PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 112 (14.203)
Trst, nedelja, 17. maja 1992
Demokristjanski tajnik se bo danes ponovno skušal povzpeti na Kvirinal
V šestem glasovanju mu je zmanjkalo 29 glasov - Kar 60 prostih strelcev v štiristrankarski koaliciji - Opozicija zadovoljna z doseženim izidom - Kriminalka s številom oddanih glasovnic
RIM.— Na Montecitoriu se je včeraj po šestem glasovanju za novega predsednika republike razlegel aplavz, ki pa ni pomenil, da je Italija dobila novega predsednika, temveč je izražal predvsem zadovoljstvo opozicije, da tajniku KD Forlaniju ne v petem ne v šestem glasovanju ni uspelo dobiti potrebnih 508 glasov, ki bi ga popeljali na Kvirinal. Uradni kandidat KD in tudi štiristrankarske koalicije (KD, PSI, PSDI in PLI) bo danes ponovno poskusil. Prvo glasovanje bo že dopoldne °b 10. uri, če se bo tudi tokrat dvignil črn dim, pa bodo glasovanje ponovili v poznih popoldanskih urah.
Forlani je v včerajšnjem petem glasovanju dobil 469 glasov, v naslednjem pa deset več, kar pa je še vedno točno 60 manj od glasov, na katere bi lahko računal, če bi štiristrankarska koalicija disciplinirano glasovala zanj. Očitno je bilo precej prostih strelcev predvsem v vrstah KD, kjer vsi prav gotovo ne podpirajo tajnikove kandidature. Eden od teh je gotovo Mario Segni, ki je celo napovedal, da se glasovanja ne bo udeležil, drugi Pa so svoje nestrinjanje s Forlanijevo kandidaturo zamaskirali v plašč tajnosti glasovanja. Najbrž je bilo nekaj prostih strelcev tudi v drugih strankah oziroma v PSI, kjer se prav vsi niso strinjali s Craxijevo linijo Podpore uradnega demokristjanskega kandidata.
Sam Forlani je precej lakonično komentiral neuspeh v Prvih dveh glasovanjih, vendar pa niti z besedico ni omenil možnosti, da danes ne bi znova poskusil. Zato pa
je bil tajnik PSI bolj jasen. Craxi je dejal, da vse kaže, »da KD noče predsedniškega mesta, ki ji je bilo ponujeno.« Temu je še dodal, da bo treba »zadevo dobro premisliti,« če tudi danes ne bo prodrla Forlanijeva kandidatura, vendar pa ni želel govoriti o novih možnostih.
Zadovoljstva nad izidom včerajšnjega glasovanja pa ni skrival tajnik DSL Occhetto. »S tem je bil zadan še en poraz štiristrankarski koaliciji,« je poudaril in dejal, da je treba okrepiti dogovarjanje na levici, pri čemer pa pričakuje jasen odogovor od socialistov. DSL je tudi pozvala Mrežo, SKP (obe sta glasovali za Iottijevo) in zelene, da se dogovorijo za skupnega kandidata, ki bi se lahko postavil po robu kandidatu štiristrankarske koalicije.
Na obeh včerajšnjih glasovanjih je za Forlanijem največ glasov dobila Iottijeva (249 in 235), medtem ko sta liga in MSI podprla Miglia in Pazzaglio. Posebej velja omeniti še zaplet z glasovnicami, ki jih je bilo pri obeh glasovanjih več, kot je bilo »velikih volivcev«, ki so glasovali. Pri včerajšnjem prvem glasovanju je glasovalo 993 volivcev, glasovnic pa je bilo 996, pri drugem pa so ob 994 volivcih našteli 999 oddanih glasov. V zvezi s tem so se takoj pritožili zeleni- in SKP, ker naj bi nekateri volivci oddali po dva glasova. Včeraj to na izid ni vplivalo, za danes pa je generalno tajništvo Monteci-toria napovedalo, da bo skušalo najti ustrezen način, da se zaplet z dvojnimi glasovnicami ne bi ponovil.
Včeraj je glasoval tudi Cossiga (AP)
Prihodnost Trsta glavno merilo
za presojanje
VOJMIR TAVČAR
Medtem ko se stranke v Rimu (sicer ne preveč uspešno) preizkušajo na prvem izpitu po politič-Mh volitvah, se v Trstu v vzdušju razumljive napetosti in pričakovanja pripravljajo na preizkušnjo krajevnih upravnih volitev. Pričakovanje in napetost sta temvečja, ker izidi nedavnih političnih voli-tev v naših krajih napovedujejo tudi za skorajšnje upravne volitve precejšen pretres. In marsikdo se vprašuje, ali bosta tržaški pokrajinski in občinski svet (rajonski sveti so s tega vidika poglavje zase), ki bosta izšla iz volitev in 8. junija sploh upravljiva. Kljub nedavnemu testu političnih volitev (pri katerih pa ljudje volijo z nekoliko drugačnim pri-stopom in pogledom, kot ko izbi-rai° upravitelje krajevne stvar-nosti), je neznank v zvezi z volitvami veliko. Pretirano je trditi, da bodo skorajšnje upravne volitve Prelomnega pomena, nedvomno Po bodo pomemben pokazatelj o tern, kako si Trst zamišlja svojo Prihodnost. Izbira je, nekoliko shematično in poenostavljeno povedano, med dvema opcijama: ali vztrajanje v dosedanji zaprtosti °b ignoriranju sprememb in pretresov, ki so korenito spremenili Politični zemljevid Evrope, ali pa Pogumno iskanje nove vloge za Mesto v soočanju in sodelovanju 2 zaledjem. S prvo izbiro bi se Mesto samo potisnilo na obrobje M si nakazalo kot edino »perspektivo« postopno hiranje, pa čeravno v blaženem miru vse bolj starega mesta s sorazmerno viso-Mm življenjskim standardom, ruga pa pomeni prihodnost, čeravno z vsemi neznankami in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob krvavih spopadih, v katerih JA uporablja baje tudi bojne pline
Agresor sistematično ruši bosansko-hercegovska mesta
LJUBLJANA — Kljub v petek zvečer sklenjenemu dogovoru o takojšnji ustavitvi ognja, so srbski teritorialci in JA samo nekaj ur kasneje Sarajevo vnovič zasuli z granatami. Pravi pekel pa se je za Sarajevčane začel včeraj zgodaj zjutraj, ko so s položajev na Trebeviču in Vracah ter treh vojašnic v mestu s teškim topništvom, večcevnimi raketometal-ci in protiletalskimi strojinicami začeli obstreljevati vse dele mesta. Namera agresorja je grozljiva, saj si očitno prizadeva načrtno uničiti bosansko-hercegov-sko glavno mesto, ki že v marsičem spominja na nesrečni Vukovar. V Sarajevu so se istočasno z negotovim izzidom razveneli tudi ostri ulični spopadi v naselju Pofaliči in v okolici mostu Vrbanja, torej na delu črte, ki naj bi po načrtih Srbske demokratske stranke, razdelila to mesto. Večji del Sarajeva je bil tudi včeraj brez vode in elektrike, ogenj je zajel številne stavbe, v bolnišnici na Koševu pa je, kot poročajo, zaradi pomanjkanja vode v smrtni nevarnosti-več kot 250 bolnikov.
Spričo takšnih nemogočih razmer je povsem razumljivo, da se je poveljstvo mirovnih sil ZN odločilo začasno umakniti iz tega mesta. Tako je že včeraj NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Scene obupa na Opčinah
TRST — Sinoči nekaj po 20. uri je na opensko železniško postajo iz Ljubljane prispel poseben vlak z 12 vagoni, v katerih je bilo 840 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Sprejem za brezdomce, povečini Muslimane, sta v rekordnem ča su organizirali tržaška preiektura in kvestura ob nesebični pomoči prostovoljcev in članov RK, civilne zaščite, vojaškega poveljstva za severovzodno Italijo iz Padove, policije in karabinjerjev, ki so uspeli pripraviti prvi sprejem z okrepčilom. Ljudje, v glavnem ženske, otroci in starci (foto Križ-mančič), sprva niso hoteli z vlaka, saj so mislili, da se bodo ustavili v Sloveniji, šele na poti pa so izvedeli, da so namenjeni v Italijo. Na Opčinah so mnogi, tudi v solzah spraševali, kako se lahko vrnejo in kako naj obvestijo svojce, kje se nahajajo. Pričevanja teh izmučenih ljudi so vsem, ki so jih dočakali segla do srca. Ženske z manjšimi otroki so z avtobusi napotili Y sprejemni center v Jesolo, ostale pa v Forli, Bočen in Trento.
V Milanu aretirali dva člana DSL
MILAN — Milanski sodniki še naprej zaslišujejo osumljence v škandalu s podkupninami, v preiskavi sami pa je predvčerajšnjim in včeraj prišlo še do dveh aretacij. Za zapahi sta namreč končala tajnik milanske DSL Roberto Cappellini in bivši podpredsednik milanske podzemeljske železnice Luigi Carne-vale (DSL).
Cappellinija so aretirali že v petek zvečer v njegovem uradu na mestnem strankinem sedežu. Karabinjerji so tudi preiskali njegovo pisalno mizo in stanovanje, pri čemer so zaplenili nekaj dokumentov, ki jih bodo preiskovalci podrobno preučili. Do Cappellinija, ki je obtožen prikrivanja v obremenilnih okoliščinah, so preiskovalci prišli na podlagi izjav njegovega strankarskega kolega Sergia So-aveja, ki je bil aretiran pred časom, nato pa izpuščen, vendar se mora vsak dan javljati na sodišču. Soave naj bi na prvem zaslišanju izjavil, da je Cappel-liniju izročil podkupnino v višini 200 milijonov, vendar pa mestni tajnik DSL naj ne bi vedel, od kod izhaja denar. Na enem izmed naslednjih zaslišanj pa naj bi Soave izjavil, da naj bi Cappellini točno vedel, da gre za podkupnino.
Disciplinska komisija DSL je začasno že suspendirala mestnega tajnika, ob tem pa so tudi posredovali izjavo, »da DSL nima ničesar skupnega s sistemom korupcije, ki ga raziskuje milansko sodstvo.«
Včeraj pa je končal za zapahi tudi Luigi Carnevale, bivši podpredsednik milanske podzemeljske železnice, ki je iz Milana odpotoval v tujino pred približno dvajsetimi dnevi, ko so začele krožiti govorice, da naj bi dobil priporni nalog. Carne-valeja so aretirali na letališču Linate, kamor je najbrž prišel po odvetnikovem posredovanju, zdaj pa je v zaporu San Vittore.
Posojilnica v Doberdobu posluje od jutri v sodobnem novem sedežu
Za člane Kmečko—obrtne hranilnice v Doberdobu, za celotno občinsko skupnost in tudi za prebivalce okoliških občin je bil včeraj pomemben dogodek. V Doberdobu so namreč odprli novi sedež domačega denarnega zavoda, ustanovljenega pred več kakor osemdesetimi leti.
Osrednja slovesnost je bila včeraj popoldne, v petek zvečer pa so v župnijskem domu predstavili priložnostno brošuro Iz preteklosti v prihodnost ter izročili denarne prispevke in darila s katerimi je posojilnica obeležila ta pomemben dogodek v njenem delovanju.
Na sliki (foto Klemše): z včerajšnje slovesnosti.
Na svojem drugem kongresu pod geslom »Ni nam vseeno«
Slovenski krščanski demokrati
gledajo spravljivo v bodočnost
LJUBLJANA - Drugi kongres Slovenskih krščanskih demokratov je' bil v svečanem, lahko bi celo rekli zmagovitem vzdušju, za katerega je predsednik stranke Lojze Peterle v kratkem govoru dejal, da »lahko na dve leti prehojene poti gledajo z mirno vestjo«. Niso se levili, niti priklanjali, ponosni so na njihov prispevek k polni slovenski državnosti in demokratizaciji slovenskega političnega življenja.
Ton in vsebina celotnega govora je spravljiv, obravnava sicer dvoletno preteklost, toda ni uperjen v preteklo zgodovino temveč v prihodnost. Zato Peterle izhaja iz izhodišč programa osebnih in družbenih vrednot: poštenost, odgovornost, zanesljivost, delavnost, pravičnost in vzajemnost in na tej osnovi začrta svoj krščansko demokratski projekt takole:
»Projekt vzpostavljanja pravne in socialne države na podlagi tržne ekonomije, z upoštevanjem varstva okolja, kot neobhodnega izhodišča, bo zahteval velike napore. Posebno skrb bo treba posvetiti izgradnji kontrolnih mehanizmov za kontrolo političnega gospodarskega in upravnega sistema. Demokratični koaliciji, ki je zmagala na volitvah, na gospodarskem področju ni uspelo opraviti dveh temeljnih nalog: lastninjenja in ozdravitve bančnega sistema. Brez pravične razdelitve družbene lastnine ne bo demokracije na gospodarskem področju. Nevarnost levega zasuka je v tem, da formalno samo potrdi "lastninske odnose", kakor jih je vzpostavila enopartijska
vladavina. Tu je začel pokati po šivih Demos, pri čemer je govorica o klerikalizmu in podobnem samo izposoja ptičjega strašila za naivne vrabčke. V tej zvezi je treba reči tudi besedo o spravi. Ponujamo jo kot proces zavestnega preraščanja določil preteklosti s predpostavko resnicoljubnosti in pripravljenosti za odpuščanje ter popravo krivic.«
Polemika torej je, toda obrobna in vsebinsko povsem drugačna, kot smo jo čuli še pred nekaj dnevi, ko se je na veliko govorilo o rdeči zaroti in spreminjanju oblasti iz demokratične v nekdanjo enostransko komunistično. Padec vlade skoro ni omenjen, bolj obrobno kot normalen demokratičen dogodek. Ta sprememba dokazuje po eni strani določeno politično treznost stranke, ki je in ki bo ostala središčna slovenska politična stranka, saj predstavlja dobršen del slovenskih volilcev. Morda pa so k po-miritvenim tonom prispevali tudi mednarodni sogovorniki, saj je bil v vseh pozdravih čutiti razumen pristop in predvsem ločevanje politično strankarskih od politično institucionalnih zadev. Nekaj takega so neposredno dejali nemško govoreči govorci. Obsežno pa je o podpori italijanske in evropske krščanske demokracije na dveh ravneh slovenski državi in slovenski krščanski demokraciji govoril predsednik deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turel-lo. Govoril je v imenu Forlanija, Andreottija in Bernassole, ki bi prišli na kongres, če ne bi bili zadržani v Rimu na volitvah predsednika republike.
To je bil torej kongres utrjevanja doseženega in to ne samo načelno državniško temveč predvsem utrjevanje zelo podrobno razvejanega strankarskega aparata. Sedaj so že vse občine pokrite s strankarskimi odbori, prisotnih je tudi več sto krajevnih odborov, stalno narašča število članov, utrjujejo organizacijo mladih krščanskih demokratov, vstopajo v demokristjansko internacionalo, itd. Na kongresu samem pa so formalno vključili v stranko člane tako imenovane zgodovinske Slovenske ljudske stranke, torej člane stranke, ki so med vojno ali v povojnem razdobju emigrirali in politično delovali v tujini.
Bolj zapleten in politično zanimiv pa je pristop Omana v to stranko, njegov prepir in izstop iz Kmečke zveze - Ljudske stranke, ki je ostala samostojna. Obe stranki sta na volitvah prejeli približno enak odstotek, vsaka nekaj čez 12 odstotkov glasov in imata v parlamentu podobni močni poslanski skupini. Vendar pa je Slovenska krščanska stranka zavzela bolj desne, ljudska stranka pa manj nestrpne pozicije. Spregovorili so tudi o združitvi, do katere pa ni prišlo. Ta proces se je torej le začel, nekaj zapletel, najbrž pa se ni ustavil, ker ga narekujejo logični interesi terenskih organizacij, predvsem že živahne priprave na volitve, čemur je prav gotovo posvečena sprejemljivejša zunanja podoba in organizacijska izredna učinkovitost stranke.	BOGO SAMSA
nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s L strani______________
• Prihodnost Trsta
problemi, ki so sestavni del vseh velikih izzivov.
Pri presojanju programov strank in kandidatov bi moralo biti to najbrž prvo in glavno merilo, ki ga vzamejo v poštev volilci. In še zlasti slovenski volilci, saj je od te osnovne izbire v znatni meri odvisna tudi usoda manjšine. Nobenega dvoma ni namreč, da politika zapiranja in zavračanja različnega hromi manjšino in ji je dolgoročno usodna, medtem ko ima svojo vlogo in svojo perspektivo v politiki odpiranja, povezovanja z zaledjem in iskanja nove vloge za Trst in Furlanijo-Julijsko krajino nasploh.
Iz tega pa sledi še drugo dejstvo: ne glede na politično opredelitev in strankarsko pripadnost so bili slovenski predstavniki v upravnih telesih vselej tolmači in zagovorniki politike odpiranja in povezovanja, strpnosti in sožitja. Tudi zaradi tega bi bilo prav, da narodnostna skupnost množično sodeluje na volitvah in podpre, v skladu s svojimi prepričanji, slovenske kandidate. Kajti kot skupnost bomo sooblikovalci neke politike samo, če bomo s svojimi predstavniki sodelovali v telesih, ki oblikujejo politiko in izbire. Dosedanje izkušnje delovanja upravnih teles niso navdušujoče. Toda morebitne protestne izbire kot neudeležba na volitvah, bele
Slovenska komisija PSI čestita slovenski vladi
TRST — Deželna slovenska komisija PSI, ob imenovanju nove slovenske vlade, izreka njenemu predsedniku, dr. Janezu Drnovšku, iskrene čestitke in voščila za uspešno delovanje. V tem zahtevnem trenutku je namreč izrednega pomena, da slovenska vlada bo izpolnila vse cilje, ki si jih je zastavila.
Prepričani v to slovenski socialisti izrekamo vsem vladnim članom željo, da bi v najkrajšem času in ob največjem uspehu uresničili naloge, ki so si jih zastavili.
Deželna slovenska komisija PSI želi dr. Janku Prunku, ministru za Slovence po svetu, da bi uspešno deloval na tem resornem področju ter da bi tudi s komisijo slovenskih socialistov čimprej vzpostavil delovne in prijateljske odnose, s čimer bi se vsekakor okrepil dialog med slovensko narodnostno skupnostjo v Furlaniji-Julijski krajini in matično domovino.
Deželna slovenska komisija PSI nadalje izreka zahvalo vsem, ki so doslej v Sloveniji delali v korist suverenosti, samostojnosti in napredka ter za razvoj naše nacionalne skupnosti v Italiji.	1
glasovnice ali usmerjanje glasov k silam, ki naj bi odražale zgolj nezaupanje volilcev v institucije, doslej niso prispevale k pozitivnih reformam, pač pa samo k pretežno negativnim spremembam.
Stranke, zlasti tiste, ki so doslej vodile tržaško občinsko in pokrajinsko upravo, v zadnjih letih niso pokazale veliko sposobnosti, da bi nakazale mestu nove perspektive pa tudi pri vsakodnevnem upravljanju se niso resnično izkazale. Ob pretresu, ki so ga povzročile nedavne politične volitve, predvsem pa ob spremembah, do katerih je prišlo v Evropi, so se nekatere sedaj nekoliko zamislile in dale nekatere znake, ki napovedujejo možnost nove politike tudi s tem, da so postavile kot kandidate vidne slovenske predstavnike. Preteklosti seveda ni mogoče odmisliti kar tako, toda napačno bi bilo, če bi bila preteklost edino merilo ocenjevanja.
V teh tednih volilne kampanje, ki nas še ločujejo od junijskih volitev, bodo imele stranke priložnost, da pojasnijo svoje volilne programe in svoje usmeritve glede prihodnosti mesta. Volilci pa možnost, da premislijo, pretehtajo in se nato odločijo. Slovenski volilci pa že sedaj vsaj pri eni stvari ne bi smeli imeti dvomov: podpreti je treba slovenske kandidate, in sicer tako, da jih bo kar največ izvoljenih v pokrajinski, občinski in rajonske svete. Kar pa pomeni izbirati med strankami, ki kandidirajo Slovence, in osredotočiti preferenčne glasove na tiste, ki imajo največ možnosti uspeha.
Upati je, da bodo slovenski kandidati slovenskim volilcem v izbiri pomagali tudi tako, da bodo znali ohraniti sicer povsem razumljivo, pravzaprav nujno predvolilno dialektiko v mejah tudi ostrega, a vselej stvarnega soočanja stališč in pogledov. Na ta način bodo tudi v odnosu do volilcev prepričljivejši.
• Agresor ruši
dopoldne iz Sarajeva proti Beogradu odpeljal konvoj osemdesetih vozil, s katerim je odpotovalo 170 pripadnikov mirovnih sil. Danes ali jutri naj bi Sarajevo zapustil tudi poveljnik zaščitnih enot generalni Satiš Nambiar, v mestu pa bo ostalo približno 120 pripadnikov mirovnih sil OZN.
Sodeč po poročilih se v BiH odpira še eno novo žarišče spopadov. V Tuzli, kjer je bilo do zdaj mirno, so se spopadle enote Jugoslovanske vojske in teritorialne obrambe BiH. Do oboroženega spopada je prišlo že dan prej, ko vojska kljub dogovoru mesta ni hotela zapustiti brez orožja, pri umiku pa so jo napadli bosan-sko-hercegovski teritorialci. Prebivalci Tuzle se upravičeno bojijo povračilnega napada na mesto, saj bi denimo samo razdejanje tamkajšnjega Kemijskega kombinata lahko povzročilo veliko ekološko katastrofo. Kot poročajo, so se mes-
tu približevali dve koloni borbenih vozil JA.
Srbske sile in JA so včeraj s težkimi topovi in tanki napadle tudi Goražde in okoliške vasi. Napadi pa so se nadaljevali tudi v zahodni Hercegovini, zlasti na Mostar, ki je že doslej bil nenehna tarča rušilnih napadov. Ravno to mesto pa naj bi, kot poroča agencija BiH-Press, v noči na soboto napadli z bojnimi strupi. To naj bi se zgodilo v mostarskih naseljih Donja Mahala in Luti, o rasežnostih in posledicah tega napada pa za zdaj še ni poročil. O topniških napadih na položaje hrvaških sil ter stanovanjska naselja poročajo tudi iz občine Livno.
O tem kako nerazsodno in nepredvidljivo je početje nekdanje Jugoslovanske armade, pričajo tudi poročila iz Bihača. Letalstvo JA je namreč včeraj zjutraj popolnoma uničilo najsodobnejše vojaško letališče na ozemlju nekdanje Jugoslavije v bližini tega vzhodnobosanskega mesta. Letališče je imelo pet vzletno-pri-stajalnih stez ter pet kilometrov dolg sistem tunelov in podzemskih hodnikov, v katerih so bila letala, oborožitev in delavnice. Njegova vrednost je bila ocenjena na kar pet milijard ameriških dolarjev. Gre torej za fantastičen znesek denarja, ki bi še kako prav prišel v vojni gospodarsko in tudi sicer razdejani BiH. Jugoslovanska armada je letališče pred umikom v celoti razstrelila. Po nepopolnih podatkih je bilo v zadnjih 24 urah v BiH ubitih 21, ranjenih pa več kot 190 ljudi, bojijo pa se, da so te številke v resnici precej višje.	z
Kot kažejo porožila s hrvaških bojišč je bilo včeraj povsod razmeroma mirno. Armada se je umikala iz vzhodne Slavonije, enote mirovnih sil OZN, ki so že prevzele nadzor nad tem območjem, pa so imele velike težave z oboroženimi četniki, ki očitno ne nameravajo predati orožja in se umakniti. Celo obratno, kot poročajo tuje agencije, v Slavonijo prihaja vse več rezervistov in pripadnikov tako imenovanih lokalnih policij. V zvezi z reševanjem bosanskohercegovske krize velja še omeniti sporočilo Urada hrvaškega predsednika, ki pravi, da se bosta Franjo Tudjman in predsednik BiH Alija Izetbegovič sešla takoj, ko bo to mogoče. Sicer pa sta se v zadnjih nekaj dneh večkrat pogovarjala po telefonu.
