj ni bilo.
B opisi
Devica Marija v Polju. Volitev v cestni okr. odbor. Borba, ki se je vodila za mesto cestnega odbornika, je postala precej tiha pa ostra po razpustitvi prejšnjega odbora. Nihče ni imel ničesar proti dosedanjemu odborniku Rupretu. Vsak je priznaval uspešno delo, ki ga je pod težkimi razmerami prejšnjega odbora ter maiimi denarnimi viri dosegel v korist naših razdrapanih cest. Ampak stranka! »Kmetski list« je dal parolo: politiko v odbore. Po hudi bitki je odnesel ponovno zmago naš pristaš Rupret Štefan.
Kapela pri Rad''nrih. V torek dne 20. t. m. je bil na Kapeli pri Radencih pogreb, kakor ga je videla ta župnija redkokdaj. K zadnjemu počitku je bil položen č. g. Josip D o m a n j k o , kaplan v začasnem pokoju. Pogreba se je udeležila šolska mladina, Marijina družba in nepregledna vrsta moških. Družbenkam je sledilo pri pogrebni procesiji 17 duhovnikov sobralov, ki so mu skazali zadnjo čast. Pot duhovnikov je prišlo vsled neljube pomoto že prejšnji dan, ki se pa drugi dan vsled izgube časa pogreba niso mogli udeležili. Krsti je sledila za žalujočimi starši dolga vrsta deklet in žen. Pogreb je vodil g. dekan Josip Weixel od Sv. Križa pri Ljutomeru, poslovilne ter v srce se-ajoče besede je govoril rajnemu v cerkvi njegov ivši župnik v Sevnici ob Savi g. F. Doberšek. Domači pevski zbor mu je razven pri sv. maši zapel tudi na pokopališču ganljivo žaloetinko v slovo. Ostani ohranjen blagopokojnemu in mladostnemu duhovniku Jošku časten spomin med sotov.iriši, na Kapeli in med Sevničani, katerim je bil vnet dušni pastir,^ a žalibog radi bolehnosti le malo časa!
ftmarino pri Litiji. Kat. prosvetno društvo ponovi opereto »Mlada Breda« v soboto dne 30. aprila ob pol 9 zvečer.
Lesce. Krekova mladina in Strokovna zveza tovarniškega delavstva iz Lesec in okolice bodo proslavile 1. maj z izletom v Bohinj. Sv. maše se ! udeležijo v Bohinjski Srednji vasi. V alučuju slabega vremena doma v Lesculi,
Žalec. Tukajšnje hmeljarsko društvo je bilo rudi jiovečune produkcije hmelja primor.ino zgraditi novo veliko poslopje za skladišča Gradbo je prevzel stavb, mojster Gologranc iz Celju. — iwv mači slikarski mojster Vinko Vepotnik je daroval veliko sliko žalostne Matere božje za glavni oltar na Rakovniku pri Ljubljani, — Nov kino Venera se je nustanil v Roblekovi dvorani v Žalcu. Ime je sumljivo, — Dekliško obrtno-nadaljevalna šolu se je otvorila preceklo nedeljo To je že bilo zelo potrebno, posebno pa zdaj, ker imamo v Dobriševasi tovarno, v kateri je zaposlenih preko 00 deklet. — Dva aeroplana smo opazili v ponedeljek in v torek, letela sta zelo nizko.
Dr. France Veber: Idejni temelji slovanskega agrariima. Prograinatična socialna študija. To je zelo zanimva knjiga, ki jo bomo še podrobno ocenili: Cena broširanemu izvodu Din 45, elegantne v platno vezana Din 60.
Slovenci v Italiji
Italijanstvo v Dalmaciji izgublja odločilno bitko...
»Zamenjan je vpliv Dunaja, Trsta in Reke z vplivom Belgrada, Zagreba in Ljubljane.. in žalibog moramo priznati, da zgublja zdaj v Dalmaciji italijanstvo svojo najodločilnejšo bitko.« To je tema dolgega članka v »Popolo di Trieste«, ki datira iz Sušaka in Splita; podpisan je iieki lia., ki je menda v službi v Zagrebu. Člankar bridko toži. »Saj za Italijanu ni nič bolestnejšegu kakor prisostvovati počasnemu in stalnemu posloviuije-nju dežel, kjer je bila italijanščina do včeraj ob-čevalni jezik.« Pod Avstrijo je bilo vse drugače, italijanski jezik jo imel zaslombo. Danes podpihuje limite proti Italijanom še »avstrijska ratua mornarica«. Zvez s Trstom in Reko ni več, dijaštvo je izpostavljeno šovinizmu dijaških društev, italijanščina se malo poučuje kot prosti predmet, uradni jezik je hrvatski, uradniki Hrvatje, ln vendar še danes se italijanščina veliko govori, prebivalstvo zna hrvaško, a tudi italijansko. Ako bi Italija anektjrala Dalmacijo, bi statistika pokazala italijansko večino kakor je pod pritiskom jugoslovanskega uradnega aiKirata pokazala hrvaško... A ni še vse zgubljeno. Treba je požrtvo-vunja in... denarju. Ustanoviti je treba posebne društvo, ki bi dajalo jasno in določeno smer vse. akciji. Nadzorovati, to se pravi financirati bi ga morala država. »Toda spraviti se je treba na delo brez odlašanja, z vsemi silami naše večno pripravljene mladine ter z vso fašistovsko zvestobo in vztrajnostjo. Po italijansko.« Kaj je treba storiti? Vsem-»čitaonicam« je treba redno pošiljati italijanske knjige, revije in časopise. Zakaj italijanske revijo ne znižajo cen za Dalmacijo, kakor nekdaj za Trst in Trident? Žrtev ne bo brez sadu. V Dalmaciji jo treba ustanoviti industrijska podjetja, ki bodo zapoelila italijanske delavce. Odpreti je treba italijanske trgovske, informativne, časnikarske in turistične agenture; pospeševati je treba tujski promet iz Italije sem. V vsako vas jo treba postaviti vsaj eno mnogoštevilno italijansko družino, ki imej na razpolago italijanske knjige in liste zase in za druge. Dalmatlnce je treba seznaniti z italijansko kulturo. Zato imamo kinematografe od Sušaka do Kotora. Koristna bi bila študijska potovanja dalmatinskih dijakov v Italijo. Posebne važnosti bi bilo, da bi italijanski pamiki pristajali tudi v manjših pristaniščih. Seveda, materialne koristi bi ne imeli od to akcije; toda akcija vendar nima tega namena. Da pridobi Italija na ugledu pri Jugoslovanih mora pokazati močno roko v Trstu in na Reki. Iz Trsta je treba zapoditi vse »k. u. k. uradništvo, ki govori italijanščino z nemškim akcentom« (člankar misli na Tr-žačane-Itatijane, saj Slovencev ni več v državnih službah. Prip. ur.); dohod iz Sušaka, ki je profitai i jansko gnezdo, je treba strogo nadzorovati. Ko bodo Jugoslovani čutili krepko roko, bodo pričeli respektirati Italijo.
Članek je značilen. Objavljen je v času napetosti radi Albanije.
Pomladanske prireditve Zveze vojnih tovarišev.
8. maja: Odkritje spomenika v Borovnici.
26. maja: veliko zborovanje mož, vojnih trpinov iz bivše Štajerske in odkritje zahvalne spo minske plošče preostalih v priljubljenih Petrovčah (1. postaja od Celja).
6. junija: pokrajinsko zborovanje na Žakistn gori (Preserje) za vse tovariše iz okoli nje ležečih krajev.
12. junija: odkritje veličastnega spomenik* 329 padlim Šeuitpeterčnnom v Ljubljani.
Tovariši I Pojdite, vsak v tisti kraj, kamo« vsakogar vleče srce. posebno pa vam priporočamo Petrovče in St. Peter (Ljubljana).
Vse naše podružnice naj prav gotovo pošljej« vsaj zastopnike v ta dva kraja, ki naj se veigdai javijo pri predsedniku Colariču.
Če reflektirajo na prenočišče, naj to sporo& krajevnemu slavnostnemu odboru. Glavno skupne zborovanje bo pa 21. avgusta na Brezjah. Povsod naj grmi naš glas: na naše v vojni pohabljene tovariše prispevaj Slovenija in sama tudi upravlja; ta davek in skrbi za nje v svoji Ijudslu zbornici'
Tovariši! Vsi med sabo zvesto se ljubim-
S krvjo zapisanih besed ne pozabimo I
Olavni odbor Z. 8. V. V Ljubljani.
Cjuhlfansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer.
29.	aprila, petek: VOJIČEK. Red D.
30.	apriln, sobota: HLAPCI. Delavska predstava
Izven. Znižane ceno. 1. maja, nedelja ob 15: LUMPACIJ VAGABUND. Izven. Znižane cene.
OPERA Začetek ob pol 20. uri zvečer.
29.	aprila, petek: MADAME BUTTERFLY. Rod C
30.	aprila, sobota: EROS IN PSYCHE. Red A.
1. maja. nedelja: GROFICA MARICA. Gostuje g Vladimir Skrbinček. Izven.
Mariborsko gledišče
Petek. 29 anrila: Zaprto.
Sobota. 30. aprila ob 20: PERIFERIJA. Abonma C. Kuponi.
Nedelja. I. ш.ча ob 20: LOGARJEVA КШТЛ. Kuponi
Visoki vrh z Dobrav (fot. G. Ogrin).
Drevi ob osmih bo imel dr. Kugy v Unionu pod okriljem Slov. planinskega društva svoje drugo predavanje o Julijskih in Zapadnih alpah.
Naše gore.
Dr. Kugy v dražbi Skalašev ob prihodu v Ljubljano.
Naša počivališča.
(Iz knjige: Dr. Kugy, Aus dem Leben eines Bergsteigers.)
V	gorah so mesta, ki so označena kot počivališča. Nobenega napisa ni tam, ki bi ti to povedal. Kakor da bi se molče, že od zdavnaj sem, zmenili vsi oni, ki se po znanih ali skritih potih prišedši tu pojavljajo iz samote in kmalu nato zopet izginjajo v njej. Pastir, lovec, drvar, težko obloženi planšar, divji lovec, hribolazec, kdorkoli pride tod mimo, se ustavi, se razgleda krog sebe in počiva. Če je kdo izmed družbe pohitel naprej, prav gotovo ga tam zopet dohitite. Nehote se bo odpočival in vas počakal. Skoro vedno izvira tu kje iz tal studenec, zelena ruša je pogrnjena ali pa so lepo razpostavljene skale, da je prostorček kakor nalašč za počivanje. Marsikje v nižjih legah je neznana skrbna roka skušala kaj popraviti in prostor prirediti, postaviti lesen žlebiček, poravnala tla ali pa pristavila kako skalo. Vsak prostor za počivanje se je kako uredil, da bi ugajal in vabil. Četudi je samo od daleč pripravil nekako udobnost. Eden te vabi s svojo mikavnostjo, ki jo ima sam na sebi, drugi se ponaša s prekrasnim pogledom nazaj v dolino in tretji, kot bi bil rojen za podjetnega hotelirja, te čaka za kakim ovinkom, kjer te preseneti pogled na goro pred teboj in si misli: Tu se mi pa gotovo ne izogneš! Vsak je po svoje častilakomen in želi, da bi kot skrben gospodar poskrbel za zado-voljnost svojih gostov.
Nad takim prostorom, četudi je še tako oddaljen od sveta, leži nekaj kakor rahel dih priljudnosti. Neka nevidna, velika, skupna vez obdaja in veže vsa človeška prebivališča. Zdi se ti, kot bi tenka nit vodila tudi semkaj v najskritejše kotičke visokih gora. Nekdo je že bil tu, mogoče še včeraj, in lahko še pride kdo od koderkoli. Pa se ne čutiš tako samega in zapuščenega. Kakor bi se vršili tajni pogovori med onimi, ki so tukaj bili in med onimi, ki prihajajo. Na ušesa ti zveni kot rahel: Stoj, kdo si!, kot radovedno vprašanje: Kam pa ti?, kot bi nekaj reklo: Prehod dovoljen! ali kot bi iz daljne daljave prihajal zategnjen hribovski vrisk.
V	studenčnatem pragorju so taka počivališča pogostejša in mnogo bolj razkošna. V Julijskih Alpah so često zelo borna. Včasih hnajo samo čisto malo vodno žilo, ki še bolj vzbuja občutek pomanjkanja vode. Toda tembolj v srce segajoč je zato plah in ponižen nagovor ter prošnja: Tu se odpočij! Nudim ti, kar premorem! Pomudi se tukaj I
Najbolj žalostna je pač slika počivališča s usahlim izvirkom ali s praznim lesenim koritcem pod steno, po kateri je curljala voda, pa jo je osušilo pripekajoče jesensko solnce, kakor sem jih videl mnogokrat v Kaninskem pogorju, v Bovških hribih in v okolici Sedmerih jezer. Tak prostor te ne ogovarja več, gleda nemo in obupano za teboj, ko razočaran greš mimo njega naprej.
Počivanje je brez dvoma eno najlepših poglavij iz življenja planinca. Celo knjigo bi lahko napisali o tem m jo okrasili s prekrasnimi slikami. S sliko prvega jutranjega odpo-čitka visoko gori na gorskem pobočju. Pričakovanja polni oddih pred zadnjim in odločilnim naskokom, ko z ostrim očesom meriš svojega tekmeca ter si duh in telo zbirata
svoje moči. Sreče polno počivanje na vrhu in morda najlepši, dolgi odpočitek pri sestopu, ko so vse težkoče in nevarnosti za teboj in z očesom polnim odsevajoče radosti meriš in pregleduješ svoj uspeh. Vse bogastvapolno življenje planinca bi tako lahko spremljali mimo vseh počivališč, na njegovih potih, prav do zadnjega z molčečim križem na zeleni gomili!
Bogomil N. Remec:
Človek je kakor cvetlica. I .rep je, nežen, občutljiv. Kakor cvetlica potrebuje za svojo rast svetlobe in sili navzgor, da bi vžila kar največ solnčnih žarkov, tako tudi človek hrepeni po vse oživljajočem solncu, visoko se želi dvigniti, da bi se oprostil težke zemlje in lahno zasnul v toplem soinčnem naročju. Čim više se vzpne, bliže je solncu, bolj je svoboden, srečen. Človeško srce ne mara teme, hladnega in mračnega podzemlja se izogib-lje, boji se ga. ker v sebi zakriva smrt. Človeško srce in človeška duša iščeta nad zemljo in v višave, stremita kvišku in odzgoraj pričakujeta utehe svojemu nemiru. Vse sveto in lepo si ljudje zamišljamo v neznanih višavah in čuvstvujemo, kot da gori nad oblaki biva Bog in se tam razprostira kraljestvo duhov. Pa tudi očesu prija višina, lepo je iz nižave gledati na visoke hribe in gorske velikane, posebno zjutraj in zvečer, ko jih soluce ob/areva z ognjeno zarjo, še veličast-nejše je z gore zreti v ravnino, pisano s polji in travniki, kjer leže morja gozdov, se leske-čejo vode in se belijo ceste, vmes pa čepijo stisnjena mesta in neznatno majhne vasice.
Iz naravnega teženja k solncu, iz hrepe-nečega iskanja večno nemirnega srca in prirojene sprejemljivosti za veličastno lepoto narave se budi in živi v človeku posebno čuvst-vo, ki ga olajšuje zemeljske teže in vleče navzgor, v višave, kjer se upa oddahniti in se prosto izživeti, odkoder sluti odrešenje in uteho. Ta višinski čut nagiblje pobožno ljudstvo, da svojemu Bogu, Gospodu vseh in Gospodarju vsega, enemu edinemu, postavlja zemeljske domove na izbranih vrhovih in tako poviša Boga nad vse ustvarjeno, živo in mrtvo, Njegovemu gospodstvu in varstvu izroča ves svet okoli do obzorja in veruje, da IkkIo od vsepovsod! vidne božje cerkvice vse opominjale in tolažile. Ta višinski čut nas žene in vabi iz ravnin in dolin gori v skale, v rajske planine.
Gora ne doživljajo vsi ljudje enako. Najbolj jih ljubi planinec, ki je okusil tišino gorske samote iu vonjal duhteče gorske cvetke, cele dneve strmel v modro nobo in ob sinjih skalah iskril svoje poglede. V človeku, ki se dan za dnem giblje na prostem, obdeluje zemljo ali seče gozdove, ki ima solnca in zraka več kot preveč, se zlepa ne utrne želja, da bi se povzpel na gorske višine, njegova duša se zadovoljuje in živi iz ravnine. Toda tudi on ljubi gore, po svoje jih ljubi in lwji se jih. Naravnost strah ga je mogočnih gorskih skladov z ostrimi grebeni, a obenem se pod njimi čuti izredno varnega, zdi se mu, da se iz gora vanj preliva posebna moč. Čigar detinsko oko so je v mladosti navadilo visokih planin, tak v ravni tujini ničesar bolj ne pogreša ko domačih gora, šele ko se skrijejo njegovim očem, se zave. kako srčno jih je
ljubil. Pravemu planincu pa so gore zdravje, uteha in molitev.
