PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin: ‘£‘£Sr,'SSgr - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 178 (4641) TRST, torek 26. julija 1960 Fanfani je izjavil, da so vse «težave odstranjene» in da bo danes Gronchiju predložil novo vlado Težave so bile v zvezi s pripravami, s katerimi republikanci niso bili povsem zadovoljni - Kaže, da bo Segni ostal zunanji minister, Scelba bo notranji, Piccioni podpredsednik vlade, Gonella Pravosodni9 Andreotti obrambni, minister za proračun pa bo Pella, ki je prav tako obrnil hrbet Tambroniju, katerega poleg fašistov zagovarja še glasilo Katoliške akcije številne proslave obletnice padca fašizma po vsej držav! _ (Od našega dopisnika) Prav H ’ 25' — Danes je obletnica padca fašizma in šistič nes Je Fanfani po padcu Tambronijeve klerofa-v0 vlade izjavil, da so bile zadnje težave za sesta- in ri ma ministrov v njegovi novi vladi odstranjene po„,a J® Pripravljen oditi na Kvirinal ter predložiti veri»iVar^ '^r^ave seznam v odobritev. To se bo zgodilo sore i jutri, ko se bo Gronchi vrnil iz San Ros- zobot ~ °r odP°toval v vat«7’ potem ko se je pri-ki a sestal s Fanfanijem, na kosilu Zadrzal baje tudi me^ e in kolikšne so o-ne fne t'ežave se točno še ok**- Ve se samo, da so sam o8, ker jih j® omenil boem anfani novinarjem stavnikf razgovorih s Pred’ treh sredinskih p pERRUCCIO PARRI blik^ ,in ker je tudi repu-tajnik Reale po-3*1 iZJavo v tem smislu. Dere . _nanireč — po razgovo-bodoo?v’ da ravna previd-težave bodo nastale nove tem Sp p1 s° danes zginile, po-Ver: om° ponovno videli«. krog stališčSFe Za teŽ8Ve °‘ ineje, ko so se mu no- ga tev eno; ca demokristjanske-a. da upravnih voli-oktobru ne bo. To je v°dstv, brž’v Uga težava pa je naj- vladne»ripravib Fanfanijevega domnevpL Programa, ki po resnjL - ne^ bo vseboval u-°rda 18 ^ezelnih avtonomij. ®°t« težave tudi z vsto- piti -fe Pisanj a- Ni brez posledic «S£iie :„ de glasila Katoliške 'iPbmU ,.mež5anskih odborov dia—_ uati civici«) «11 Quoti- Prid Tambroniju, ki ja*®0 , ’avrnil° PUia'ieno in odločno »J tim; brtfanijevo ponudbo, i s0 -* °n v*tODi v vlado in 1 glasila*1}u Paskali poleg tega ! 1‘hmmi Sm° ^aa’st'- Vedno bolj se torej kaže Tambronije-va namera, da postane najuglednejši politični voditelj desnice v državi. V nasprotju z Realejem pa je liberalni voditelj Malagodi po razgovoru s Fanfanijem izjavil, da «potekajo stvari zelo zadovoljivo«. Saragat prav tako ni pokazal nobene zaskrbljenosti in je poudaril, da je njegov današnji razgovor s Fanfanijem «ponovno potrdil možnost sestave nove vlade v povsem pozitivnih pogojih«. Nekaj nerodnega se je moralo zgoditi tudi z demokrist-janskim poslancem Monaldi-jem, ki mu je Fanfani ponudil ministrstvo za zdravstvo. Mo-naldi, ki je univerzitetni profesor na medicinski fakulteti, je ponudbo zavrnil in novinarjem povedal: «Pravkar sem dejal predsedniku Fanfaniju in Moru, da nameravam ostati pri svojih bolnikih in pri svojih učencih«. No, dejstvo pa je, da je zaradi teh težav imel Fanfani ves dan razgovore, tako da se je zvečer komaj oddahnil. Začel je že zgodaj dopoldne, ko je sprejel med drugimi poslanca Boja in Pel-lo, ob 10.30 pa se je začel sestanek v tako imenovani «Camilucci», ki je trajal vse do 17.00 ure, prekinili so ga samo pol ure, da so nekaj malega dali pod zob. Me 1 tem časom je Fanfani z Mo-rom in Piccioni jem ter Gui-jem sprejel najmanj polovico bodočih ministrov: ponovno Pello, pa Andreottija, Go-nello, Tavianija, Colomba, Spa-tara, sen. Merlina, Monaldi-ja in Martinellija. Okrog 5. ure se je preselil v palačo poslanske zbornice na Mon-tecitoriu. Tam sta ga že čakala liberalna prvaka Malagodi in Boz-zi in ko sta odšla, sta bila na vrsti republikanca Reale in Macrelli, po njunem odhodu pa še Saragat, Kaj so vsi ti predstavniki treh sredinskih strank povedali novinarjem, smo omenili že zgoraj. Ob 19. uri je Fanfani odšel za 18 minut k predsedniku poslanske zbornice Leoneju, ki je odpotoval v Caserto na svečanost polaganja temeljnega kamna za industrijski kombinat družbe »Automatic Electric SATAP«. Po povratku se je bodoči predsednik vlade še dobro u-ro razgovarial s Piccionijem, Guijem in Morom, in z njimi verjetno dokončno sestavil seznam ministrov in tudi osnovne točke vladnega programa, s katerim se bo predstavil prel parlamentom. Šele tedaj je mogel dati izjavo, da je po njegovem mnenju vse v redu n da je pripravljen oditi na Kvirinal h Gronchiju. Predvideva se, da se bo to zgodilo jutri popoldne, prisego pa bodo novi ministri položili v sredo zjutraj. Sledila bo prva seja nove vlade, ki bo v četrtek in se bo nadaljevala verjetno še v petek, ker bo morala dokončno sestaviti programsko izjavo in imenovati podtajnike. Računa se, da se bo vlada lahko predstavila parlamentu že v ponedeljek 1. avgusta, najpozneie pa v torek 2. avgusta. 3. avgusta bi bila debata najprej v senatu, 4. in 5. pa v poslanski zbornici. Danes se je nadaljevala sodna razprava proti aretiranim antifašistom zaradi demonstracij 6. julija na Trgu S. Paolo. Nastopil je branilec sen. Mole, ki je dejal, da se manifestacija ne sme smatrati za zborovanje, temveč poklonitev rimskega ljudstva pred spominsko ploščo padlim 9. septembra 1943. Manifestanti niso izzivali, in obnašali so se disciplinirano, vse dokler ni posegla vmes policija in jih napadla s pendreki in biči. Tedaj so reagirali. Mole je poudaril, da je treba brzdati policijo in preprečiti njene nasilne akcije. Nato je govoril odv. Giu-liano Vassali, ki je med drugim poudaril, da obtožba ni mogla dokazati «zavesti in volje« posameznih obtožencev Po kršenju prefektovega ukaza. Tudi odvetnika Augusta Addamiani in Luigi Severno sta dokazovala nedolžnost obtožencev. Isto sta storila odvetnika Fausto Fiore in Vit-torio Paparazzo. Obramba bo jutri s svojimi govori nadaljevala. Danes so bile po vsej državi proslave obletnice padca fašizma. Največje zborovanje je bilo na Trgu Duomo v Milanu, kjer je zborovanje organiziral Odbor za obrambo vrednot odporniškega gibanja, Govoril je senator Fer-ruccio Parri, ki je dejal, da je bilo odporniško gibanje spontano, ker so bili za njim ideali drugega «Risorgimenta». »Težko je bilo biti enotni, toda bili smo (katoliki z anarhisti in komunisti z liberalci), kajti ideali, ki so vodili gibanje, so bili močnejši od nas. V tem je pravi čudež našega odpora«. «Služili smo svojim idealom in prišli smo do antifašistične ustave. Toda v zadnjih 15 letih se je fašizem ponovno dv-gnil. KD je že dvakrat zavrnila fašistične glasove v parlamentu. Potem je prišel Tam-broni in jih sprejel. Ce bi se položaj logično razvijal, bi btl antifašistični značaj ustave zbrisan. Prišlo je tako daleč, da so fašisti hoteli imeti svoj kongres dva koraka od spomenika padlih partizanov. Toda eksplozija antifašističnega ljudstva je bila popolna v vseh središčih Italije«. Nato je dejal, da svečano izjavlja: »Ne želimo dokazovat; s silo, ker smo ljudje miru in ker vemo, da so vedno delavci tisti, ki pla-čajo. Toda če se ogroža ustava in demokracija, če bo potrebno dokazati našo moč, potem se morajo vsi zavedati, da v takih primerih vedno zmaga ljudstvo«. »Ce bi morale priti težke ure, moramo zagotoviti, da bomo brez dvoma imeli hrabrost prevzeti tako odgovornost, kajti za nami ne bo samo ena stranka, temveč vse italijansko ljudstvo.« Pred današnjo obletnico so bile protifašistične manifestacije že včeraj. Alicata (KPI) je v Pistoi med drugim poudaril: «Sedaj, ko je Tambronijeva vlada odšla, mora oditi z njo tudi njegova politika«. Natifa pa je v Genovi dejal, da je politična sprememba zrela in nujna A. P. Pismo Hruščeva Mac Millanu in Diefenbakerju MOSKVA, 25. — Hruščev je odgovoril Mac Millanu in Diefenbakerju na njuni zadnji pismi v zvezi s prekinitvijo pogajanj o razorožitvi v odboru desetorice. Med drugim pravi, da so zahodne države v tem da so zadnji zahodni predlogi dejansko samo rahla sprememba starih predlogov, in dodaja, da «o zahodne države vodile do danes politiko obstrukcije glede razorožitve. V zvezi s sovjetskim umikom s konference odbora desetorice poudarja Hruščev, da nastaja sedaj vprašanje udeležbe še drugih držav pri pogajanjih. Nove demonstracije v Rodeziji so tudi streljali, demonstranti pa so na policiste metali kamenje. Med spopadi so bili trije domačini ubiti, drugih 24 pa ranjenih. «»------- Patriarh German na Brionih BEOGRAD, 25. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je priredil danes kosilo v čast patriarha srbske pravoslavne Cerkve, ki je na poti po Jugoslaviji prispel danes zjutraj na Brione. Na kosilu so bili med drugim podpredsednik zvezne skupščine Vladimir Si- Kongres republikanske stranke v Chicagu za imenovanje predsedniškega kandidata Na splošno velja za gotovo, da bo imenovan Nixon - Objavljen program o zunanji politiki, ki je nadaljevanje dosedanje politike - Rockefeller predlaga ustanovitev treh zahodnih konfederacij CHICAGO, 25. — Danes se je začel kongres republikanske stranke pod predsedstvom senatorja Mortona. Navzočih je 1331 delegatov. Morton je v svojem govoru sporočil, da bo kongres sprejel »realistično in pošteno platformo, ki jo bomo lahko izvedli in ki bo iskrena, razumna, da se lahko zgradi boljša Amerika«. O platformi demokratske • BULAWAYO, 25. — Danes so bile v Južni Rodeziji nove demonstracije domačega pre-odboru porabiie en mesec zaihivalstva proti kolonialnim ob-prazne govore in da ne želijo lastem. Prišlo je do večjih mič, generalni tajnik predsed- začeti diskusije o konkretnih spopadov, ko je policija skup- nika republike Leo Mates in vprašanjih razorožitve. no z vojaštvom nastopila pro- člani spremstva srbskega pa- Med drugim omenja Hruščev, | ti demonstrantom, na katere | triarha. stranke je dejal, da je «res fantastična« ter da predvideva vlado, ki «naj vodi naše javno in privatno življenje in naše obnašanje kakor car«. Pripomnil je, da bodo obveznosti, ki jih predvideva demokratska platforma, zahtevale petnajst do dvajset dodatnih