Medtem pa je svetovalec predsednika BiH Hajrudin Somun včeraj navedel, da resolucija Varnostnega sveta OZN o BiH ne pomeni nobene novosti, saj so se z njo ponovno izognili zunanji intervenciji, s katero bi lahko preprečili genocid in brutalno rušenje mest in vasi pod vodstvom ekstremnega krila Srbske demokratske stranke. Varnostni svet je namreč do skrajnosti ublažil resolucijo o sankcijah proti Srbiji in Črni gori, ki so jo predlagali Avstrija, Madžarska in Maroko. Prevladalo je stališče ameriške, ruske in kitajske delegacije, ki navaja, da bo Varnostni svet aktivno vključen v sprejemanje nadaljnjih korakov za mirno rešitev bosansko-hercegovske krize. (NIA)
Z novo vlado Slovenija sestopa na trdna tla
Slovenski parlament se pravzaprav v ničemer ne razlikuje od drugih po Evropi. Navsezadnje so se v španskem streljali in v italijanskem pretepali, v slovenskem se vsaj za zdaj samo prepirajo, čeprav je Slovenijo ob glasovanju o vladi dr. Janeza Drnovška zajela precejšnja nervoza. Padale so težke besede, celo o samomoru slovenske dražve, če parlament ne bi izglasoval Drnovškove vlade, ni pa manjkalo tudi drugače mislečih, ki so se na moč trudili, da bi kolikor je le mogoče zmanjšali pomen tega glasovanja.
Še najbolj verjetno se zdi, da je resnica kot običajno nekje vmes, čeprav je tudi res, da lahko velika večina evropskih držav ta trenutek preživi zaresno vladno ali parlamentarno krizo z bistveno manj neprijetnih posledic kot Slovenija. Dr. Drnovšek je v parlamentu sicer utemeljeval predvsem svojo vlogo in smisel svojega mandatarstva, ko je dejal, da bo obdobje njego-
no za nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije«, vsekakor pa je povedal tudi splošno veljavno resnico. Slovenija se je namreč znašla v dokaj neprijetnem položaju. Vse svoje moči je zadnji dve leti vložila v suverenizacijo slovenskega naroda, kot se temu obdobju v Ljubljani rado reče. In to je tudi dosegla. Vojska, policija, himna, grb, meje, vse to je v njenih rokah. Na vrsti pa je zdaj gospodarstvo. Tu so očitno manjkali vzvodi, ki bi premaknili z realsocialistično industrijo obremenjeni voz.
To tudi doslej ni bila nikakršna skrivnost. Vendar je dr. Janez Drnovšek v svojem nastopu pred parlamentom preskočil vse druge slovenske tegobe, precej zviška pogledal na ideološke razprtije in se v bistvu osredotočil prav na vzvode, ki naj bi slovensko družbo, predvsem pa gospodarstvo potisnile z zdajšnje mrtve točke. Antiinflacijska politika, lastninska zakonodaja, normalni pogoji finansiranja pri delovanju podjetij, strategija tujih vlaganj, poseg v strukturo in obseg proračuna, pogajanja o sukcesiji za nekdanjo Jugoslavijo, spodobno preživetje za vsakega slovenskega državljana, je med drugim našteval dr. Janez Drnovšek in najbrž bi mu le rekdokdo ugovarjal, češ da to niso najpomembnejši vzvodi za hitrjši vstop Slovenije v evropski prostor.
Problemi in spori so drugje. Država ima še zaradi prejšnjega družbenega modela v rokah vse preveč vzvodov. Drugače povedano, kljub vsej liberalizaciji že med odmiranjem prejšnjega sistema je država še vedno lastnik družbe. Res je sicer, da v načelu zdaj to noče več biti. Res pa je tudi, da bo država šele zdaj »lastninila« družbeno lastnino in bo tisti, ki trenutno vlada, določal smer lastninjenja, s tem pa tudi sebi določil ustrezen kos moči nad kapitalom. Torej se le splača vladati, čeprav v hudi krizi, ko se lahko ravno pred volitvami še kako zameriš svojim državljanom. Res pa je hkrati, da nekdo mora posegati v gospodarsko in družbeno življenje, ki je tako zelo odvisno od državnih odločitev. In če ne bi nihče, če bi torej doletela Slovenijo popolna blokada vladnega in parlamentarnega odločanja, potem bi to praktično pomenilo samomor slovenske države. Zavladal bi kaos, kamor je Slovenijo vleklo že zdaj. Na koncu kaosa pa je običajno trda roka, če ne že prej državljanska vojna, na katero so pred glasovanjem o Drnovškovi vladi tudi že namigovali nekateri komentatorji.
V takšnih črnih prognozah je običajno precej pretiravanja, tudi tokrat. Eno pa bo nedvomno držalo. Slovenija bo postala državotvoren in suveren berač, če se njeno gospodarstvo ne bo hitreje prestrukturiralo, kar je bila ena izmed vodilnih misli v vseh nastopih dr. Janeza Drnovška. To pa stane. Vendar Slovenija ne more več na južnih trgih pokrivati razliko med proizvodno in izvozno ceno oziroma med svojo in evropsko porduktivnostjo. Južnega trga enostavno ni več, so le majhni, razbiti in opustošeni, vase zaprti delčki jugoslovanske trga. Iz domačih davkov pa tudi ne bo mogoče veliko nameniti gospodarstvu, saj ne pri ljudeh in ne v bankah ni več denarja. Torej ga bo treba dobiti zunaj. Zato se zdi kar pomemben vzvod za gospodarski vzpon Slovenije tudi teza dr. Janeza Drnovška, da bodo »naslednji meseci ključnega pomena za opredelitev odnosa Slovenije do mednarodne finančne skupnosti«.
Seveda lahko takšna opravila postori samo kompetentna vlada, ki uživa zadostno podporo parlamenta. So pa to zgolj pragmatični posli, ki imajo le malo opraviti z ideološko vladavino, ki ji gre že v načelu bolj za oblast kot za javno dobro. Ideologija navsezadnje ni nič drugega kot sredstvo v boju za oblast ali za ohranitev oblasti. Izid glasovanja o Drnovškovi vladi bi tako pravzaprav lahko pomenil, da se je Slovenija v dobršni meri znebila pretiranih ideoloških bremen in se tudi tako loteva svojega najtežjega podviga, da namreč zares vstopa v evropsko liberalno družbo, se manj ukvarja s sabo kot državotvornim narodom in več z blagrom svojih državljanov. Ni pa še jamstev, da tako zares bo, vsaj ne še letos. Bližajoče se volitve bodo utegnile znova postaviti preteklost pred prihodnost »visoko politiko« nad praktično urejanje javnih zadev. Nekatere strankarske reakcije na Drnovškovo predsednikovanje že kažejo na ta■>	BOŽO KOVAČ
vega tokratnega predsednikovanja sicer kratko, saj bodo še letos volitve, vendar »zelo pomemb-
lz Doboja, Stjepangrada, Živinic in še številnih drugih krajev v severni in osrednji Bosni
V Italijo prispelo 964 beguncev
Nastanili jih bodo v zbirnih centrih v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu, Južni Tirolski in tudi Piemontu
TRST Sinoči je potovalo skozi Trst v Italijo 964 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Velika večina jih je muslimanske narodnosti, nekaj pa je tudi Hrvatov. Ob petih popoldne so se pripeljali z vlakom v Ljubljano, od koder so po krajšem okrepčilu na železniški postaji -navzoča sta bila tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in italijanski veleposlanik v Sloveniji Fabio Cristiani -nadaljevali vožnjo proti Opčinam oziroma Trstu. Tu je za njihov sprejem poskrbela prefektura, na razpolago pa so jim bili prostovoljci Rdečega križa, Krajevna zdravstvena enota, civilna zaščita, Cari-tas in otroška bolnišnica Burlo Garofolo. Več kot polovica vseh so bili otroci, v skupini pa so še njihove matere in starejše osebe. Prispeli so iz Doboja, Stjepangrada, Živinic in iz drugih krajev v severni in osrednji Bosni.
S Tržaškega so se begunci odpeljali z avtobusi proti raznim zbirnim centrom, tako na primer v Trento, Bočen, Videm, Benetke, Forli in Turin. Nihče pa ni ostal v Trstu. Več so jih nastanili tudi v
Jesolu, kjer razpolaga s takšnim središčem italijanski Rdeči križ in kjer že nekaj časa prebiva kakih sto hrvaških pri-bežnikov. Sicer pa je podšef kabineta pri tržaški prefekturi Pasguale Vergone povedal novinarjem, da skušajo poiskati zatočišče za begunce tudi še v drugih krajih, ter izključil možnost, da bi jih namestili v furlanskih vojašnicah. Pač pa bodo 240 pribežnikov nastanili v bivši kasarni Savignano Mare v Forliju, kjer so nedavno sprejeli tudi kakih deset sri-lanških beguncev.
»Osebno sem presunjen in bojim se, da ta begunski val sploh ne pomeni konca, temveč šele pravi začetek tragedije,« je za Slovensko tiskovno agencijo povedal v Ljubljani zunanji minister Rupel. Omenil je tudi, da ni Slovenija zavrnila nobenega begunca, kljub mnogim govoricam in pisanju zlasti hrvaškega tiska.
Begunci sprva še sami niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo oziroma, kam gredo. »V Slavonskem Brodu so nam rekli,
da nas bodo namestili v Zagrebu, v Zagrebu so rekli, da je za vse poskrbljeno v Ljubljani, tu pa smo čisto zgubljeni,« je povedala na ljubljanskem kolodvoru ena od begunk, predno je zvedela, da pojde v Italijo. Ko pa je o tem slišala, je skozi solze odvrnila, da nimajo potnih listov, niti drugih dokumentov, ker jim je zaradi srbske granate pogorel dom. »Odločitev ni bila lahka, toda vemo, da je bila to odločitev med življenjem v pregnanstvu oziroma' smrtjo doma. Lahko me imenuješ za strahopetca, toda poskrbeti moram predvsem za otroka. Upam, da se bosta vsaj otroka lahko kdaj vrnila domov,« je povedala njuna mati.
Visoka komisarka za begunce v Sloveniji Michele Voyer je medtem sporočila, da bo iz Zagreba v BiH odpotoval konvoj 25 tovornjakov humanitarne pomoči. Včeraj zjutraj so - po njenih besedah -na zagrebško letališče prispela tri letala s hrano, zdravili in obleko iz ZDA, s humanitarno pomočjo pa sodelujejo tudi še Francija, Nemčija in druge evropske države.
SKP ostro nasprotuje vsakršni manipulaciji z volilno reformo FJK
TRST — Stranka komunistične prenove je odločno proti vsakršni manipulaciji z zakonskim predlogom o spremembi deželnega volilnega zakona; nasprotuje tako večinskim nagradam kakor »umetnim« odstotnim pregradam, ki so jih predlagale razne politične sile - tudi sama Demokratična stranka levice - da bi z njimi onemogočile vstop v deželno skupščino manjšinskim strankam in gibanjem. To so povedali na včerajšnjem zasedanju deželne koordinacije SKP in dodali: če je korektno znižati kvorum na ravni volilnih okrožij, da postane razmerje med glasovi volilcev v raznih pokrajinah in izvoljenimi verodostojno, pa gre z druge strani pri izkoriščanju ostankov absolutno ohraniti enovit deželni kolegij kot jamstvo za pravo sorazmerje med glasovi in pridobljenimi sedeži. Glede vsega tega bo delegacija SKP zahtevala čimprejšnje srečanje z ožjim odborom, ki ga je umestila deželna skupščina zato, da sestavi enotno besedilo volilnega zakona na podlagi predlogov same skupščine in vseh demokratičnih skupin. Odobrili so tudi predlog Antonina Cuffara, da se oktobra skliče deželna organizacijska konferenca stranke.
Etnobotanika Kanalske doline
UKVE — V telovadnici osnovne šole v Ukvah so v petek predstavili javnosti knjigo domačina Alessandra Omana »Etnobotanika Kanalske doline«. Delo - v italijanščini - je nastalo iz želje, da bi mlajši rodovi v knjigi dobili informacije o travah, zeliščih, grmovju, drevesih, vrtnih in njivskih kulturah Kanalske doline (Ukve, Ovčja ves, Žabnice in Lipalja ves) v domačem, slovenskem narečju. Ob 'imenovanju rastlin je Oman omenil tudi njihovo uporabo v prehrani in medicini. Ob tem je zapisal tudi imena ljudskih pesmi, ki so povezane s posamezno rastlino ali drevesom. Knjiga »Etnobo-tanica della Val Canale - Con particolare riguardo ai thonimi sloveni di Ugovizza, Valbruna, Camporosso e S. Leopoldo« je izšla v založbi zadruge Dom iz Čedada.
Na predstavitvi, ki so se je udeležili tudi zastopniki naših osrednjih organizacij iz Vidma, Gorice in Trsta, ie uvodoma spregovoril župnik Mario Gariup, ki ima veliko zaslug za izid knjige. Sam je namreč več časa spodbujal Alessandra Omana, da je sedel za pisalni sfroj in se lotil zahtevnega dela. Župan iz Naborjeta De Marchi, predsednik Turistične ustanove Cojaniz in odbornik za kmetijstvo Gorske skupnosti za Kanalsko do-hno Kravanja so podčrtali pomen knjige za kulturno in vsesplošno promocijo teh krajev.
V imenu zadruge Dom je spregovoril njen predsednik Božo Zuanella, ki je izpostavil založniško delo zadruge in podčrtal, da Slovenci na Videmskem, čeravno številčno majhna skupnost, so se doslej posebno izkazali v kulturni dejavnosti. Botanik Antonino Danelutto je o Omanu povedal, da je resen raziskovalec in zaljubljen v naravo. To je moč razbrati prav v knjigi, ki predstavlja bogat informacijski pripomoček tako za strokovnjaka kot tudi za preprostega človeka, ki bi rad kaj več izvedel o botaniki Kanalske doline. Podrobno o knjigi in njeni sporočilnosti je spregovoril msg. Marino Qua-lizza, ki je izpostavil problerii'odnosa človek-narava. Po njegovem se je ta odnos skvaril in zmanjkala je medsebojna harmonija. Tako je tudi med ljudmi, ki radi pozabljajo, da so člani ene in iste skupnosti, ki svoje bogastvo izraža prav v različnosti. Tako je tudi v teh krajih, kjer večjezičnost žal ni cenjena kot bogastvo in izraz harmonije. Nazadnje je spregovoril avtor, ki se je zahvalil vsem, ki so mu v teh letih pomagali, da je lahko sestavil knjigo. Posebno zahvalo je izrekel starejšim občanom Kanalske doline, ki so mu bili v veliko pomoč pri narečnem izrazoslovju. RUDI PAVŠIČ
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
obvešča člane glavnega odbora, da bo seja jutri, 18. maja 1992, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
Delničarji odobrili obračun Friuladrie
PORDENON — Na redni skupščini delničarjev so odobrili obračun 1991 ljudske banke Friulad-ria. Ta izkazuje 38,7 milijarde lir dobička, ki ga bodo razdelili med družabnike (skoraj 10.000) v obliki dividend v vrednosti 1.650 lir za delnico.
Preverjanje obnovitvenih del v Piranu
PIRAN — Dokaj burne in na trenutke žolčne trenutke razprave o utemeljenosti nekaterih prenovitvenih posegov v zgodovinsko in spomeniško zaščiteno jedro mesteca Pi-mn so vendarle rodile sad. Pred dnevi se je v tem mestecu prvič sestala skupščinska komisija za prenovo mesta, ki bo skušala opraviti nekakšno revizijo dosednjih prenovitvenih posegov in začrtati sporno po-utiko prenove za bodoče.
Že na začetku je predsednica te komisije Duška Žitko iz piranskega Pomorskega muzeja menila, da to nikakor ne bi smela biti »slamnata komsija«, ki bi enim metala pesek v °či, drugim pa ščitila hrbet. Da bi komisija pridobila na »teži«, je njena predsednica, poleg članov (Duša Krnel-Umek, Vincenzo Barrile, Ja-nez Lenassi, Milan Tomac, Amalia Petronio in Flavio Bonin) povabila k delovanju tudi vrsto drugih kulturnih in strokovnih delavcev, od arhitektov do akademskih slikarjev, tako so pri delu komisije že sodelovali posmezni umetniki, kot so Mira I-ičen-Krmpotič, Zvest Apollonio, Jože Pohlen in še nekaj drugih strokovnjakov z različnih področij.
Večina je izrazila pomisleke o lem, kakšne naloge je komisiji predpisala občinska skupščina. V sklepu namreč piše, da mora omenjena ko-misija analizirati dosedanje posege m podati mnenje programskih usmeritev za nadaljno prenovo. O svo-lm ugotovitvah in stališčih naj bi komsija poročala občinski skupščini '' sestih mesecih po imenovanju. Po opravljeni nalogi pa naj bi komisiji S^ndat prenehal. Po mnenju Duške itko bo na ta način imela komsija amo veliko nalogo in nobene kompetence. Naloga je prezahtevna, da 1 komisija delala samo 6 mesecev, v odboru za prenovo mesta (or-3*npn občinskem izvršnem svetu) Pa bi morali biti pravzaprav veseli, I ® so v občini dobili komisijo, ki bi hko pomagala pri verifikaciji tež-t1,1 m zapletenih strokovnih odloči-ev in prenovitvenih posegov.
BORIS ŠULIGOJ
CASSA KUHALE ED AKTIGIAMA OPICINA • TRIESTE_________
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE-TRST
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1991
PREMOŽENJSKO STANJE
AKTIVA
Blagajna............................... 1.506.933.755
Vrednostni papirji.................... 65.869.998.683
Operacije z bančnimi ustanovami 27.454.420.851
Posojila strankam..................... 78.499.038.519
Menice na inkaso....................... 4.789.482.144
Razne postavke ........................ 7.023.666.613
Razni dolžniki........................ 11.093.464.515
Anticipativni prepisi.................. 2.028.362.192
Imobilizacije......................... 15.820.755.935
Soudeležbe in večletni stroški . . .	801.732.683
Aktivne izločitve........................ 142.343.798
Skupna aktiva ............... 215.030.199.688
Račun rizikov in obvez............ 3.628.724.181
Razvidnostni računi............... 489.592.031.138
Skupaj ...................... 708.250.955.007
PASIVA
Hranilne vloge in tekoči računi . .	173.209.686.151
Razne operacije....................... 2.982.186.070
Razni upniki ......................... 3.027.685.649
Pasivni pripisi.......................   794.920.040
Vezani skladi ......................... 2.373.437.360
Razni skladi ......................... 2.880.266.292
Skladi knjigovodskih odpisov ...	4.045.229.611
Pasivne izločitve ....................... 58.076.977
Cisti kapital......................... 22.401.615.350
Poslovni dobiček ..................... 3.257.096.188
Skupna pasiva................ 215.830.199.688
Računi rizikov in obvez .......... 3.628.724.181
Razvidnostni računi............... 489.592.031.138
Skupaj ...................i .	708.250.955.007
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI
Aktivne obresti............ 12.287.453.619
Obresti pri bančnih ustanovah	.	.	2.345.175.448
Obresti in dividende...... 7.020.777.551
Dobiček pri vrednostnih papirjih	.	21.143.502.699
Dobiček pri menjalnici...... 134.578.924
Aktivne provizije.......... 579.905.944
Dobiček pri prodaji
razne opreme............. 4.600.000
Uporaba skladov ....................... 773.060.425
Izredni dohodki.................. 297.896.623
Skupni dohodki............... 25.557.279.700
STROŠKI
Pasivne obresti....................... 8.849.769.962
Pasivne obresti pri bančnih
ustanovah ............................ 122.539.967
Pasivne obresti na
obrestnih bonih..................... 1.317.312.113
Stroški za osebje .................... 5.236.448.647
Davki in takse.......................... 360.165.480
Pasivne komisije ....................... 167.494.092
Splošni upravni stroški .............. 3.000.292.548
Izgube pri terjatvah ................... 689.177.666
Knjigovodski odpisi .................. 1.054.477.100
Višanje skladov ...................... 1.424.154.762
Izredni stroški.......................... 78.351.175
Skupni stroški............... 22.300.183.512
Poslovni dobiček ................. 3.257.096.188
Skupaj ...................... 25.557.279,700
Zadnje slovo od pokončnega klenega moža
Na hrpeljskem pokopališču so pospremili te dni k večnemu počitku svobodoljuba in bivšega protifašističnega aktivista Vinka Benčiča, ki se je tako za zmeraj povrnil v vas, kjer je ugledal luč sveta.
Rojen je bil 17. septembra 1909 v številni kmečki družini, po domače pri Matelkovih. Mater in očeta je izgubil v rani mladosti - komaj 13 let mu je bilo tedaj. Nič čudnega torej, da si je moral že tako mlad začeti sam služiti kruh; odpravil se je v Trst za trgovskega vajenca. Prva tri leta je delal zastonj, da je le imel hrano in skromno prenočišče.
Delal je v raznih trgovinah z jestvinami in se sčasoma razvil v zelo dobrega, poštenega, čislanega prodajalca, tako da mu je zadnji delodajalec dal v najem trgovino v Rojanu (ki jo je pozneje tudi odkupil). Le malo prej - leta 1937 - se je oženil s Cvetko, ki jo je bil hodil peš obiskovat iz Trsta v Ricmanje in ki leži že enajst let prav tako na hrpeljskem pokopališču. Tudi ona je poprijela za delo v jestvinski trgovini, treba je bilo seveda garati.
Kmalu zatem je izbruhnila vojna. Vinko se je s Cvetko vključil v narodnoosvobodilno gibanje kot aktivist v Tržaškem okrožju. Za požrtvovalno delo, ki ga je opravil v tistih težkih časih, mu je Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju podelilo leta 1981 pisno priznanje in posebno značko ob 40-letnici OF. Priznanje pa je Vinko le nerad dvignil; prepričan je bil, da je storil svojo dolžnost in da za opravljeno dolžnost ni treba zahvale. Tak je bil pač -klen in pokončen - in kot tak je nadaljeval aktivistično delo vse dotlej, dokler mu ni pridrvela na dom fašistična policija, mu do zadnjega kotička preiskala stanovanje (kjer je skrival marsikaj partizanskega...), ga surovo aretirala in odvedla v zapor. Prišel je v kremplje zloglasni Collodijevi tolpi, ki ga je med zasliševanjem tudi mučila, toda mu nikakor ni mogla do živega.
Iz zapora je prišel 25. aprila 1945, torej ravno na dan osvoboditve; tako je lahko pozdravil kolono partizanov, ko se je spustila s kraške-ga obronka v Rojan. Tedaj se je vrnil v trgovino, ki jo je bila medtem žena Cvetka (tudi ona nekaj časa zaprta) sama pogumno upravljala. V trgovini si lahko vselej in glasno govoril slovensko, tudi napis nadnjo je bil dvojezičen in je marsikoga bodel v oči. Ne samo, Vinko Benčič je bil edini rojanski trgovec, ki je takoj po vojnih dneh razobesil našo zastavo z rdečo zvezdo in ta ali oni mu jo je - zaman - skušal raztrgati.
Leta 1976 je odšel v pokoj, ki pa ga je z ženo premalo časa užival, saj je Cvetka leta 1981 nepričakovano preminila. V poznejših letih je kljub hudi izgubi in težavam z zdravjem redno obiskoval sorodnike v Hrpeljah in se zanimal za razvoj rodne vasi, kjer je v mladih letih tudi pomagal graditi Kulturni dom in bil aktiven »jadranaš«.
V spominu nam bo ostal kot vzor človeka, ki bi ga mlademu rodu kazalo posnemati, vseskozi doslednega in do kraja neupogljivega.