Gori v hribih je vse sveže in čisto in lepo. Solnce pripeka gorkeje in obilneje razliva svojo življenjsko moč. Zelenje je sočnej-še. cvetlice duhte slajše in omamljivejše, oblačijo se rdeče kot mak, v jasno modrino in snežno belino, sredi prisojnih trat se smehljajo kakor se na solncu svetijo nedolžni otroški obrazčkd. Namesto težke sopare, ki nas duši v dolini, vdihavamo na gorah čistejši in lažji zrak, ki globoko napolni pljuča, da se žirijo prsa, natezajo mišice in kri hitrejše pretaka, postanemo veselejši in razigrane volje. In še više gori, kjer vejejo mrzli vetrovi in pobrijejo najmanjšo kal, kjer niti trdoživa zvezdica več uspevati ne more, tam gori se bočijo gole skale, tam gori je najveličastnejše. Zob časa je zmagal trdo kamenje, okrušil je položne grebene in izostril strme vrhove. Bliščijo se od solnca obsijane skale in srebrno žarijo, stasite stene se vidijo kakor ogromni rahlo spuščeni pajčolani z gubami polic in senc. Tako mogočno in lepo je vse to, pa tako blizu, kar za prijeti! Okoli in okoli se razprostira modro nebo in se zgublja v vsemirju, da se ti zdi, kot da si prispel na konec sveta in moreš sedaj vstopiti v vesolj-stvo. Človek skoraj izgubi zavest, tako silno ga prevzamejo skale in brezmejni nebesni obok, strmi in se čudi, pod vtisi onemi — v eno se zlije s kamenito planjavo.
Vsa ta krasota pa je zavita v globoko, brezglasno tišino. Nobenega šuma, nobenega krika ni čuti. Pokojno čakajo prepadi, tiho stoje gore, tudi ni slišati, kako zvenijo bilke, ko udarjajo druga ob drugo, ali ko rožice zvonkljajo s svojimi cvetovi, toda pravi molk to ni; sicer prepadi in skale in cvetlice ne govore glasnih besed, vse govori molče, govori s svojo rajsko lepoto in s svojim solnčnim duhtenjem. In ko planinec motri ta veličastni gorski svet, začuti močneje kot kedaj v sebi svoje življenje, jasno zasluti svojo dušo in ji v samotni gorski tišini rad prisluhne. Na gorah pozabi svoje težave in skrbi, dolino in njene ljudi. Mogočne gore mu vlijejo novega upanja v življenje in ga navdušijo, da se z sv. Avguštinom zave, da nas je Bog osrečil z življenjem iz same dobrote.
Rajko Ložar:
Naš alpinizem.
Kakor za vse ostalo, pomeni svetovna vojna tudi za slovenski alpinizem globoko zarezo, prevrat pa pravtako kot na drugih področjih, in še bolj, nov začetek. Z gospodar-sko-organizacijskcga stališča se nam ta novi pričetek javlja kot vzpostava tradicije, to je onih solidnih temeljev, na katerih je nadaljevanje in uspeyanje pokreta kot takega mogoče. Neposredno po prevratu zastopa slovensko planinarstvo SPD, katero je izvršilo vsa ta restavracijska dela: novo organizacijo članstva, ureditev lista, upravo koč itd., itd. Z idejno-programatičnega stališča pa ni mogoče govoriti o vzpostavi tradicije, nasprotno: današnji alpinizem je s tega vidika nov pojav, nova ustvaritev, brez tradicije in predhodnikov. Zaslugo za to nosi klub »Skala«.
Naš alpinizem v teh dneh, z vso svojo intenziteto in ekstenziteto, se z onim izpred vojne ne more in ne sme primerjati. Meril ni.
V prvih poprevratnih letih so se izvrševale ture, ki so v dobi pred vojno veljale za najtežje, takorekoč »alla prima*, brez priprave. Razen tega je bilo že tedaj in še kesneje napravljenih toliko novih, drznih in velikih naskokov, da spričo njih odpove vse, kar nam je znano iz starejših letnikov. Nič bolj krivičnega nego smatrati alpinsko delo starejše generacije za malenkostno, a hkrati nič bolj napačnega nego smatrati isto za podlago al-pinskemu delu mlade, današnje generacije. Kapaciteti obeh sta bistveno različni, sposobnost, elan kar je glavno, metoda se ločijo med sabo Kot dan in noč. Vsem tem stvarem počelo in vzrok pa je duh, idejna razgibanost in elementarnost, ki se je organizacijsko pač najbolj izrazila v ustanovitvi »Skale«. Z drugo besedo: duh mladine, in ustanovitev ter pokret te mladine je slovenski povojni alpinizem. Kakor je treba SPD priznati centralno vlogo v vseh točkah gospodarsko-organizacijskega značaja, tako je »Skali« treba priznati isto na idejni strani. Naš današnji alpinizem, z vsemi svojimi odlikami in napakami (jasno je, da ima tudi te!), je po vsem svojem bistvu skalaški, tudi tam, kjer ga izvajajo člani SPD in neorganizirani.
Zgodovina tega gibanja na Slovenskem doslej ni šc pisana in pravtako še nismo ustvarili nobenih podlag zanjo. Z odpravo teh ne-dostatkov bi postala jasna še marsikaka stran in zlasti bi se ugotovile nekatere važne naloge slovenskega alpinizma. Najprej bi opazili, da smo do danes ostali brez alpinskega slovstva in to v ožjem in širšem pomenu besede. Za večino naših izključno popisujočih, to je leposlovnih alp. spisov velja trditev, da so šolske naloge in to slabotne šolske naloge brez najmanjše ambicije, priti na jasno, kaj naj planinski spis v bistvu je. V »Planinskem Vestniku« prvih dveh povojnih letnikov je SPD vzpostavilo žal tndi tradicijo z literarnim nivojem »Vestnika« izpred vojne, kar seveda ni najhujše. Najhujše je, da niti v mladi generaciji ni imena, ki bi ga lahko navedel koi dokaz drugačnih teženj, ako čisto resno izvzamemo šifro Mira Marko. V tem vidim velik minus mladine in še neomejeno moč generacije, ki odhaja. A ta je še bolj očitna na polju znanstvenega alpinskega spisa, kjer mlada struja doslej ni pokazala niti najmanjšega rezultata. V tej neverjetni praznini dobivajo mojstrski članki Tumovi za mlado generacijo naravnost porazno značenje. Stvari se niso izpremenile, odkar imamo vseučilišče; hodimo na hribe, kot da že poznamo sleherni drobec prsti, a v resnici ni tako. Ta in taka vprašanja, s katerimi bi lahko tu še nadaljevali, so pa v tesni zvezi z listom, z organom, ki služi dvigu alpinskega slovstva in kulture sploh. Naj je stvar ž njim pri nas taka ali taka, gotovo je, da je »Planinski Vestnik« kljub svojim lepim prilogam že davno zapravil svojo eksistenčno pravico in da so tla ugodna za drugačen ali nov list. Da se te spremembe še niso izvršile, je nemara vzrok velika mlač-nost v teoretski debati, ki vlada v mladi generaciji. S teoretskega stališča so že popol-nova vidne posledice današnjega stanja: na? alpinizem bo zvodcnel. Nejasno je namreč postalo polje, na katerem naj sc človek udejstvuje, če naj je alpinist. Splošno veljajo le tisočaki kot legitimacija pravega turista in ni več Šmarna gora, temveč Triglav, kamor se sedai hodi novincc trenirat. Spričo
tega mišljenja nam mora postati žal za pokrajine, ki jih zanemarjamo, ki jim je pa planinec predvojne generacije posvečal enako toplo skrb. Poglejmo samo starejše letnike »Vest-nika« z njih opisi malenkostnih tur in izletov. Ta vrsta je danes skoro popolnoma izginila in ta enostranska usmerjenost našega zanimanja zelo dobro odseva iz dela naših planin-cev-fotogratov, Spričo samih vrhov in skalovja
ne vidimo niti planin niti gozdov niti «el po hribih niti vasi pod njimi niti človeka, ki je na oni zemlji doma. Sfera srednje visokih in nizkih hribov je izginila iz zanimanja planinca-fotografa, kakor tudi pri planincu-turistu šele v drugi vrsti pride v poštev.