milijard dolarjev letno. Na jutranji seji so govorili predvsem o postopku in delo se je nadaljevalo zvečer. Podpredsednik Nixon je danes zapustil Washington, da se udeleži kongresa. Izjavil je, da se bo boril, zato da bi program stranke vsebovaj jasne določbe glede državljanskih pravic v korist črncev. Na splošno »e trdi, da je Nixonovo imenovanje za kandidata povsem gotovo. Kakor piše «New York Times«, bo predsednik Eisen-hower podpiral ameriškega predstavnika v OZN Cabota Lodgea, če bo kandidiral za podpredsednika ZDA. Republikanska stranka je danes zjutraj objavila izjavo o zunanji politiki v kateri pravi. da bo v primeru izvolitve republikanske uprave ta izpolnila prevzete obveznosti z zavezniki «za vsako ceno ali žrtev«. Izjava dodaja, da se bodo ZDA pod republikansko u. pravo še dalje uprle sprejemu Kitajske v OZN. Izjava poziva Izrael in arabske države, naj rešijo svoje spore, in dodaja. da bodo ZDA spodbujale rešitev vprašanja omejitve trgovine in plovbe. Dalje pravi izjava, da bo nova republikanska uprava »nadaljevala akcijo dobre volje predsednika Eisenhowerja za odkrita pogajanja s Sovjetsko zvezo, da pride do pravičnih rešitev za zmanjšanje svetovno napetosti«. Rečeno je tudi, da so ZDA pripravljene obnovit, pogajanja s SZ za prepoved je. drskih poizkusov in za razoro- llMiiiiiiliiniiilliliiliiiiiilliiiiiiinHiiiinnliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiililliiliilliiluiillliiiliiinilliiiliiiliilnilliiiiiiiliiiiiiiiiiiiliillliilMiniiiilllliiilliillimiiMiliillilllluiiliililllilllilinininiiiiillililiililiiininiilliiliiiiillllililllHiiiliiiiii Lumumba je zahteva! podporo za takojšnji umik belgijskih čet iz Konga Kongo bo vodil politiko pozitivne nevtralnosti in se bo pogajal z vsakomer, ki mu ne bo vsiljeval svoje nadvlade - Van Horn je zanikal trditve zahodnega tiska glede Katange - Belgijci so odnesli vse zlate rezerve iz Konga '""'••hiiiii ......................... vedno odklanja v skupno tržišče Glede lega zavzemata vlada in opozicija enotno stališče - Lloyd je izjavil, da skupina šestih ni še pokazala prave volje do pogajanj m/ NEW YORK, 25. — Predsednik kongoške vlade Lumumba, ki je prišel včeraj v New York, je imel danes že drugi razgovor s tajnikom OZN Hammarskjoeldom. Pred današnjim razgovorom s Hammarskjoeldom se je Lumumba sestal z voditelji devetih afriških delegacij v Organizaciji združenih narodov. Danes so v New Yorku ja- * vili, da bo Hammarskjoeld i ®ahii Z.*’’. — Britanski j* žačel ®?ln's(ar Selwyn Lloyd debat es v spodnji zbor-®0aikCDa*~ - - m' n ik et^ata 0 gospodarskih od-• o Veliko Britanijo i Vil ;p° Vhodno Evropo. Iz- h .p carinski tarif H m£Jo GATT. 3. Ohrani-d: Poegs t s,. aeatimi državami »i’ da h; trilWa- Izjavil je tu. e!Ve sttut^0rali PriPraviti dr-S’ da j?„ega. stališča d0 te-kar P losPljo svoje stali-k Veliu e posebnih vpra- Sj0 'lke Britanije, ki iz- v^aitha .obstoja Common-Oje. lz kmetijske proiz- inlfl 'wihd4n.i Predstavnik Ha-iLargUm«Je iziavil, da ima-* Veliu ' v Prid priklju- Britanije v skup- no tržišče ogromno težo, toda s političnega stališča so argumenti, ki govorijo proti temu, še močnejši. Izjavil je, da je treba dobro razmisliti, »preden se prepusti nadzorstvo britanskega gospodarstva nekemu zunanjemu organizmu«, predlagal pa je nekatere ukrepe za bližnjo prihodnost: 1. «Ne zapustiti sedmih, toda hkrati v celoti dopustiti uspeh šestih. 2. Zahtevati od šestih, naj določijo skupno zunanjo ta'ifo, ki naj bo kolikor mogoče nizka; v zameno mora Velika Britanija znižati svojo ta":to, ki je za industrijske proizvode najvišja na svetu. 3. Vztrajati v notranjosti GATT za znižanje tarif. 4. Proučiti položaj s šestimi za vsak proizvod posebej. Lloyd je izjavil, da bi za Veliko Britanijo vstop v skupno tržišče brez posebnih pogojev pomenilo zavzeti neodgovorno stališče. Pripomnil je: »Odločno izražam našo željo po Evropi, ki naj bo politično, gospodarsko in trgovsko enotna, toda do se to doseže so različni načini«. Minister je izjavil, da ima Velika Britanija dolžnost skrbeti, da nobeno njeno dejanje ne spravi v nevarnost «velike politične moči združenja s Com-monwealthom». Izjavil je, da so vlade šestih med zadnjimi razgovori pokazale, da niso pripravljene obravnavati dolgoročnih vprašanj. Dodal ie: »Nimamo mnogo časa na raz. polago, če se hočemo izogniti razdelitvi Evrope«. Ob končani debati je bila sprejeta resolucija, ki poudarja potrebo gospodarske in politične enotnosti Evrope in dodaja, da bi «Velika Britanija z naklonjenostjo sprejela uvedbo primernih ukrepov, ki bi zadovoljili vse prizadete države«. Ugotoviti je treba, da sta tako vlada kakor o-pozicija poudarili, da Velika Britanija ne more vstopiti v skupno tržišče v sedanjih pogojih. Samo štirje liberalni poslanci so bili nasprotnega mnenja, med svojim potovanjem v Leopoldville ostal šest ur v Bruslju, kjer se bo razgovar-jal s predstavniki belgijske vlade. Lumumba pa bo ob povratku iz ZDA obiskal Kairo. Govori se. da bo obiskal tudi Moskvo na vabilo Hruščeva. Lumumba je imel nocoj tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da v Kongu ne bo mogoč mir, dokler ne bodo belgijske čete odpotovale. Ko bodo te čete odšle, se bo mir lahko povrnil v petih minutah, ki bodo sledile. Lumumba je ostro obsodil Belgijo, ki ni pripravila kadrov, zato da bi Kongo prešel v neodvisnost brez težav. Dejal je, da sta Velika Britanija in Francija drugače ravnali v svojih kolonijah. Ponovil je, da so nerede, ki so sledili proglasitvi neodvisnosti, povzročili belgijski častniki. Lumumba je dalje izjavil, da je zločinski poizkus odcepitve Katange udarec, ki ga je belgijska vlada že pred meseci skrbno pripravila. Poudaril je, da je Kongo neraz-družljiva in nedeljiva celota. Dodal je, da je Hammarskjoeld sporočil Combeju, da sploh ne obstaja vprašanje neodvisnosti Katange. Lumumba je izjavil, da je zahteval od Hammarskjoeluu podporo, da doseže takojšnji umik belgijskih čet tudi iz belgijskih oporišč v Kongu. >Za nas — je dodal — ni prijateljska pogodba od 29. junija med Kongom in Belgijo več veljavna.* V zvezi s sporazumom, sklenjenim z družbo, ki jo vodi Američan Detwiller, je Lumumba izjavil, da gre za načelen sporazum, ki je še v pripravljalnem štadiju in ki ga bo moral odobriti kongo-ški parlament. Lumumba je kritiziral trditve, da določa program njegove vlade »uničenje in izgon belcev*. Poudaril je: »Smo nacionalisti in nismo proti nikomur. Naša politika je politika pozitivne nevtralnosti. Nočemo pomoči držav, ki bi hotele razširiti svojo nadvlado nad nami. Nočemo priti izpod kolonializma pod diktaturo. Afriški kontinent ni sovražen Zahodu, ni sovražen ZDA ali SZ. Afrika ni proti nikomur, toda zahteva od teh držav, da priznajo njene pravice. Ce se bodo odzval* našemu pozivu po svobodi, enakosti. bratstvu, bo mednarodni mir ohranjen; in 'e se bo ta poziv poslušal, se kmalu zatem ne bo več govorilo ie o črncih ne o belcih, temveč o državljanih človeštva * O Belgiji je izjavil, da če bi Belgijci pokazali razumevanje, ne bi se zgodilo, kar ce je zgodilo. Izjavil je tudi, da se je o dogodkih v Kongu zelc pretiravalo in da je ljudstvo ostalo mirno. Lumumba je tudi izjavil de bo njegovo bivanje v -IDA kratko in da se bo spet se-sta, s Hammarskjoeldom v Leopoldvillu. Dodal je, da bodo čete OZN ostale tudi po odhodu belgijskih čet, da pomagajo mladi kongoški vojski, da se organizira. Ko bo vlada Konga mnenja, da pomoč ni več potrebna, bo zahtevala od Hammarskjoelda, naj čete umakne. Na vprašanje, ali bo zahteval sovjetsko gospodarsko pomoč, je Lumumba odgovoril: »Za ljudstvo Konga je sovjetsko ljudstvo kakor drugi, i-deološka vprašanja nas ne zanimajo. Naš pozitivni nevtra-lizem nam nalaga, da se poj gajamo z vsako državo, Ki ne pride k nam, da bi nam vsilila nadvlado.* Izjavil je še, da Kongo s simpatijo sledi borbi alžirskega ljudstva za neodvisnost in ga želi moralno podpirati. Na koncu je še izjavil, da ga je Hammarskjoeld obvestil, da ne bo štedil z napori, da deseže hiter umik belgijskih čet, in da bo v takem razpoloženju odpotoval v Bruselj. Vrhovni poveljnik varnostnih sil OZN Van Horn je danes odločno zanikal izjave, ki mu jih je pripisal angleški tisk. Londonski list «Daily Mail* je namreč pisal, da je Van Horn izjavil, da bodo sile OZN kmalu prišle v Ka-tango, in sicer takoj ko bo imel dovolj vojakov na raz-polago. Van Horn je zanikal tudi pisanje ameriškega tiska, češ da se pripravlja kompromisni načrt glede Katange, na podlagi katerega bi Združeni narodi poslali v Katango simbolično predstavništvo in bi belgijske čete bile pooblaščene ostati tam. «Premikamo se dan za dnem, je izjavil Van Horn, in nimamo nobenega jasnega načrta, kar se tiče Katange. Vsekakor je Katan-ga na koncu seznama vprašanj, ki morajo imeti prednost pri reševanju* Van Horn je poudaril, da je Katanga sestavni del združenega Konga, ponovil pa je, da sedaj ni še nobenega načrta glede tega. Predsednik pokrajinske vlade Katange Combe pa je ponovil, da si bodo morale čete OZN odpreti pot z boji, če bodo hotele priti v Katango. Dejal je, da «ne razume«, čemu naj bi čete OZN prišle v Katango. «Toda če bi prišle, bi morale streljati proti četam Katange.# Na koncu je izjavil, da je «dobil zagotovila«, da čete OZN ne bodo prišle v Katango. Predstavnik OZN je danes sporočil, da bo do srede v Kongu devet tisoč vojakov OZN. Sedaj jih je 7133. Jutri pričakujejo prihod 1200 do 1500 etiopskih vojakov. Iz Švedske, Norveške, Jugoslavije, Brazilije in morda tudi iz Argentine Pa pričakujejo prihod pilotov. Sile OZN imajo sedaj v Kongu devet letal «Dakota» (CD-3), dva helikopterja in dve mali letali. Dodal je, da OZN nima sedaj odnosov s Katango ali poročil od tam. Poudaril pa je, da mu ni nič znanega, dg bi Hammarskjoeld nameraval obiskati Elisa-bethville. Predsednik belgijske Eyskens je po vlade izjavil, da je belgijska vlada posredovala pri OZN z zahtevo, naj pozove generala Van Horna, naj opusti politične izjave. Ta protest se nanaša na intervju, o katerem trdi londonski list «Daily Mail«, da ga je general podal njegovemu dopisniku. Evskens je dalje izjavil, da vlada v Katangi red in ta »tega ne bi mogli reči glede ostalega dela Konga.