Predstavili so jo včeraj na žal slabo obiskani manifestaciji
Ljudska peticija za prekinitev nasilja v Bosni in Hercegovini
»Ustavimo pokol v Bosni« - s tem napisom na plakatih, obešenih za vrat, se je skupina tržaških radikalcev (na sliki foto Magajna) predstavila včeraj na manifestaciji za mir v bivši Jugoslaviji, ki jo je priredila skupina 22 društev, strank in organizacij na Capo di Piazza pri Velikem trgu, da bi tržaško javnost zdramila iz njenega kroničnega nezanimanja za vse, kar se že skoraj leto dni tragičnega dogaja onstran meje. Radikalci so bili s svojimi plakati najbolj viden izraz v sicer skromni množici (vsega kakih sto ljudi), ki se je sredi sončne majske sobote zbrala v mestu, da bi podprla peticijo za mir v Bosni in Hercegovini. Med njo so bili zgodovinski predstavniki »rifondazione«, Demokratične stranke levice, kandidati nove Demokratične zveze Trst za Evropo, zeleni »raznih barv«, zastopniki treh krovnih sindikalnih organizacij, gibanj za mir (peticijo je med drugimi podprla tudi Zveza slovenskih kulturnih društev), pa še kak študent.
Medtem ko so aktivisti društev z razdeljevanjem letakov vabili mimoidoče, naj podpišejo peticijo pri mizi, ki so jo postavili sredi ulice, je podpredsednica ^deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Au-gusta De Piero Barbina zakoličila temeljne točke, ki so privedle različno misleče ljudi, da so se združili in strnili svoje zahteve v ljudsko peticijo: Preteklo leto se je Zahod zapletel v dve vojni: tisto tehnološko v Zalivu in - pol leta kasneje - v tisto mnogo bolj primitivno, a zato še toliko bolj grozljivo na Balkanu, je omenila Barbinova, ki je v svojem govoru postavila pred hudo odgovornost ne le srbsko vodstvo in nekdanjo Jugoslovansko ljudsko armado, pač pa tudi Zahod, ki ni hotel preprečiti trgovanja z orož-
jem in ni predpostavil človeških interesov političnim.
Po mnenju Auguste De Piero Barbina temelji tukajšnja politika še vedno na kulturi sovražnika, sovraštva. To gre spremeniti: prevladati mora kultura miru, pa čeprav sama kot taka nima dovolj šnih konkretnih sredstev, da bi se uveljavila. Kje naj torej išče zaveznikov? Predvsem v institucijah. Država mora storiti svoje na mednarodni ravni, dežela (predvsem naša, obmejna) mora dati svoj doprinos s humanitarnimi akcijami in delom v forumih, v katerih sodeluje, je poudarila podpredsednica deželnega sveta FJK, ki je nato prisotnim prebrala peticijo za prekinitev ognja v Bosni in Hercegovini.
Podpisniki peticije zahtevajo, naj se italijanska vlada zavzame pri vseh mednarodnih telesih (OZN,
Varnostnem svetu, KVSE) za prekinitev bojev in popoln umik zvezne armade; obenem naj sile OZN nadzorujejo kritična področja; vlada naj zahteva tudi sklicanje mirovne konference, na kateri naj bi poiskali pravično rešitev za bosansko tragedijo; nadalje naj poskrbi, da bodo prižadeti kraji deležni humanitarne pomoči; pripravi naj emer-genčni plan za sprejem beguncev iz Bosne in Hercegovine, obenem pa naj sprejme in še posebno zaščiti dezerterje, ki so se s svojo gesto odločili za nenasilje.
Od dežel skupnosti Alpe-Jadran podpisniki peticije zahtevajo, naj sprejmejo begunce in naj storijo vse, kar je v njihovih močeh, da bo življenje beguncev na Zahodu človeško dostojanstveno. Peticija se obrača tudi na tukajšnje občinske uprave in pokrajinsko upravo. Od njih zahteva naj postanejo nekakšna gonilna sila pri zbiranju solidarnostnih prispevkov, omenja pa tudi možnost pobratenj s prizadetimi mesti in vasmi za konkretno dolgotrajno sodelovanje.
Taki so torej svetli predlogi ljudske peticije za prekinitev miru v Bosni in Hercegovini. Trst je - vsaj včeraj dopoldne - dokaj mlačno odgovoril na pobudo. Bolj kot pri mizi organizatorjev so se mimoidoči zaustavljali pri bližnji predstavitvi blestečih se modelov mazde in saaba in si pasli oči na teh najnovejših proizvodih zahodne avtomobilske tehnike: šestvaljna mazda MX-3 s 24 ventili je za zahodnjaka ob izteku drugega tisočletja vendarle bolj »pretresljiva« od tisočev obubožanih, razseljenih, sestradanih in zaklanih Balkancev...
Iniciativni odbor bo vsak čas začel zbirati podpise
Bo na tržaškem Krasu nastala nova občina?
Katastrske občine Bazovica, Padriče, Gropada, Trebče, Bani (vključno z vasjo Ferlugi vse do Nove ceste za Opčine), Lonjer, Opčine, Kontovel, Prosek in Križ bi se lahko odcepile od tržaške občine in sestavile samostojno občino ali pa se priključile h kaki drugi, npr. Križ k devinsko-nabrežinski. Tako predlaga iniciativni odbor, ki bo v prihodnjem tednu začel zbirati podpise pod peticijo, da bi deželna uprava sprožila ustrezen postopek za ustanovitev nove občine v tržaški pokrajini v skladu s členoma 117 in 133 Ustave, členom 7 Posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in državnim zakonom 142 iz leta 1990 o reformi krajevnih uprav.
Pobudo so v imenu iniciativnega odbora predstavili včeraj dopoldne na tiskovni konferenci v Prosvetnem domu na Opčinah predstavniki nekaterih zainteresiranih vzhodno- in zahodno-kraških vasi, in sicer Padričar Karlo Grgič, Prosečan Bruno Rupel, Trebenc Marko Kokoravec in Openc Pavel Milič. Povedali so, da zamisel ni nova. Prvič je dobila oprijemljivejše obrise že leta 1987, ko je openska skupnost naslovila na deželno upravo zahtevo, naj razpiše referendum o ustanovitvi nove občine. Podbudo je tedaj podprlo tudi Koordinacijsko združenje kraških vasi.
Predstavniki iniciativnega odbora so navedli vrsto tehtnih razlogov, ki bi narekovali ustanovitev nove občine na tržaškem Krasu. Najprej so poudarili, da je tržaška občinska uprava vedno zanemarjala svoj kraški predel, kot izhaja že iz dejstva, da ni uredila kanalizacije, javne razstvetljave in drugih infrastruktur na njem. Svoj mačehovski odnos do tega predela je pokazala tudi z zanemarjanjem jusarskih odborov in npr. z restriktivnim regulacijskim načrtom, kar zadeva potrebe in zahteve zasebnikov, medtem ko si ni nikoli delala problemov, ko je šlo za velike in celo travmatične posege, kakršne predstavljajo sinhrotron, tovorno postajališče, avtocesta itd. Predstavniki iniciativnega odbora so poleg tega opozorili, da bo na osnovi zakona 142 iz leta 1990 tržaška občina po vsem sodeč izpadla iz Kraške gorske skupnosti in z njo seveda tudi njen kraški predel, čeprav po svojih značilnostih naravno spada v gorsko skupnost. Nenazadnje pa so poudarili, da kraški del sedanje tržaške občine tvori homogeno celoto, ki se po gospodarskih, zgodovinskih, etničnih, ambientalnih in kulturnih značilnostih razlikuje od ostalega, mestnega dela. Poleg tega ima več kot 10 tisoč prebivalcev, kar je po že omenjenem zakonu 142 iz leta 1990 pogoj za ustanovitev nove občine.
Omenimo naj, da sta na tiskovni konferenci spregovorila tudi predstavnica DSL Anamarija Kalc in pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj. Oba sta se zavzela za večjo upravno avtonomijo kraškega predela tržaške občine, opozorila pa sta tudi na nevarnost, da bi takšne akcije zlorabili nacionalistični krogi proti uveljavljanju pravic Slovencev v mestu.
Pobuda SKD Tabor za otroke beguncev
»Od strahu do upanja... medtem ko si prizadevamo za mir«. To bo naslov večera, ki ga v openskem Prosvetnem domu prireja SKD Tabor v sredo, 20. maja, ob 20.30. Strah pred vojnimi grozotami in upanje na bolj človeške dni, kakršna se kažeta v sanjah otrok iz vojnih področij bivše Jugoslavije, ki so nameščeni v nekem središču v okolici Reke, se bosta izražala preko njihovih risb in spisov. Ti bodo v sredo razstavljeni. Ob tem bodo predstavili mladinsko knjigo Toshi Maruki: II lampo di Hi-roshima. Knjigo bo predstavila prevajalka Jamada Maki, o vojni in želji po miru pa bo spregovorila Augusta De Piero Barbina. Na večeru bo sodeloval MPZ Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača.
Pobuda je povezana s solidarnostno akcijo za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v zbirnih centrih na Primorskem. V sodelovanju z Rdečim križem iz Sežane so za akcijo poskrbeli SKD Tabor, Združenje za mir in Arciragazzi. V tem okviru bodo v Prosvetnem domu na Opčinah zbirali od srede, 20., do sobote, 28. maja, od 16. do 20. ure najnujnejše otroške potrebščine.
Jutri zvečer na Opčinah Matjaž Kmecl o Verčevi kriminalki Rolandov steber
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši znova prireja v Prosvetnem domu na Opčinah literarni večer. Tokrat se bo beseda pletla o Verčevem kriminalnem romanu Rolandov steber, ki ga bo predstavil dr. Matjaž Kmecl. Slovenci nismo ravno narod kriminalk, čeprav je slovenska literatura rojevala bogato bero že od prvih pridig v cerkvah dalje pa vse do danes, ko jemljemo v roke tudi kriminalni roman. O takem literarnem razcvetu in razvoju piše dr. Matjaž Kmecl v svoji knjigi Od pridige do kriminalke. Pisec knjige ugotavlja, da je kriminalka najbolj brano čtivo ali najbolj gledan in priljubljen žanr televizije in časopisa. Kaže, da vendarle stopa v ospredje pred »pravo« umetnostjo in literaturo, ker nosi v sebi nekaj, kar zadosti širšim ljudskim duhovnim potrebam. Človeška fanta-
zija, goljufija, špekulacija dobiva na straneh kriminalke neslutene razsežnosti.
Večina ljubiteljev slovenske knjige, nekateri pa zgolj iz radovednosti, so že prebrali kriminalni roman Sergeja Verča Rolandov steber. Avtorja pa poznamo še po mnogih uspešnih kabaretih, kot režiserja z mnogimi pronicljivimi in izvirnimi gledališkimi postavitvami, radijskimi priredbami in nenazadnje je uspešen vodja petkove odmevne radijske oddaje. Za svoje režijsko delo Strniševih žab je prejel študentsko Prešernovo nagrado, pa Zlato Linhartovo značko za gledališki show Samo malo jih zaide v te kraje, nagrado Slavka Groma za najbolši dramski tekst Evangelij po Judi. Njegov kriminalni prvenec Rolandov steber pa je izziv za ponedeljkovo srečanje v openski knjižnici ob 20.30. (O. L.)
Slovenska komisija PSI prireja javno srečanje z
Edijem Bukavcem
neodvisnim slovenskim kandidatom za tržaški občinski svet na temo:
VOLILNI PROGRAM IN MOŽNOST UVELJAVLJANJA SLOVENSKIH INTERESOV
Srečanje bo jutri, 18. maja, ob 20.30 v prostorih BAZOVIŠKEGA DOMA v Bazovici Prisotni bodo: arh. Dario Jagodic, Michele Turito in Andrej Renar
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OBJAVA DATUMA IZPITA ZA JAVNI NATEČAJ 29 MEST GOZDNEGA ČUVAJA V DGS
Z odlokom Predsednika deželnega odbora št. 215/Pers z dne 4. maja 1992, ki je bil objavljen v Uradnem deželnem vestniku 15. maja 1992 je bil določen datum izpita za javni natečaj 29 mest gozdnega čuvaja v DGS Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Izpit bo 13. decembra 1992 v Vidmu in bo vseboval sposobnostni in tehnični test.
Dodatna navodila o krajih in o poteku izpita ter morebina nova določila bodo potrjena s ponovnim dekretom, ki bo objavljen v U.D.V. dne 2. novembra 1992.
Uradni deželni vestnik z dne 15. maja 1992 je razobešen v spodaj navedenih deželnih uradih:
Trst - Deželno ravnateljstvo za organizacijo in osebje, Ul. Giulia 75.
Videm - Deželno ravnateljstvo za krajevne avtonomije, Ul. Savorgnana 11. Pordenon - Urad za krajevne avtonomije v Pordenonu, Ul. Cavallotti 12. Gorica - Urad za krajevne avtonomije v Gorici, Ul. Montesanto 17.
Tolmeč - Področni inšpektorat za gozdove, Ul. S. Giovanni in Bosco.
Uradni deželni vestnik lahko dobite: v Trstu - knjigarna »Italo Svevo«, Korzo Italia 9/1 (Pasaža Rossoni); v Vidmu - papirnica »Benedetti«, Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu - knjigarna »Minerva«, Trg XX. septembra; v Gorici - papirnica »Antonini«, Ul. Mazzini 16.
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
VABILO
DELNIČARJEM
na izredni in redni občni zbor, ki bosta v drugem sklicu V PETEK, 22. MAJA 1992
ob 18. uri v Kongresni dvorani Tržaške trgovinske zbornice, v ulici S. Nicolo, 5 z naslednjim dnevnim redom:
Izredni občni zbor:
Povišek družbene glavnice od 25.000.000.000 lir na 35.000.000.000 lir, z izdajo 1.000.000 novih navadnih delnic v opcijo delničarjem proti plačilu; sprememba 5. člena družbenega statuta in zadevni sklepi.
Redni občni zbor:
1.	Poročili Upravnega sveta in Nadzornega odbora;
2.	Odobritev bilance poslovne dobe 1991 in zadevni sklepi;
3.	Razširitev števila članov Upravnega sveta od sedem na devet in imenovanje dveh upraviteljev.
Za udeležbo na občnem zboru in pravico do glasovanja se upoštevajo veljavni zakonski predpisi.
Upravni svet
J
BENEŠKI SLOVENCI
bodite dobrodošli v Trstu v petek, 22. maja 1992, ob 20.30
v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobus 25 ali 26).
Za nas Tržačane bodo nastopili
Beneško gledališče
z veseloigro Daria Mariniga
ČUDNE BOLEZNI
Po igri bo nastopila še glasbena skupina iz Benečije.
Vljudno vabljeni prijatelji mladih in Dijaškega doma!
Carlo Goldoni
PRIMORSKE
ZDRAHE
v izvedbi gledališča
Kulturnega centra Srečko Kosovel Sežana
Režija:
BOJAN PODGORŠEK
PREMIERA danes, 17. maja, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra.
REPRIZA jutri, 18. maja, ob 20.30.
Kritike Raičeve do zadržanja italijanske PSI
Živahnejše javno soočanje med slovenskimi kandidati
Zavzeta razprava na posvetu SSk
Problemi našega šolstva terjajo večjo pozornost
Od upravnih volitev nas ločujejo še trije tedni, v katerih se bo volilna kampanja gotovo stopnjevala- in najbrž ne bo manjkalo polemik tudi med slovenskimi kandidati, kar sicer sodi v normalno demokratično dialektiko. Včeraj se je s tem v zvezi oglasila ena izmed nosilk liste Demokratične zveze za Občino Anamarija Kalc, ki je sicer soglašala z nujnostjo, da pride v izvoljene skupščine čimveč Slovencev, »stranke, s katerimi kandidirajo predstavniki slovenske narodnosti pa niso vse enake in ne kažejo enake pozornosti do problemov naše manjšine«. Vsi Slovenci, ki nastopajo na volitvah, so po njenem mnenju vredni spoštovanja, glede kandidature tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca na listi PSI pa je Kalčeva mnenja, da poteka volilna kampanja Craxije-ve stranke »po dvojnem tiru, saj je ena kampanja PSI namenjena slovenskim, druga pa italijanskim vo-lilcem«. Kalčeva tudi še ni opazila, »da bi vodilni tržaški socialisti v italijanskem okolju in javnem mnenju predstavili Bukavčevo kandidaturo kot obogatitev oziroma kot zasuk v dosedanji usmeritvi PSI do slovenske problematike«.
Včeraj so medtem uradno predstavili kandidatne liste PSI. Kandidati za Občino so, kot znano, razporejeni po abecednem redu, zato na včerajšnji predstavitvi ni bilo govora o imenih ali o glavnih kandidatih. Izvedeli smo vsekakor, da se bo pri zbiranju preferenc Buka-vec naslanjal na Perellija (in seveda obratno), s tajnikom pa bodo v različnih krajih »skupno tekmova-
li« - kot nam je povedal sam Perel-li - poleg Bukavca še Minniti, An-ghelone in Pittonijeva.
Dario Jagodic, bivši občinski odbornik PSI, pa je rekel, »da zelo pozitivno ocenjuje dejstvo, da se je PSI obvezala za podporo Edija Bukavca, moža, ki se doslej s politiko - v strogem pomenu besede - ni ukvarjal, ki pa lahko prinese s svojimi izkušnjami pozitivno noto v tukajšnjo stvarnost, saj ima stvarne možnosti, da se vključi v bodočo upravo«. Bukavec, kot izhaja iz tiskovne note PSI, je med svojim posegom na nedavnem predvolilnem srečanju na Opčinah poglobljeno obravnaval vprašanje zaščite teritorija in razvoj kmetijstva, torej vprašanja, s katerimi se že vrsto let ukvarja in kar bo nadaljeval še z novim elanom v primeru, da bo izvoljen.
Zajamčeno zastopstvo za slovensko manjšino v vseh izvoljenih telesih, od občinskih svetov do parlamenta, po zgledu tega, kar se že dogaja za Italijane v Sloveniji in na Hrvaškem kot tudi za ostale manjšine v Evropi - je izjavil nosilec liste SSk za Občino Trst Peter Močnik - je ena izmed temeljnih točk programa stranke za upravne volitve. Za to rešitev bi se morali zavzeti vsi Slovenci in se o tem javno izreči tako enotno zastopstvo Slovencev v Italiji kot vsaka njegova posamezna komponenta. Gre za preizkusni kamen za vse liste, na katerih nastopajo slovenski kandidati. Odgovor na to zahtevo - zaključuje Močnik - bi moral biti pravičen in odgovarjajoč evropskim standardom.
Slovensko šolstvo v Italiji, še zlasti osnovnošolsko, se spopada s ' kopico težkih in včasih celo dramatičnih vprašanj. Potrebno bi bilo, da bi o njih začeli odprto razpravljati, pa tudi, da bi po možnosti osnovali reprezentativen organ ali organe, ki bi se s to problematiko sistematično in odgovorno ukvarjali. Tako bi mogoče lahko strnili glavno misel, ki je prišla do izraza na posvetu na temo: »Slovenska osnovna šola: odprta vprašanja in problemi«, ki jo je predsinočnjim v Peterlinovi dvorani v Trstu priredila komisija za šolstvo, kulturo in šport pri tržaški Slovenski skupnosti.
Posvet je v imenu prirediteljev uvedla Maja Lapornik, na njem pa so z uvodnimi poročili sodelovali didaktična ravnateljica Ksenija Dobri-la, predstavnica staršev Nadja Maganja, devinsko-nabrežinska občinska odbornica za šolstvo Vera Tuta, šolnik Bojan Pavletič in psiholog Danilo Sedmak, sklepno besedo pa je imel strankin podtajnik in šolnik Peter Močnik.
Dobrilova je naštela nekaj temeljnih vprašanj, ki bi zahtevala, da bi se ob njih zamislila in tudi ukrepala celotna naša skupnost, kot so nedodelani zakonski temelji slovenskega šolstva, demografski padec in morebitno združevanje razredov oziroma šol, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje učiteljev, učenci iz mešanih zakonov itd. Nadja Maganja se je kritično obregnila predvsem ob nova zakonska določila, ki predvidevajo postopno podaljšanje šolskega urnika. Izhajajoč iz predpostavke, da bi starši vsekakor morali biti prvi vzgojitelji svojih otrok, je izrazila prepričanje, da bi podaljšani pouk nikakor ne smel biti vsiljen, ampak le ena izmed možnosti, ki naj jo imajo učenci in njihovi starši na voljo.
Tutova se je s temi izvajanji strinjala, upoštevajoč tudi dejstvo, da gre za dokaj improvizirane ukrepe, sicer pa je predvsem izpostavila misel, da je kakovost naših šol tesno povezana s kakovostjo poučevanja slovenskega jezika v njih. V tem oziru pa je, žal, marsikaj narobe. Vera Tuta je pri tem omenila, kako skušajo reševati ta problem v devinsko-nabrežinski občini, kjer so v Sesljanu odprli posebni otroški center.
Bojan Pavletič je govoril predvsem o zunajšolskih dejavnostih, ki so bistvenega pomena tudi za oblikovanje narodne zavesti. Zavzel se je, da bi prišlo do večjega sodelovanja med šolami ter kulturnimi in športnimi ustanovami in organizacijami, ki zbirajo našo mladino. Opirajoč se tudi na izide raziskave, ki jo je slovenska psiho-pedagoška služba pri KZE opravila v slovenskih osnovnih šolah, je psiholog Sedmak ugotovil, da bi slovensko šolstvo potrebovalo polnejšo avtonomijo, da bi se lahko resnično spopadlo s specifičnimi problemi, ki ga prizadevajo.
Uvodna izvajanja so spodbudila daljšo in zavzeto razpravo, v kateri so prišla do izraza še druga vprašanja, npr. potreba po sodobnejših učbenikih, pa tudi različna stališča o istih vprašanjih in predvsem želja, da bi o njih še razpravljali.
Bili so v gosteh pri tukajšnji skupini za civilno zaščito
Prostovoljci iz Slovenije v Trstu
Včeraj je bila na obisku v Trstu skupina prostovoljcev civilne zaščite iz Ljubljane. Skupina je bila v gosteh pri tržaški prostovoljni skupini za civilno zaščito Gruppo Nord Est, šlo pa je sploh za prvi obisk predstavnikov slovenske civilne zaščite v tujini po osamosvojitvi Slovenije (na sliki M. Magajne gostje in gostitelji).
Tržaški in ljubljanski prostovoljci so dopoldne opravili skupno vajo. Pred tem sta goste pozdravila predstavnik deželnega ravnateljstva za civilno zaščito inž. Švara in slovenski vicekonzul v Trstu. Tržaški prostovoljci bodo vrnili obisk slovenskim kolegom prihodnji mesec, ko bo v Ljubljani srečanje predstavnikov civilne zaščite iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije.
Kje se bomo lahko kopali
Tržaški izredni občinski komisar Ravalli je včeraj na osnovi analiz, ki jih je bila opravila biotoksikološka in ke-mij sko-ambientalna služba pri Krajevni zdravstveni ustanovi določil območja ob tržaški obali, kjer je oziroma ni dovoljeno kopanje. S skokom v vodo se bodo tako kopalci lahko osvežili v kopališčih Avtonomne pristaniške ustanove in v železniškem kopališču, medtem ko kopanje do nadaljnjega ni dovoljeno od meje med tržaško in miljsko občino pa vse do barko vij anskega pristana, povrhu pa niti na območju ob pomorskem rezervatu pri Mira-maru.
Veselo srečanje med izmenama izletnikov dnevnika na Sardinijo
Na našem posnetku (foto Masaj na) so zadovoljni udeleženci izleta našega dnevnika ob vrnit-^i s Sardinije. Z enotedenskega letovanja so se vrnili z izrednimi vtisi, saj je potovanje in biva-nle potekalo v najlepšem redu, na poti domov pa so se na avto-cesti pri Bologni srečali tudi z rrugo izmeno okrog sto novih !zletnikov, ki so potovali proti 2elenemu otoku. Srečanje je bilo seveda veselo in tudi koristno za izmenjavo informacij.