'Lotiti se teh in še mnogo drugih vpražanj, bi bila nujna naloga slovenskega alpinizma in pogoj njegovega uspevanja.
Gospodarstvo
■ <
Svetovna gospodarska konferenca.
Kakor smo že večkrat poročali, se začno dne
4. maja t. 1. v Ženevi pod okriljem Društva narodov svetovna goe]»odar»ka konferenca. Te konference se ne udelže samo države članice Društva, ampak tudi druge izven Društva: to so v prvi vrsti Unija in Rusija. ki je šele zadnje čase pristala na udeležbo, potem razne južnoameriške države. Poleg lega pošljejo svoje zaslopnike na konferenco: Med-oarodni urad dela, Mednarodna trgovska zbornica in Mednarodna zadružna zveza.
Namen konference je, kakor posnemamo iz izjav predsednika pripravljalne komisije Belgijca Tlieunisa, razširiti duh prijateljskegi sodelovanja med narodi.
Zanimivo je, da letos ne stoje finančna vprašanja na prvem mestu na dnevnem redu konference, kakor jo bil to slučaj 1. 1920 v Bruslju. Vsa Finančna vprašanja se bodo obravnavala pri drugih vprašanjih. To je razveseljivo znamenje, ker vidimo, da se z valutami in finančnimi vprašanji nI j treba več toliko pečqti kakor še pred nedavnim j Časom in kaže, da se je splošno ozdravljenje gospo- | darskih razmer že pričelo.
Program .konference je izredno obsežen. Pr-i i pravljalni odbor je dobil že izredno veliko refe- j ratov, ki so se posebej natisnili in tvorijo važen gosjiodarski material. Tako je obdelan v posn- I možnih, prav obsežnih študijah položaj vseh važnejših industrijskih panog na svetu.
Prvi del programa je splošnega značaja, drugi del pa se bavj predvsem z ovirami trgovine in mednarodni karteli.
Drugi del obravnava posebej trgovino, posebej industrijo in posebej poljedelstvo.
O sostavi naše delegacije smo že poročali. Interese Slovenije zastopa g. Ivan Avsenek, kot ekspert pa je prideljen delegaciji tudi g. Ivan Mohorič. * * *
Falzifli-irani bele-ijski bankovci po 20 frankov.
Belgijska Narodna lmnka je obvestila javnost, da so so našli fajyif ici rani bankovci po 20 belg. frankov iz 1. 1919. Falzifikat je slabo izdelan v fili-gramih in slabo tiskan posebno na kipu kralja.
Zagrobški sejem se otvori v nedeljo 1. maja ob 8 dopoldne brez svečanosti tako, da ga občinstvo more takoj obiskati.
Produkcija kokonov v naši državi je znašala lani 620 ton; od tega odpade na Vojvodino 302, na Hrvatsko 137 in na severno Srbijo 125 ton.
Občni zbor. »Slograd«. slov. gradbena in ind. d. d. v Ljubljani v prostorih Prom. zavoda za premog 18. maja ob 11.
Velik polom v noniški losui industriji. Velika ; tvrdka îBratje Himmelsbach< je ustavila obrat. Za- ' poslujo na tisoče delavcev. To ustavitev je pripi- j sovati bojkotu od strani države.
Usanovit°v prodajne družbe avstrijske železarsko industrije. Pod vodstvom Alpinske in dru- i gih družb, med njimi je tudi Greinitz. se priprav- j Ija ustanovitev družbe »Oesterreichische Eisen- ' verkaufs A. G.< s kapitalom 4 milijonov šilingov.
Zvišanje kapitala Bodrnkredita. »Allgemeino ôsterreichisehe Bodenkreditanstalt^, ki ima interese tudi v naši državi, pripravlja zvišanje kapitala za 10 na 55 milijonov šilingov.
Nemška industrija enutjla je pred nedavnim sklenila zvezo, ki obsega 97 odst, vseh tovarenY ostale bodo po najnovejših poročilih pristopile v kratkem. Zveza bo trajala do 1 aprila 1928. Predvsem je konlingentirala prodajo. Nadalje se Je pristopilo racionalizaciji, ker hočejo sedaj produ-cirati v prvi vrstni standard tij>e.
Plačilo evropskih dolgov Ameriki. Kakor poročajo iz Newyorka, je izjavil znani ekonom George Paish, da stoji Evropa pred finančnim polomom. To se da preprečiti le s črtanjem dolgov, znižanjem nemških reparacij, gradbo železnic v nerazvitih državah ter s pospeševanjem izmenjave blaga med Evropo in Ameriko. Evropa mora sedaj računati z odbitkom 1200 milijonov dolarjev letno od dohodkov za plačevanje obresti. Evropa mora izvažati, toda Amerika zapira meje.
Nov način dobivanja jekla. Nemška tvrdka Hoeeo.h iz Dortmunda ni je dala ]K> jxiroèilih svetovnih listov patentirati nov način dobivanja jekla. Sedaj bj. se dalo dobivati jeklo direktno iz rude brez predhodnega izdelovanja sur. železa iz jekla. Novi način bi prihranil tretjino stroškov. Zaenkrat se delajo še poizkusi.
Pelrolej v, Albaniji. Albanija ima v sebi velijo zgklado petroleja, za katere se zanimajo razne države. Anglija ima svojo interese zastopane po D'Arcy exploation Cy, ki je pravzaprav le del Anglo Persian Oil Cy. Ta dntžab lma 34.000 ha veliko koncesijo, na kateri je 1 vrelec, ki daje 100 ton petroleja dnevno. Druga angleška družba je H. TT. Rusliton z ozemljem 8.000 ha. Največja zemljišča ima francoska družba Syndicat Franco-Albanais, ustanovljen je Crédit General des Pe-troles s koncesijo na 120.000 ha. Italija ima 2 družbi: Ferrovia del Stato (drž. železnice) z 2 koncesijama (47 in 25.000 lia). Soeieta italiana delle Minière di Seleno/a, ki dela že več let in dobiva dnevno 10 ton petroleja. Ameriška družba Standard Oil Co. imn zemljišč 51.500. Vse družbe razen omenjene angleške in italijanske pravzaprav še niso pričele z eksploatacijo.
Avtomobilski oddelek na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Na splošno željo se tudi lotos vrši mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija. To je Ihiš najugodnejši termin za avtomobilsko razstavo, katero se namerava prirediti letos v še povečanem obsegu V Sloveniji je avtomobilski šport zelo razvit, ne zaostaja pa tudi niotociklizem. Smotreno delovanje ljubljanske sekcijo Aulokluba in Motosaveza je veliko pripomoglo k lem nspehom. O razvoju avtomobilizma in motociklizma v Sloveniji je informirano tudi tajništvo mednarodne zveze avtomobilskih konstruktorjev v Parizu. S posebnim odlokom je priznalo važnost avtomobilske razstave v Ljubljani in priporoča udeležbo svojim članom — tvomiram. Obe-la se nam pestra revija najrazličnejših izdelkov evropskih in amerikansldh tvornic. Interesenti bodo imeli dovoljno izbiro, kupili si bodo lahko na razstavi voz, ki bo odgovarjal okusu vporabi in žepu.
H ors:a
Dne 28. aprila.
DENAR.
Zafrrob. Berlin 13.5025—13.5325 (13.5025 do 13.5325), Italija 300.25—302.25 (300.35—302.35), London 276.20—277 (276.20—277), Newyork 56.75 do 56.95 (56.75—56.95), Pariz 222.75—22475 (222.75—274.75), Praga 168.30-169.10 (168.30 do 169.10), Dunaj 8.005—8.035 (8.005—8.035), Curih 10.94—10.97 (10.94—10.97).
Curih. Belprad 9.13 (9.135). Pešta 90.55 den., Italija '27.85 (27.55 den.), London 25.25375 (25.255), Newyork 520 (519.975), Pariz 20.37 (20.3625), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.15 (73.20).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 189.25, London 34.4525. Milan 37.80, Newvork 709.15, Pariz 27.775, Varšava 79.12. — Valute: dolarji 705.90, lira 37.72, dinar 12.46, češkoslovaška krona 20.97.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana, 7 odst. invest. posoj. 85—86, vojna odškodnina 343- 344. zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den., Kred. zavod 100—170, Trbovlje 490—495, Vevče 140 den., Stavbna 55—65, šešir 10-1 den.