« Izjavil je tudi, da Belgija še dalje vodi intenzivno diplomatsko akcijo pri OZN, pri NATO in pri številnih drugih državah. Južnoafriški list «The Star« iz Johannesburga piše, da so Belgijci pred razglasitvijo neodvisnosti Konga odnesli v Bruselj petnajst ton. zlatih rezerv. List dodaja, da se ne ve za usodo teh zlatih rezerv, ki pripadajo Kongu. Belgijci so pred razglasitvijo neodvisnosti Konga to deželo dobesedno oropali in so se na vse načine trudili, da ustvarijo čim večjo zmedo. Ker So 'imeli Belgijci Vse gospodarstvo v rokah, so z ukinitvijo gospodarske dejavnosti povzročili veliko število brezposelnih. Vsi belgijski zdravniki so odšli in v vsem Kongu ni niti enega domačega zdravnika, ker domačinom ni bil študij dovoljen. Značilne so tudi določbe v vladnem programu, ki je bil objavljen v soboto. Program določa, da bo odpravljena sleherna rasna diskriminacija, ki je veljala ves čas kolonialnega režima. Prav tako bodo odpravili prekupčevanje z mladimi dekleti, ki so jih potem prisilili, da stopijo v zakon Razen tega je kongoški mi- nister za informacije Kaša-mura včeraj objavil številne podatke, ki kažejo, da so Belgijci tisti, in ne prebivalstvo Konga, kakor trdijo Belgij. ci, ki so izvrševali grozodejstva in pokole. Kašamura je izjavil, da se je v letih kolonizacije prebivalstvo Konga skrčilo na polovico. Belgijci so posiljevali tamkajšnje ženske. Belgijski zakoni pa so določali, da je treba odsekati roke moškim in ženskam, ki pri nabiranju gumijeve smole niso dovolj rentirali. »Celo po razglasitvi neodvisnosti so belgijski častniki žalili in posiljevali domače ženske v okraju Maniema. Prebivalci v Kin-du, Kasongu, Lokandu in Lu-butu pa so še nedavno preizkusili barbarstvo in surovost ljudi, ki se označujejo za kulturne,« je dodal minister. iiiiifiniiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Lodge ponavlja obtožbe proti SZ o sestrelitvi letala «RB-47» nad mednarodnimi vodami Predložil je resolucijo, s katero predlaga, naj zadevo razišče posebna komisija ■ Kuznjecov je predlog zavrnil ■ Včeraj so vrnili truplo ameriškega pilota Palma NEW YORK, 25. — V zvezi z ameriškim letalom «RB-47», ki je bilo sestreljeno 1. julija nad sovjetskimi teritorialnimi vodami, je ameriški delegat predložil danes resolucijo v Varnostnem svetu, ki priporoča vladama SZ in ZDA, naj začneta potrebne korake za rešitev sporov v zvezi s tem letalom, in to s pomočjo preiskave, ki naj jo izvede komisija članov, ki naj bi jih določili obe vladi, in vlada ali oblast, ki bi bili sprejemljivi za obe omenjeni vladi. Komisija bi morala preiskati incident, s tem da bi pregledala zadevno področje, morebitne ostanke letala in zaslišala preostale člane posadke ali druge priče. Ce se ta rešitev ne bi zdela sprejemljiva, bi zadevo predložili mednarodnemu sodišču. Ameriški delegat Cabot Lodge je v dolgem govoru pobijal sovjetske trditve, da je bilo letalo sestreljeno nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. Predložil je razne grafikone in druge dokumente v zvezi z letenjem letala z angleškega oporišča Brize Norton do trenutka, ko ga je sestrelilo sovjetsko lovsko letalo. Lodge je dejal, da je letalo vršilo elektromagnetna opazovanja in da je stalno letelo nad mednarodnimi vodami. Dodal je, da je letalo imelo samo dva »obrambna* topova in ni imelo »ofenzivnega* orožja. Lodge je pobijal sovjetski opis dogodka in je dejal, da se je letalu približalo sovjetsko lovsko letalo, še preden je prišlo do tečke oddaljene, 50 milj severno od rta Svjatoj sos. Sovjetsko lovsko letalo je pritiskalo na ameriško letalo in ga je skušalo prisiliti, da krene s poti in pride v sovjetski letalski prostor. »Sovjetsko lovsko letalo,* je nadaljeval Lodge, »je uspelo I prisiliti naše letalo, da je kre-vlade I nilc s svoje poti, in zakas-današnji seji niti njegov obrat proti seve- rovzhodu. Toda ni mu uspelo piisiliti ga, da bi prišlo v sovjetski zračni prostor.* Trdil je, da je to dokazano na podlagi ameriških znanstvenih instrumentov, s katerimi so sledili letalu ves čas njegovega letenja. Ko se je letalo obrnilo, se je najbolj približalo sovjetskemu ozemlju, in sicer na trideset milj od skrajne točke polotoka Kanin. Dvajset minut potem, in sicer v času, ko je sovjetska nota sporočila, da je bilo letalo uničeno, je bilo letalo oddaljeno 200 milj od rta Svjatoj nos, t. j. zelo daleč od sovjetskih teritorialnih voda. Lodge je nadaljeval: »SZ je izvršila premišljeno dejanje nad mednarodnimi vodami. Zadeva je sama na sebi dovolj resna, toda stvar se je še bolj poslabšala s poznejšimi trditvami sovjetske vlade. Zato je upravičeno vprašati se, kaj je za temi nezakonitimi dejanji in za temi predrznimi trditvami, ki prihajajo iz Kremlja in ki smo jih slišali pred tem svetom.* Lodge je dejal, da bi bile ZDA upravičene zahtevati od Varnostnega sveta, naj »obsodi ta napad in naj zahteva od SZ takojšnje plačilo odškodnine*. »Toda v uparlju, da bo Varnostni svet lahko prepričal SZ, aa opusti svoje stališče, zahtevamo enostavno, naj Varnostni svet kot prvi korak zahteva od SZ, da sprejme nepristransko preiskavo.* Lodge je potrdil, na je bilo ameriško letalo opremljeno z najmodernejšimi sistemi plovbe. »Zato ni imela po- sadka nobenega vzroka, kreniti z določene poti. Razen tega je imela posadka navodila. da mora preden se približa na manj kakor 75 milj sovjetskemu ozemlju, izvršiti poseben pregled, da ugotovi točno delovanje radarskih na- prav. Ti ukrepi so posledica dejstva, ker je Sovjetska zveza v preteklosti pritegnila letala proti svojim mejam.* Sovjetski delegat Kuznjecov je v odgovoru poudaril, aa grafikoni, ki jih je predložil Lodge, niso prepričljivi. Obtožil je Lodgea, da »s cinizmom in hinavščino* izkorišča žalost družinskih članov žrtev in ujetnikov. Zavrnil je ameriški predlog, naj se imenuje preiskovalna komisija, »ker bi to samo še bolj zapletlo vprašanje, medtem ko gre za to, da se obsodi ameriški napad*. Britanski delegat Dixon je podprl ameriško tezo in je piotestiral zaradi sovjetskih opozoril državam, ki imajo ameriška oporišča na svojem ozemlju. Dodal je, da namerava Velika Britanija »izpolniti obveznosti kot članica NATO*. Nadaljeval je: »Ze dclgo časa vemo za izvidni-ške polete sovjetskih letal za zbiranje informacij. Razlika med temi poleti in poleti za hodnih letal je v tem, da mi nimamo navade sestreljevati letala nad mednarodnimi vodami.* Dixon je omenil tudi navzočnost sovjetskih ribiških ladij in podmornic v bližini angleških teritorialnih voda med manevri britanske mornarice. Tudi francoski delegat je pcdprl ameriško tezo in dejal, da SZ dokazuje, da je obsedena po zatrjevanih napadalnih dejanjih*. Dodal je, da sovjetske obtožbe ne temeljijo na zadostnih dokazih. Po govoru francoskega delegata je bila seja odložena na jutri popoldne. V Moskvi pa so sovjetske oblasti izročile danes ameriškim predsta /nikom truplo kapitana tVilliarda Palma, ki je vodil letalo »RB-47*. Truplo so pripeljali z nizozemskim letalom v Amsterdam, od tu pa ga bodo odpeljali z ameriškim vojaškim letalom v Washington. žitev s primernimi jamstvi. Glede Kube ponavlja izjava izjave Eisenhowerja, da ZDA ne bodo dovolile, da bi se na zahodni polobli «vsidrala vlada, ki bi jo nadzorovali komunisti«. Vojaška pomoč tujim državam se bo nadaljevala «na ravni, ki bo potrebna za kolektivno varnost«. Države Latinske A-merike, Afrike, Srednjega vzhoda in Azije se pozivajo, naj u-stvarjajo regionaine skupine /.a pripravo načrtov za njih gospodarski in kulturni razvoj. Platforma poudarja, da se bodo ZDA trudile v OZN za o-hranitev miru, in dodaja, '1& je «vlada ZDA pod upravo predsednika Eisenhovverja :n podpredsednika Nixona pokazala, da je odločnost nasproti grožnji za napad najzanesljivejša obramba miru«. Izjava ponavlja že tolikokrat ponovljene Eisenhowerjeve izjave, da bo republikanski stranka «uporabila vs« miroljubna sredstva, da pomaea raznim državam v jetništvu. da dosežejo neodvisnost, to se pravi svojo svobodo do življenja, vere in vesti«. «Za na*, nadaljuje izjava, ni dokončno podjarmljenje narodov Madžarske, Poljske, Vzhodne Nemčije, Ro-munije, CSR, Albanije, Bolgarije, Letonske, Litvanske. Estonske in drugih držav, ki so bile svoj čas svobodne in se n'-so odrekle misli, da se bodo ti narodi epet vladali kot svobodni narodi«. Izjava zatem govori o «g!n-balni ofenzivi komunizma« :n o «sovjeiski prevratni politik: na svetu«. V zvezi z Eisenhowerjevimi predlogi predlaga izjava Združenim narodom, naj dajo pobudo za ustvaritev pravnega instrumenta za miroljubno up> rahljanje vesoljstval Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da je predsednik Eisenhovver zadovoljen s tistim delom programa, ki je posvečen obrambi. Današnji «New York Times« piše, da je newyorški guverner Rockefeller predlagal, naj ZDA podpirajo ustanovitev treh glavnih konfederacij držav: severnoatlantsko konfederacijo, konfederacijo zahodne poloble in afriško konfederacijo. Dopisnik omenjenega lista James Reston piše, da je Rockefeller predlagal naslednje tri možnosti ločenih konfederacij: 1. Severnoatlantska konfederacija, ki bi imela naslednje naloge: a) nuditi na gospodarskem področju širši okvir, v katerem naj bi delovali aa rešitev sedanjega spora med šestimi in sedmimi; b) končno uresničenje «svobodne konkurence in svobodne trgovine« na celotnem področju; c) iskati večjo enotnost oboroženih sil v vsej skupnosti; to enotnost bi ZDA lahko priznale v razvojni fazi, s tem da bi postavile jedrsko orožje pod poveljstvo NATO; d) razdeliti med zahodnimi bogatejšimi državami bremena gospodarske in tehnične pomoči nezadostno razvitim področjem; e) priprava izvedljivih razorožitvenih programov, o katerih bi se lahko pogajali s Sovjetsko zvezo. 