Prihodnjo nedeljo bodo v Sesljanu gostovali mladi igralci SKD Tabor
Odborništvo za šolstvo in kulturo Občine Devin-Nabrežina vabi otroke v sesljanski Center Štrekelj. V nedeljo, 24. maja, ob 11. uri bo nastopila mladinska dramska skupina SKD Tabor z Opčin z uspešno predstavo Zmajčkov rojstni dan. Skupino sestavljajo nižješolci, povprečno stari dvanajst let, ki so imeli prve odrske izkušnje lansko jesen z uprizoritvijo Sreče na štirih kolesih. Takrat je igralo osem otrok, za novo predstavo pa se je zasedba povečala na petnajst igralcev, ki so že nastopili v Kulturnem domu v Sežani, v gledališču v Kopru in v Prosvetnem domu na Opčinah s skupno sedmimi _ponovitvami. V Sežani so se udeležili Področnega srečanja gledaliških skupin, v novi sezoni pa se nameravajo odzvati tudi ponudbi za gostovanje v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Zgodbica Mihe Mateta Zmajčkov rojstni dan je nastala najprej kot slikanica. Ilustrirala jo je Marjanca Jemec Božič. Kasneje so zgodbo priredili v radijsko igro, sam avtor in prof. Olga Lupine pa sta jo končno predelali še v gledališko predstavo. Za glasbo je poskrbel Miran Košuta. Kostume je oblikovala in izdelala Breda Varl, sceno Miloš Jugovič, harmonični gib pa Sara Bensi.	NEVA BAK
V beležnici črnega kronista včeraj v gostem prometu več lažjih nesreč in samomor
Nedeljski izletniki se ponovno odpravljajo čez mejo
Vabljivo toplo vreme in gost promet sta včeraj ozna- tincem vendarle obetajo boljši časi. Zgoščen promet je čila začetek pravega poletnega weekenda, pa čeprav seveda povzročil tudi marsikatero preglavico, zlasti v smo koledarsko še vedno v pomladi. Nenavadno Živah-	mestu, prišlo pa je tudi do vrste prometnih nesreč. K
no je bilo tudi na mejnih prehodih s Slovenijo: nenavad-	sreči nobena ni imela težjih posledic za osebe, saj jo je
no seveda za zadnje leto, medtem ko je bilo pred začet-	večina udeležencev odnesla le s praskami in podpudba-
kom konflikta na prostoru bivše Jugoslavije tako polet- mi. Pač pa krajevna črna kronika zabeležila še en pri-no preseljevanje povsem običajno. Včeraj se je torej po	mer samomora v avtomobilu. Na gmajni med Opčinami
dolgem času spet pojavil pravi naval na prehode, z av-	in Fernetiči si je včeraj popoldne z znano metodo cevi, s
itomobilskimi vrstami, v katerih je bilo treba čakati tudi katero je speljala izpušne pline v svoje vozilo, vzela do dve uri. Znamenje, da se slovenskim in istrskim gos- življenje 47-letna I.A. iz Trsta.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Bruno Sulčič
Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križu
Žalostno vest sporočajo bratranca Pepko in Nella, sosedje in drugi sorodniki
Križ, 17. maja 1992
Zapustila nas je naša draga
Olga Pertot vd. Pangerc
Žalostno vest sporočajo hčerka Darma z možem Enzom ter vnuka Patrizia in Dario
V torek, 19. t.m., od 9. ure dalje bo pokojnica ležala v mrtvašnici glavne bolnišnice v Ul. Pieta
Barko vij e, 17. maja 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Danila Sancina
Posebna zahvala boljunskemu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem krste, Zboru upokojencev iz Brega, Zvezi borcev Boljunec in darovalcem cvetja
SVOJCI
Boljunec, Krmenka, 17. maja 1992
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubljenega
Vinka Benčiča
se toplo zahvaljujemo tovarišu Čermelju za poslovilni govor, mešanemu zboru Slavec-Slovenec za občuteno pevsko izvajanje, hrpeljski Zvezi borcev za ustrezen poklon, sicer pa vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja, nosilcem krste in veliki množici, ki je pokojnega zbrano pospremila na zadnji poti
SVOJCI
Trst, 17. maja 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Vere Gherlani
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage pokojnice
SVOJCI
Samatorca, 17. maja 1992
ZAHVALA
V Darkinem imenu vsem
Hvala
Mohamed
Trst, 17. maja 1992
17. 5. 1988	17. 5. 1992
Ob 4. obletnici smrti dragega
Edoarda Debenjaka
se ga z žalostjo spominjajo
SVOJCI
Bazovica, 17. maja 1992
Slavje pri Rovtah
Po sobotni predstavitvi knjige »KD Rovte Kolonkovec« so prejšnjo nedeljo v društvu priredili ljudsko veselico, med katero so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo zgodovinskih dokumentov in slik. Številno občinstvo je z zadovoljstvom sledilo nastopu Pihalnega kvinteta godbe iz Ric-manj, nato pa se še dolgo zadržalo v prijetnem razpoloženju.
Odbor kulturnega društva Rov-te-Kolonkovec se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspehu prireditev. Ob izidu knjige pa se opravičuje sodelavcem in predvsem B. Kuretu Petroviču, če je pri tisku prišlo do nekaterih uredniških spodrsljajev.
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. M. Sernio 27, obvešča, da je še možen ogled razstave »Delovanje-področje« in nakup knjige »12 let delovanja« danes, 17. t. m., od 10. do 12. ure. Knjiga je naprodaj tudi v Tržaški knjigarni, na Melari in v knjigarni Bancarella pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča, da je še vedno v teku vpisovanje za letovanje otrok in mladostnikov od 6. do 17. leta starosti. Letovanje bo letos od 29. junija do 13. julija na Ptuju. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 573141.
Klub starejših skavtinj organizira v sklopu 40. obletnice skavtizma v Trstu družabno večerjo v soboto, 23. maja letos. Prijave do 20. t. m. na tel. št. 942728 -Irma.
Upravni odbor Ljudskega doma iz Križa vabi interesente, ki so pripravljeni prevzeti vodenje gostilne Ljudskega doma, da se do 15. junija javijo pri članih upravnega odbora.
__________gledališča______________
ROSSETTI
V	torek, 19. t. m. , ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premiera dela LA VITA XE PIAMA. V glavni vlogi bo nastopil Gastone Moschin, katerega bo spremljal na violončelo Severine Zannerini. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstavo bodo ponovili do 24. t. m., 25. maja pa bo zadnja predstava v Gradežu.
V	torek, 26. in v sredo, 27. t.m. bo v
gledališču Rossetti na sporedu glasbena prireditev VIVA LA GENTE.
VERDI
Simfonični maj
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Michela Tabachnika. Nastopili bodo Franco Gulli (violina), Bruno Giu-ranna (violončelo), Gemma Bertagnoli in Milena Rudiferia (sopran), Claudio Di Segni (tenor) in Stefano Rinaldi Miliani (bas). Na programu Mozartove skladbe.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Ponovitev v soboto, 23. t. m., ob 18. uri (red S).
CRISTALLO
Danes ob 11.00 in ob 16.30 zadnja ponovitev otroške predstave FAVOLE IN TASCA. Režija Luisa Crismani, nastopata Giorgio Amodeo in Liliana Guastini.
GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO
V	torek, 19. in v sredo, 20. t. m., ob
20.30	bo v gledališču v Ul. Ananian, v izvedbi gledališke skupine Teatro degli Asinelli, na sporedu predstava ČARA PROFESSORESSA.
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah na sporedu 3. SEZONSKI KONCERT, na katerem nastopata Michele VERONESE (kontrabas) in Luca FERRINI (klavir). Na sporedu: Dragonetti, Takacs, Kodaly, Gyory ter praizvedba skladbe mladega tržaškega skladatelja Andreja Pegana.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
Danes ob 11. uri bo na sporedu koncert s skupino ENSEMBLE STRUMEN-TALE gledališča Verdi. Na sporedu Mozartova glasba.
Avditorij Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti
Danes ob 11. url bo Komorni orkester gledališča Verdi, pod vodstvom dirigenta Igorja Terčona, izvajal Rossinijeve, Tartinijeve in Mendelssohn-Bartoldyjeve skladbe.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča ali uro pred pričetkom v Muzeju Revoltella.
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu celovečerni koncert godbe na pihala občinski rekreatorijev. Na programu Schubert, von Suppe, Rossini, Handy, Rota, Evers, Stratford, Briver in Kaempfert.
Gledališče Miela
Danes ob 21. uri se bo s celovečernim koncertom zaključil festival SATIEMA-NIA. Nastopali bodo LAURA ANTONAZ (sopran) ob klavirski spremljavi HARRI-ET LAWBON, bariton DAVIDE BASSI-NO ob klavirski spremljavi MICHELE MARASSI, pianista ULISSE BONAVENTURA in SILVIA GRIGIO, pianist STEFANO FRANCO, MASSIMILIANO FORZA (kontrabas), MASSIMO GIUN-TOLI, ROSSELLA IVECEV1C (violina), ROBERTO GIACOMO KRISCAK (klaviature), ALFREDO LACOSEGLIAZ z raznimi kompozicijami in CORRADO RO-JAC ( harmonika).
V	petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v
gledališču Miela celovečerni koncert ameriške skupine FISH & ROSES. Ansambel sestavljajo Rick Brown (bobni), Sue Garner (bas) in Dave Sutter (klaviature).
BBC Club
Jutri ob 21. uri bo v BBC Clubu v Ul. Donota nastopil ARTHUR MILES.
MACAKI
V	torek ob 21. uri bo v lokalu na Drevoredu XX septembra nastopila FRANCO GHETTI BAND.
čestitke
Samanthi se je pridružil bratec DANIEL. Staršema čestitamo, Danielu pa želimo, da bi zrasel v brhkega in pridnega fantka sestri Silvana in Gabrijela z družinama ter nona Marija.
Slovenska Vincencijeva konierenca
zbira denarne prispevke za begunce v Sloveniji. Svoje velikodušne darove lahko izročite v trgovini Fortunato, Ul. Pa-ganini 2, v Trstu.
Zdrave in vesele počitnice za mlade od 5. do 16. leta v Dragi od 3. do 23. julija. Starši lahko vpišejo otroke v to počitniško kolonijo na Občini v Dolini ob sredah od 9. do 11.30, v nabrežinski ob četrtkih ob 8. uri, v zgoniški ob 10. uri. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo v teh občinskih upravah. Za pojasnila tel. na št. 226117.
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo v soboto, 23. maja letos, v prostorih TPPZ Pinko Tomažič v Bazovici OBČNI ZBOR TPPZ Pinko Tomažič v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem ob 9.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, umetniškega vodje; diskusija; razrešnica staremu odboru; volitve; razno.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 22. PRAZNIKU VINA, da prinesejo vzorce jutri, 18. t. m., od 18.00 do 19.30 v Srenj-sko hišo v Borštu.
KD Rovte-Kolonkovec - Ul. M. Sernio 27 - prireja v nedeljo, 24. maja, z začetkom ob 18. uri 11. PRAZNIK VINA. Nagrade za najboljše vino in za tekmovanje »Spoznaš svoje vino«. Vzorce vina iz tega okoliša bodo sprejemali v sredo, 20. maja, od 19. do 20. ure.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu (Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141, fax 574142) sporoča, da zbira soli- ‘ damostno pomoč za begunce, ki so žrtve vojnega stanja v bivši Jugoslaviji (obstojna hrana, osnovne higienske potrebščine, predvsem za otroke, denar). Nabrano blago in denar bo uprava izročila občinskemu odboru Rdečega križa v Kopru. O poteku akcije bomo obveščali javnost.
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini. Umik: sreda, 20. t. m., od 16. do 18. ure, petek, 22. t. m.; od 16. do 18. ure.
Ms-SSk, Mo-SKGZ, SZSO, RMV, MSS, SKK in MOSP vabijo vse predstavnike slovenskih zamejskih mladinskih organizacij, da se udeležijo srečanja s predstavniki Odbora za mladinska vprašanja Skupščine Republike Slovenije, ki bo jutri, 18. t. m., ob 16. uri na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Solidarnostna akcija za pomoč begunskim otrokom iz BiH. Od srede, 20., do sobote, 28. maja, (razen v nedeljo) bomo od 16. do 20. ure sprejemali najnujnejše otroške potrebščine: vse za dojenčke, igrače, pribor, kozarčke, lončke iz plastike, spodnje perilo in obutev, toaletne potrebščine za osebno nego, denarne prispevke. Društvo bo zbrani material osebno izročilo raznim zbirnim centrom po dogovoru z Rdečim križem iz Sežane.
Vesele počitnice med gorami? Vpiši se v kolonijo v Comegliansu! Vpisujejo občinske zdravniške asistentke v vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, razen v tržaški. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo na občinah v Dolini ob sredah od 9. do 11. ure, v Nabrežini ob četrtkih ,ob 8. uri, v Zgoniku ob četrtkih ob 10. uri. Imeti morajo s seboj podatke o cepljenju. Pojasnila po telefonu 43194.
^5'
EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK 7 / V TRSTU-Ul. S. Zenone 6	/
l__ Tel. 763429 /
ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI
Nabrežina 97 Tel. 201209
SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE
Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123
razne prireditve
DTTŽ Žiga Zois vabi starše dijakov, ki obiskujejo III., IV. in V. razrede na predavanje Komunikacija in nekomuni-kacija med starši, otroki in družbo, ki bo v torek, 19. maja, ob 18. uri na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2. Predaval bo psihoterapevt dr. Viljem Ščuka.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši slovenskega kulturnega društva Tabor Opčine. Jutri, 18. maja 1992, ob 20.30 srečanje s SERGEJEM VERČEM, avtorjem kriminalke Rolandov steber, na temo OD PRIDIGE DO KRIMINALKE. Uvodna misel dr. MATJAŽ KMECL, sodeluje Marko Kravos, urednik knjižnih izdaj ZTT.
Društvo slovenskih izobražencev in Sklad Mitja Čuk vabita na predstavitev novogoriške pedagoške revije »EDUCA« in na razgovor z uredništvom, ki bo jutri, 18. maja, v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo jutri, 18. t. m., ob 20.30 Slivno in v četrtek, 21. t. m., ob 20.30 Mavhinje.
Cerkvena skupnost pri Domju vabi danes, 17. t. m., na praznovanje ob 50-let-nici smrti svojega patrona sv. Bogdana Leopolda Mandiča. Ob 16. uri bo praznična sv. maša - sodelujeta cerkvena pevska zbora iz Ricmanj in Doline; ob 17. uri začetek kulturnega sporeda - sodelujejo šolski otroci, moški pevski zbor Fran Venturini in harmonikarja brata Marke-zič.
Ob priliki 30-letnice »Praznika češenj« PD Mačkolje pripravlja v nedeljo, 24. maja, ob 16.30 KULTURNO PRIREDITEV na običajnem prostoru praznika. Z namenom, da ovrednotimo kulturno zgodovino tega praznika od začetka do danes bo društvo predstavilo domače in tuje izvajalce. Toplo vabljeni!
Odborništvo za šolstvo in kulturo občine Devin-Nabrežina vabi otroke na ogled predstave »Zmajčkov rojstni dan« v izvedbi Mladinske dramske skupine SKD Tabor z Opčin v nedeljo, 24. maja, ob 11. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu.
kino
ARISTON - 18.15, 20.15, 22.15 Amanti, primedonne, i. Robert De Niro.
EXCELSIOR - 17.15, 19.00, 20.30, 22.15 Beethoven, r. Ivan Reitman.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Priorita assoluta, i. Gregory Hines
NAZIONALE II - 18.00, 21.15 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Bergman.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Manto nero, r. Bruce Beresford
NAZIONALE IV - 16.15, 20.10, 22.15 Ladro di barabini, r. Gianni Amelio.
GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30,
22.15	Lion heart - scommessa Vincente, i. Van Dame, Harrison Page, Deborah Rennard.
MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00 22.15 II padre della sposa, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EDEN - 15.30, 22.10 Inferno anal, pom.,
□ □
CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 Vite sospe-se, i. Michael Douglas, Melanie Grif-fith.
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Tacchi a spillo, i. Victoria Abril, Miguel Bose.
ALCIONE - 18.00, 21.00 Giocando nei campi del Signore, r. Hector Babenco, i. Tom Berenger, Daryl Hannah, Kathy Bates.
RADIO - 15.30, 21.30 Le provocazioni di Emanuela, porn., D D * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom D D
izleti
Združenje aktivistov in invalidov
NOB prireja 24. t. m., ob 50-letnici nastanka taborišča, enodnevni izlet v Gonars in Kobarid. Vpisovanje in informacije na sedežu Združenja v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324, jutri, 18., in v torek, 19. t. m.
Danes, NEDELJA, 17. maja 1992
JOŠT
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 21.47 in zatone ob 5.39.
Jutri, PONEDELJEK, 18. maja 1992
ERIK
PLIMOVANJE DANES: ob 4.40 najnižja -64 cm, ob 11.15 najvišja 31 cm, ob 16.23 najnižja -13 cm, ob 22.12 najvišja 49 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.11 najnižja -62 cm, ob 11.53 najvišja 29 cm, ob 16.55 najnižja -8 cm, ob 22.38 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinje, zračni tlak 1024,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skorajmirno, temperatura morja 16,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Raffaele Moro, Sveva Federica Šemi, Maria Luisa Zerboni, Gi-ovanni Sandre, Diego Zavadlal, Stefano Affatati, Michael Piapan, Elvis Cociani.
UMRLI SO: 86-letna Antonia Tonchel-la, 69-letna Anna Simonit, 4 dni star Alberto Spizzo, 96-letni Matteo Toffani, 83-letna Teresa Pettelini, 78-letna Lucia Bravin, 91-letna Irma Zennaro, 61-letni Claudio Paoli, 86-letna Francesca Ragni, 70-letni Bruno Sulcic.
Ob predstavitvi knjige
»KD Rovte-Kolonkovec«
se odbor iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k njenemu izidu. Izrecno se zahvaljuje prevajalcem, oglaševalcem in vsem nevidnim sodelavcem, posebej Marku Kravosu, Sovodenjskim dekletom in Trobilnemu kvintetu Ric-manjske godbe ter raziskovalcem z OZE za koristno pomoč.
razstave
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine
V	sredo, 20. t. m., ob 20.30 odprtje razstave risb in besedil otrok iz vojnih področij bivše Jugoslavije ter predstavitev knjige TOSHI MARUKI "II lampo di Hiroshima". Spregovorila bo Augusta De Piero Barbina. Na večeru bo sodeloval MPZ Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača.
Sklad M. Čuk prireja razstavo FURLANSKIH NAIVCEV do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Umik: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
V	Kongresnem centru na Pomorski postaji bo še danes na ogled razstava o slikarstvu v letih '800 in začetku '900 v Sloveniji, Italiji in Madžarski. Umik: od 10. do 18. ure.
V	prostorih Društva slovenskih izobražencev - Ul. Donizetti 3 je na ogled do torka, 19. t. m., razstava slovenske umetnice Vide SLIVNIKER BELANTIČ.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 v Ul. del-le Beccherie 7/1 je do 22. t. m. na ogled razstava PIERA FRAUSINA.
Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, bodo v torek, 19. t. m., ob 18.30 odprli razstavo FRANCESCA GARBELLIJA.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica
(blizu pokopališča)
Ul. Carducci 4
Ul. Molino a Vento 158
Ul. A. Valerio 1 (univerza)
MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt)
Drevored Campi Elisi 1/1 D Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
Ul. F. Severo 2
D' Annunzijev drevored 38/A Ul, Baiamonti 2 Miramarski drevored 213
ERG PETROLI
Nabrežje N. Sauro 14
API
UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 17. maja 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1, Sesljan.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 726835), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Od ponedeljka, 18., do nedelje, 24. maja 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
Godba na pihala iz Ricmanj
vabi na
PROMENADNE KONCERTE
v soboto, 23. t. m., in v nedeljo, 24. t. m., na trgu v Ricmanj ih.
mali oglasi
MARTINA IN KLAVDIJA SARDO vabita prijatelje in stranke na otvoritev prenovljene pekarne v Barkovljah, Miramarski drevored 151, jutri, 18. maja, od 17. ure dalje.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO imata še danes odprto Maksi in Dorjano Komar, Log 234.
BORIS LOVRIHA, Dolina 233, toči belo in čmo vino.
OSMICO ima Emil Purič, Veliki Repen št. 15.
OSMICO je odprl v Borštu 46 Anton Pe-taros. Toči pristno domače belo in čmo vino. Vabljeni.
OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Donijo 172. Toči rosatello, čmo in belo DOC. Tel. 281244.
ZATEKLA se je k nam psička nemškega ovčarja, stara približno eno leto, črne in svetlorjave barve. Kdor jo pogreša naj telefonira na št. 200818 ali 201238, gostilna Tence, Prečnik.
NA OPČINAH ali bližnji okolici iščem zaposlitev 3-krat, 4-krat tedensko kot spremljevalka invalidnih otrok ali starih oseb. Tel. v večernih urah na št. (003867) 72192 ali (040) 416157.
PRODAM mladiče kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468 v večernih urah.
NUJNO iščemo natakarico. Tel. na št. 226710.
PRODAM vespo primavera 125 v zelo dobrem stanju, cena 400.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 280759.
RIBARNICA Branko Brumat v Gorjanskem (tel. 003867 78542) obvešča cenjene stranke, da ima vsak dan na razpolago sveže ribe in školjke. Urnik obratovanja: torek, sreda in četrtek od 8. do 13. ure, petek in sobota od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, nedelja od 8. do 12. ure, ponedeljek zaprto.
AUDI 80 1900/115 CV 5 valjev, letnik 82, prevoženih 92.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. (0481) 882151.
PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Elektronika«.
IŠČEMO izkušeno natakarico. Tel. na št. 226112.
MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234.
PODARIM ljubitelju živali dva psička stara 2 meseca mešanih staršev. Tel. na št. 829963.
MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, v soboto od 16. do 22. ure.
POČITNICE na kmetiji Makek, Zgornje Jezersko 77, idilični sprehodi na čistem zraku in domača hrana. Tel. 0038/64 44149.
SLOVENSKO-IT ALI JANŠKA družina išče dekle za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok (2-4 leta) od 15. junija dalje. Ponudbe na telefon Ljubljana 0038/61 453579, Švica 0041/24 412195 v večernih urah.
ZDRAVNIK specialist nudi kvaliteten pregled ušes, nosu in grla ter opravlja vrhunske operacije po ugodni ceni. Telefon 0038/66 75468.
DOMAČO dolgodlako mucko podarim ljubitelju živali. Tel. 413142.
PRODAJAM časopisni kiosk z obratovalno licenco, z dokazanim letnim prometom. Tel. na št. 365764 v večernih urah.
PRODAM bele sanitarije po ugodni ceni. Tel. na št. 44631 ob urah kosila.
PUSTILA sem naočnike na Opčinah pri šoli. Če jih je kdo našel, prosim naj kliče na tel. št. 226404.
KRASNA VILA še v gradnji, obdana z zelenjem v Nabrežini, salon, kuhinja, tri sobe, trojne sanitarije, taverna, box, vrt. 330.000.000 lir. Tel. (040) 578944.