Zagrcb. 7 odst. invest. posoj. 83.50—84, vojna odškodnina 341—342, Hrv. esk. 96.50 zaklj., Hipobanka 61—62, Jugobanka 93—95, 1'raštediona 850 do 855, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 500 do 505, Slavonija 26—28, Trbovlje 180—490, Vevče 141—146.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 82.20, Alpine 48.50, Kranjska industrijska 51.70, Trbovlje 60.50, Hrv. esk. 15.40, Leykam 12.60, Jugobanka 11.80, Hip. banka 7.30, Avstrijske tvornice za dušik 36, Mundus 174, Slavonija 3.60.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključki 6 vag. lesa. Ivurai neizpremenjeni.
Knjige ш revife
'•Bogoljub« (majniška številko) Ima tole zanimivo vsebino: 1. Razprave: Njo sem ljubil in volil od svoje mladosti.t (Modr. 8, 2). Dr. med. Debevec: Pisma svetni inteligenci. J. Vole: .Kjer jeza vlada, vse firopada. Ozdravljenje na priprošujo Male Cvetke. J. Kalan: Svetni duhovni Botnočnlki. Iz deželo novih katakomb. 2. Pesmi: M. Elizabeta: Marijin hom otrok... Neubauer: Majnlški praznik. S. Naši vzori: Peni štirje va mama. 4. I.istok: Od satana k Bogu. 5. Drulbeni ' glasnik: Glejle pravi Marijin otrok. (Dr. Merhar). Cerkveni razgled. Po svetu. Po domovini. Popisi. Raznoterosti. Dobre knjige. Iskre. Govorilnica. Za kongregacije. Odpustki meseca mnia. Ko'edar za maj in molitveni nameni. Vedno češčenje. Zalivale in prošnje. Majniška Številka inia šestero krasnih slik v bakro-tisku.
Lumpacij Vnerabnnd nli zanikam a trojica. Čarobna burka v šestih slikah. Spisal Ivan Nepomuk Nestroy. Za slovenske ljudske odre priredil in predelal Adoif Robida: Ljubljana 1927. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Iz zbirke Ljudski oder. 10, zvezek Cena Din 18. Pomanjkanje dobrih in zabavnih veseloiger, ki ne stavijo na naše podeželske odre prevelikih zahtev je bilo zadnje čase na našem književnem trgu prav občutno. Temu pomanjkanju bo Ne«l roy-Kobidà*», Luriioaefij vaga>-bund odpomogel. Ta, dasi že skoro sto Jot stara burka je še dandanes na programu v vseh večjih svelovnih gledališčih in pravkar jo uprizarja ljubljansko gledališče v prevodu Otona Župančiča. Ako se naš največji pesnik loti prevoda kakšnega dela je to najboljši dokaz 7.a literarno vrednost dotične stvnri. Igra »Lumpacij Vagabund« je burka, ki no najde zlepa primere med gledališkimi igrami. Vsak prizor nam nudi pestro situacijsko komiko, besedna komika iznešem v starih pa še večno mladih dovtipih požgačka tudi največjega čnier-neža. Značaji nastopajočih oseb pa so risani tako ostro, da se igrajo sami od sebe. Če ima pa oder ostro, da se igrajo sami od sobe. Ce ima pa nadarjen, bo pa dosegel z zanikamo trojico zapitega Kneftre, pošt. Lima in neugnanoga èivanke, take uspehe, da bodo morali igro povsod po večkrat ponavljati. Original zahleva sicer 31 vlog, vendar je igra prirejena tako, da jo zmore tudi srednje velik oder z 20 vlogami in najmanjši oder s 5 moškimi in 4 ženskimi vlogami. Režiser, ki pozna moči, ki so mu na razpolago, se bo, po pridejanih opombah odloČil za to ali ono vnrijanto. Zahteve igre na oderski aparat so minimalno: kmečko sobo, boljšo sobo in gozd pa premore vsak oder. Vsaki sliki je pridej.m scenarij in prvi hl6 strani uvoda raztolmači izčrpno [»men igro, Karakterizira nastopajoče osebo in vsebuje vse režijske predpise. Za društvenega predavatelja pred igro nudi predgovor ves i>otrebni materijal. Prepričani smo, da bo našel Lumpacij Vagabund svojo pot no samo v mesta in trgo, ampak, da bo tudi v zadnji gorski vasici zabaval občinstvo, da so bo res prav iz srca nasmejalo Uprizoritev te burke bo napolnila društveno blagajno, da bo s skupičkom le predstave lahko plačala dnige nekrite stroške, zakaj Lumpacij Vagnbund je prava neprisiljena domača ljudska igra, ki bo dala igralcem lahke, n silno hvaležne vloge, občinstvu l>a pošteno in veselo razvedrilo.
Glasba
Nikolaj Nikolajevi« f erepnin je pri nas skoro poznan ruski skladatelj. Da se spoznamo ž njim je sklenila Slogac v Ljubljani, da mod drugimi skladbami izvaja tudi Cerepninovo pravljično nežno skladbo »Noč* 1er junaško ponosno »Staro pesenu. To je prava ruska muzika. Kako čuti mehka slovanska duša čar majske noči, mesečino, zvezde, bajno očarljivo daljavo kako jo navdaja nepopisna tei>ota jasne tople noči z blaženostjo, da ji je nebo i zemlja eno »Stara pesem nas pa prestavi v dobo vojske Ivana Groznega, ko je mi pohodu, da zavo-juje kazansko carstvo in premaga ljutega sovražnika. Mladi car zmaga. Polna zavesti moči, polna junaških izrazov je skladba zanimiva po zapletanju glasbenih misli, ki nepretrgoma vežejo duh poslušalca. Ruska glasba zmaguje po celem svetu. Slovenska je doslej premalo iskala stikov z rusko muziko. Vokalni slog ruskih skladateljov je prava posebnost ; globok izraz z najpriprostejšimi sredstvi izvirajočimi iz ruske cerkvene pesmi druži v sebi tudi izvedljivost skladb, kar je vodno važno za vokalno skladbo. Odlični zastopniki ruske glasbe tvorijo del sporeda koncerta > Sloge-' dne 2. maja v Unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni.
Sporî
NEMŠKI AVT0M0B1LISTI V SLOVENIJI.
Motoklub »Ljubljana« pozdravi nemške športnike na Bledu pri večerni prireditvi v hotelu »Toplice« v soboto, due 30. t. in. Delegacija M. K. L. se odpelje ob 4 popoldan izpred kavarne »Evropa« na dunajski cesti, ter vabi vse tovariše mo tocikliste, da se ji pridružijo. V nedeljo popoldan pozdravimo goste pri izhodu iz države na Jezerskem. Motociklisti, ki hočejo nedeljo popoldne iz-rabiti, naj ee odpeljejo tja. — Odbor.
NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME.
V nedeljo, 1. maja se odigra v Ljubljani predzadnjo kolo prvenstva. Kot prvi par nastopila Primorje in Slovan. Primorje je pokazalo zadnjo nedeljo proti Iliriji izredno dobro igro in velja vsled tega kot favorit. Slovan absolvira s to tekmo svojo zadnjo igro v pomladnem prvenstvu in bo skušal na vsak način zboljšati svoj položaj v tabeli, kajti ta tekma je za njega odločilnega pomena. Izid tekme bo namreč v veliki meri odločilno vplival, kdo pade v II. razred. Ta tekma bo vsled tega nad vse interesent na, kajti Slovan si bo na vsak način skušal ohraniti prvornzrednost in bo vso poskusil, da so mu to posreči. Drugi par sta Ilirija in Her-mes Ilirija gre v to tekmo broz skrbi, ker ji je prvo mesto v tabeli žo osrigurano. Povsem drugega pomena pa .je tekma za Hermes, ki stoji momen-tano na zadnjem mestu tabelo. Postavil bo proti Ilirijo svojo najmočnejšo postavo in ne gre v to srečanje brez vsakih šans, to pa tembolj, ker Ilirija ne nastopi kompletno, ker igra isti dan v Splitu. Ako se posreči Hermesu da doseže proti Iliriji vsaj neodločen rezultat mu je obstoj v prvem razr redu skoro že zagotovljen. Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirijo, prva prične ob pol 15. druga pa ob 16. Dopoldne so vrši prvenstvena tekma med rezervami Primorja in Slovana.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 28. aprila 1927.