2. Konfederacija zahodne poloble z naslednjimi smotri: a) omogočiti neke vrste Marshallovega načrta za Latinsko A-meriko in zatem delovati za dolgoročen industrijski razvoj in ustvaritev področja svobodne izmenjave na tej polobli; b) podpiranje agrarnih reforni na tej polobli v vseh tistih primerih, «kjer je ta potrebna«; c) pospešiti povečanje števila univerz na polobli; d) načeti nujna socialna vprašanja, kakor je n. pr. finansiranje obširnega programa zidanja stanovanj po nizkih cenah na mestnih področjih, ki se naglo razvijajo. 3. Afriška konfederacija, ki bi morala sodelovati s severnoatlantsko konfederacijo, da se na afriški celini, ki je sedaj V naglem razvoju, prepreči zmeda. «»-------- Debre o «udarni sili» PARIZ, 25. — Predsednik vlade Debre je v narodni skupščini ponovil zahtevo, naj velike zahodne države^ skupno pripravijo svojo politično linijo o glavnin vprašanjih sveta. Debre je govoril o nevernosti »preizkušanja s'le» me(I Vzhodom in Zahodom ter o »sovjetski nepopustljivosti« in je zatem govoril o Kongu. Dejal je, da je Belgija imela pravico »ščititi v Kongu ogrožene bele državljane«. Pripomnil je, da «obtožbe o napadu proti Belgiji in celo proti drugim državam atlantskega zavezništva pomenijo ne samo potvarjanje dejstev, temveč tudi zastrupljanje ozračja in oviranja povratka miru«. Debre je omenil znano «u-darno silo«, ki jo mora Francija imeti. Dejal je, da je francoska vlada odločena ustvariti »svojo udarno silo« «kljub močni reakciji proti temu bodisi v notranjosti kakor v inozemstvu«. Davi je o zunanji politiki poročal pred komisijo skupščine zunanji minister de Mur* ville. BUDIMPEŠTA, 25. — Tu so se danes začela pogajanja med jugoslovansko in madžarsko vladno delegacijo o sklenitvi dolgoročnega gospodarskega sporazuma med Madžarsko m Jugoslavijo z* dobo do 1965. Vreme včeraj: n-aJviSja temperatura 23.5, najnižja 14.5, ob 19. uri 22.1. Zračni tlak 1013.6, rahlo pade, veter zahodnik 3 km. vlage 59 odst., n«bo jasno, morje mirno, temperatura morja 21.6. tržaški dnevnik Danes, TOREK, 26. Julija Ana Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.41. Dolžina dneva 15. Luna vzide ob 7.18 in zatone ob 20.3'-Jutri. snEDA, 27. Julila Natalija Svečane proslave na županstvih v Nabrežini. Miljoh in Dolini 25. julij, zgodovinska obletnica padca fašizma V Nabrežini je bila slavnostna seja občinskega sveta - Svečanost v sejni dvorani miljskega občinskega sveta in protifašistično zborovanje na trgu - Sprejem na dolinskem županstvu Sinoči so na izredni seji de-1 občinskemu svetu, da priso-insko-nabrežinskeea občinske-• stvuie seii tudi številna ,i». vinsko-nabrežinskega občinske' ga sveta svečano proslavili 17. obletnico padca fašizma. Podžupan Albin Skrk, ki je v odsotnosti župana vodil sejo, je po kratkem uvodu podal besedo odborniku Markoviču, ki je dejal: «Sedemnajst let je minilo od padca proslulega Mussolinijevega režima — zločinskega fašizma, ki je v petindvajsetih letih svoje vladavine povzročil nepopisno gorje italijanskemu narodu. Kruti bič fašizma smo občutili skozi četrt stoletja še prav posebno mi, Slovenci, nad katerimi je propadli režim divjal s še večjo krutostjo: hotel nas je zbrisati z obličja zemlje, vendar se mu to ni posrečilo. Tisoče naših rojakov je fašizem zaprl v ječe, poslal v taborišča in jih sodil pred zloglasnim Posebnim sodiščem. Bazoviški junaki, Gortan iz Istre, Bratuž iz Gorice, Tomažič, Kolarič in še toliko drugih — so nam še ve'’-n živa slika grozodejstev fa a. .mo z nacizmom je fašizem sprožil drugo svetovno vojno, ki je povzročila nepopisno gorje in razdejanje. Zato je povsem naravno, da se še z živimi občutki spominjamo 25. julija — zgodovinske obletnice padca fašizma. Ta datum pomeni za vse demokratično ljudstvo dejansko začetek nove dobe, pomeni obnovitev svobodnega življenja. In zato je tudi pravilno, da smo se mi, od ljudstva izvoljeni predstavniki, spomnili te obletnice in jo postavili na dnevni red današnje svečane seje, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki partizanskega gibanja, ki je dalo odločilen doprinos — v krvi in žrtvah — za zlom fašizma. Ko proslavljamo zgodovinsko obletnico pa ne moremo in ne smemo pozabiti, da še vedno obstajajo ostanki fašizma, ki so celo podpirali zadnjo vlado. Prelita kri delovnih ljudi v Reggio Emilii, na Siciliji in žrtve, ki so padle v teh mestih, narekujejo nam vsem — ne glede na politično prepričanje — da ostanemo tudi v bodoče enotni in budni proti vsakemu poskusu povratka starega ali novega fašizma. Zato naj bo tudi današnja proslava doprinos vse naše občina za skupno stvar demokracije, bratstva in mirnega sožitja pri nas in v svetu«. Po govoru odbornika Markoviča je v italijanščini spregovoril odbornik Oliva, potem pa j* podžupan sporočil •mtiitHniiiifiifiriiiimiiiiNiiitiitiitiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiitiiiiu Uspela stavka v opekarni Jutri stavka v železarni V opekarni pri Orehu stavkali skoraj stoodstotno - Poziv pokrajinskega tajništva FIOM Pleskarji za obnovitev delovne pogodbe panstva in se ga je udeležilo nad 250 povabljencev. Prisotni so bili tudi predstavniki ANPI ter Zveze bivših partizanov iz Trsta. Bivše partizane in goste je pozdravil župan Dušan Lovri-ha, ki je v kratkem nagovoru prikazal pomen obletnice padca fašizma ter obudil spomin na leta vojne, ko so se partizani z orožjem v rokah borili proti fašistom. Omenil je tudi sedanji politični položaj v Italiji ter v tej zvezi poudaril nujnost borbe proti onim si- lam, ki bi hotele vzpostaviti fašistični režim. Sprejem je trajal od 19. do 20.30. Med zakusko je igral dolinski kvintet narodne in partizanske pesmi ter s tem pripomogel k še bolj svečanemu vzdušju. stvuje seji tudi številna delegacija bivših partizanov m političnih preganjencev. Res je bil občinstvu namenjen prostor popolnoma zaseden in namesto petčlanske delegacije je na sejo prišlo več kot dvajset bivših partizanov in političnih preganjencev. Občinski svet in občinstvo je nato z enominutnim molkom počastilo spomin vseh o-nih, ki so padli v borbi proti fašizmu. Po končani seji je občinski odbor sprejel delegacijo bivših partizanov in političnih preganjencev, ki so se dalj časa zadržali na županstvu. Svečana obletnica padca fašizma je bila tudi v sejni dvorani miljskega občinskega sveta, kjer je imel priložnostni govor miljski župan Pacco, potem pa je bilo na trgu uspelo antifašistično zborovanje. Ob obletnici padca fašizma pa je dolinski občinski upravni odbor priredil v nedeljo sprejem bivšim partizanom, partizanskim vdovam in vojnim sirotam ter političnim preganjancem. Sprejem je bil S sprejema bivših partizanov, vdov in sirot padlih in političnih preganjancev na dolin- v sejni dvorani dolinskega žu- skem županstvu ............................................................................ S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Obrambno ministrstvo jo prepovedalo slovenske lepake vzdolž državne ceste Ogorčenje občinskih svetovalcev zaradi diskriminacijskih navodil tržaškega vojaškega urada - Soglasno odobrena protestna resolucija Na sinočnji izredni seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta so svetovalci svečano proslavili obletnico padca fašizma — o čemer poročamo na drugem mestu — poleg tega pa so razpravljali o še nekaterih drugih vprašanjih. Med temi je bilo nedvomno najvažnejše poročilo odbornika Draga Legiše o zadevi, ki je vzbudila v občinskem svetu hudo, a povsem razumljivo >n upravičeno reakcijo. Zadeva, ki je tako razburila občinske svetovalce, ima svoj izvor v pismu, ki ga je naborni urad tržaškega vojaškega okrožja poslal devinsko-nabrežinski občini. Pismo je podpisal poveljnik vojaškega okrožja polkovnik Pietro La-carelli, začenja se pa takole: «S priloženim pismom dostavljam 20 lepakov ministr- V petek bo po vsej državi stavka delavcev, ki so zaposleni v opekarnah. Sindikalne organizacije so napovedale 24-urno stavko, da bi s tem dosegle začetek pogajanj za novo delovno pogodbo. Na Tržaškem sta se sindikalni organizaciji te stroke dogovorili s prizadetimi delavci, da bi stavkali nekaj dni prej. Tako se je začela stavka v opekarni Valda-dige pri Orehu včeraj ob 6. uri. Delavci bodo spet začeli z delom danes ob 6, uri. Kakor poroča tajništvo sindikata Fil-lea . CGIL, so se stavke udeležili vsi delavci, razen štirih stavkokazov. To pomeni, da je stavka popolnoma uspela, saj je v omenjeni opekarni zaposlenih približno 70 delavcev. Delavci v opekarni pri Orehu so stavkali v okviru vsedržavne stavke za začetek poga- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI »-11. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 589 PODRUŽNICA GORICA UUca S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglati se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat janj za novo delovno pogodbo, razen tega pa tudi za pogajanja o nagradah in zato, da bi vodstvo izboljšalo sanitarne naprave. Jutri ob 6. urj pa se bo začela 24-urna stavka v vseh železarskih obratih ILVA, ki io je napovedala Zveza kovinarjev CGIL. Stavke se bodo seveda udeležili tudi delavci železarne ILVA v Skednju, k’ so na svojem sestanku v četrtek razpravljali o svojem položaju in o glavnih zahtevah, da se izboljšajo njihove delovne in gmotne razmere v železarni, v vsem sklopu ILVA in v železarski stroki sploh. Med delavci obratov ILVA vlada veliko nezadovoljstvo zaradi njihovih ekonomskih razmer in delovnih pogojev, česar je krivo vodstvo, ki se ne zmeni za upravičene zahteve delavcev ip za zboljšanje ter modernizacijo naprav. Delovna storilnost v obratih ILVA se je mnogo zvišala, delavci pa niso do sedaj od tega nič i-meli. Delavci poudarjajo, se posebno, da je treba izboljšati akordne dodatke in zvišati odstotke nagrad delavcem izven produkcije, ki so posredno povezani z akordi. Vsi delavci se zavedajo, da je nujno potrebno okrepiti e-notnost ter preprečiti nakane delodajalcev, da bi vodili ločena pogajanja. Pokrajinsko tajništvo FIOM poudarja v proglasu, ki ga je naslovilo na delavce železarne ILVA, da je potrebna odločna in krepka borba, ki bo prisilila vodstvo obratov ILVA, da spremeni svoje dosedanje stališče. Kot primer navaja zmago delavcev v Piombinu, ki so dosegli kolikor toliko zadovolj v uspeh in priznanje svojih za- htev. , . Danes s£ bodo nadaljevala pogajanja z delodajalci in sindikalnimi predstavniki pleskar-jev za obnovitev delovne pogodbe. Jutri ob 18.30 pa bo na sedežu sindikata v Ul. Ponda-res skupščina pleskarjev, na kateri bodo sindikalni predstavniki poročali o poteku, o-ziroma izidu pogajanj. Ravnatelj tržaške RAI odlikovan s komendo Predsednik italijanske republike je za posebne zasluge odlikoval ravnatelja tržaškega radia inž. Guida Candussi-ja z redom komende. Novemu komendatorju čestitamo! stva za obrambo in vojsko, s katerimi se poziva pod orožje III. skupina mladeničev letnika 1838, ter 2 lepaka v slovenskem jeziku, ki sta dobesedna prevoda prvih. Vsi omenjeni lepaki morajo biti nalepljeni v prvih urah dne 4.6.1960. Ze v naprej pa vas obveščamo kot izhaja iz ukazov ministrstva za o-brambo in vojsko — da ne bomo dopuščali lepljenja lepakov v slovenskem jeziku vzdolž državne ceste, medtem ko je treba v drugih predelih občine lepake v slovenskem jeziku nalepiti poleg izvirnih v italijanskem jeziku.» Pismo ima nato še nekaj vrstic z navodili, kako naj se lepljenje tehnično izvede. Odbornik Drago Legiša je v uvodu svojega poročila dejal, da mu je žal, ker mora načeti to važno in delikatno vprašanje prav na dan obletnice padca fašizma. Potem ko je prebral pismo vojaškega urada, je odbornik najprej izrazil ogorčenje nad njegovo vsebino, zlasti nad stavkom, ki prepoveduje lepljenje slovenskih lepakov vzdolž državne ceste, to je od Stivana do Sesljana. Pri analizi pisma je ugotovil štiri bistvene točke: njegova vsebina je enakovredna grožnji, vendar je protizakonita, kajti vojaški urad ne more diktirati svojih ukazov civilni upravi. Prepoved, ki jo vsebuje pismo, pomeni nadalje grob napad na pravice slovenskega prebivalstva. Krši člen republiške ustave in je v ostrem nasprotju z nedvoumnimi določili Posebnega statuta, ki je priložen Londonskemu memorandumu. Zato je odbornik D. Legiša v imenu občinskega odbora prebral protestno resolucijo, potem pa je podžupan Skrk odprl razpravo. Prvi je spregovoril odbornik Oliva, ki je kot občan italijanske narodnosti izrazil svoje ogorčenje nad takim ravnanjem in ga ostro obsodil, saj moti razumevanje in mirno sožitje med prebivalstvom obeh narodnosti. Svetovalec Ado Visintin je ugotovil, da je pismo huda provokacija ter je vprašal, kako more polkovnik, ki ga je podpisal, izdajati taka protizakonita povelja, ki posegajo v oblast civilne uprave?! Odbornik Markovič je navedel, da je fašizem najprej prepovedal slovensko tiskano besedo, potem jezik in vse, kar je bilo slovenskega. Ali ni to, kar danes počenjajo z nami, za las podobno onemu, kar so počenjali v preteklosti, se je vprašal govornik in dodal, da ljudstvo, slovensko in italijansko, ne bo nikoli dopustilo, da bi se izvajali taki fašističnim podobni ukazi. Svetovalec Srečko Colja pa je obudil spomine na letta, ko so fašisti zažigali slovenske knjige in mučili ljudi z oljem. Ta doba je minila, vendar so še ljudje, ki menijo, da lahko počenjajo kar hočejo. Mi smo pokazali vso našo dobro voljo, je dejal tov. Colja, da bi pozabili na preteklost in ustvarili kar najboljše odnose s prebivalci italijanske narodnosti, tudi zato, ker menimo, da je to naša dolžnost. Najboljši dokaz temu je prav naš občinski svet oziroma vzdušje, ki vlada v njem. Dobili smo svečana zagotovila, je nadaljeval govornik, od bivšega predsednika vlade in verjetno sedanjega notranjega ministra Scelbe, da bodo naše pravice zajamčene. Kaj veljajo ta zagotovila?! Po dolgi razpravi je podžupan dal resolucijo na glasovanje in je bila soglasno sprejeta. Resolucija, ki jo bodo poslali predsedniku vlade, obrambnemu ministru, vladnemu generalnemu komisarju, tržaškim poslancem (razen fašističnemu) in mešanemu odboru za zaščito manjšin — pravi: «Občinski svet občine Devin-Nabrežina zbran na izredni seji dne 25. julija 1960 je proučil pismo tržaškega vojaškega okrožja — urad za nabore z dne 3. 6. 1960, s katerim je bilo občinski upravi dostavljenih — z nalogo, da jih nalepi — 20 lepakov v italijanskem jeziku in 2 lepaka v slovenskem jeziku, ki se nanašajo na vpoklic pod orož. je III. skupine mladeničev letnika 1938. Sklicujoč se na ukaze ministrstva za obrambo in vojsko je v pismu rečeno, «da ne bo dopuščeno lepljenje lepakov v slovenskem jeziku vzdolž državne ceste*. Upoštevajoč, da so omenjeni »ukazi* ne samo protizakoniti, temveč predstavljajo očiten napad na slovensko prebivalstvo naše občine; upoštevajoč, da ti ukazi gro. bo kršijo pravice, ki so potrjene v členu 6 republiške u-stave in tiste, ki jih vsebuje sporazum o soglasju, podpisan v Londonu dne 5. 10. 1954 — s katerim je še posebej zajamčena uporaba obeh jezikov, slovenskega in italijanskega v vseh javnih aktih naše občine; upoštevajoč nadalje, da sporazum ne predvideva nobene izjeme za državne ceste in Z vžigalnikom si je razmesaril Mladenič je iz neprevidnosti začel tolči po vžigalniku, ki je eksplodiral da ta vodi skozi naselja, v katerih prebivajo tudi Slovenci, in da le-ti predstavljajo večino stalnega prebivalstva; občinski svet na osnovi tega ugotavlja neutemeljenost ukazov ministrštva za obrambo in vojsko, po katerih bi Tiskovna konferenca Združenja stanovanjskih upravičencev Združenje stanovanjskih u-pravičencev priredi jutri ob 18.30 v dvorani trgovinske zbornice v Ulici S. Nicold 7 tiskovno konferenco, na kateri bo vsedržavni svetnik Roc-co govoril o podaljšanju zapore nad najemninami ter o ureditvi prostih najemnin. V poročilu bo predavatelj obra-ložil zlasti razne zakonske o-snutke o teh vprašanjih. Potresni sunek Tržaški geofizikalni zavod je včeraj ob 12.23 zabeležil močan potresni sunek, ki je bil nekje 750 km daleč od našega mesta. Tržaški znanstveniki na mednarodnem geofizikalnem kongresu Včeraj so odpotovali v Hel-sinki na mednarodni geofizikalni kongres ravnatelj tržaškega geofizikalnega zavoda prof. Morelli, prof. Picotti, prof. Marussi in prof. Caputo, ki bodo tam poročali o svojih meritvah in opazovanjih na Jadranskem morju in v kra-ških jamah. in napovedani poviški šolskih taks Rektor tržaške univerze prof. Origone je včeraj sprejel na razgovor izvoljene predstavnike . tržaških visokošolcev, ki so mu izrazili zaskrbljenost študentov spričo napovedanih poviškov šolskih taks in so ga zaprosili za podrobnejše podatke o tej zadevi, da bi jo lahko proučili. -»> « • Nerodno sta padla delavec in kmet Ko jc včeraj popoldne 53-letni Dušan Cossi iz Ul. Mat-teotti 26 hotel skočiti na o- bilo treba nalepiti 20 lepakov 'balni cesti * tovornika, se mu Obračun letošnjega tržaškega velesejma 155.000 obiskovalcev 1.083 razstavil a vcev Največ blaga je prodala Jugoslavija, in sicer za 291.767.545 lir Prodaja blaga se je letos zmanjšala za okrog 50 odstotkov v italijanskem jeziku in le 2 v slovenščini. Občinski svet — prepričan, da tolmači ogorčenost vsega prebivalstva — protestira proti takim dejanjem ter poziva tržaško vojaško okrožje, da prekliče ukrepe, ki 'jih vsebuje omenjeno pismo; opozarja ministrstvo ža o-brambo in vojsko na potrebo preureditve svojih ukazov in odredb, da bodo v skladu s čl. 6 ustave in določili posebnega statuta londonskega sporazuma. Končno še enkrat nujno poziva vladnega generalnega komisarja za tržaško področje, da podvzame vse potrebne ukrepe, ki naj zagotovijo u-veljavitev ustavnih določil in določil posebnega statuta*. je spotaknilo in je nerodno padel na tla z višine 2 m. Pri tem se je pobil po kolenih in si verjetno tudi nalomil nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 7 do 20 dni. Cossi je bil zaposlen pri SELADU in se je ponesrečil na delu. * • * Včeraj popoldne je 37-letni Edvard Kralj iz Trebč št. 188 imel opravka na svojem travniku, pa je hotel skočiti z zida, a je imel smolo. Nerodno je padel z višine 2 m in se pobil ter ranil po glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da se bo moral zdraviti dober teden. Včeraj zvečer so predstavniki tržaškega mednarodnega velesejma na sestanku z novinarji, podali tehnične rezultate te tržaške manifestacije. Skupno število vseh obiskovalcev je doseglo 155.000 enot. Kar se tiče inozemskih obiskovalcev ki tvorijo približno 10 odstotkov celotnega števila, jih je 25 odst. iz Avstrije, 25 odst. iz Jugoslavije, ostali del sestavljajo Nemci, Švicarji, Argentinci, Francozi. Libanonci, Turki, Grki, Egipčani (ZAR) in Malta. Razstavljavci pa se zvrstijo, v odstotkih, po sledečem redu: Italijani 596, ali 55 odst., inozemci 487, ali 45 odst. Lestvica v pogledu sodelovanja raznih držav pa je naslednja; Avstrija 170 razstavljavcev, Jugoslavija 61, ZDA 51, Kamerun 30, Libanon 28, Japonska 26, Slonokoščena o-bala 18, Zahodna Nemčija 17, Francija 12. Sledijo Brazilija, Norveška, Holandska, Kuba itd. z nižjimi številkami. Lestvica raznih blagovnih skupin pa kaže sledečo sliko: 114 razstavljavcev, ali 10,5 odstotka, je prikazalo izdelke mizarske stroke, opreme stanovanj, razsvetljevanja itd., 223 razstavljavcev, ali 20,6 odst., se je predstavilo z raznimi električnimi gospodinjski, mi stroji, sanitarnimi izdelki itd.; živilska industrija, vina, likerji itd. so sodelovali s 152 razstavljavci odnosno 14 odst; mehanična, elektromehanična, orodna, motonavtična industrija pa so bile prisotne s 121 razstavljavci ali 11,2 odst. Sledijo razne industrijske panoge, kot posebna motorna vozila, motorji, kolesa, pomorska. železniška in zračna prevozna sredstva, obrt, kemična industrija, kmetijstvo, tekstilna industrija itd., z nižjimi števili razstavljavcev. Kar se tiče obiskovalcev je treba poudariti, da se je njihovo število v odnosu do lanskega leta precej zvišalo. Ko se je namreč lani vršil tržaški velesejem, je bil položaj kar se tiče mestnega gospodarstva zelo težak, ker so bile tedaj v teku razne stavke. Letos se je položaj zboljšal in tudi z bližnje Furlanije in beneške dežele je bil : dotok obiskovalčev razmeroma zelo dober. Tudi iz Istre in Krasa, ki sta v teritorialnem območju videmskega sporazuma, je bil obisk zadovoljiv. Glede obiskovalcev je treba poudariti še enkrat, da še vedno prednjačita Avstrija in Jugoslavija. Letošnjo izjemo pa predstavljajo brez dvoma nekatere nove neodvisne afriške države kot Slonokoščena obala, Kamerun in Gabon. Brez dvoma te države vidi- jo v Trstu možno odskočno desko za razprodajo svojih proizvodov v srednjem delu Evrope. Glede inozemskih razstavljavcev je treba zabeležiti še sovjetsko sodelovanje na razstavi lesa, ki bi lahko imelo v bodočnosti zelo dobre perspektive. Tudi Brazilija se je začela zanimati za ta sektor. Na koncu moramo še o-meniti, da je Jugoslavija prodala največ blaga, in sicer za 291,767. 