27-LETNO DEKLE iz Slovenije ponuja pomoč kot snažilka ali za katerakoli hišna opravila. Tel. na št. 003867/82579.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	55	70	66	24	25
CAGLIARI	64	47	18	82	78
FIRENCE	43	19	37	15	26
GENOVA	19	84	2	53	30
MILAN	15	31	78	74	17
NEAPELJ	66	22	73	42	14
PALERMO	31	59	42	37	10
RIM	80	21	41	48	84
TURIN	17	68	73	74	5
BENETKE	88	45	78	7	41
	ENALOTTO				
X 2 X 1 KVOTE:	1 2	X	2	1	2 1	1
12	67.778.000.—		lir			
11	2.137.000.—		lir			
10	191.000.—		lir			
včeraj - danes
r
II


m ni
nedeljski televizijski in radijski sporedi

:
RAI 1_______________
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: -La banda dello Zecchino
9.25	Papež daruje mašo
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.00	Aktualno: TG ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TV Radiocorriere
14.15	Film: II migliore (kom., ZDA 1983, i. R. Redford)
16.15	Dok.: Cera una volta una favola
16.40	Konjske dirke: VN predsednika republike
16.50	Športne vesti
17.00	Glasba: Concertino
17.50	Športne vesti in dnevnik
18.10	Šport: 90. minuta
18.40	Koncert ob 200-letnici gledališča »La Penice«
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	TV film: La Piovra 4 (i. Michele Placido, Patricia Millardet)
22.20	Športna nedelja, vmes (23.00) dnevnik
23.50	Šport: Zona Cesarini
0.30 Dnevnik in vreme
1.00	Šport: EP v gimnastiki
2.00	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
8.00	Aktualno: Mattina 2 (vodita A. Cecchi Paone in Isabel Russinova)
9.30	Avtomobilizem Fl: VN San Marina
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Aktualno: Prossimo tuo
10.30	Aktualno: Giorno di festa
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.05	Nan.: Medico alle Hawaii
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Vremenska napoved
13.30	Avtomobilizem Fl: VN San Marina
16.00	Kolesarska dirka po Toskani
16.30	Film: Agente 007 licenza di uccidere (pust., VB 1962, i. Sean Connery)
18.20	Aktualno: Europop
18.45	Šport: nogomet A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
21.15	Nanizanka: Beautiful
22.20	Aktualno: Scrupoli
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Rubrika o protestantizmu
0.05 Dok.: Karl Popper
0.10 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach), vmes dok. II Tribunale Speciale
RAI 3_______________
7.30	Drobci
8.15	Potni list za Evropo
9.00	Film: La freccia nella pol-vere (pust., ZDA 1953, i. Sterling Hayden)
10.20	Drobci
10.30	Koncert RAI 3
11.25	Film: L'invitto (dram., Indija 1956, r. Satyajit Ray)
13.10	Drobci
13.30	Aktualno: U.S.A. e getta
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Tenis: mednarodni turnir Italije (M)
18.40	Domenica gol in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Risanke: BlobCartoon
20.30	Film: Assassinio allo spec-chio (krim., VB 1980, r. Guy Hamilton, i. Angela Lansbury, E. Taylor)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Aktualno: Babele (vodi Corrado Augias)
23.50	Film v originalu: The world moves on (dram., ZDA 1934 r. John Ford)
1.35	Filmske novosti
1.45	Variete: Fuori orario -Due raggi di cinema
TV Slovenija 1
9.20	Spored za otroke: Živ Žav,
10.10	Ebu drame za otroke
10.35	Baletna šola iz Ljubljane
11.05	Dok.: Kronika
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.10	Risanke: Kremenčkovi
12.35	Videomeh (69. odd)
14.20	Film: Španski vrtnar (VB 1956, i. Dirk Bogarde)
15.55	Napovednik
16.00	Nadaljevanka: Junak med barabami
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Nasilno dejanje (dram., ZDA 1948)
18.30	Umetnostni vodnik
18.40	TV Mernik
19.05	Risanka in Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Kongres oblikovalcev IC-SID
22.35	Dnevnik, vreme in šport
22.55	Napovednik
23.00	Sova, vmes variete Ameriške video smešnice in nad. Vietnam (3. del)
0.10 Video strani
|~PP) TV Koper
13.00	Nadaljevanka: Rayanovi
13.20	Nan.: Agencija Rockford
14.10	Film: Vohun nad mestom (krim., Šp. 1955)
15.50	Risanke
16.00	Otroški program
16.40	Aktualno: Agora, 18.20 Meridiani
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.25	Nad. in nanizanka
20.35	Film: Prva noč (kom., It. 1959, i. Martine Carol, Jacgues Sernas)
22.05	Loto in TV dnevnik
22.20	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
23.10	Zgodovina pop glasbe
TV Slovenija 2
13.25	Sova, vmes nanizanka Murphy Brown
13.55	Napovednik
14.00	Športna nedelja
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Sanremo 92
20.30	Dok.: Galaktična Odiseja
21.30	Nad.: Aleksa SantiČ
22.30	Športni pregled
23.00	Komedija: Mandragola (PDG Nova Gorica)
0.40 Avtomobilizem Fl
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
1015 Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi)
11.45	Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.30	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
18.00	Nanizanke: Časa Vianello - E' arrivato 1'ambasciato-re, 18.30 Časa dolce časa -Gli orecchioni, 19.05 II ri-torno di Missione impossi-bile - Allarme alla base spaziale
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	Film: Piedone 1'africano (pust., It. 1978, r. Steno, i. Bud Spencer)
4.50	Aktualno: Nonsolomoda,
23.20	Italia domanda, vmes n m l24-°0) nočni dnevnik
0-	30 Šport: Veliki golf
1-	35 Nanizanka: Cannon - Far
tacere la voce
2.30	Programi non stop
8.00	Nabožna oddaja
8.15	Nan.: I Jefferson, 8.45 La fa-miglia Addams
9.15	Rubrika o parlamentu
10.00	Variete: E’ domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
10.55	TG 4 vesti
11.55	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri (i. Kim Zim-mer), 14.45 Romanzo (i. G. Colmenares)
15.50	Nanizanka: II giro del mondoinSOgiorni
17.20	Nadaljevanka: La passione di T eresa
17.50	TG 4 vesti
20.30	Nad.: La mia seconda ma-dre (i. Maria Sorte)
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Un gorilla molto sexy (i. Harry Kamlin)
23.30	Nedeljski koncert: Simfonija št. 2 v c-molu (A. Bruc-kner, filh. orkester Scale, dir. VVolfgang Savvallisch)
0.35 Nanizanki: Lou Grant, 1.35 Spenser
2.25	Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke
10.15	Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Vodič nogometnega prvenstva
13.30	Variete: Mai dire banzai
14.00	Odprti studio
14.30	Film: Le motorizzate (kom., It. 1963, r. Marino Girola-mi, i. Raimondo Vianello, Sandra Mondaini)
16.30	Šport: Domenica stadio (vodita Marino Bartoletti, Sandro Piccinini)
18.15	Nanizanka: Adam 12
19.00	Odprti studio in vreme
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Missing in Action 3 (pust., ZDA 1988, r. Aaron Norris, i. Chuck Norris)
22.30	Šport: Pressing (vodijo Raimondo Vianello, Kaj San-dvik, Omar Sivori)
24.00	Variete: Mai dire gol 0.30 Avtomobilizma F1 0.45 Studio šport
1.15	Odprti studio
13.00	Risanke
13.30	Nan.: Nero VVolfe, 14.30 Fifty fifty
15.30	Nedelja s Happy End
16.15	Film: L’onorevole Angelina (kom., It. 1947, r. Luigi Zampa, i. Anna Magnani)
18.00	Nanizanka: Navy«
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Tornado (vojni, ZDA 1983, r. A.M. Dawson)
22.15	Film: La vita e meraviglio-sa (fant., ZDA 1946)
TMC_____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.30	Nanizanka: Strike Force
10.30	Film: I fanciulli del West -
Allegri vagabondi i. Stan Laurel, Oliver Hardy)
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Glasba: U2 Story
13.15	Film: Due marines e un generale (kom., It. 1965)
15.10	Variete: Qui si gioca
18.15	Nogomet: VB-Brazilija
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Galagoal
22.30	Ladies & Gentlemen
23.15	Jadranje: America's Cup 0.30 Film: II padrone del mondo
(fant., ZDA 1961, r. W.N. Witney, i. Vincent Priče, Charles Bronson)
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
10.00	Film: Lo sparviero del mare
12.00	Rubrika o obrtništvu
12.30	Zelena dežela
13.00	Športne vesti
13.30	Variete: Serade furlane, vmes športne vesti
16.15	Rubrika: Občina
19.00	Športne vesti
20.30	Nan.: Gli occhi dei gatti
21.30	Rubrika o motorjih
22.00	Nad.: VVhite Florence
22.30	Športne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev v pasti (Enid Blyton, r. Adrijan Rustja, 1. del); 10.30 Soft mušic;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.10 Pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Drama: Plamenica (Edvard Kocbek, r. Aleš Jan, pon.); 14.55 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 -Poročila;
5.10	Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ Lipa zelenela je; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Kmetijski in zdravstveni nasveti; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 17.00 International mušic news; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi;
8.00	Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna;
9.00	V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
a rai i______________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Dnevnik in Gospodarstvo 10-15 Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti iz Milana ;B05 Aktualno: Ci vediamo 1- 00 Nan.: E' proibito ballare
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in giallo - Segreto confessionale :2-30 Dnevnik in Tri minute
14.00	Nan.: Sidekicks - L'ultimo cavaliere elettrico
15.00	Leonardo v Benetkah
5.30	Mladinski variete: Big!
17.30	Aktualno: Parola e vita
18.00	Dnevnik 1
8.10	Variete: Vuoi vincere?
8.20	Nan.: Blue jeans
18.50	Aktualno: 45. Festival ki-__ nematografije v Cannesu
20.00	Dnevnik
0-	40 Nan.: Le avventure del
giovane Indiana Jones •f 20 Dnevnik in Emporion ^•50 Aktualno: II supplemento ~	- Kako nastane časopis
d-35 Nan.: Alfred Hitchcock Dnevnik in vreme ^•35 Filmske novosti ^•45 Rubrika okrog polnoči L15 Nočni dnevnik
1-	30 Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.40	Dok.: Poezija in aktualnost - Božanska komedija
9.50	Rubrika o židovski kulturi
10.10	Film: La fortuna viene dal cielo (kom., It. 1942)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'arca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.50	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara
15.35	Film: II cavaliere implaca-bile (pust., ZDA 1954)
17.25	Kratke vesti iz Milana
17.30	Aktualno: o filmu Le amiche del cuore
17.50	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Un giustiziere a New York in vreme
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Glasba: Rossini - Ne samo »crescendo«, Maometto II
^ RAI 3___________________
11.30	Šport: ženski nogomet
12.00	Krožek ob 12., vmes (12.05) kratke vesti _
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok. DSE: Ko ne bi bilo lesa, 15.00 Animali da sal-vare, 15.15 Šola se posodablja
15.45	Športno popoldne: nogomet C in B lige, deželni nogomet
17.45	Pregled tujega tiska in televizije, vreme
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob
20.20	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Variete: Aspettando Gril-
lo e Mina (vodita Arnaldo
Bagnasco, Toni Garrani)
0.10 Dok.: Drobci 0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Variete: Fuori orario
|~	TV Slovenija 1
9.15	Spored za otroke: gled. predstava Cyrano De Ber-gerac, 9.40 Bela vrana
10.00	Nad.: Bertinijevi
10.45	TV Mernik in Forum
11.20	Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
16.15	Napovednik
16.20	Dobrodošli
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Polž, 17.30 igrana serija Ko je pomlad, 18.00 Knjižne novosti - Odprta knjiga
18.10	Obzorja duha
18.45	Dok.: Divji svet živali
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Nan.: Politik novega kova
21.00	Obzorja: Albanija
21.40	Drama: Nikoli v življenju (i. Helmut Berger)
23.35	Kronika ICSID
23.50	Napovednik
23.55	Sova, vmes nad. Vietnam in nan. Zvezdne steze
■1.30 Video strani
~(iP) TV Koper
13.00	Nadaljevanka: Rayanovi
13.20	Nan.: Agencija Rockford
14.10	Film: Prva noč (pon.)
15.40	Dedkove pripovedke
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški spored, vmes nan. Prosim, ne jejte marjetic
17.00	Zgodovina pop glasbe
17.30	Tednik: Alpe Jadran
18.00	Slovenska kronika
18.10	Šport in TV Dnevnik
19.25	Nad.: Rayanovi in nan.
20.35	Športni ponedeljek
22.05	TV Dnevnik Vsedanes
22.15	Nanizanki
f tt' TV Slovenija 2
16.15	Sova, vmes video smešnice in nad. Vietnam
17.30	Športni pregled
18.00	Slovenska kronika
18.10	Festivali daljnega vzhoda
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Nan.: Simpsonovi
20.30	Gospodarska oddaja
21.00	Sedma steza
21.30	Film: Bogata in tuja (A. Hitchcock)
22.55	Umetniški program
23.25	Video strani
er«
CANALE5
r o2 Aktualno: Na prvi strani ■80 Nanizanki: Arnold, 9.00 I
q cingue del guinto piano •85 Variete: Maurizio Costan-11	20 Show (pon.)
•50 Kviz: II pranzo č servito i- (vodi Claudio Lippi)
240 Aktualno: Affari di fami-glia
13.00	Dnevnik TG 5 , 780 Variete: Non e la RAI •80 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone 1R„„ (vodi Marta Flavi)
600 Otroški variete: Bim bum 1„n bam in risanke ■00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), on 19-00 La ruota della fortuna
80 00 Dnevnik TG 5
2n lin Gliste: Striscia la notizia •lo * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 40 Film: Karate Kid 2 (pust., ZDA 1986, r. J.G. Avildsen, i- Ralph Macchio, Danny 99 - Kamekona)
■50 Nan.: Časa Vianello - Vam-2» on Pb"o alVitaliana
0 Variete: Maurizio Costan-20 Show, vmes (24.00) 1 »c dnevnik TG 5 0 on ^triscia la notizia 0 Programi non stop
RETE 4__________________
8.00	Nan.: L'incredibile Hulk
8.55	Dober dan, prijateljica
9.00	Nad.: Una donna in vendi-ta, 9.30 General Hospital
10.10	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.10	Nadaljevanka: Marcellina
12.10	Otroški variete: Ciao Ciao
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomeriggio
13.50	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agdi uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre d'amore
17.50	TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Il gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain,
19.50	Gloria, sola contro il mondo
20.30	Nadaljevanka: Manuela (i. Grecia Colmenares)
22.30	Nan.: Avvocati a Los Angeles - Una farfalla di Venere, 23.30 Agenzia Luna Blu - Russo, americano e un po' cinese
0.40 Nadaljevanki: Sentieri,
1.50	Cristal (pon.)
2.10	Nočni spored
ITALIA 1_________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: Il mio amico
Ricky, 9.30 Chips - D.D. tua
per sempre (i. E. Estrada),
10.30	Magnum P.I.- Tradi-
mento (i. Tom Selleck)
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno ita-
liano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Variete: Mai dire gol
15.00	Nan.: Supercar - La clinica della scienza, 16.00 Paradi-se - L'epidemia, 17.00 A-
Team - La terza eta, 18.00 MacGyver - La Piana del Falco (i. R.D. Anderson)
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi
Gerry Scotti)
20.30	Glasba: Azzurro 92 (vodi
Gerry Scotti)	,
22.30	Varieteja: L’araba fenice,
23.30	Mai dire TV
24.00	Nan.: Troppo forte - L’ido-lo infranto
0.30 Odprti studio 0.50 Studio šport, pregled tiska in vreme
1.05	Programi non stop
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.15	Film: Noi vivi - Addio Kira! (dram., It. 1942)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: Il bandito e la »Ma-dama« (pust., ZDA 1977, r. Hal Needham, i. Burt Rey-nolds, Sally Field)
22.30	Nad.: Speranze di vetro (i. Rowena VVallace, 2. del)
TMC______________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z W ilmo
12.30	Nan.: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: ženska TV
17.30	Film: Il gioco delVamore (kom., ZDA 1959)
19.15	Ci šara una volta...
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Anniversario di matrimonio
22.35	Venti di terre lontane
23.05	Rubrika o motorjih Crono 0.05 Vesti: TMC Nevvs 0.25 Dok.: Dove il si suona 0.55 Film: Uno straniero tra noi (fant., ZDA 1974)
2.20	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nanizanka: Avventura
16.00	Kratke vesti
17.30	Nad.: White Florence
18.05	Nad.: Davinia
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Nanizanka: Avventura
20.30	Film: Avventura al Grand Hotel
22.15	Vivere senza stress
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
% TELE 4_________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Ever-greeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Streofon-ski koncert; 11.30 Roman: Oblomov (54. del); 11.50 Melodije; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Zvočne kulise; 15.00 Popuri; 15.30 Strmeče uho; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.20 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
3.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.40 Minute za smeh; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Modri val; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D'Italy; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji;
18.00	Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Velik dogodek za celotno doberdobsko skupnost
Kmečko-obrtna hranilnica v novem sedežu Pogoji za uspešno delovanje v prihodnje
Za doberdobsko skupnost, za prebivalce te občine na obrobju kraške planote, pa tudi za tiste številne rojake, ki so si v težkih časih iskali kruh in boljše življenjske pogoje v bližnjem Tržiču in krajih na Laškem, je bil včeraj velik praznik. Kmečko-obrtna hranilnica je namreč dobila nov sedež, kjer bo začela poslovati že z jutrišnjim dnem. Šlo je za zgodovinski dogodek v življenju kraja in denarnega zavoda, ki je bil ustanovljen leta 1908.
Odprtje novega sedeža ni glavni cilj, ampak je le sredstvo, da bo posojilnica, ki si je pridobila zaupanje tudi med krajani sosednjih občin, uspešno ali še bolj uspešno, spričo novosti, in izzivov, ki jih prinaša leto 1993, poslovala tudi v bodoče.
V gradnjo novega sedeža so bili pri posojilnici, kakor smo v zadnjih letih že večkrat zapisali, prisiljeni, saj bi se sicer vztrajanje v dosedanjih že zdavnaj pretesnih prostorih začelo negativno odražati na obseg poslovanja.
Odprtje novega sedeža posojilnice, uredili so ga v centru Doberdoba, v neposredni bližini sedanjih prostorov, s prenovitvijo že obstoječe stavbe, so obeležili z različnimi pobudami in prireditvami. Osrednja slovesnost je bila včeraj popoldne, ob množični udeležbi krajanov in številnih gostov ter predstavnikov oblasti in sorodnih bančnih zavodov. Prav tolikšno prisotnost krajanov so številni govorci na včerajšnji slovesnosti postavili za vzgled navezanosti in povezanosti posojilnice z okoljem kjer deluje.
O kakovostni in hitri rasti posojilnice v zadnjem obdobju ter o njeni vlogi v življenju doberdobske skupnosti - nikoli ni bila samo gospodarska, oziroma finančna ustanova -je na spregovoril predsednik upravnega sveta Andrej Gergolet. Podčrtal je zlasti uspešen razvoj, ki ga je zavod uresničil v zadnjih letih in ki, skupaj z novim sedežem, pomeni dovolj trdno podlago bodočega delovanja.
O pomembni vlogi posojilnice je govoril tudi župan dr. Mario Lavrenčič, ki se je zahvalil za pomoč društvom in tudi občini ter izrekel
priznanje, da je posojilnica, čeprav na njenem specifičnem gospodarskem področju, uspela uresničiti visoko stopnjo sožitja. Gre za vrednoto, za katero si vsi prizadevamo.
Čestitke in obenem pomoč in jamstvo deželne federacije posojilnic je izrekel predsednik Federico Verzegnassi. Deželni odbornik Brancati je podčrtal pomembno vlogo mreže posojilnic v deželi za splošen gospodarski in družbeni razvoj. V imenu bančne sekcije SDGZ je pozdravil Gvido Zidarič, pozdrav SSO pa je prinesla Marija Ferletič. Spregovorili so še predsednik po-
krajine Saccavini, pokrajinski odbornik Spazzapan in vladni podtajnik Rebulla.
Dr. Maks Gergolet, ravnatelj posojilnice, se je zahvalil vsem, ,ki so prispevali k gospodarskemu razvoju ustanove in tudi za uresničitev izgradnje novega sedeža, v katerega je banka vložila okrog poldrugo milijardo lir. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil župnik Ambrož Kodelja, takoj zatem je častni predsednik posojilnice Jožef Gergolet prerezal trak ob vhodu. Sledil je ogled prostorov.
Slovesnost ne bi bila slovesnost, če na njej ne bi bilo tudi kulturnega dela. Za slavnostno in veselo razpoloženje 'je, poskrbela godba Kras, uvodoma pa sta po dve pesmi zapela moški pevski zbor Jezero pod vodstvom Marjana Pavlice in mešani pevski zbor Hrast, ki ga vodi Hi-larij Lavrenčič. Praznik se je nadaljeval zvečer z zabavo.
Povedati velja še, da so se slovesnosti ob odprtju novega sedeža pričele že v petek , v župnijskem domu. Tu so predstavili dvojezično brošuro Iz preteklosti v prihodnost, ki jo je uredila Lučana Budal in grafično opremila Nadja Bevčar, tu so izročili denarne prispevke, oziroma opremo in vozila s katerimi je Posojilnica obeležila pomemben dogodek, tu so gosti in krajani prisluhnili nastopu tenorista Luca Dordola ob klavirski spremljavi Hilarija Lavrenčiča. O brošuri, ki je po grafični zasnovi in vsebini nekaj posebnega, bomo spregovorili posebej.
Na sliki (foto Klemše) z včerajšnje slovesnosti.
Občinski svet bo o letališču razpravljal na izredni seji
V torek ob 20. uri je napovedana izredna seja sovodenjskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je samo ena točka: razprava o ovrednotenju letališča in izglasovanje resolucije. Že pred časom so upravitelji izrazili nasprotovanje možnosti, da bi na območju letališča zgradili šolo-vojašnico za finančno stražo. Na za v torek sklicani izredni seji nameravajo tako stališče vnovič potrditi in izglasovati tudi resolucijo.
Kakor znano, leži del letališča (skoraj polovica) tudi znotraj administrativnih meja sovodenjske občine in je ta ustanove torej prva poklicana, da pove svoje mnenje.
_______________kino___________________
Gorica
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Belli e dan-nati (My own private Idaho)«. R. G us Van Sant.
CORSO 16.00-22.00 »Beethoven«.
VERDI 15.15-22.00 »Vite sospese«. M. Douglas.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Racconto d'in-vemo«.
EXCELSIOR 15.00-22.00 »Mediterraneo«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Doc Hollywood«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Rdeča vročica«, 20.00 »Zavajanje mladoletnikov«.
DESKLE 20.00 »J.F.K.«.
Prijeli žensko ki je osumljena požiga v podjetju Maricoltura
Prisebnosti čuvaja v podjetju Maricoltura v ulici Timavo v predmestju Tržiča je treba pripisati dejstvo, da so gasilci s hitrim posegom preprečili obsežnejši požar m veliko gmotno škodo in tudi, da so preiskovalci izsledili osebo, ki je osumljena, da je sku-
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI
Od ponedeljka 6. julija do sobote 25. julija bo v Slovenskem dijaškem domu "Simon Gregorčič" poletno središče s sedemdnevnim letovanjem pri morju, v Portorožu, v drugi polovici julija.
Prijave in informacije do 15. junija med 10. in 13. uro v uradu Dijaškega doma, tel. 533495.
šala podtakniti ogenj. Osumljena oseba je 29-letna Silvia Boat iz Fossalona.
Omenjeno osebo je čuvaj, Ric-cardo Folin, v petek nekaj po 20.30 opazil na ograjenem dvorišču. Skušal jo je zaustaviti, vendar pa se ji je uspelo izmuzniti. Čuvaj je namreč opazil v hali dim in plamene in takoj sprožil alarm. Hiter poseg gasilcev je preprečil večjo škodo, kljub temu pa je zgorelo nekaj ribiških mrež, močno poškodovan je bil viličar, medtem ko je bilo menda vse pripravljeno za sežig dveh tovornjakov.
Na podlagi opisa osebe, ki se je oddaljila in avtomobila, so že včeraj izsledili Boatovo. Domnevajo, da naj bi imela prste vmes tudi pri požigu skladišča rabljenih avtomobilskih gum, ki je zgorelo v sredo.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GORICA vabi na klepet z
Acetom Mermoljo
in predstavitev knjige
ELEGIJE IN BASNI
Uvodna beseda: Rudi Pavšič in Marko Kravos.