Višina barometra 308'8m
	Opazovanja		Barometer	Toplolo » C'	Kel. vlaga » \	Veiei in brzine » m	Oblačnost o-to	Vrsta padavin		||	t i li
	krni	res						ob opniovnnju 1	v mm do 7Л		
		7	766-3	7-0	91	s 1	10	dež	0-9	15-1	6-2
	Liubljana (dvorec)	8									
		14	765-7	12 9	76	N 4	5				
		21	766-5	14-2	71	N 2	10				
	Maribor		767-1	7*0	96	SE 2		dež	34)	16	5
	Zagreb		766-9	10-0	83	SE 2	10			13	8
	Belgrad	8	766-9	11-0	74	mirno	4			19	6
	Sarajevo		764-2	13-0	77	mirno	7			24	9
	Skopi je		764-S	17-0	64	mirno	1			24	7
	Dubrovnik		764-0	15-0	73	SE 1	0			18	7
	Praga		766-5	4-0	—	SW 2	0			12	12
	Spili	7	764'1	15-0	84	mirno	7			21	13 1
Najvišje temperature veljajo га prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 7(55 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 29. aprila: nestalno vreme, vendar je tendenca k zboljšanju.
Sven Elvestad:
20
Mož, ki je oropal mesto.
Medtem je voznik obračal avto. Motor je ropotal tako močno, da voznik ni mogel slišati, ali je odšel Krog po stopnicah ali je pa ostal spodaj.
Avto se je odpeljal jx) isti poti, odkoder je prišel. Kakor hitro je začel teči, je planil Krag iz veže in se obesil zadaj na avto.
V takšnih spretnostih je bil pravi mojster in prilepil se je ob voz ko ilovica. Tema in senca avtomobila sta ga zakrivali popolnoma. Na Weidenski cesti je več ponočnjakov klicalo voznika, toda ni ustavil, temveč pognal še bolj.
Pot se je vlekla. Nekaj časa sta se vozila še po Drammenski poti, nato je blizu Skillebaka avto na mah obstal.
• V svojem skrivališču je cul Asbjom Krag, da so se oglasili na mrzlem snegu koraki. Kmalu nato je začul tudi glasove, dv* gospoda sta stopila v voz, ki se je spet odpeljal. .
Voznik je krenil po poti ob Samostanskem ribniku, zavil na Travnik, prevozil trg Tordenskjold in dospel v staro mesto.
Pred neko hišo na Rotovški cesti je avto obstal in gospoda sta odšla v hišo ter se neprestano tiho pogovarjala.
Vozniku sta nekaj naročila in avto se je odpeljal dalje. Na veliki Obrežni cesti je Krag odskočil, postal in gledal za vozom. Zavil je na Železniški trg in se uvrstil med vozove, ki so tam čakali.
Nosil je številko 232.
Krag je pozvonil v nekem hotelu na Obrežni cesti. Zelo se mu je mudilo in smehljal so je: Vse je
šlo gladko.
Nočni vratar v hotelu, kjer je Krag pozvonil, ga je takoj spoznal. Detektiv je stanoval že večkrat v
tem preprostem prenočišču, ako se je zaradi svojih opravkov moral muditi v sredini mesta. Krag je vedno gledal, da ni imel predaleč do kraia svojega delovanja, kakor je po drugi strani rad domoval v tiliotnih krajih, čim je nastopil mir.
Danes si je želel v hotelu izposoditi samo površnik. Saj je svojega ' pustil doma, da se jo mogel obesiti na avtomobil. Krag je dobil težko suknjo, ki jo je bil pozabil neki kmet iz Ostertala. Zavihal si je ovratnik čez ušesa in sedaj bi ga ne mogel spoznati nihče.
Najprej je šel na železniški trg. Tam so čakali trije avtomobili, med njimi tudi oni, s katerim se je bil pripeljal. Merilo je kazalo sedaj na »Prost!«
Nato se je Krag vrnil in je izginil zopet v stari del mesta. Ko je prišel mimo hiše, v katero sta bila odšla oba tajinstvena nočna potnika, je obstal, da bi si prižgal pipo.
Vžigal je vžigalico za vžigalico, toda prižgati ni mogel. Ni bilo druge jx>moči — moral je stopiti med vezne podboje, da bi bil zavarovan pred vetrom. Vrata so bila železna in zaklenjena.
Dočim je stal tam in prižigal vžigalice ter vlekel vražjo pipo, se je pojavila pred njim postava. Bil je mož oblečen v kožuh, ter je prihajal s ceste.
Krag je še vedno stal tam in preklinjal pipo. Došlec ga je zvedavo opazoval, toda obenem ravnodušno kakor se je zdelo. Ko je odpel svoj kožuh, da bi segel po ključ, je Krag opazil, da je v salonski obleki. Bil je mož tridesetih let, velik, precej mi&ičast, plavolas.
^ Mož je odklenil, stopil v hišo in izginil v stopnišču. Krag je začel šteti : Prvo nadstropje... drugo ... Prisluškoval je korakom ... tretje nadstropje ... Zdaj so korjiki utihnili. Tujec je šel torej v tretjo nadstropje. Toda kdo bi bil?
Krag je odšel. Ko je prišel do prvega čakališča je vzel avto in se odpeljal domov.
S ceste je zapazil, da gori v njegovi sobi luč. Nasmehnil se je. Ali je gospodinja bolna, si je mislil, ali je pa prišel policijski načelnik s kakšno novico. Jut i bom mu tudi jaz povedal nekaj novega. Odprla mu je gospodinja sama. »Ah,« je vzkliknil, ko ga je zagledala, »sedaj je že odšel I«
»Odšel?«
»Da. Rekel je, da ne uetgne čakati še dalje. Pred več ko pol ure je odšel.«
Krag je mirno slekel veliko suknjo in jo obosil na klin na hodniku.
»Ali vam nisem že večkrat povedal,« je začel, »da ni treba čakati name. Ali veste, koliko je ura, gospa Svendsen? Pol štirih.«
»Res, toda Holter, policijski uradnik, mi je rekel, da se pripravlja nekaj važnega.«
»Tako, mož, ki je bil tukaj se je izdajal za Hol-terja?«
»Da,« je odvrnila gospodinja počasi. Naenkrat je obledela in se zmedla; na misel ji je prišlo, da je morda naredila spet kaj narobe.
»Prišel je s kazenskega oddelka in dejal, da mora brezpogojno govoriti z vami.«
Krag je široko odprl vrata v svojo pisarno in obstal na pragu. Njegov pogled je begal zvedavo po sobi; kolikor je mogel videti, ni manjkalo ničesar.
Pote mse je spet obrnil k gospodinji. Bil je popolnoma miren in prav nič razburjen. »In tu sem ga seveda niste spustili,« je rekel, »kakor vam je naročeno, da ne smete, kaj ne?«
»Da, da,c — je jecljala in zvijala svoj veliki predpasnik — — »toda potem mi je pokazal policijski izvešček. In morala sem verjeti, da---«
Krag se je nasmehnil: »Razumem... in povem vam lahko, dn mož, ki je bil tukaj, ni z redarstva.
»In izvešček, policijski izvešček?«
»Ga je ukradel.«
»Bog v nebesih!«
1ИЕ1ПЕ
8 г
F?
o
s c f '
Ê ?
C
C —
P' o h
I ?
K «
o
f
■OJ
4	3
tr
n
tr
a.	g. g
g- F °
P*	B" o
05	6
Б	B
«J
5 »
~ B
I
S5 s
D}
s ? -3 S
č 1	*
?	X
S	&
a	кх
'џ
O pr
O	C-
O ° 6 4
2 0
° ?
0	» p- 0
s r
u t-
a C
a 3 m 2. * s; c
■a
» Z
V <—
1	n
S. c
00
etč:
e
n n-o o 3 M
Cl o p <
B а
_ б
oo x «
P H
„ •	r' -
i s p
3	K -
o m	P >c
P" = s.
I F.3 5 111=111=
ANGLEŠKI POKAL.