545 lir. « s - iiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiitii tiiiiiiiiiiii iiiiiiiii iiiiiiiiHiniiiiiiii n iMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiintiitmiii im,|,n,m,mirnim,mnitimiiiiiiimmiiHiiiiiuinniii Izročitev ključev stanovalcem 143 stanovanj INA-Ca za uslužbence plovnih družb P IN Župan dr. Franzil je dejal, da je treba dati pomorščakom tudi novih ladij Huda nesreča se je pripetila v nedeljo zjutraj nekemu 16-letnemu mladeniču, ki je neprevidno vrtel po rokah vžigalnik za razstrelivo. Nenadoma je nevarni predmet eksplodiral ter ga ni na srečo hudo ranil. Do eksplozije Je prišlo okoli 9. ure. Pietro Facchin iz Seljana 59 je vzel dva vžigalnika, ki sta bila za točilno mizo v gostilni Carli, ki jo ima v najemu njegov oče. Predmeta je bil izročil gostilničarju v soboto zvečer neki delavec ter mu naročil, naj ju preda nekemu njegovemu tovarišu. Mladi Facchin je šel z vžigalnikom na dvorišče, ki je za gostilno, ter je začel tolči s kamnom po enemu. Vžigalnik je seveda eksplo- Včeraj so na Kjadinu nad Rocolom izročili 143 družinam upravnih uslužbencev in pomorščakov plovnih družb FIN, to je »Tržaškega Lloyda», ter družb »Italia* in «Adriatica», 143 stanovanj, zgrajenih s sredstvi iz sklada INA-Casa. Stanovanja imajo po dve do pet sob, kuhinjo, pralnico, shrambo in kopalnico s straniščem. Vseh ’1 hiš je postavljenih na zelo razglednem prostoru, ki obsega skupno 15.000 kv. m površine. Ceremonije so se udeležili razni predstavniki oblasti, med katerimi župan dr. Franzil, podprefekta dr. Pasino in dr. Cappon, odbornik dr. Sferco za pokrajino itd. Najprej je posvetil hiše in na kratko spregovoril škof San-tin, za njim je tehnični ravnatelj INA-Casa inž. Carlo Bongiovanni orisal smotre te ustanove, nato pa je imel predsednik Tržaškega Lloyda admiral Capponi otvoritveni govor. Rekel je, da je izročitev ključev novih stanovanj pravi praznik za tržaško pomorstvo, saj pomeni udoben dom zlasti za pomorščake še mnogo več, kot za ljudi drugih poklicev, ki niso tako često ločeni od družin. Finmare je dosegla, da lahko porabi za zidanje osebja plovnih družb PIN vse prispevke INA-Casa, zbrane v svojem okviru ter da sama neposredno skrbi za zidanje hiš iz tega sklada. Po drugi strani pa še neposredno prispeva, za kritje viška stroškov, ki so potrebni, da se zgradijo udobnejša stanovanja, kot se sicer zidajo v okviru INA-Casa. V prvih sedmih letih obstoja zakona INA-Casa (1949—1956) so sezidali v raznih italijanskih mestih za uslužbence plovnih družb PIN 298 stanovanj. V Trstu so se začele lahko zidati sfanova-nja INA-Casa šele v drugem sedemletju 1956—1963 veljavnosti tega zakona («zakona »Fanfani*), toda pomorščaki niso zaradi tega nič izgubili, kajti vse prispevke tržaških pomorščakov so iz drugih mest poslali v Trst, tako da | se je nabralo 430 milijonov I 16-letnemu Ivanu j lir; Finmare pa je prispevala ! 1 nadaljnjih 30 milijonov lir.4 diral ter mu hudo poškodoval levi palec in razmesaril dva člena na drugem in tretjem prstu iste roke. Nekaj drobcev ga je ranilo tudi v desno stegno ter v desno roko. Na II. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti kakih 20 dni. Tatovi v kopališčih V kopališčih «Topolino» v Barkovljah si tatvine sledijo druga za drugo. V prvem kopališču so okradli Francesca La Fato iz Ulice Brunner 3. Iz hlačnega žepa so mu odnesli listnico z raznimi dokumenti in 500 lirami. V drugem pa so odnesli li-lnico dokumenti Sivcu. Skupno s temi stanovanji in s tistimi, ki so v gradnji, je doslej Finmare poskrbela za 858 stanovanj s 4.396 prostori s skupnim izdatkom 2 milijard in 300 milijonov lir, od katerih je Finmare prispevala 200 milijonov, V imenu pomorščakov in uradnikov plovnih družb se je zahvalil ravnatelj tržaške podružnice družbe »Italia* Suttora. Zadnji je spregovoril župan dr. Franzil, ki je omenil, da so se čule kritike na račun občinske uprave in Acegata, ker ni bilo pravočasno poskrbljeno za razne priključke. Zatem je dejal, da je lepo in prav, da se poskrbijo pomorščakom stanovanja, toda dati jim je treba tudi ladje. Na te besede so prisotni pomorščaki in njihovi svojci močno zaploskali, kar je spravilo župana malce v zadrego, in pristavil je, da je vlada sicer poskrbela za ladje, da pa je treba še več. Rekel je, da prebivalci tega okoliša tudi godrnjajo, ker še sedaj ni zgrajena cesta iz Ro-cola do Lovca, tako da bi lahko vozil do novih hiš filo-bus št. 11 in s tem razbremenil avtobus, ki vozi skozi Sv. Alojzij do Katinare. Zgraditi je ireba namreč samo še 350 metrov ceste, za to pa primanjkuje denarja, ker bo treba podreti tudi nekaj hiš. Občina pa je zadolžena in nima sredstev. Zato bi moral pač komisariat povečati prispevek za kritje občinskega primanjkljaja, ali pa se bo moralo delo opraviti v okviru javnih del gospodarskega načrta. Končno je dejal, da bi morali sezidati tako lepe hiše tudi za druge stroke in izrazil upanje, da bo nova vlada stalno imela pred očmi gradnjo stanovanj, zlasti ker nosi tudi zadevni zakon ime po Fanfaniju. Končno je podprefekt dr. Cappon prerezal _ tribarvni trak, ravnatelj deželnega u-rada za delo dr. Tarentini — Troiani pa je izročil družinam ključe novih stanovanj. ifapL. JMHp Izročitev ključev stanovalcem novih hiš, ki jih Je zgradila ustanova INA-Casa za pomorščake plovnih družb PIN Samomor s plinom Berta Rabusin-Lissi si je v zgodnjih urah pretekle nedelje vzela življenje s plinom. Zenska, ki je stanovala v Domus Civica 9, je verjetno napravila samomor zaradi živčne krize. Živela je sama, menda v revščini. Da se je v njenem stanovanju nekaj hudega, zgodilo, je opazil hišni vratar, ki je začutil, da je pred stanovanjskimi vrati močno zaudarjalo Po plinu. Trkal je in klical Lissijevo, toda ženska mu ni odgovorila. Poklical je nato policijske agente, ki so vlomili vrata ter našli Lissijevo na postelji. Bila je že mrtva, a iz pipe je še vedno uhajal plin. Smrt je nastopila verjetno kakih 10 ur prej. - —«»----- Kuharica se je oparila V kuhinji zdravilišča v Nabrežini se je včeraj dopoldne hudo oparila 19-letna kub ska pomočnica Ada K®? iz Lonjerske teste 22, ki jo sprejeli na dermotoio oddelek in se bo morala z viti od 20 do 30 dni. Ada J nesla posodo vrele kave. v je nerodno padla in vroC?.,:ne va ji je povzročila opek■ I. in II. stopnje po pr«B košu in nogah. Umrl je motorist ki se je ponesrečil pod Kontovelom Tullio Davanzo, star 3* ' iz Križa 392, se je bil v deljo 17. t. m. težko P®"' (( čil na Furlanski cesti, k® je z motorjem peljal ®°tv Zaradi nastalih komplikac J Davanzo umrl predvčeraj* J zjutraj nekaj čez osmo f Bilo je okoli polnoči dene nedelje, ko ae je P" nik peljal domov. Na Kot}**'! (v bližini kontovelske ce) je trčil po strani » ^ avto, ki mu je prihajal j sproti. Kljuka na ayt°n»° ^ skih vratih se mu je g(, ko zapičila v levo stegno-zen tega si je zlomil tudi gnenico. ai V bolnišnici so menili, da se bo moral r ti dva meseca. Toda zja j da je hotela, da je prej u PRISPEVAJTE 2A DIJAŠKO MATICO! Borštanska mladina priredi v nedeljo 31. t. m. od 18. do 24. ure In v ponedeljek od 20. do 24. ure Tradicionalno šagro Igra DOLINSKI KVINTET VLJUDNO VABLJENI Odprte so tudi domače o s m i c e 3symboccoooco^^ ( PREnSTMK IVIA GRADU ) Jutri ob 21. uri bo na gradu koncert lahke glasbe z orkestrom Tržaške filharmonije. Dirigiral bo Heinz Lambrecht: sodelovali bodo sopranistka I-na Dressel, sopranistka Herta Fischer in tenor Rudolf Christ. Na programu so: Johann in Josep Strauss, Oscar Strauss, Offenbach, Ziehrer, Lehan, von Suppe, Fucik, Millocker, Krai-sler, Hauberger, Zeller, Sie-czynski, Helmesberger. Danes začetek prodaje vstopnic v Pasaži Protti. tlllltftllllflllt It Hill Itlllllllll Ulili tltlllllll III lili OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. in 25. julija se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 20 cseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 70-letni Giovanni Sosson, 76-letma Stefania Snidar vd. Moschem, 54-letna Rosa Viel por. Manfe, 76-letna Maria Visintin vd. Prega-rz, 47-Ietna Eufemta Furlanich por. Zugna, 67-letna Angela Di narte por. Bregar, 31-letni Giuseppe Busatto 57-!etni Ludvig Lindle, 28-letna Maria Barut, Štiriinpetdesetletna Maria Con«, 61-letn! Albino Fabrls. 85-letna Elisa Spanio por. Penso. 48-letni Lodov-ioo Sossi, 85-letnl Olivo Tmc-btan, 66-letni Giovanni Canziani, 83-letna Amelia Rosa, 76-letna Teresa Stecchigna vd. Stecchigna. 47-letni Marco Mačehi, 38-letni Tulilo Davanzo in 3 dni star Alberto Slrotich. KINO Fenice 16.00 «Zakon brzostrel Ezcelsior 16.00 «Napad ns dalcanal*. James Cagney. Filodrammatico Zaprto ^ Grattacielo 16.00 »Krinka tn^ valra« Tf»rKnirr>lor. * valca*. Quinn. Supercinema Technicolor. 