Pesmi bo brala Barbara Rustja.
Gorica - Katoliška knjigarna, torek, 19. 5. 1992 ob 18.30.
ti
Sezona 1991/92
ffljp SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ZAKLJUČNA PREDSTAVA
Georges Feydeau
POSKRBI ZA AMELIJO
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice V torek, 19. maja ob 20.30
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI (Leninova 2)
Vstop samo z abonmaji SSG - (Avtobus ne bo vozil)
Uvod v letošnje filmsko poletje na gradu Loy in Age govorila o nastajanju filma
V grofovi dvorani na Gradu so včeraj popoldne predstavili knjigo filmskega scenarista Ageja (za katerim se "skriva" Agenore Iacocci) "Napišimo film". Predstavitev je organizirala občinska uprava v sodelovanju s kulturnim združenjem Sergio Amidei, odvijala pa se je pod geslom "Scenarij-kreativno dejanje". Prisoten je bil znani filmski režiser Nanni Loy (letos bo postal član žirije nagradnega tekmovanja Amidei, v kateri je več znanih režiserjev, kot sta Sčola in Monicelli ter producent Cristaldi), prof. Darka Bratino pa so parlamentarne obveznosti zadržale v Rimu. Poleg številnih gostov in ljubiteljev filmske dejavnosti je bil prisoten tudi občinski odbornik za kulturo Žiberna.
Avtor v knjigi prikazuje s prijetno odmaknjenostjo in zbadljivo ironijo svoje poklicno delo, ki je polno raznih izmišljotin in trikov, da bi pač film, v sodelovanju z režiserjem, dosegel najboljši uspeh.
Lahko rečemo torej, dober začetek za poletne filmske prireditve na gradu, v avgustu, kjer bodo predvajali, poleg rednega programa tudi retrospektivo najbolj znanih del enega največjih italijanskih režiserjev, Maria Monicellija. Med drugim bodo predvajali naslednje filme: La grande guerra, I soliti ignoti, Ci era-vamo tanto amati in Larmata Bran-caleone.
Toda vrnimo se k sinočnemu večeru. Scenarist Age, sicer Agenore Iacocci, je govoril predvsem kako nastane vsak film, po tesnem sodelovanju med raznimi komponentami, ki ga ustvarjajo. Tekst mora biti zanimiv in privlačen, pri čimer se morata scenarist in režiser najprej vprašati, komu je namenjen. Gre za zahtevno delo, sproti je treba spre-
minjati in prilagajati tekste, predvsem pa se mora ustvarili pravilen odnos (kar je vedno težavno) med scenaristom in režiserjem. V zadnjem času se že skoraj uveljavlja praksa, ki postavlja v ospredje in poveličuje le režiserja, kar naj bi bila po besedah govornikov le "zasluga" filmskih kritikov. Sicer pa je beseda tekla tudi o splošni krizi italijanskega filma. ■
Maša
1	V V e e
v slovenščini
Danes, ob 10. uri, bo v cerkvi Pij X., v naselju pri pevmskem mostu, ki jo vodi duhovnik don Natale, slovenska maša. Pel bo zbor iz Kanala, maševal pa tamkajšnji župnik.
■ SPD Gorica priredi v četrtek, 21. t.m. društveni večer. Ivo Berdon in Miro Kuzmin bosta predvajala video filme o pohodih na Sabotin in na Goče. Prireditev bo v predavalnici knjižnice v ulici Croce, ob 20.30.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 10. do 16. maja 1992.
Rodili so se: Filippo del Torre, Claudia Presutti, Sara Bevčar, Giulia Battisti, Sabrina Caruso.
Umrli so: 84—letni upokojenec Giuseppe Bertogna, 95—letna upokojenka Antonia Clari vdova Punteri, 91—letna upokojenka Stefania Humar, 79—letni upokojenec Raffaele Jakin, 80—letna upokojenka Fiorita Cargnel vdova Grat-toni, 90™ letna upokojenka Maria Troj ar vdova Ozebek, 17 letni delavec Marco Visintin, 18—letni delavec Alessio Zanet,
50—letni vrtnar Raimondo Zavadlav, 49—letni Renzo Covaceuszach, 87—letna upokojenka Maria Malnaršič vdova Leban, 80—letna upokojenka Maria Fran-dolic, 60—letni tapetnik Eugenio Culiat-ti, 50-™letni Giuseppe Sessi, 42—letni delavec Giuseppe Marzullo, 83—letna upokojenka Antonietta Polito.
__________lekarne____________
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 (Comunale n.2) - ul. Garzarolli 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo — dr. Olivetti - ul. Primo Maggio 94 - tel. 790338.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Rafaela Jakina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Oslavje, 17. maja 1992
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Marije Frandolič vd. Pahor
se iz srca zahvaljujemo g. župniku Antonu Prinčiču, organistki, pevcem in darovalcem cvetja ter vsem, ki so j° spremili na zadnji poti.
sestri Jožefa in Pavla ter drugi sorodniki
Dol, 17. maja 1992
jfifc, KMEČKO OBRTNA |S| W HRANILNICA DOBERDOB Ml
se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli pri otvoritvi novega sedeža.
Poklonili so se tudi spominu dr. Danila Lokarja ob 100-letnici rojstva
V Ajdovščini so v soboto obeležili 47. obletnico prve slovenske vlade
Nagradna predstava za abonente SSG
V torek v Novi Gorici igra Poskrbi za Amelijo
V Ajdovščini so minulo soboto zvečer s slavnostno sejo Občinske skupščine obeležili jubilej prve slovenske vlade po osvoboditvi. Slednja je bila ustanovljena 5. niaja 1945 v dvorani, ki se po omenjeni vladi tudi imenuje in v kateri je vsako leto svečanost. Seje v soboto, ki je obudila spomin na vlado in njeno vlogo pri razvoju slovenske državnosti, so se udeležili tudi člani omenjene Prve vlade, ustanovljene po koncu y°jne, Vida Tomšič in Zoran Polič, član Predsedstva Slovenije, akademik Ciril Zlobec, predstavniki slovenskega Parlamenta in vlade in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Janez Milčinski.
O vladi iz maja 1945, razvoju slovenske državnosti, naši sedanji državi ter njeni politiki in usmeritvi, družbenogospodarski krizi, Pa o sedanjih in razvojnih problemih ajdovske občine, je govoril Predsednik Občinske skupščine in Poslanec v Skupščini Slovenije, Franc Boštjančič. Navajamo nekaj Poudarkov in najbolj značilnih ocen iz njegovega govora na slavnostni seji Občinske skupščine . k' evforiji socializma je bila slovenska državnost, priborjena z y°jno, bolj navidezna, nemara bolj želja kakor stvarnost. In če je bila tedaj naša državnost morda stvar-
nost,-pa pozneje ni bilo volje, znanja in moči za ohranitev in utrjevanje slovenske državnosti. Redki posamezniki, ki so v povojnem obdobju poudarjali nujnost samostojnejše Slovenije, so bili potolčeni, odstranjeni in onemogočeni.
O sedanjem kriznem položaju in dogodkih na območju bivše Jugoslavije je predsednik ajdovske občine opozoril, da smo v Sloveniji dolžni nuditi pomoč beguncem, pri čemer pa so tudi v ajdovski občini zbrali ogromno pomoči in organizirali prebivanje beguncev. "Toda niti lanska vojna v Sloveniji, niti sedanje grozote v sosedstvu naših politikov in strank niso streznile. V politični boj gremo tudi tako, da v parlamentu nekateri pripovedujejo pravljice in anekdote, ljudstvo pa se poglablja v bedo in lakoto."
Kar zadeva stanje v ajdovski občini, to je na območju Zgornje Vipavske doline, je Franc Boštjančič opozoril, da se gospodarstvo očitno nahaja pred večjo krizo. Kljub temu pa bodo letos vodovodno omrežje postopno približevali gorskim krajem nad Ajdovščino, v občinskem središču uredili matično knjižnico in asfaltirali cesto na Nanos, "kar je lahko tudi zgodovinska zadeva". V govoru na slavnostni seji je župan tudi opo-
zoril, da je med občino in vodstvom Krajevne skupnosti v Vipavi prišlo do konflikta in sicer zaradi predvidene namestitve enot slovenske vojske v Vipavi. Franc Boštjančič je bil ob tem kritičen ter je dejal, da bi se nekateri prebivalci Vipave namesto kritiziranja preteklosti morali obrniti v prihodnost. V Vipavi naj bi tudi realno ocenili in presodili, če imajo pogoje in možnosti za ustanovitev svoje občine.
Kulturni spored na slavnostni seji Občinske skupščine je izvajal pevski zbor Srečko Kosovel, igralca Primorskega dramskega gledališča Alenka Vidrih in Radoš Bolčina pa sta prebrala nekaj odlomkov iz del pisatelja dr. Danila Lokarja. Seja občinske skupščine je bila namreč namenjena tudi njemu, saj je prav na dan slovesnosti minevalo sto let od rojstva dr. Danila Lokarja.
Letošnje petomajsko priznanje občine Ajdovščina so na slavnostni seji podelili Gasilskemu društvu v Podnanosu , "za nepretrgano 100—letno razvijanje gasilske dejavnosti in ohranjanje starih običajev". Priznanje občine za uspehe pri delu pa je prejela jglasbena pedagoginja Marinka Šuštar z Osnovne šole v Ajdovščini.
MARJAN DROBEŽ
V torek, 19. maja 1992 ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici (Leninova ul. 2) gledališka predstava namenjena izključno goriškim abonentom Slovenskega stalnega gledališča. Gre za zaključno nagradno predstavo sezone 1991/92. Izjemoma torej se bo predstava okviru abonmaja SSG odigrala v Novi Gorici, kar prav gotovo odpira nove dimenzije v našem širšem goriškem obmejnem prostoru. Predstava v Novi Gorici naj bo torej nov poskus in obenem izziv na področju kulturne izmenjave in sodelovanja.
Primorsko dramsko gledališče (PDG) iz Nove Gorice bo ob tej priložnosti odigralo komedijo Georgesa Feydoaua "Poskrbi za Amelijo". Režija Boris Kobal.
Predstava je žela v Sloveniji velik uspeh in bo prav gotovo pomenila zanimivo kulturno doživetje tudi za naše abonente. Gostovanja novogoriškega PDG ni bilo mogoče organizirati v Gorici zaradi nerazpoložljivosti Kulturnega doma v Gorici, oziroma drugih mestnih dvoran. Menimo pa, da nakazana rešitev, to je, ogled predstave v
Novi Gorici pomeni nekaj novega, predvsem pa izziv za prihodnje sodelovanje.
Naj omenimo še, da ob tej priložnosti ne bo avtobusnega prevoza, zaradi težav na meji. Opozarjamo pa abonente, da so mejni prehodi 2. kategorije odprti do 21. ure. Za vse podrobnejše informacije se lahko abonenti obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 -tel. 33288), kjer jim bodo prijazno nudili vsa navodila in napotke.
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzijo
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0461) 46963
Zaradi plošče Tolminskim puntarjem
Cviljenje in zgražanje
goriške Lege nazionale
Yečina svetovalcev v goriškem rC,1.r}sl}em svetu, ki pripadajo ozhcnim strankam, se je na seji
aprila, ko se je izrekla za pojavitev spominskega obeležja Tolminskim puntarjem na Travnika, v štirih jezikih, hudo pregreši-{a zoper italijanski značaj Gorice, ‘ako hudo, da so se njihova ime-aa pojavila na plakatih, ki jih je e dni dala nalepiti goriška Lega aazionale in hkrati pozvala Gori-Cane, naj si njihova imena zapomnijo zato ker "plošča v štirih Ipzikih, ki prikriva zgodovino, zali nacionalni ponos in italijan-SIi0 Podobo Gorice". Poziv je se-^pda v italijanščini.
lovek bi najprej pomislil, da je Ppc duh" sporočila, ki ga prinaša Plakat posledica hudega vala r oči ne, ki je pritisnil te dni in v Qkih vremenskih pogojih je zna-°0, da marsikomu popustijo živci, leuh^ ose^am’ ki so že precej v
ja, kaj hočemo. Škoda le, da -p ^stem delu plakata s pozivom j^oriziani - ricordateli, ne piše e' da poziv velja samo za "Gori-iane jjj ljiQ dokažejo, da vsaj v lri generacije nimajo v krvi slo-e,jske, slovanske ali druqih na-rodov krvi.
sebina in sporočilo lepaka se in™0 komentirata in sta izraz do-,,cenih krogov in določene " sub-pure", ki pa se žal ima za ne-j. i Posebnega, višjega. c . subkultura, pa je kot kaže pre-J trdoživa in občasno kar spas-l~r}a. Eden od takih trzljajev je p c„ omenjeni plakat. Odvisno je c od demokratične zavesti nj?nk, v kolikšni meri bodo gias-#;,.e m zagovornike takeqa "solo znali osamiti.
Plakat je včeraj, v posebni izjavi ostro obsodil občinski tajnik SDL Oliviero Furlan in priporočil, naj bi demokratični in tolerantni del Gorice, ki je v veliki večini, odgovoril na tako gnusno provokacijo s tem, da bi svoje energije raje usmeril v konkretno solidarnost stotisočem vojnih beguncev iz Bosne in FIrvaške.
Prenovitelji kritizirajo nadškofove izjave
Stranka komunistične prenove v goriški pokrajini odločno obsoja izjave, ki jih je dal pred kratkim goriški nadškof Bommarco dnevniku "II Giornale". V krajši izjavi, ki so nam jo dostavili s prošnjo za objavo, med drugim piše, "da jev izjavah zaslediti neopravičljiv odnos nenaklonjenosti in zaprtosti -ugotavlja stranka- do upravičenih zahtev Slovencev v Italiji. Tako nazadnjaško stališče, ki je toliko bolj zaskrbljujoče, ker ga izraža neka višja cerkvena oblast, prav gotovo ne pripomore v našem obmejnem prostoru h graditvi zaželenega vzdušja strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Obenem nas preseneča, da ni doslej nobena politična organizacija in stranka, niti tista, ki jim je zagovarjanje pravic Slovencev prava strankina zastava, čutila potrebe, da bi zavzele kritično stališče do tako hudih in za slovensko manjšino v Italiji celo žaljivih izjav".
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
praznik špargljev
v Štandrežu 23., 24., 30. in 31. maja
Sobota, 23. maja ob 20. uri otvoritev in plesna zabava z ansamblom
tlaPPy Day.
. Nedelja, 24. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore, ob 19. uri nastop andreške ritmične skupine in plesnega kluba Pepelka iz Nove Gorice, ‘edi ples.
Sobota, 30. maja plesna zabava
Nedelja, 31. maja , ob 19. uri nastop zbora Rupa-Peč in domačega ladinskega zbora. Društvo Podgora uprizori spevoigro "Za prazen nič", andreška rlramcka ckunina na vpsplnirtrn "Obravnava . Sledi Dles.
Poskrbljeno bo za odlične jedi, pijačo in razvedrilo
CE RAOJNAS DOBRO, SE TI IZPLAČA !
Hranilna pisma Kmečke banke iz Gorice so najugodnejši način zavarovanja tvojega kapitala pred morebitnimi nevarnostmi in nudijo zajamčen prihranek z zagotovljenim dohodkom, ki je precej višji od letne inflacijske stopnje. Med bogato ponudbo boš gotovo našel rešitev, ki je najbolj primerna tvojim potrebam :	od kratko-
ročne, trimesečne investicije do donosne, srednjeročne naložbe, ki ti zagotovi čisti letni dohodek v višini polnih 11,37	%. Tem izredno
ugodnim pogojem, ki sodijo med najboljše kar jih tržišče premore, pripomoreta letna kapitalizacija obresti in posebna pozornost,	s katero
Kmečka banka iz Gorice vedno sledi potrebam in zahtevam njenih klientov.
Hranilna pisma. Če računaš dobro ... dobiš enajst !
Vzorčna lestvica :
Časovna Najnižja Bruto letna Neto letna doba vsota obrestna mera obrestna mera
3 meseci	100,000,000	10,50	%
6 mesecev	5.000,000	10,50	%
9 mesecev	5.000,000	10,75	%,
12 mesecev	5,000,000	10,75	%
19 mesecev	5,000,000	11,25	%
24 mesecev	5,000,000	11,50-%
36 mesecev	5,000,000	11,75 %
7,55 % 7,49 % 7,63 % 7,70 % 10,20 % 10,57 % 11,37 %
»
3
Stopnja davčnega odtegljaja, trenutno v veljavi je 30 % za hranilna pisma do 12 mesecev in 12.5 % za hranilna pisma z zapadlostjo nad 19 mesecev. Fiksni1 strošek je 2.500 lir. Stopnje v veljavi dne 30. 04. 1992 se spreminjajo upoštevajoč finančno tržišče.
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
čimveč, na najbolj enostaven način
Pogovor z dobitnikom Jakopičeve nagrade kiparjem Vodopivcem
Z drugega koncerta simfonične sezone Verdi
Iz abstrakcije spet k figuri vendar iz drugačnih izhodišč
Zanimivo spajanje z glasbeno tradicijo
Letošnjo Jakopičevo nagrado so podelili Luju Vodopivcu, brez dvoma enemu naših najkvalitetnejših kiparjev, ki je tudi v tujini požel izjemna priznanja. Toda videti je, da mu nagrade in uspehi ne pomenijo dosti, da živi le za delo, ki mu je popolnoma predan. »So ljudje, ki bi dali vse premoženje - še več, ki bi dali nogo za dobro skulpturo,« je dejal v sproščenem pogovoru ob pivu za Primorski dnevnik.
Že takoj, ko si se vpisal na ljubljansko Amademijo za likovno umetnost, si presenetil z veliko nadarjenostjo, občutkom za volumen in z nenavadno marljivostjo. Kako in kdaj si se pravzaprav odločil za kiparstvo? O nekaterih velikih umetnikih, na primer o Picassu ali pa Meštroviču vemo, da so že v zgodnjem otroštvu kazali izjemen talent, iz življenja drugih poznamo usodne dogodke ali okoliščino, ki so jih privedle v njihov poklic. O Henriju Mooru na primer pravijo, da je svoj neverjeten občutek za telesnost razvil, ko je moral kot otrok masirati hrbet svoji revmatični materi. Kako je bilo s teboj?
Nikoli nisem mislil, da bom postal kipar ali slikar. Igral sem v bendu, komponiral skladbe, ki smo jih igrali, in celo pisal besedila. Bili smo resen ansambel, ustvarjalno vzdušje je bilo v njem in, kot vsi »lahki« glasbeniki, smo se počutili super umetnike. Po končani srednji šoli nisem prav vedel, kaj bi s seboj. Srečal sem prijatelja Petra Malija (sedaj restavrator - opomba pisca), ki je tiste čase veljal v Črnučah, kjer sem stanoval, za velikega »fra-jerja«. Povedal mi je, da se je vpisal na kiparstvo in da se ima krasno, da imajo tam. ves čas gole modele, sama lepa dekleta, pa da bi šel lahko še jaz. Malo me je poučil, kako se portretira z glino, pa sem opravil sprejemne izpite.
Tvoj vzpon je bil nenavadno hiter. Bil si še študent akademije, ko si že razstavjal v Moderni galeriji v okviru Grupe 69, skupaj z vodilnimi jugoslovanskimi umetniki -
Stupico, Bernikom, Džamonjo, Richterjem, Protičem, Jemcem, Tihcem in drugimi. Dobro se še spominjam tvojih betonskih plastik, čeprav je od tedaj minilo že šestnajst ali sedemnajst let. Silno izrazni, vitalistični akti so bili tako prepičljivi in polni moči, da so ob njih zbledela marsikatera sicer dovršena, a včasih že nekoliko v prazno estetiko drseča dela slovitih veličin. Bi lahko povedal kaj o svojih začetnih uspehih?
Za nikakršen meteorski vzpon ni šlo. Grupo 69 so tista leta napadali zaradi elitizma in zaprtosti, pa se je zdelo potrebno v razstavo vključiti nekaj mladih, še neznanih avtorjev. Ko je skupina malo pozneje razstavljala v tujini, smo bili seveda izpuščeni.
Kako bi označil novosti, ki si jih prinesel v slovensko kiparstvo?
Ne vem, kaj je bilo posebej inovativnega. Zame je bila zelo pomembna faza, ko sem pričel figuro razgrinjati po podlagi, se ukvarjati z njenim tlorisem. Nastajale so mi plastike, ki so nemara bolj spominjale na pokrajino kot na firugo. Spominjam se, s kakšnimi dilemami sem prodiral v abstrakcijo. Na neki vzboklini kipa mi je ostal popek kot zadnji prepoznavni znak akta. Dolgo dolgo sem si razbijal glavo s tem, ali naj ga ohranim, ali kip potrebuje opravičilo za svoj obstoj v pojavnem svetu. Zatem sem prebral Tuckerje-vo knjigo - eno najbolj temeljnih del o kiparskem jeziku, navdušil me je Kenneth Martin, ki je napravil pomembno zarezo v angleškem kiparstvu, in Anthony Carn, čeprav se mi zdi slednji danes malo »kratek« in klišejski. Pričel sem variti abstraktne konstrukcije. Moja generacija naših kiparjev je morala do kraja opraviti s figuro, čeprav sem se kasneje spet vrnil k nej, a tedaj iz drugačnih izhodišč.
Dobil si štipendijo Barneta Nevvmana in se šolal pri VVilliamu Tuckerju, ki menda še danes sodi, da si bil eden njegovih najbolj nadarjenih študentov. Kaj ti je dalo šolanje pri njem?
Tucker je bil svetovna osebnost, prav tako moj drugi profesor Sidney Geist, Zadkinov študent, avtor nadvse tehtnih knjig o Branchsiju in Cezannu. Potem ko sam ni mogel več kipariti, se je posvetil proučevanju del drugih umetnikov in, oborožen še s psihoanalizo, prihajal do presenetljivih rezultatov. Spominjam se njunih predavanj in razgovorov s študenti. Še pomembnejše pa je bilo najbrž to, da sem si imel možnost ogledati celo vrsto prvorazrednih razstav, videti dela naj večjih umetnikov, predvsem pa delati z ljudmi, ki so kiparstvo jemali stood-sotno zares. Skratka - bilo je zelo stimulativno vzdušje.
Sedaj si docent na Akademiji za likovno umetnost. Tvoja po mojem mnenju zelo simpatična gesta, da si se odločil razstavjati v galeriji Egurna skupaj s svojimi učenci, kaže na povsem drugačen odnos med profesorjem in študenti, kot smo ga bili vajeni. Povej za konec še kaj o svojih pedagoških metodah!
Neumno in nepotrebno je študente siliti v svojo lastno umetnostno ideologijo ali z estetskimi normami in zahtevami, ki slučajno veljajo v danem trenutku, morda celo le v našem prostoru in že v sosednjem kulturnem središču ne več. Včasih se zgodi, da kakemu učencu ne morem prav nič koristiti. Tak je bil na primer eden od članov dueta, ki se predstavlja z imenom »Veš, slikar, svoj dolg?« neverjetno nadarjen in ustvarjalen fant, ki pa je prinesel na akademijo že povsem izdelano lastno umetniško vizijo - prav ničesar ni več potreboval od mene. Študentje iz skupine, s katero sem razstavljal, pa so bili ves čas na preži, kaj od mojega znanje lahko uporabijo za uresničitev svojih hotenj v kiparstvu. Zato se je v delih pokazalo dovolj sorodnega, da je bila mogoča skupna razstava. Navadno pa kot profesor ne moreš storiti več kot to, da študente navdušiš, svojo pot pa si mora vsakdo poiskati sam.