L. 1871. se je zbralo v Londonu petnajst nogometnih klubov in so uvedli in organizirali pokalno konkurenco. Klubi niso bili bogati, 26 funtov za pokal, se jim je zdela velika žrtev. Od 16 klubov so še štirje odstopili, niso imeli denarja. Enajst jih je ostalo, ti pa eo prožeti športnega duha. In od tedaj naprej se je vršil vsako leto boj za neznatni srebni pokal, ki je pa vendarle največje športno odlikovanje Anglije. Kralj ali kdo drugi iz kraljeve rodbine ga izroči in stisne roko kapitanu zmagovalnega moštva. Samo v letih 1.916 do 1919 se pokal ni iavojeval. Največ zmag si je priboril doslej Aston Villa, 6, nato Wanderers, 5, itd.; letošnji zmagovalec v prvenstvu Anglije, New Caetle, ima dve zmagi. Boj za pokal se dosti bolj splača kot boj za prvenstvo, in če vidijo klubi, da se jim v boju za pokal bliža zmaga, zanemarijo druge tekme. Marsikakšen 'klub je že e pokalno zmago za dolgo časa denarno ozdravel. N1 čudno; letošnji zadnji boj .je dal 2,400.000 dinarjev samo na vstopnini. In koliko je gledavcev že v prejšnjih tekmah! Borijo se v izbirnih tekmah osem mesecev, pod 20.000 gledavcev ni nikoli zraven, večkrat jih je 60.000 do 70.000. Vse letošnje pokalne tekme je gledalo okoli tri. milijone gledavcev! Pri zadnji "tekmi 24. t. m. je plačalo vstopnino 92.000 gledavcev — 93.000 jih gre »uradno^ v stadion —, Sbilo jih je pa notri 110.000 do 120.000 ; 38.000 je sedežev, drugi so stali. Leta 1923. je bilo pa celo [150.000 gledavcev pri zadnji tekmi, a je bilo tako prenapolnjeno, da so se vsak hip bali katastrofe.
Namesto 92.000 bi jih bilo prišlo gledat letošnjo zaključno tekmo tudi 920.000, če bi bilo dosti prostora. Saj jih je prišlo samo z dežele dosti čez 100.000 v London, čeprav niso mogli noter, so bili pa vsaj blizu. Ker so bili že ravno tam, so porabili priliko za nakupe itd. Tedne naprej so ze naročeni posebni vlaki, noč in dan govori vsa Anglija, Škotska in Waliâka samo o pokalu. Železniška uprava je poslala letos v Cardiff 16.000 voznih listkov za posebne vlake, pa so bili Car-dittci celo hudi, ker jih ni bilo več. Ves dan pred tekmo so se sprehajali Walizani — Cardiff je v Walcsu — po londonskih ulicah, s čepicami iz papirja, v pumbnicah pa češenj, narodna rastlina v Walesu. In črno mačko so nosili igravci s seboj, to je njihov talisman. Pa tudi »strelivo« so nosili s seboj, polne sodčke piva, in so vabili mimoidoče, naj pijejo. Ob treh se je igra pričela, ob tri četrt na 12 so stadion odprli, ob šestih zjutraj so že množice čakale. Ob dveh je bil stadion napolnjen, kot bojno petje se je glasilo prepevanje Angležev in W'ali/.anov, 500 natakarjev je letalo okoli in nudilo okrepfila. ki smo pisali o njih prevčeranjem, cigaret so pa pripeljali v stadion cel tovorni avto. Na 126 sedežih so sedeli časnikarski poročevalci, ne samo iz Anglije, Škotske, Irske in Walesa, temveč tudi iz Nemčije, Norveške, iz Indije in Amerike, iz Avstralije in Nove Zelandije in od drugod. Saj je z derbyjein in z veslaško tekmo Oxfors da in Cambridgea vred pokalna tekma največja angleška športna prireditev. Iii Anglija je povsod po svetu doma.
Ob pol treh se je pripeljal kralj. Kričanje, vpitje, bobnanje. godbe gardnih polkov! Ves stadion je zapel: Gospod, ti moje upanje! Nato pa na čast tekmujočih gostov vvaleško narodno pesem: Dežela mojih očetov In slednjič: God save the King! (Bog obvaruj kralja!), ob spremstvu neštetih vojaških godb. Veličastno je moralo to biti. Igra sama ni nudila nič posebnega. Edini goal, ki so ga zabili Cardiffci, je bil slučajen, vratar Arse-frala je imel smolo. Ves potek igre so brezžično javljali po svetu okoli. Že več mesecev prej so bili napravili načrt stadiona, so ga bili razdelili v če-tverokote in ga razposlali; sedaj so pa brzojavljali, v katerem četverokotu je ta igravec, v katerem drugi, kje je obramba, kje napad itd.
Pozno v noč so peli Walizani pesmi svoje domovine po londonskih ulicah; bilo je preteklo nedeljo prvič, da je šel pokal ven iz ožjih angleških meja. Čez štiri mesece se bo tekma nanovo pričela.
Nasnanila
Prvo slovensko tamburaško društvo Krim ima
4. redni občni zbor v soboto 30. aprila ob 8 v gostilni g. Antona Šteinerja, Opekarska cesta, z običajnim dnevnim redom.
Predprodaja vstopnic za nedeljsko predstavo »Uničeno življenje« na Glincah jo v Ljubljani v petek in soboto ves dan v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2-1, a v nedeljo od 6 dalje v Društvenem domu na Glincah. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi v prodajalni Konsumnega društva na Glincah.
Iszpred sodišča.
čudna kupčija. Dalmatinski »Marko« je kro-lînjaril s svojo robo po svetu, sedai obrnil Gorenjsko. sedaj Dolenjsko, hvalil svoje blago in se zadovoljno smehljal svojim kupcem. Prišel je tudi na Ižansko cesto, krenit v gostilno, koder so popivali sejmarji, mešetarji med temi tudi kmet, ki je prt>-dal pravkar kravo. In prav tega se je Dalmatinec tudi najprej lotil. »Ej brate, kupi nešto,« in začel je vozljati celo rešto svojih prislovic, ki imajo pri kupčiji stalen uspeh. »Nimam denarja,« se je opravičeval kmet in nagnil svoj kozarec. >Eto, daj mi sto dinara, dam ti koš i svo robu,« se je pošalil Dal matinée. Kmeta, ki je isti dan vendar prodal kravo, je zabolelo, segel je v žep in pomolil Dalma-tincu pod nos tisočdinarski bankovec in se ponosno režal vanj. Dalmatirvec je pograbil bankovec, začudenemu kmetu naložil na mizo uro, naramnice, škarje in nekaj drobnarije, odštel mu še dvesto dinarjev,z ostalimi 800 Din pa zbežal. Vsa ropotija, katero je kmet ogledoval na mizi, pa ni bila vredna 300 Din. Ker si je pa kmet zapomnil trgovčev obraz, so Dalmatinca kmalu izsledili v nekem hlevu in je moral v zapor. Pri včerajšnji razpravi je dobil 5 dni zapora, tri je že odsedel, dva dni mora pa še sedeti, čeprav je bridko tarnal, da se mu bo pokvarila vsa roba.
Moderniziran vitez. Skozi prijazno dolenjsko vas je jezdil ponositi France, pri vojakih je bil za »Meldereiterjat in se ustavil pred trgovino, konj je pa hrskal in udarjal s kopiti ob cesto in strigel z ušesi, da je Franceta kar omamljalo. Na trgovko so je pa France že zdavna togotil in zdelo se mu je, da so more v taki poziciji sv. Jurija na konju najlaže znositi nad njo. Pa je jel kričati, zmerjati, dokler ni privabil trgovke pred trgovino. Pošteno jo je še nahrulil, potem jo pa oplazil z vrvjo čez pleča, za kar ga je seveda trgovka tožila. Tožbe in sodni je se pa France boji, ima že pač skušnje in jwbotal se je z njo, ali gorje, bilo je že prepozno. Moral je včeraj pred sodnika in natančno razložiti s\oje jK>četje. Milo je prosil sodnika: »Gospod sodnik nikar me ne štrafajte, saj sva se pobotala, 100 Din sem ji plačal. Samo nresta ne!« Pn je bil obsojen na denarno kazen 200 Din in ker v svoji razburjenosti ni dobro razumel sodnika: »Dvesto dinarjev kazni, ali pa dva dni zapor*,...« jo plaho pripomnil: »Pa ja ne dva dni aresta.« Prav zadovoljen je potem zapustil dvorano.
Cenlenim člfafeliem se priporočalo naslednic fvrdke:
IvanKrižnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. B	TEOD. KORN kleparsko In Initaladjako podjetja Ljubljana Poljanska cesta štev. 8	Martine, Cerne & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6	Rudolf Man tapotnik Ljubljana, Krekov trg 7
FRANC FUJAN krovstvo in zaloga streSnth potrebSStn Ljubljana - Galjeriea 9.	KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje .PRI AMERIKANCIT LJUBLJANA, Stari trg 10 Zaloga telovadnih potrebščin	flngeloslav Hrastnik manufakturna trgovina L|ubl|ani, Haplovaha c. B	K0VAČIČ & JAPEU trgovina s spec. kolonij. In materi], blagom UUBURHA, Kongresni trg 19
IVAN JAVORNIK mesar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu		K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja ia čevljarskih potrebščin Ljubliana, Sv. Petra cesta 32	Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Dim Jančar pleshar Ltubllana, Breg	Deželna lokama pri .Mer. Pomagaj' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana, Reslleva cesta 1	PRISTNI & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 90 Ustan. 19038	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo;
Fotografa
izurjenega RETUŠERJA za pozitive event. tudi za negative — sprejme JUGOSLOV. TISKARNA.