16.00 »Na pr««4 življenja*. , vir Arcobaleno 16.00 »Scotlao0 dov vohun*. --osti' Aurora 16.30 «Od tu do veC Alabarda 16.30 «Apokalips* meni reki*. Clnemascop*. color. Anita Ekberg. (O Capitol 16.30 »Zbudi me, K”BC1-končano*. Cinemascope, color. Harnle Kovači. , t Garibaldi 15.30 »Zadnja 8 Warlocku». R. Widmark. Fonda. '''TOi„aftf Cristallo 16.30 «Kluipbdy * ster* Im pero 16.30 »Mišje tehnicolor. ., »ilF Italia 16.30 «Te bom reiil«- Uf Alfreda Hitchkocka. Pečk, Ingrid Bergman. , f Moderno 16.00 »Razbelje®! sek», technicolor. V. Sn«*,- t Massimo 16.30 «Ali Baba “ I razbojnikov*. Technicow Mario Montez. Viale 16.00 »Napad iz v*®11’,. Vlttorio Veneto 16.30 »Lukni* , Marconi 16.30 »Krvava cinemascope, technicolor. P Savona 16.00 «5 pennyi*v’' Kaje, technicolor. , . tfi Odeon 16.00 »Amazonski Rhonda Fleming. Astra 16.30 »Osvajalec Mon*° LETNI KINO Marconi 2015 Glel zgoraj Garibaldi 20. in 22.: G1*J "Ll* Skedenj 20.30 »Operacija r* neža», G. Grant, T. Curto- KINO ŠKEDE^j predvaja danes 26. *■ '"j z začetkom ob I9'4'.lflJ ob 20.30 na prostem erscija ste) t (Operazione sottove: Igrata: Gary Grant Tony Curtis. Cena: 130 in 1** |lf emamnrnm predvaja danes, 26. t. m. z začetkom ob 18. uri f!,0! Technicolor Manina* dekle brez tančic (Manina, ragazza senza veli) BRIGITTE BARDOT ( Šolske vesti ) VPISOVANJE V SLOVENSKO SREDNJO SOLO PRI SV. JAKOBU Ravnateljstvo Državne srednje šole pri Sv. Jakobu sporoča učencem vseh razredov, da se lahko vpišejo v šolo do 25. septembra. Vpisati se morajo tudi tisti učenci, ki so opravili sprejemni izpit. Izgublj i eno Neka stara ženska iz Bovca (Jugoslavija) je pretekli torek izgubila na poti med Trgom sv. Antona in Trgom Garibaldi 20.000 lir (v štirih bankovcih po 5.000 lir) In prosi morebitnega poštenega najditelja, da ji denar vrne. Morebitni najditelj naj sporoči o svoji najdbi našemu u-redništvu, Trst, Ulica Montec-chi št. 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM-A1 Camello Urevorea XX. septembra 4; Godina, i'rg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsmo 9 (Rojan); Ver nart, Tri Valmaora 10: Vielmetti. trg 12. 'končni PREDEN GRESTU NA DOPU‘ se naročite na PRIMORSKI DNEVNI11 Pošljemo vam <* ji katerikoli kraji v inozemstvo. 11-4 « • » V naročnina - Telefonirajte na št. ^ j Nenadoma nas je z® zapustila naša draga Baru) Nlarija Žalostno vest naznanj*)°j)|«f Marija, oče Josip, brat* j/ Jan in Vincenc, sestri » Ig in Laura ter ostalo s°r Pogreb nepozabne ob 18. uri iz mrtvašnice g/ glavne bolnišnice na " lišče v Dolini. Dolina, 26. julija Slaba usluga italijanski javnosti Čudna «zgodovina> balkanskih držav Tostijev prevod Ristehueberjeve knjige «Storia dei Paesi balcanici» Ameiieo Tosti je docent v°iaške zgodovine na rim-p univerzi. Izdal je kma-vf. po drugi svetovni vojni njeno zgodovino v dveh zvezkih, nato pa 1956. leta 'e yto.Ha del nostro Tem-PO 1900-1950» (Rizzoli - Mi-nno). Letos je izšel njegov prevod francoske knjige ,,en,e Ristelhueberja pod aslovgm «Storia dei pae-S! oalcanici» - Cappelli. Nočemo se spuščati v kri-j. ..o oceno te poslednje ie boli publici-rtka kot pa strogo znan-fi.Tio zgodovinsko delo, pisano z neko simpatijo do Srbov in Jugoslovanov sploh. , Samo nekaj pripomb in vprašanj. Ali ni nekaj tragičnega 7em, da mora Italija, neposredna soseda Jugoslavija m Balkana, sprejeti zgo-ovino balkanskih držav ~ rofc Francoza, ki je an, da je v zgodovini in r jsernljepisju zelo slabo podkovan? in Amedeo To-,da).e prevod z vsemi ‘Jaijepisnimi in zgodovin-irni napakami kot n. pr.: Jugoslaviji je bil dodeljen ču e 77i Julijske Bene-le obenem s pristaniščem ura (ki je hn0 prekršče-v Titograd), str. 484.» Italijan lahko torej zve, Bu {stra ni del Julijslte čpy, e?lie' marveč od nje lori Z’ ?lede Z^ra - Za-,)nJJ.a podo morali Jugoslo-ijJJJ. selc odločati, ker že ri Ai- Pograd v črni gona rf KJuQ°slavija je šele JvPi svetovni vojni, da rti m branila ogroženo lin mesto, dobila ozem-(str ^,so 7n Dravo*, z r - C71*' UH-' ^.Kranjsko krh A ano ie 1D41 po so-medt Paveliea dobil Rim, nekrm ko ie Nemčija a-452)a,a Slovenijo* (stran Kri' ■ Pu zvemo, da sta rn>v-slca In Slovenija dve sllcni pokrajini. docent63’ gospod A. Tosti, na r vojaške zgodovine ko nmski slabo univerzi, tudi ta- oh»T'T”“ Pozna zemljepis pokrajin Italije J ja! n Slovenija, Dalmaci-čije ’ Ce-1° Julijske Bene- t0°^o, kar bi omenil, je in ? Itultjanskem prevo-Thiuhi Priimke in imena tm■» i posti v francoski talijlJlpc7jI- Kako naj I-liu ■ sedaj izgovarja eve-ken„,0uPani> (str. 54) veli-(str župana, «Ourosch> (drUai7>. Itd. — Uroša stni T )e «Ourosch» po-^ «Hourosch» (str. 59) (str ?Uchan — Dušana Up-' , Itd.) eVoucatchi-ali t • 64) — Vukašin, Tari-, U^7 wMourad» — Mu-V* -A 4>>hPot ekspedicije prvega dne V) 2. dan — Prvi poskus (razpoka) @ 2. dan — Drugi poskus (lijak) Prvi prelaz skozi ledenik Drugi prelaz skozi ledenik iladla trti teloviziiti Torek, 36. julij« 15»«« Radio Trst A zaiik; 17.50: «Drugi o nas« — pregled mnenj in sodb tujega lr«°L Jutranja' glasba; 11.30: tiska o Jugoslaviji; 18.00: Pre- Slovenija 8.05: Jutranji spored solisliC- ^e2°bvezno drc»:ž od vse- nos RL; 19.00: Orkester Johny- ne sglasbe; 8.30: Europa Ex- £rvs°d; 12.10: Za vsakogar ne- ja Douglasa; 19.30: Prenos RL; press; 9.00: Poje mladinski 12.45: V svetu kulture; 22.15: Igra Chu Berry z orke- mešani zbor gimnazije Celje; J:55: Orkester Arman>r Scia- strom; 22.35: Glasba za lahko 9.20: Koncertirajo Rimski vir- ttii. 13'3°: Glasba po žel.ah; noč. tuozi; 10.10; Radi Jih posluša- (iiiSj Pesem in ples; 18.00: Ra- Str'Upj univerza - Tone Penko: mamila in nasladila; Nacionalni program 6.30; Vreme za ribiče; 7.00: Jisk ^rUt ................. ..................................... Utr? 1 Glast>e,u kaleidoskop; 19.: Jutranja glasba; 11.55: Komor- Pet pevcev - pet popevk; 12.40: te; 11.30: Oddaja za otroke; 12.00: Soldaške narodne pesmi; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: 19 jnnk| iz znanosti" in” tehnike; na glašbaj' 12.10: Pojejo: Toni Pisani zvoki z Dravskega po- tane 1 Skladbe Bedricha Sme- Cucchiara, Isabella Fedeli, Giu- lja; 13 30: Naši 0P«rm pevci Sp. In Antonina Dvoraka; 20.: seppe Negrom; 13.30: Operna pred mikrofonom; 14.10: Kmee- p. ’ 20.30: Večer ž Norrle glasba; 16.00: «La Fentce« — ka godba vam igra; 14.35: Na- in pi’?rjem. Philom Nicolljem beneško gledališče (Gimarosa ši poslušalci " P®* vanJ° S»ndonom; 21.00; Poto- in Rossini); 16.30: Zgodovina zdravlja.,o, 15,^1 R tem v du ba "a Mars: radijska zgod- Sinje obale; 18.00: Kompleks ru in molu, 16.00; Listi iz do- 21-45: Jugoslovanske rit- Valdamibrini-Bassrv 18.30: Pes- maCe književnosti; 16.20: Prea- no..ne Popevke; 22.00: Umet- mi raznih dežel; 19.00: Glas de- stavljamo vam znamenite orke- lint in življenje - Jože Peter- Iavcev; 19.30: Orkestra Les stre; 17.20: Parada plošč; 18.00: čelo *Pra'bce stele in njegovo Brovvna In Mlchela Legranda; Zanimivosti iz znanosti in teh- 2215 <. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dobro preštudirajte zadevo, preden se je lotite. Večet v družbi r drago osebo vas bo popolnoma zadovoljil. Prehodno nerazpoloženje zaradi glavobola. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odkrita izmenjava misli vam bo pomagala rešiti na videz nerešljiv problem. Organizirajte dobro vaš delovni dan. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) HOROSKOP ZA DANES__ Ne boste utegnili zaključiti dela, ki ste ga začeli, vendar ponitite jutii. Odi-.čne senti mentalne perspektive. Zdravje izboljšano. DEVICA tod 23. do 22. 9.) Važen dan; ne pustite si izmakniti ugodne poslovne priložnosti. Nepričakovan dogodek bo vrnil družinski mir. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Utrujenost vas ovira pri profesionalnem delu. V srčnih zadevah se obeta mnogo dobrega. Motnje v prebavnih organih. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne kujte maščeval- STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zaradi časovnega nesporazuma boste utrpeli gmotno škodo. V družini vse v naj- lepšem redu. , KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne bojte se iskati pomoči, če vam primanjkuje finančnih sredstev. Zanimajte se za probleme drugih, toda ne bodite vsiljivi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne gojite pretiranih iluzij. V družinskih odnosih je potrebna vaša popustljivost. Pazite na zdravje otrok. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaše teorije boste lahko »-veljavili samo z odločnostjo. Ne kvarite družbe z dolgočasjem. V ljubezni mnogo sreče. Torej psihološka drama? Vsekakor je to prav ono, v čemer se Kavčič počuti kot v svojem pravem bistvu. Sicer pa nosi scenarij na sebi pečat določenih režiserskih prepričanj, ker je šel poleg Ro-žančevih tudi skozi njegove roke. ... Gledano v celoti njemu (Kavčiču) je težko dati kakršno koli resno pripombo na področju poklica, režije, igre in fotografije. Vedno smo priče zanesljivi korektnosti, izza katere stojijo tu in tam daleko večje ambicije. Kavčič jih po pravici ne prikriva, ne zanemarja v korist lažjih rešitev. Nedvomno je to nekaj, kar zasluži vsako spoštovanje, čeprav se zdi posebno nerazumljiva določena monotonija njegovega filma, neka hladnost, neka praznina. Toda vzporedno z eno pomanjk. ljivostjo hodi pogosto tudi druga in tako je prišlo tudi do delne konfuzije v odnosih njegovih junakov, ki jo je povzročila precej napačna filozofija o stanju in položaju, v katerem se nahajajo. Kavčiču tako preostaja, da v bodočnosti polaka več paž-nje na boljše vzklajanje svojih prihodnjih stvaritev, da jih morda izpopolni z globljo, toplejšo strastjo. Ni se mu treba več truditi, da si pribori zaupanje, to mu je že uspelo. Daleko važnejša stvar človeka njegovega znanja in njegovega talenta mora biti odslej samo stremljenje, da ustvari delo, ki bo v celoti lahko zaslužilo integralnejše priznanje, neko resnično delo, za katero je treba Kavčiču vsekakor nuditi možnost. Iz njegovega izključno moškega igralskega ansambla bi bilo nepravično postavljali koga pred ostale. Enako priznanje zaslužijo Lojze Rozman, Stane Potokar, Branko Pleša, Jožko Lukeš, Drago Makuc, Arnold Tovar-nik, Milan Srdoč in drugi. Isto velja tudi za glasbo Alojza Srebotnjaka, posebno pa za fotografijo