JIRI BEZLAJ
V petek, 15. maja je bil v gledališču Verdi drugi koncert letošnje simfonične sezone. Tudi tokrat je orkester tržaškega gledališča pod taktirko "svojega" dirigenta Lii Jia pripravil program, ki se je "zanimivo" spajal s "tradicijo", saj je bila prva skladba večera simfonična pesnitev Juventus tržaškega skladatelja Victorja De Sabate, osrednji del koncerta pa je zaobjemal Vier letzte Lieder za sopran in orkester Richarda Straussa (v glavni vlogi je nastopala Susan Anthony); drugi del je predstavil znameniti Brahmsov Dvojni koncert v a-molu op. 102 za violino, čelo in orkester z violinistom Francom Gullijem in čelistko Mario Kliegel.
O tržaškem dirigentu in skaldate-lju Victorju De Sabati (1892-1907) naj povemo le, da je kot edini italijanski dirigent po Toscaniniju dirigiral Wagnerjevo Tristan und Izol-de v Bayreuthu - gledališče Verdi je torej upravičeno izbralo njegovo delo za počastitev ob stoletnici rojstva, saj je bil De Sabata med najboljšimi taktirkami svojega časa, dirigiral je najboljše evropske orkestre, stalno sodeloval z milansko Scalo, kot skladatelj pa začel briljantno.
Simfonična pesnitev Juventus (1919) je mladostno delo; v njej se Straussova logika podajanja spaja s samosvojo Victorjevo orkestralno barvo, v kateri hoče Alfredo Man-delli zaslediti vpliv Stravinskega in francoskih impresionistov; dejstvo pa je, da zna De Sabata magistralno uporabiti vsako instrumentalno zmogljivost orkestra. Pisava je po svoje zanimiva, ne skriva pa želje po spektakularnosti (nenadni vstopi tolkal) in notranje oblikovnih izne-nadenjih (odrezav, kljub temu bombastičen konec), sicer upravičenih s programom, ki naj bi opisoval razburkano mladostno prehajanje iz zagnanosti v ideale do obupa, pa do ponovnih vzponov nad zaprekami življenja.
Zasedba velikega simfoničnega orkestra je Victorju De Sabati skorajda pretesna, instrumentalno je skladba nabita z barvnimi prehodi,
ki jim orkester ni bil vedno kos,-kljub temu je kitajski dirigent Lii Jia znal učinkovito izpeljati oblikovne zahteve dela.
Čeprav izhaja De Sabata iz Richarda Straussa (1864-1949), so Vier letzte Lieder (1948) tega velikega bavarskega skladatelja izzveneli čisto drugače, saj predstavljajo njegov "glasbeni testament". Iz poetičnega vidika ne dosegajo del iz dvajsetih let, razodevajo pa "obrtniško" veščino, s katero zna nemški umetnik uporabljati človeški glas z orkestrom in ju spajati v lirično povedno vsebino. Ne bi se spuščali v analizo ciklusa štirih pesmi, pač pa v odlično oznako ameriške sopranistke Susan Anthony, ki je s svojo interpelacijo znala pričarati magijo Hessejevih in Eichendorffo-vih tekstov, v dolgem enotnem glasbenem loku do zaključne Ist dies etwa der Tod?, kjer obvisi (iz zgodo-vinsko-glasbenega vidika) celotna dediščina pozne romantike.
O Dvojnem koncertu v a-molu op. 102 za violino, čelo in orkester (1887) nemškega skladatelja Brahmsa (1833-1897) ne bi veliko povedali, saj spada v železni repertoar vsakega večjega glasbenega projekta. Petkova izvedba je predstavila v glavnih vlogah dva priznana umetnika, kot sta violinist Franco Gulli in čelistka Maria Kliegel (le-to smo že slišali na prvem koncertu v odlični interpretaciji Schnittkejevega koncerta za čelo in orkester), ki sta si značajno precej različna. Violinist je svojo vlogo podal s plemenitostjo, ki temperament oblikuje "glasbeno", čelistka pa z eksplozivnostjo, ki glasbo oblikuje "temperamentno". Besedni igri navkljub, komorna dimenzija, ki se je razvila med solistoma, ni bila vedno enotna, ker ni Maria Kliegel dosegla vseh glasbenih nians Franca Gullija.
Kljub temu je Brahmsov koncert uspel, mogoče ravno zaradi dirigenta, ki je vešče ostajal na "zlati sredini" in spretno zlil v celoto masivnost tega dela. Publika je bila navdušena.
CORRADO ROJAC
Oh izidu publikacije »Kulturno društvo R o v te- Kolonko v e c«, ki bogati naše zamejsko narodopisje
Kar je zapisano, je ohranjeno prihodnjim rodovom
ROVTE moVKCVEC
Naslovna stran publikacije
Te dni se je slovensko tržaško narodopisje obogatilo še z eno publikacijo, za katero je poskrbelo Kulturno društvo Rovte-Kolonko-vec, njegovi odborniki in sodelavci, tako posamezniki kot nekatere ustanove, iz katerih virov so črpali gradivo, kot na primer Narodna in študijska knjižnica in njen Odsek za zgodovino in etnografijo, Državni arhiv v Trstu, Zemljiški urad, Župnijska urada na Katinari in v Skednju, EZIT in ACT.
Knjigi, ki obsega kar 150 strani četrtinskega formata, so avtorji dali sicer preprost in skromen naslov »Kulturno društvo Rovte-Ko-lonkovec«, njena vsebina pa je kar bogata in s posameznimi prispevki podaja dokaj celovit in zaokrožen prerez skozi preteklost do sedanjosti območja, ki se od širšega mestnega jedra položno vzpenja do kraškega roba in zajema predele od Sv. Marije Magdalene Spodnje in od Svete Ane preko Kolon-
kovca in Rovt na eni ter Skednja in Katinare na drugi strani proti mejam dolinskega območja. Vsa besedila v slovenščini so objavljena tudi v italijanskem prevodu, seveda v upanju, da bodo po knjigi segli tudi italijanski bravci.
Že samo naslovi posameznih poglavij govore o tem, da je šlo izdajateljem knjige predvsem za prikaz materialne, družbene in duhovne kulture tega območja oz. slovenskega življa na njem, ki še ne tako daleč nazaj ni le prevladovalo, marveč ga dejansko edino poseljevalo.
Uvodni prispevek Aleksandra Kriščjaka je nekako okviren in podaja v prvem delu zgodovinsko geografski oris območja, življenja na njem in gospodarskih panog, s katerimi se je prebivalstvo ukvarjalo skozi razvojne faze in od katerih nekatere še živijo, čeprav jih je urbanizacija z razlastitvenimi posegi skorajda že uničila, v drugem delu pa prehaja na pregled kulturnega, prosvetnega in šolskega življenja od starih časov do danes, pomudi se pri črnem razdobju med obema Vojnama in pri pomembni vlogi, ki jo je to območje odigralo med drugo svetovno vojno oziroma med narodnoosvobodilnim bojem in zlasti v zaključni fazi bojev za osvoboditev Trsta, in končuje z bitkami kolonkovških vrtnarjev za obrambo še preostalih skromnih obdelovalnih in gojitvenih površin.
Naslednji prispevki so bolj specifični in se podrobneje lotevajo raznih poglavij. Majda Kodrič opisuje vrtnarstvo kot značilno gospodarsko dejavnost na Kolonkov-,cu na podlagi pogovora z nekaterimi znanimi in uspešnimi kolon-
kovškimi vrtnarji. V svojem opisu se zadržuje pri tehničnih vidikih obdelovanja zemlje zlasti v zvezi s problemom vode za namakanje in pridelovanja povrtnin, pri vrtnarskem orodju in prevoznih sredstev, s katerimi so vrtnarji vozili še do nedavna svoje pridelke na mestno tržnico, pri spremembah, ki jih je prinesel tehnološki napredek, ne more pa seveda mimo življenjskega problema kolonkovških vrtnarjev, to je mimo razlastitev.
Aleksij Kalc piše o vinogradništvu pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, pri čemer sega daleč v preteklost z navajanjem uradnih podatkov o številu trt in količinah vinskega pridelka, govori o različnih letinah in tudi poimensko navaja pomembnejše vinogradnike, piše o prodaji vinskega pridelka itd.
Zelo nadroben je opis dela peric med obema vojnama, ki ga je prispevala etnologinja Martina Repinc. V njem se ne zadržuje le pri gospodarskem aspektu tega danes že povsem opuščenega opravila, marveč podaja celoten postopek opravila po dnevih v tednu od ponedeljkovega pobiranja »fagotov« pri mestni gospodi do vračanja opranega perila ob petkih. Čeprav so tudi drugi prispevki bogati na ledinskih in osebnih imenih, je zlasti ta prispevek iz tega vidika še posebno bogat tam, kjer navaja potoke, pri katerih so perice »že-htale« in ki jih danes v glavnem že ni več, kakor tudi pri navajanju posameznih izrazov, ki so bili v rabi pri tem poslu. V zaključnem delu prispevka govori še o načinu življenja peric, o njihovi obleki, boleznih pa tudi raznih dogodivščinah. Tudi njen prispevek je rezultat intervjujev peric, ki so iz
različnih razlogov prenehale prati okrog leta 1960.
Naslednji prispevki posegajo v duhovno sfero. Milan Pahor prikazuje delovanje »Obrtnijskega društva« pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, ki je bilo ustanovljeno decembra 1888, navaja posamezne člene njegovega pravilnika in črpa iz ohranjenih zapisnikov vse do razpustitve društva leta 1918, dodaja pa še kratek odstavek o Kon-sumnem društvu pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, ustanovljenem leta 1902.
Boris Kuret piše o pevskem društvu »Slava« vedno pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, črpajoč iz ohranjenih zapiskov in iz poročil o njegovem delovanju v »Edinosti«. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1892 in je delovalo vse do fašističnih programov v prvih letih 1920 oz. do »nasilne« razpustitve vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih, športnih in političnih ustanov na Primorskem, da bi ponovno oživelo po osvoboditvi leta 1945. Žal je po tehnični napaki prišlo do zamenjave vrstnega reda dveh obletnic. Istega avtorja je tudi sestavek o prosvetnem društvu »France Prešeren« na Kolonkovcu, ki pa je po kratki a intenzivni dejavnosti, postalo žrtev tragičnih razdorov v letu 1948. V sestavku potem navaja poskus ustanovitve Prosvetnega krožka Kolonkonvec in ustanovitev Mladinskega pevskega zbora Zmaga, kakor tudi delovanje pevskega zbora Rota, ustanovljenega že leta 1937, ki je po vojni deloval pod okriljem društva Prešeren do leta 1948. Nadalje navaja še draga društva, ki so nastajala in izginjala, med drugim društvo »Aldo če-bulec«, ustanovljeno januarja 1947,
prosvetno društvo »Oton Župančič«, ustanovljeno oktobra 1949, pevsko društvo »Magdalenski slavček«, ustanovljeno 1951.
Vedno isti avtor v posebnem sestavku piše o Kulturnem društvu Rovte-Kolonkovec, ki je nastalo z odkupom zgradbe v Ul. Monte Sernio s pomočjo Slovenske prosvetne zveze in si zastavilo za cilj združevati domačine Sv. Marije Magdalene Spodnje. Iz pregleda je razvidno, da je bilo in je še delovanje društva dokaj plodno kljub nelahkim pogojem dela in vedno manjšemu številu slovenskih ljudi-
Zgodovinar Milan Pahor v posebnem poglavju opisuje nastanek, razvoj in zadnjo fazo narodnoosvobodilnega gibanja pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji z navajanjem raznih skrivnih postojank in dejavnosti od tehnik do vojaških p°' veljstev in spopadov s sovražnikom. Na koncu opisa je dodan še seznam padlih borcev NOB v 4. okraju, ki je obsegal Rovte, Kolon' kovec, Sv. Ano in Skedenj ter skica po krivdi tržaške občine nikoli uresničenega spomenika tem padlim, ki naj bi stal pred starim vhodom na pokopališče pri Sv. Ani.
Prezreti ne gre niti narečnih iZ' razov in seznama hišnih in osebnih imen ter vzdevkov in ljubkovalnih imen, ki žal tudi izginjajo, kolikor niso že skoraj povsem.
Škoda, da v knjigi nima posebnega poglavja tudi Kulturno društvo Kolonkovec na Ženjanu, ki )e začelo delovati istega leta 1979 kot društvo Rovte-Kolonkovec.
Vsi sestavki so bogato ilustrirani, kar daje knjigi še dodatno dokumentarno vrednost, ki jo predstavlja že sama po sebi s svojo vsebin0’ Zato gre njenim pobudnikom l0 ustvaralcem vse priznanje, j. R.
Danes VN San Marina v formuli ena
Ferrari na tleh
IMOLA Organizatorji VN San Marina srčno upajo, da bo neznosna vročina vplivala na občutljive mehanizme bolidov formule ena, sicer se tudi na današnji dirki obeta repriza prejšnjih v letošnji sezoni: premoč VVilliamsa in dolgočasje ob progi. Britanec Nigel Mansell bo letos že petič štartal kot prvi, ob sebi pa ima timskega tovariša Patreseja, sledita jima voznika Mclarnov (na včerajšnbji Poizkusnih vožnjah nista izboljšala svojega časa), Benettonov (Brundle se je z 11. povezpel na 6. niesto) in Ferrarija.
Ta rezultat predstavlja za nas veliko razočaranje, je priznal francoski pilot Maranerllovih rdečih bolidov Aleši. Toda, je še pripom-nH’ ni pomoči, vozilo preprosto zaostaja. Ko sem prišel k Ferrari-1U| sem bil prepričan, da sem do-Segel vrh, zdaj pa me tako slabi rezultati sploh ne čudijo, je dodal n)eg°v kolega Ivan Capelli.
J-1 WiUiamsu je včeraj skoraj Pnsio do spora, ko je Mansell izja-Vll' da Patresejevo vozilo ni nič slabše od njegovega. Svojo nediplomatsko izjavo je kasneje popra-VH; rekoč, da se Patreseja na dirki najbolj boji.
Start današnje VN San Marina bo ob 14. uri.l. vrsta: Mansell (vvilliams) 1"21"842; Patrese (willi-ams) 1'22'895; 2. vrsta: Sennaj mclaren) 1'23'086; Berger (mcla-ren) 1'23"418; 3. vrsta: Schumacher (benetton) 1’23"701; Brundle (benetton) 1’23”904; 4. vrsta: Aleši (ferrari) 1'23"970; Capelli (ferrari) F24 T92; 5. vrsta: Alboreto (foot-work) i'24'706; Boutsen (ligier) 1'25"043; 6. vrsta: Suzuki (foot-work) F25 T34; Wendliger (march) 1’25"483; 7. vrsta: Comas (ligier) 1’25"543; De Cesaris (tyrrell) 1’25"637; 8. vrsta: Grouillard (tyr-rell) 1'25'781; Martini (dallara) 1'25'838; 9. vrsta: Lehto (dallara) 1'25 "865; Katayama (lamborghini) 1'25 "982; 10. vrsta: Gugelmin (jor-dan yamaha) 1’26"056; Gachot (lamborghini) 1"26"182; 11. vrsta: Morbidelli (minardi) F26 "681; Tar-guini (fomdmetal) 1'26"765; 12. vrsta: Modena (jordan) 1"26 "774; Bel-mondo (march) 1’27'194; 13. vrsta: Fittipaldi (minardi) 1'27"229; Herbert (lotus) r27' 270. Niso se kvalificirali Hakkinen (lotus) 1’27"437; Chiesa (fondmetal) 1'27'756; Hill (brabham) 1'28"423 in Van de Poe-le (brabham) 1'28"832.
Na sliki AP: Nigel Mansell (desno)
Včeraj v anticipiranem srečanju italijanske nogometne A lige
Zoff izžvižgan, slavje Sampdorie
LAZIO - SAMPDORIA 1:2 (1:1)
STRELCA: Doli v 13. min., Buso v 32. in 76. min.
LAZIO: Fiori, Bergodi, Bacci (od 79. min. Capocchiano), Corino, Solda, Melchiori, Doli, Neri, Sclosa, Stroppa.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini (od 46. min. Invernizzi), katanec, Pari, Vierchowod, Lanna, Lombardo, Cerezo (od 57. min. Silas), Vialli, Buso, I. Bonetti.
SODNIK: Luci (Firence). RUMENA KARTONA: Invernizzi in Corino. GLEDALCEV: 30.000.
RIM — Trenerju Lazia Dinu Zoffu se slabo piše. Še posebno po včerajšnjem domačem porazu proti Samp-dorii, ko so ga domači gledalci izžvižgali. Po drugi strani pa niti lastni igralci mu niso kaj prida pomagali, saj so igrali brez volje, nezbrano in povsem neučinkovito. Genovežani, ki so stopili na igrišče z mislijo na finalno srečanje v sredo proti Barceloni, verjetno niso pričakovali, da bodo rimski nogomentaši igrali tako slabo in so z dvema goloma Busa povsem zasluženo zmagali.
Lazio je zadovoljil le prvih petnajst minut, ko je tudi dosegel gol z Dollom, nakar pa so gostitelji popustili na vsej črti.
DANAŠNJI SPORED (16.00): As-coli - parma, Atalanta - Torino, Bari - Inter, Cremonese - Roma, Fiorenti-
na - Napoli, Genoa - Foggia, Juven-tus - Cagliari, Milan - Verona.
LESTVICA: Milan 52, Juventus 46, Napoli 40, Torino 39, Sampdoria 37, Roma 36, Parma 35, Inter 34, Foggia in Atalanta 33, Lazio 32, Fio-rentina in Genoa 29, Cagliari 28, Bari 22, Verona 20, Cremonese 19, Ascoli 14.
Udinese na nevarnem gostovanju v Pizi
PIZA — V 34. kolu nogometne B lige čaka danes videmsko moštvo izredno težko gostovanje. Videmča-ni bodo namreč igrali v gosteh proti Piši, proti kateri so že izgubili tudi v prvem delu prvenstva z 0:1. Če dodamo še, da ima Udinese le točko več od današnjih tekmecev in da tudi nogometaši Piše se odločno borijo za prestop v višjo ligo.
Videmska ekipa bo igrala brez Madorlinija, ki si je poškodoval ramo, zamenjala ga bosta Oddi ali Sensini.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Ancona - Messina, Casertana - Brescia, Cesena - Taranto, Lecce - Bologna, Lucchese - Avellino, Palermo - Padova, Pescara - Cosenza, Piša - UDINESE, Reggiana - Piacenza, Vene-zia - Modena.
LESTVICA: Brescia 42, Ancona 41, Pescara 40, Reggiana in Cosenza
37, UDINESE 36, Piša 35, Bologna 34, Lucchese 32, Cesena, Messina, Padova in Modena 31, Taranto in Piacenza 30, Palermo, Lecce in Casertana 29, Venezia 28, Avellino 27.
Triestina proti Casaleju s katerim igra Gregorič
V 32. kolu C lige bo Triestina danes igrala doma proti Casaleju. V tržaških vrstah ne bo izključenih Terracciana in Conce ter poškodovanih Riommija in Panera. V vratih bo torej spet igral Brunner, na sredini igrišča pa bosta Tangorra in Da-nelutti.
S Casalejem pa igra tudi slovenski nogometaš Pavel Gregorič, ki je že nastopal s Triestino in Udinese-jem.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Ales-sandria - Chievo, Empoli - Spezia, Monza - Arezzo, Palazzolo - Šiena, Pavia - Carpi, Pro Šesto - Massese, Spal - Como, TRIESTINA - Casale, Vicenza - Baracca.
LESTVICA: Spal 43, Monza in Como 40, Empoli 36, Vicenza 35, Spezia in TRIESTINA 33, Chievo 31, Palazzolo 30, Arezzo 29, Carpi 28, Casale, Siena in Massese 28, Ales-sandria 26, Pro Šesto in Baracca 24, Pavia 22.
M. Guštin (Sirena) osvojil šesto mesto
IZOLA — Drugo regato prvega državnega odprtega prvenstva v jadranju za razred »evropa« je dobil Pirančan Samo Potokar pred Pizzu-lom iz Opatije in domačinom Benčičem. Nekoliko slabše so se uvrstili jadralci Sirene, med katerimi je bil najboljši Miran Guštin (šesti). Nevio Sabadin je bil 19. in Ivan Zidarič 25. V skupnem seštevku vodi Potokar, Guštin je peti, Sabadin 13. in Zidarič pa na 17. mestu. Na kriterijski regati optimistov je drugič zmagal Nakrst iz Opatije pred slovenskim državnim prvakom Mihom Stautom iz Kopra. (Krefr)
SNL: nekaj zanimivih tekem
KOPER V današnjem, 36. kolu slovenske nogometne lige bo nekaj zanimivih tekem.
Pertičeva Olimpija sprejema v goste Nafto, ki je jeseni Olimpijo nepričakovano premagala, Maribor Branik pa igra v Celju, kjer bo domači Publikum prvič vodil Tomislav Prosen, legenda mariborskega nogometa. Belvedur Izola igra doma s trboveljskim Rudarjem, ki išče rešilne točke, Dekančani pa z Muro nimajo kaj izgubiti in niti dobiti. Novogoričani in Koprčani, slednji z novim trenerjem Softičem, gostujejo pri tekmecih, ki se še otepajo najhujšega, zato bi bil polovičen izkupiček primorskih ekip lep uspeh.
DANAŠNJI SPORED: Živila Naklo - Rudar (V), Elektroelement Zagorje - SAOP Gorica, Steklar - Koper, Publikum - Maribor Branik, Domžale - Slovan Mavrica, SCT Olimpija - Nafta, Belvedur Izola - Oria Rudar, Primorje - Medvode Loka, Jadran Lama - Mura in L.M. Svoboda - Eurospekter Ljubljana.
Vse tekme se bodo pričele ob 16.30. (Kreft)
Prvič po desetih letih
Indianapolis spet terjal smrtno žrtev
INDIANAPOLIS Znamenita Optična proga v Indianapolisu je atančno po desetih letih spet za-d 6v.a*a smrtno žrtev. V nesreči,
0	katere je piršplo med poskus-imi vožnjami v pričakovanju
ha3?.6 Petstomiljske dirke, je izgu-h življenje 27-letni debitant Jovy j ®rc6l° iz Filipinov. S svojo lolo J treščil v zid med pospeškom pri
1	orsti 277 km na uro. Reševalci 0 ga brž izvlekli iz skrotovičene-
jj bolida in nezavestnega prepe-;31 v bližnjo bolnišnico, kjer pa i Podlegel poškodbam. Zapušča e2° in otroka.
red nekaj dnevi se je na isti °gi v Indianapolisu težje poško-\r bivši prvak v formuli ena Neslon Piguet.
Odbojkarice Matere državne prvakinje
PERUGIA — Odbojkarice Calie
iz M. leg
ntere so se dokopale do svo-
fin i prve9a državnega naslova.
tekrnah
u play offa so po treh samih
q; x— premagale Imeta iz Penila ^ v°erajšnji tretji tekmi so (i/. sredi Perugie slavile s 3:1
ral \15:5, 13:15' 15:11)' Imet ie ig-: brez svoje najboljše igralke °Ve- ki je bila diskvalificirana.
OK Koper Cimos Prvak med mladinkami
klmPr^R — Koprski odbojkarski jjji Koper Cimos je sijajno skleda s,ezono, saj so mladinke včeraj pr lnalu državnega prvenstva krJ;!n<iIpvo zmagale pred, Celjem, k0 010111 in Mariborsko Palomo, 2;o n. Vse ekipe premagale s po slov ° ™ladinkah so nedavno na-tUc|.e državnih prvakinj osvojile ce _ Pl0nirke ter kadetinje, člani-stvu So dvakrat druge - v prven-da ; ln pokalu, kar je potrditev, b0;k Postal Koper prvi ženski od-JKarski center v Sloveniji.