SLUŽKINJO-
(kuharico) iščem takoj. — Stritarjeva ulica št. 7/II.
Postranski zaslužek
dobi — kdor prevzame službo KINO - operaterja na deželi. Naslov pove uprava pod štev. 3293.

ŽARNICE 5*»
šmarnic g
Slavo Kolar S
Volna - bombaž
ra strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.

Delavnico
za čevljarsko obrt iščem, najraje v bližini sv. Petra. Lahko je tudi na dvorišču. - JOŠKO SEDLAR, Ljublj., Hrvatski trg 4/p.
Prodam na Bledu VILO
z vrtom. Naslov v upravi lista pod številko 3300.
HlČn novo' Prodam ob IIIOU Dunajski cesti -pri Ljubljani, Stožice. Kapital 50.000 Din, ostalo po dogovoru pri F. JER-KO, čmuče, pošta Ježica.
Malo posestvo
kupim v bližini mesta ali železnice - do 60.000 Din. Naslov v upravi St. 3312.
KROMPIR
zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU.
DAHLIE (Georgine)
v najplemenitejših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga: 5 korenin v treh vrstah, Din 30,—, 10 korenin v pet vrstah Din 50.— »VRT«, Džamonja in drug, Maribor.
Imam naprodaj tri mlade, pristne istrijanske
PSE BRAKE
takoj za oddati. Cena po dogovoru. - Ivan ZRIMEC, mesar in gostiln., Bled I.
Knlfl (Waffcnrad)' sko
I\UIU raj novo, za vi soko osebo, ugodno na prodaj. — Ogled in cena pri GOREČ, Ljubljana — Gosposvetska cesta.
Oves ln horuzo
kupite najccnoje prt tvrdki
\. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 21 Veletrgovina z žitom
Din 100.— nagrade
je mogoče vsakemu dobiti dnevno. Pišite in priložite znamko za 2 Din. Otrin J., Rovte, Logatec
Inserirajte v „Siovencu"i
Vsakovrstno
zlato gfispnfe
po najvišjih cenah i'erne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
MOTORNO KOLO
s prikolico, le malo rabljeno, v najboljšem stanju, dobre znamke s ca. 7 HP, kupim. Ponudbe na: Poštni predal 113 v Ljubljani.	3269
Jesenove hlode
premera od 40 cm naprej, dolžine od 7 m naprej, prvovrstne, pozimi sekane, ravne, brez grč, kupujemo. - Ponudbe s točnim popisom blaga in specifikacijo mer pod značko Promptno plačilo št. 3250 na upravo »Slovenca«.
živin, tehtnico
kupim. — Ponudbe na: PLANTARIČ — Trebnje,
Dolenjsko.	3296
Stanovan/a
NA STANOVANJE
se sprejmeta s 1. majem
2 gospoda ali gospodični. Soba ima elektr. razsvetljavo ter stranski vhod. Poizve se pri g. Modic, Velika čolnarska ulica 8
Pr/redzYve
Društvo ostrostrelcev
opozarja svoje člane, da se vrši v nedeljo 1. maja ob 14 na strelišču pod Rožnikom prvo streljanje na leteče golobe in be-žečega zajca. Strelja se na golobe izključno s šibrami št. 12, na zajca s št. 8. Vsak član naj si preskrbi municijo sam.
Naiboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materijalu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PHÔNIX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Petelinc-u v ljubljani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Dobro vpeljano trgovsko podjetje s specerijo sprejme V komisijsko prodajo, »eventuelno proti garanciji«,
mlevske izdelke,
razno kolonlalo in druge, v to stroko spadajoče predmete.
Ponudbe pod „mievski izdelki" št. 3299 na upravo.
Od sobote 30. t. m. do 10. maja
velika reklamna prodaja
„Doko" čevljev vseh vrst po globoko znižanih cenah.
Trgovina „DOKO 4 Ivan Čarman, Prešernova ulica 9, dvorišče.
Me samo ceno,
temveč tudi kakODDlt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
KnflgODeztlfCa K. T. D., Crtalnlca In toornica po-sloonih hnjig o LJubljani, Kopltarieoa ulica Sten. 6/11.
Zdravila m
lastne preizknlene spccialitete, izdolane po navodilih radživiuozdrav-nika Sadnikarja — dobite samo v lokami na Vrhniki. Posebno priporočamo 8ADNIK ARJEV PROTIK ATAllALIĆNI PRAH ZA KONJE /.oper prehlajenje na sopitih, iieojanje žlema in gnoja Iz no»nii% ot.oi-Uoćono dihanje in Skaeclj. kAtla »o Din. HOSlTLIN-SVEClCE zoper sramnično vnetje ter jalovost krav in tello, to je onih krav, ki no gonijo, a ne obre.jijo. Škatla z II svečicami 30 Din. SADNLKARJEv ZDRAVJJjNI PR.ASF.K ZOPKR DBOLENJE PRAŠIČEV, zoper bolezni na prebavilih in zaprtje: pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdo-čioe, en zavoj 11 Din, 10 zavojev 100 Din. KONJSKI CVET (fluid zoper negibčnost udov in revmat.izum vseh domačih iivali, «tekle», ao Din. HESAMN uniči takoj vso bolho In uii pri vsaki fcivali: tuba 8 Din. KAPLJICE ZA PRASiCH dvignjo slast do jedi in ureinje|0 prebavo; »teklenlca 8 Din Vaakomu zdravilu .je pridejauo natančno živmozdravntiko navodilo. — V zalogi ao tndi vaa druga zdravila.
Lekarna HoCeuar, Vrhnika 23.
fcvec—l-
»tfoUi' Perde kravate Modne Pofreltfctm? Pletenim Pa 11 ce Der»,tf
OSf
Najuspešnejše sredstvo za pokončavanje črvad in mrčesa je pravi
»DALMATINSKI BUHAČ«
Proizvaja na debelo: V. A. BRAČA MADIRAZZA, Trogir, Dalmacij;
Tvrdka ustanovljena 1837.
t
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Karol Hermann
železniški uradnik
dne 27. t. m. po kratki, mučni bolezni', previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto 30. aprila t, 1. ob 2 popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 29. aprila 1927.
Žalujoča soproga KARLA HERMANN, Dragica, Marija, Vlasta, Ljubica, otroci.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

t
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, ozir, stari oče, gospod
kaspar Gašperin
nadučitelj v pokoju
danes, 27. aprila, po težki operaciji. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 29. aprila, ob 4 popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. aprila 1927.
Elizabeta Gašperin, soproga. — Emilija in Minka, hčeri. — Rado, sin. — Dr. Ivo Šorli, zet. — Odon, Aida in Igo, vnuki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
TVRDKA L. MIKUŠ javlja žalostno vest, da jc njen dolgoletni, vestni pomočnik, gospod
Ivan Tonja
včeraj zjutraj po kratki, mučni bolezni preminul,
Pogreb se bo vršil v petek dne 29. aprila ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice javne bolnišnico.
Vzornemu možu, neutrudljivcmu delavcu ohranimo trajen spomin.
Ljubljana, dne 28. aprila 1927.
Zahvala.
Ob priliki prerane smrti naše drage hčerke in sestre, gospodične
Rezike Koren
blagajničarke pri Kmet. zadrugi
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ali njo kakorkoli tolažili. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in vsem darovalcem krasnih vencev. — Hvala tudi Orlom in Orlicam, ki so jo spremili na zadnji poti. — Zlasti pa č. g. Črnuglju za vso njegovo požrtvovalnost in tolažbo v njeni bolezni. Obenem lepa hvala pev. društvu za ganljivi žalostin-ki in vsem, ki so jo spremili k počitku.
Nadlesk - Ljubljana, 28. aprila 1927.
Žalujoča rodbina KOREN.
Ia Jugoslovaniko Uiktraa t Liublitoi: Karol Ce4
Izdajatelji dr, Fr. KoIotm.
Ucedaiki Егашв Т«леД1ат,