Nemci v ospredju na EP pool biljarda v Ljubljani
Na karate turnirju Alp e-Adria v Kranju
Prijetno vzdušje
LJUBLJANA — Prejšnji teden se je v ljubljanskem Tivoliju odvijalo letošnje evropsko prvenstvo v Pool bilijardu. Nastopilo je preko 120 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 držav, tekmovalo pa se je v dveh izmed treh disciplin, ki jih ta bilijar-dna zvrst predvideva. Talto so se evropski mojstri pomerili v straight poolu' ter v Mednarodni osmici, medtem ko so Devetko odigrali teden prej v Veldenu (Avstrija), kjer je nepričakovano zmagal domačin VVerner Duregger.
V Ljubljani so ob tem odigrali še moštvena tekmovanja, kjer so Nemci povsem opravičili naslov favoritov, saj so tako med dekleti, kot pri moških osvojili končno prvo mesto. Obe ekipi sta v finalu premagali Švedsko, na tretje mesto pa so^ se uvrstili Avstrjici pri moških ter Švicarke pri dekletih. V posameznih disciplinah so Nemci spet odigrali vidnejšo vlogo, saj je Souguet slavil
v finalu Mednarodne osmice proti Norvežanu Larssonu (11:7), tretji pa je bil Engert (tudi Nemčija), ki je z 11:10 premagal Norvežana Kristjan-sena. V straight poolu je prvo mesto osvojil Šved Bergendorf, ki je ugnal favoriziranega profesionalca Sougu-eta (150:88). V finalu za tretje mesto je bivši evropski prvak Ortmann (Nemčija) prevladal nad Norvežanom Ruberjem z izidom 150:96.
Domači slovenski predstavniki niso presegli pričakovanj, saj so vsi izpadli že v kvalifikacijah, vseeno pa'so vsaj občasno zadovoljili s prikazano igro, kljub temu, da se šele nekaj let ukvarjajo s tem športom, ki je drugod po Evropi in v svetu že zelo razširjen, razočarala pa je italijanska bilijardna zveza, ki je odločila, da se državna selekcija letos udeleži le tekmovanja v Devetki, ki je bila kot rečeno odigrana v Veldenu. (Vanja Jogan)
Pred dnevi je v Kranju potekal karate turnir treh dežel »Alpe Adria«. Ekipe iz Avstrije (Koroška), Italije (Furlanija-Julijska krajine) in Slovenije (Gorenjska) so se zbrale v telovadnici osnovne šole »France Prešeren«. Tekmovanje je potekalo v naslednjih kategorijah: Kata - posamično; pionirji in pionirke do 13 let; mladinci in mladinke od 14 do 17 let; člani in članice nad 18 let.
Borbe so potekale ekipno in posamično. Žal je ekipa Furlanije-Julij-ske krajine, za katero je tekmoval tudi član Shinkai karate kluba, prišla na tekmovanje v okrnjeni sestavi in zaradi tega ni sodelovala v borbah.
Organizatorji, karate klub »Carni-um« iz Kranja, so tekmovanje izvedli vzorno in po svojih najboljših močeh, privoščili pa so si tudi nekaj nepotrebnih spodrsljajev. Pri napovedih rezultatov in nagovorih ni bilo prevodov, v dvorani pa nismo
Zadnje kolo finalne skupine košarkarskega prvenstva »propaganda«
Uvrstitev v finalni del uspeh za Brežane
BREG - DON BOSCO A	53:104
(25:51)
BREG: Stefančič 22 (4:5), Slavec 11 (4:8), Baldi 2, Žerjal 5 (1:2), Zobin 13, Kocjančič, Lovriha.
PON: Lovriha. TRI TOČKE: Stefančič.
Brežani so sklenili finalno skupino tega prvenstva z novim porazom proti premočni postavi Don Bosca A. Ne glede na to, da so naši v tej skupini ostali praznih rok, jih je treba pohvaliti za borbenost, ki so jo pokazali na večini tekem. Že dejstvo, da so se uvrstili v finalno skupino, v kateri pa so naleteli na odločno boljše nasprotnike, je za Brežane lep uspeh. (D. S.)
TURNIR »SPITFIRE«
Pred kratkim je bila sklepna prireditev in nagrajevanje turnirja Spitfire, na katerem so nastopili košarkarji letnika 1979. Turnirja pa sta se udeležili
tudi dva naša predstavnika, Breg in Polet.
Na zaključni prireditvi je bila tudi tekma »All-stars«, na kateri je nastopilo tudi pet naših igralcev: Igor Zobin in Kristjan Slavec (Breg) ter Peter Senica, Roberto Genardi in Igor Lakovič (Polet).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Poggi, 2. Don Bosco, 3. Libertas, 4. POLET, 5. BREG.
MINIBASKET
TURNIR »PRVI KOŠI«
BOR — SANTOS	45:5
BOR: Dolhar 4, Kemperle 5, Kralj, Sadlovvski 2, Stanič 4, Floridan 14, Križmančič 8, Pitacco 8, Rebula, Mir-ceta 6.
Borovi najmlajši dosegajo še naprej dobre rezultate. Tokrat so premagali ekipo Santos za kar 40 točk razlike.
Spet je bilo jasno, da se triletno delo nekaterih igralcev že krepko pozna. Pohvaliti gre predvsem naj mlaj še, ki iz tekme v tekmo vidno napredujejo.
ZAOSTALA TEKMA BOR — DEL	16:25
BOR: Pitacco 2, Mirceta 5, Dolhar, Sadlowski, Kemperle 2, Mitja in Peter Jevnikar, Sovič, Rebula 3, Baruca, Cosmo, Križmančič 2, Dimitri in Luca Požar, Guštin, Mahnič, Kralj, Deško 2.
Tudi v zaostali tekmi proti DEL so borovci dobro igrali. Nastopilo je kar 18 najmlajših minikošarkarjev.
Jutri o Jadranu na Radiu Opčine
Jutrišnja oddaja Tedenski športni pregled na Radiu Opčine, ki se bo pričela ob 18. uri, bo v glavnem posvečena Jadranovemu ^napredovanju v košarkarsko B-2 ligo. Prisotni bodo Jad-ranovi igralci in odborniki.
opazili nobene zastave, ki bi pričala, da je to tekmovanje mednarodno. Tudi sodniki, razen dveh izjem, največkrat niso bili kos dogajanju v borilni areni. Dopuščali so tudi zelo grobe kontakte, zaradi katerih je nekajkrat prišlo do na srečo lažjih poškodb. Kljub temu pa se je tekmovanje končalo v prijetnem vzdušju in v zadovoljstvo vseh, tudi ekipe iz Italije, ki je dosegla v katah eno prvo in dve drugi mesti.
Zlata medalja v katah posamično Željka Pogačnika pa je lep uspeh in novo priznanje za zamejski karate.
In še rezultati
KATA - pionirke: 1. Ana Mavrič (Slovenija); 2. Mangoti Paola (FJK); 3. Špela Bratož (Slovenija). Kadetinje: 1. Metka Vončina (Slovenija); 2. Ana Sver (Slovenija); 3. Astrid Vad-nik (Avstrija). Članice: 1. Sabina Perko (Slovenija); 2. Marina Tont (FJK). Pionirji: 1. Grega Horžen (Slovenija); 2. Luka Židanik (Slovenija); 3. Niko Jovanovič. Kadeti: 1. Andrej Sever (Slovenija); 2. Paolo Pierucci (FJK); 3. Adi Šušmanovič. Člani: 1. Željko Pogačnik (FJK); 2. Rihard Pavšič (Slovenija); 3. Mirko Kostič (Slovenija).
BORBE EKIPNO: 1. Slovenija; 2. Avstrija. BORBE POSAMIČNO: 1. Rihard Pavšič (Slovenija); 2. Jaka Šalamon (Slovenija); 3. Peter Pucin-ger (Avstrija).
Stojan Klajič
obvestili
SK BRDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa za Gar-daland v nedeljo, 24. maja, ob 5.30 z Opčin. Na razpolago je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Tel. na št. 212859 in 299573.
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje društva na srečanje s pobratenim SK Snežnik. Zbor je na Sviščakih v nedeljo, 24. t. m. Zjutraj je predviden vzpon na Snežnik, popoldne pa piknik. Rezervacije do petka, 22. t.m., na tel. 200236 od 19.00 do 20.30.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
JL	dnevnik
nedelja, 17. maja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske tveze časopisnih založnikov FIEG
II Mora ni uspelo pokal ostaja v ZDA
Mednarodno teniško prvenstvo Italije
Courier proti Costi
Kolesarska dirka po Španiji
Rominger (Svi.) utrdil vodstvo
Posadka jadrnice America cube je zmagovalka 29. ameriškega jadralnega pokala America's cup. Italijanskega izzivalca II Moro di venezia je premagala s končnim rezultatom 4:1. Tudi sinočnja peta regata je bila trdno v rokah Američanov, ki so bili spet bolj uspešni na štartu in so vodili od prve do zadnje boje, nazadnje pa prispeli na cilj s 44" prednosti. II Moro je imel tudi tokrat precej smole, vendar pa je uspeh ameriške jadrnice vseeno povsem zaslužen
RIM Finalista 49. mednarodnega teniškega prvenstva Italije sta Američan Jim Courier in Španec Carlos Costa. V polfinalu je Courier s 5:7, 6:1," 6:2 premagal Nemca Steeba, a Costa je s 6:4, 6:3 odpravil nosilca 8. skupine Petra Kordo. Dosežek Couriera ne preseneča, saj gre za ta čas prvega te-nista na svetovni jakostni lestvici ATP, Costa pa se v svetovnem vrhu pojavlja šele zdaj, čeprav ima že 24 let.
Zanoliniju dirka po Furlaniji
PRATA — Bocenski kolesar Cristi-na Zanolini (24 let) je zmagovalec 31. dirke po Furlaniji za amaterje. Zadnjo, peto etapo je v sprintu pred vso glavnino osvojil Alessandro Bertolini. Dirke se je udeležilo 120 kolesarjev iz Italije Nemčije, Kube in ČSFR.
Danes v Londonu Anglija - Brazilija
LONDON Danes se bosta v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli rep-
rezentanci Anglije in Brazilije. Za to srečanje vlada v Angliji dokajšnje zanimanje. Naj omenimo, da bo v brazilski rperezentanci igral tudi Junior, ki je star že 38 let in je bil dolga leta v Italiji.
Tretja tekma za Cividin
RIM — Tudi na drugi polfinalni tekmi play-offa med Laziom in tržaškim Cividinom je bil izidi izenačen (29:29) in tako bo potrebno tretje in odločilno srečanje, ki bo v torek, 12. t.m. v Trstu, za določitev finalista.
Tržačani so imeli možnost za zmago, toda 5" pred koncem so jih gostitelji presenetili in stanje tudi izenačili.
Smrt košarkarja
BENEVENTO 28-letni košarkar Giuseppe Zotti je včeraj umrl za srčno kapjo med tekmo promocijske lige med Beneventom in Telesejem. V uvodnih minutah drugega polčasa se je nesrečni Zotti zgrudil na tla in kmalu zatem tudi izdihnil.
PALAZUELO — Kolumbijec Oscar Vargas je zmagaj na 20. etapi kolesarske dirke po Španiji. Švicar Tony Rominger, ki se je uvrstila na 2. mesto, je ohranil vodstvo na skupnem vr-sntem redu.
Vrstni red 20. etape: 1. vargas (Kol.) 4.56’00"; 2. Rominger (Švi.) po 32"; 3. Montoyo (Šp.) po 39" in glavnina v njegovem času.
Skupni vrstni red: 1. Rominger (Švi.) 91.53 53J'; 2. Montoya (Šp.) 1'04"; 3. Delgado (Šp.) 1'42"; 4. Giovannetti (It.) 519"; 5. Echave (Šp.) 5’34"; 6. Cu-bino (Šp.) 6'24"; 7. Parra (Šp.) 7'24'j 8. Alcala (Meh.) 12'50’’; 9. Mauleon (Sp.) 15'44"; 10. Rooks (Niz.) 18’57.
Lemond še vodi
RICHMOND — Američan Alexi Grevval, zlata kolajna na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984, je osvojil 10. etapo mednarodne kolesarske dirke Tour du Pont. Američan Greg Lemond pa je še vedno prvi na skupni lestvici.
V zadnji tekmi ženskega odbojkarskega prvenstva B-2 lige
Vodilni premočen za borovke
BOR TOMBOLINI DRINKS -PORDENONE	0:3
(5:15, 6:15, 12:15)
BOR TOMBOLINI DRINKS: Maver (2 točki + 4 menjave), Nacinovi (5 + 6), Čok (1 + 1), Ažman (2 + 4), Stoper (0 + 0), Vidali (0+0), Grbec (1 + 0), Pučka (1 + 2), Traettino (0+1).
Borovke so se od svojih navijačev, ki jih slabim rezultatom navkljub niso zapustili, po pričakovanjih poslovile s porazom. Zmagovalec prvenstva Pordenone je bil za naše igralke sinoči resnično premočen, da se mu niso mogle enakovredno upirati. V prvih dveh nizih so plave naletele na neprebojen blok,
s katerim so visoke Pordenončanke skoraj sistematično zaustavljale napade gostiteljic.
Bolje so se borovke odrezale v zadnjem nizu, ko so gostje resnici na ljubo nekoliko popustile. Plave so bile s kapetanko Nacinovijevo na čelu večji del seta povsem enakovredne nasprotnicam in so tudi povedle z 12:11, a tedaj je Pordenone spet pritisnil in suvereno osvojil tudi ta niz.
Trener Sore je na igrišče uvrstil vseh devet razpoložljivih igralk, vendar pa tudi menjave niso mogle obroditi preobrata.
V moški C-l ligi
Poraz borovcev
LASEDIA - BOR AGRIMPEX 3:0
(15:4, 15:8, 15:7)
BOR AGRIMPEK: Stančič, Marega, Paganini, Rudes, Gombač, Furlanič.
Odbojkarji Bora Agrimpexa so se poslovili od letošnjega prvenstva s pričakovanim porazom in zadnjim prvenstvenim razočaranjem. Srečanje s skromnim nasprotnikom, ki je imel 4 točke ter je bil že obsojen na izpad, ni bilo kaj prida zanimivo. Glede na letošnji razplet ne moremo govoriti o posebni motivaciji pri obeh ekipah, toda gostitelji so pokazali malo več zagrizenosti in so zasluženo pospravili še zadnji prvenstveni točki, (g f )
Ženska odbojkarska C-l liga
Prehuda kazen (0:3) za ekipo Koimpexa
GHEMAR - KOIMPEX	3:0
(15:8, 15:13, 15:10)
KOIMPEK: Fabrizi, Garbmi, Grego-ri, Miot, Pertot, Soič, Starc, Škerk, Ukmar.
Zadnje gostovanje se je za našo ekipo končalo s porazom, vendar je izid s 3:0 le prehuda kazen za Koimpex, ki je bil kljub vsemu domačinkam dober del tekme enakovreden nasprotnik. Več kot polovico vsakega seta so se namreč naše igralke kosale z domačinkami, nakar je nekaj naivnih napak omogočilo Ghemarju, da si je nabral dovolj točk prednosti, ki jih je potem ohranil do konca.
To je bila tudi glavna značilnost tekme, v kateri sta se srečali ekipi, ki z lestvico nista imeli nobenih problemov več. Ghemar je bil že pred tem kolom tretji, Koimpex pa bi si v primeru zmage za malenkost izboljšal nadvse pozitivno mesto pod vrhom lestvice. Ghemar je zmagal, ker je bil v končnicah setov pač bolj odločen in je manj grešil. Koimpex je tokrat nastopil okrnjen, saj sta zaradi družinskih zadržkov ostali doma Žbogarjeva in kapetanka Grgičeva.
Še zadnjič v letošnji sezoni so svoj doprinos k igri dale vse razpoložljive igralke, ki so se menjavale v vlogah na igrišču, tako da lahko kljub porazu označimo Koimpexov nastop kot še kar pozitiven. (Inka)
Atletski troboj Športne šole Trst
V Borovem športnem centru je bil včeraj zjutraj že tradicionalni atletski troboj v okviru osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst. Po že utečenih tirnicah je nastopilo 216 malčkov iz mestnih osnovnih šol in iz Milj, preizkusili pa so se v teku na 20 m, v metu medicinke in v skoku v daljavo z mesta. Podrobneje bomo o troboju še poročali.
Dekleta Kmečke banke so v Rivignanu dosegla obstanek V dokaj uspešnem kolu izstopa še zmaga Bora Friulexport
ŽENSKA C-2 LIGA
DANONE RIVIGNANO -
KMEČKA BANKA	2:3
(15:10, 15:11, 5:15, 9:15, 12:15)
KMEČKA BANKA: Zavadlav, Vižintin, Scozziero, Marassi, Braini, Kraš-ček, Luvisutti, Fajt, Sošol, Peterin.
Goriška Kmečka banka je končala prvenstvo z borbeno igro in zmago v gosteh, s katero si je tudi matematično zagotovila obstanek v ligi. Zmaga je toliko bolj razveseljiva, ker je trener Cej poslal na iigrišče vse razpoložljive odbojkarice. Vse je že kazalo, da je v četrtem setu vse odločeno, saj so gostiteljice vodili v setih z 2:1 in kar 9:3 »v točkah«. Takrat pa smo bili priča izredni reakciji naših. Odločno je igrala Lara Vižintin in z nekaj zaporednimi bloki onesposobila nasprotnice.
V zadnjem in odločilnem setu je bila igra živčna. Na srečo pa je naša ekipa igrlaa zelo zbrano, v napadu je bila zelo učinkovita z Levisuttijevo, zelo dobro je igrala tudi podajačica Brainijeva in zmaga je bila tu.
Ob koncu prvenstva naj pohvalimo vse igralke in trenerja Ceja, ki so poskrbeli za pravi podvig, saj je ob koncu prvega dela kazalo, da za našo ekipo ni rešitve. V nadaljevanju pa preobrat in zaslužen obstanek v ligi. (r.i.)
PERONI - SOKOL INDULES 0:3 (05:15, 14:16, 4:15)
SOKOL: Pertot, Vidali, Ciocchi, Ma-rucelli, Masten, Brumat, Visentin, Dra-sič, Legiša.
Zaslužena zmaga Sokola Indules na gostovanju v Tržiču proti zadnjeuvr-sčenemu Peroniju. Tekma ni bila na posebno visoki tehnični ravni, kar je posledica vročine in padca zbranosti ob zaključku sezone, pa tudi domača ekipa se je že sprijaznila s svojo usodo. Prvi set so naše gladko dobile, v drugem pa so po dobrem začetku občutno popustile in Peroni je povedel s 13:6. Po time outu se je slika na igrišču spremenila in tudi ta set je pripadal Sokolu, treji pa je bil le formalnost.
Pri Sokolu so na igrišče stopile vse igralke in tako uspešno zaključile tekmo in sezono, ki pa ni bila preveč rožnata. (Vip)
MOŠKA C-2 LIGA
VALPRAPOR IMSA -
REMANZACCO	3:0
(15:1, 15:11, 15:9)
VALPRAPOR: A. in M. Feri, Berza-cola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Su-perga, Petejan, Paoletti, Pecorari, Flo-renin.
V zadnjem nastopu pred domačim občinstvom in pred znanim gostom, prof. Jankovičem, so hoteli valprapo-rovci za slovo zapustiti čimboljši vtis in lahko rečemo, da jim je namera popolnoma uspela. Zmagali so namreč gladko, z rezultatom 3:0. Fantje so stopili na igrišče brez standardnega igralca Palma, ki ni mogel igrati zaradi poškodbe. Zato so igrali v sledeči pod-
stavi: A. Feri, Florenin, Pecorari, Paoletti, Berzacola in Superga. Praktično sta bila od standardne postave na igrišču le dva igralca.
V	prvem setu so povsem nadigrali nasprotnika in mu prepustil le eno točko. V nadaljevanju je nivo igre nekoliko upadel, vseeno pa smo prisostvovali lepi odbojki in zanimivim kombinacijam, premoč gostitlejev pa je bila stalno vidna. (Zip)
MOŠKA D LIGA
SLOGA - PANIZZO SAN VITO 2:3
(11:15, 15:8, 15:6, 6:15, 16:17)
SLOGA: Božič, Cisolla, Jercog, Ker-pan, D. in M. Kralj, Maver, Pahor, Rio-lino, Zgubin, Štrajn.
Na Opčinah smo si sinoči ogledali tekmo med ekipama, ki bosta tudi prihodnje leto konkurenta, saj sta tako Sloga kot Panizzo napredovala.
Srečanje se je tako odvijalo v zelo sproščenem vzdušju in lahko smo prisostvovali res borbeni igri. Slogaši so bili drugouvrščenemu, Panizzu stalno povsem enakovredni. Škoda, da se jim je prvi set, v. katerem so že visoko vodili, izmuznil iz rok, saj so v drugem in tretjem nadigrali nasprotnika, v vrstah katerega nastopajo izkušenejši igralci, med katerimi jih je nekaj celo s skoraj profesionalnim statusom. Resnično dramatično se je odvijal tie-bre-ak, ko sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu za eno točko, naši igralci pa so zagrešili pač napako več.
Majhno razočaranje za slogaše, ki so si zmago resnično želeli, kar pa ni preprečilo skupnega nazdravljanja obeh ekip C-2 ligi. (Inka)
SOČA SOBEMA - TRAVESIO 3:0
(16:14, 15:8, 15:8)
SOČA SOBEMA: I. in Š. Cotič, Čav-dek, Pahor, Muscau, Klede, Battisti, M. Tomšič.
Sočani so torej sklenili svojo pozitivno sezono na 4. mestu.
V	zadnjem srečanju so se pomerili s šibkim Travesiom, ki je izpadel in tudi sinoči ni igral kdove kako motivirano, razen kot v prvem setu. V tem delu so namreč gostje že vodili s 14:7. Tedaj pa so socani strnili vrste in nadoknadili ves zaostanek, tako pa tudi dokazali, da so vsaj za razred boljši od Tra-vesia. V preostalih dveh setih je bila premoč sočanov več kot očitna, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi. Na tej tekmi so možnost za igranje dobili
tudi tisti igralci, ki so v teku sezone manj igrali. (Poldo)
ŽENSKA D LIGA
BOR FRIULEXPORT -PAV NATISONIA	3:2
(8:15, 14:16, 15:10, 15:10, 15:8)
BOR FRIULEKPORT: Guštini, Vitez, Gregori, Neubauer, Pitacco, Fai-mann, Vodopivec, Flego in Zadnik.
V zadnjem kolu so borovke dosegi® prestižno zmago, saj so premagale nasprotnika, ki zaseda na lestvici 4. mesto. Šlo je pravzaprav za mali podvig' kajti gostje so že vodile z 2:0, čeprav bi lahko bilo tudi 1:1, saj so plave Y drugem nizu že vodile s 14:12. Delni poraz jih ni potrl, prav nasprotno. Se bolj so se potrudile in z borbeno, 4 hkrati tudi sporoščeno igro vse boti prepričljivo potiskale nasprotnice v podrejen položaj. Posebno pohvalo za-služi ena mlajših in manj izkušenih i9' ralk Tanja Pitacco, ki je zaigrala' » treh različnih vlogah in se je prav v vseh treh odlično odrezala.
Na sliki: tekma Sokola Indules.
domači šport
DANES
NEDELJA, 17. MAJA 1992
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA _ ,,
11.00	v Trstu, Monte Cengio: Cus Trs - Kontovel
DEKLICE (meddeželna laza) ,.
16.00	v Cimi d Olmo (TV), Ul Rom«-Volley Grifone - Bor Friulexport
NARAŠČAJNIKI (deželna faza) 15.30 v goriškem Kulturnem domu: na stopa tudi Valprapor CDR
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA , „ .
11.00	V Trstu, Ul. Zugnano: La Talpa
Polet.
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Padričah: Gaja - VVang-Ur (moški); 15.00 na Padričah: Gaja - A Opicina (ženske).
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI	,
10.30 v Bazovici: Zarja - Zaule Rabjr-n se; 10.30 na Opčinah, Ul. Carsia: D Bosco - Primorje