Franceta Cerarja. «Vjesnik» »Akcija« je morda najbolj pesimistično delo po vojni kar smo jih ustvarili in je prav zaradi tega film, ki vodi k mnogim razmišljanjem. Na poti njegove ideologije ostaja vrsta nerešenih in nejasnih problemov, kjer je fabulistična nejasnost ne kaj, kar se lahko očita. Toda važneje je nekaj drugega — gre ali ne gre za neko, kolikor toliko objektivno in zgodovinsko sliko časa. ... K filmu «Akcija» pristopamo prvenstveno kot k delu, ki se je rodilo zelo resno in z določeno režijsko zasnovo, kot k filmu, ki predstavlja novo režisersko | ime. Scenarij vsebuje dve drami, drami situacij, ki se razvijala vzporedno in se na koncu združita v skupno akcijo brez zanesljive nade na uspeh. V dramaturškem pogledu je scenarist Marjan Rožanc pogrešil, ker je v primerjanju dveh dram dal dejansko slično verzijo ene in iste rituacije ter je z vnašanjem vrste oseb, od ka. terih vsaka predstavlja problem zase, onemogočil režiserju, da vse te osebe dovolj osvetli. Tako se bo marsikaj zdelo nerazumljivo in nepojasnjeno, kar se kaže kot delna in izsiljena psihološka drama. Preveč poenostavljeni dialogi ne bodo mnogo pomagali gledalcu, da opraviči avtorje v očitni skrbi do iskanja najslabših strani človeške psihe. Jane Kavčič je ustvaril tako likovno kot stilistično zanimiv film. Prizadeval si je uporabljati enostavna sredstva, toda vsaka mizsnsce-na in vsak detajl je rezultat določenega študija. Ta film je delan studiozno in solidno in morda je določena intelektualistična nota pogoj rezultata, ki bo vsekakor imel pozorno publiko v ožjem krogu gledalcev. Snematelj France Cerar je ustvaril zelo dobro fotografijo z nekaterimi novimi rešitvami v kompoziciji kadrov in v vizuelnem pogledu je ta film zelo zanimiv. Na žalost projekcija v Areni nikakor ni zadovoljila in je celotni vtis o filmu bil zaradi tega oslabljen. V igralski skupini smo našli znana imena; Branka Plešo, Lojzeta Rozmana, Milana Srdoča, Nikolo Popoviča, Stanka Potokarja in druge. Najbolj impresivno vlogo je ustvaril Lojze Rozman. Glasba Alojza Srebotnjaka je od. govarjala celotni atmosferi filma.« Kulturne drobtine od tu i Znamenite osebnosti XX. stoletja Izdajateljsko podjetje Col-loquium-Verlag v Berlinu izdaja že dalj časa posebno biblioteko ((Malih biografij velikih sodobnikov». V izredno lepi grafični opremi so se e tej biblioteki pojavile biografije Le Corbusiera, Davida Ben Guriona, Ernesta He-mingtvatja, Berta Brechta, Bele Bartoka, Pabla Picassa, Thomasa Manna in drugih poznanih osebnosti in predstavnikov kulturnega, političnega in družbenega življenja. Kot poslednja v tej seriji je nedavno izšla knjiga o G. G. Jungu, katere avtor je književnik Herbert Gottschalk, ki je tudi avtor lepe monografije o Jugoslaviji in prevajalec pesmi Dobriše Cesariča v nemščino. Gottschalku je uspelo na 96 straneh teksta prikazati izčrpno ne samo delo in osebnost, temveč tudi znanstvene rezultate velikega švicarskega zdravnika in psihologa Junga. Mednarodni festival v Erlangenu Na mednarodnem študentskem festivalu, ki bo od 27. t. m. do 6. avgusta v nemškem mestu Erlangen, bo poleg 15 študentskih umetniških ansamblov iz skoraj vseh evropskih držav sodelovalo tudi Študentsko eksperimentalno kazal iste iz Zagreba. Člani tega gledališča bodo nastopili z Držičevo komedijo »Dundo M aro j e*. Primer portugalskega pisatelja Aquilina Ribeira Vidni portugalski pisatelj 74-letni Aguilino Ribeiro, član Akademije znanosti v Lizboni, bivši predsednik Društra portugalskih pisateljev, član akademije v Bahiji (Brazilija) in Hispano Societg v Neto Yorku je bil preganjan in obtožen zaradi svojega zadnjega romana eVolkovi rjovi jo«, v katerem slika življenje in položaj portugalskih kmetov. Tožilec je zahteval za Ribeira osem let zapora. V zvezi s tem so številni pisatelji iz raznih držav naslovili na portugalsko vlado svoje proteste. Nedavno so portugalski pisatelji v pismu Švedski akademiji predlagali Aquilina Ribeiro kot kandidata za Nobelovo nagrado. Glasbeni festival v Salzburgu V nedeljo se je v navzočnosti predsednika republike dr. Schaerfa začel tradicionalni glasbeni festival v Salzburgu. V teku pettedenskega festivala bo ivzedenih 94 o-pernih in gledaliških predstav ter instrumentalnih in vokalnih koncertov. Pozornost vzbuja nedavno dovršeno gledališko poslopje, delno vgrajeno v visoko strmo steno v središču mesta z modernim o-drom in zelo akustično največjo avstrijsko dvorano, v kateri je 2300 sedežev. Gostovanje zagrebških solistov je bito zaradi prometne nesreče dirigenta Janigra odpovedano. Novi Celinejev škandal Novi roman znanega nacističnega kolaboracionista L. F. Celineja «Sever» je v francoski javnosti odjeknil kot pravi škandal. «Sever» je nadaljevanje predhodnega Celine, jev ega romana «Iz enega mesta v drugos, v katerem je opisana usoda francoskih kolaboracionistov, ki so bežali pred osvoboditvijo. V strahu pred zasluženo kaznijo je z njimi bežal tudi Celine. V romanu «Seven je prikazana atmosfera kolektivne panike in histeričnosti teh brodolomcev Hitlerjeve «Nove Evrope». Celine v tem delu nadaljuje s svojimi nebogljenimi psovkami tudi proti vsemu, kar je napredno in človečansko. Nov jugoslovanski film V Cačku so začeli snemati nov film aPrvi meščani malega mesta*. Dejansko gre za prikazovanje življenjt nekega predsednika občine v malem mestu in o neki ljubezni. Glavni zaplet je boj med dolžnostjo in ljubeznijo. Režiser filma je Piriša Djordjevič. V glavnih vlogah nastopajo Rade Markovič, Ljuba Tadič, Milivoje Živa-novič, Viktor Starčič, Jelena Jovanovič, Mija Aleksič in drugi znani umetniki Potopis o Jugoslaviji v arabščini Publicist m novinar iz ZAR Farag Goubran, ki se je lani mudil v Jugoslaviji, je objavil novo izpopolnjeno izdajo svoje knjige «Pridite z menoj, da vidite Jugoslavijo». Glavni del knjige je potopis, drugi del pa je posvečen vprašanjem družbenega eiste-ma v Jugoslavrj*,. ki so posebno zanimiva za arabske dežele. Objavlja tudi izčrpne podatke o perspektivah ekonomskega razvoja Jugoslavije. Knjiga, ki je tiskana v biblioteki »Snet kakor ga uidimo«, je lepo ilustrirana in pisana v preprostem ljudskem jeziku. Islandski znanstvenik — romanopisec Bjorne Bjornson, islandski znanstveni delavec — strokovnjak za srednjeveško slikarstvo, je dalj časa na severu svoje države proučeval slike iz XV. stoletja. Ta proučevanja so mu dala zamisel za roman. Bjornson, ki se doslej nikoli ni ukvarjal s književnostjo, je tako napisal zgodovinski roman z naslovom eZima, v kateri je grajena trdnjava». Zgodba romana se dogaja v letih 1483-85, to je v dobi spopada med Anglijo in Dansko zaradi Islanda. Roman je bil nagrajen na natečaju Islandskega sveta za kulturo. Doživel je naklado 5006 izvodov, kar je ogromno, saj štye Island komaj 170.006 prebivalcev. Goriško-beneški dnevnik V nedeljo dopoldne v Ronkah Veličastno zborovanje odporniškega gibanja ob obletnici padca fašizma Predlog za spremembo uradnega naziva «Ronchi dei legionari v Ronchi deliIsonzo» boljši dokaz, kako živ in močan je v Italiji protifašistični duh, in da pri nas ni mogoče voditi politike, ne da bi se upoštevala volja in potrebe prebivalstva. Ob tej priliki s0 se govorniki dotaknili tudi zamisli fašistično usmerjenih ljudi, ki bi po vsi sili radi postavili v Ronkah spomenik Gabrielu D’Annunziu, osvajalcu jugoslovanskega ozemlja v prvi svetovni vojni. Na tem shodu je bil sprejet važen sklep, da se sedanji uradni naziv «Ronchi dei Le-gionaris spremeni v «Ronchi dell’Isonzo». Predstavniki od- V nedeljo dopoldne so v Ronkah proslavili 25. julij, obletnico padca fašizma, s partizanskim zborovanjem na glavnem trgu, ki ga je organizirala skupina svojcev padlih partizanov. Na ta shod je prišlo več partizanskih delegacij, županov in poslanec Raffaele Franco. Svojo solidarnost so pismeno sporočili nekateri poslanci in partizanski poveljniki. Ob tej priliki je nastopila godba na pihala, ki je z igranjem državne himne, kakor tudi partizanskih pesmi, zelo povzdignila razpoloženje in dala prireditvi svojstven pečat. Najprej so se oddolžili spominu padlih partizanov z enominutnim molkom, potem pa so se zvrstili na govorniškem odru bivši senator Antonio Tambarin, ronški župan Tullio Trevisan, partizanski povelj-z-iks Candido Grassi-Verdi in garibaldinski poveljnik Mario Lizzero-Andrea. Vsi govorniki so poudarili, da so dogodki v Genovi, Rimu, Reggio Emilii in po drugih italijanskih mestih naj- ■niitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinniiin V Brdih je padala toča vendar ni povzročila škode Včeraj dopoldne sta se v St. Mavru poročila članica Narodnega gledališča iz Trsta Bogdana Bratuš in gledališki igralec Anton Petje iz Slovenije. Novoporočen-cema iz srca čestitajo vsi prijatelji in znanci; čestitkam se pridružuje tudi na°e uredništvo. Spet je odpadla izvolitev goriške «miss» in folklorna prireditev v Steverjanu V nedeljo popoldne je Goriško zajela huda nevihta, ki je prišla precej nenadoma. Z njo je padlo v Brdih tudi nekaj toče, vendar na srečo ni bila velika in zato tudi ni povzročila škode. Prekrižala je račune odboru za izvolitev najlepše goriške mladenke, organizatorjem folklorne prireditve v Steverjanu, pa vsem tistim številnim izletnikom, ki so morali dolge ure vedriti, preden se je spadalo, da so lahko nadaljevali pot proti domu. Tam okoli 8. ure zvečer, po kakšnih treh urah dežja, se je spet zjasnilo; postalo pa je zelo hladno, da je bil kot jeseni površnik neobhodno potreben. Ugotavljanje poletnega stanja prebivalstva Goriško županstvo nam je sporočilo, da je osrednji statistični zavod v Rimu pripravil poletni program trimesečnega ugotavljanja stanja delovnih sil. Z žrebom so izbrali 81 goriških družin, ki jih bodo pooblaščeni strokovnjaki obiskali v obdobju od 23. do 3(\ julija. Poizvedbo bodo istočasno o-pravill v okoli 1400 občinah. Ker bodo podatki, ki jih bodo pooblaščeni uradniki zbrali pri posameznih družinah, elpžili u-gotavljanju socialnega stanja prebivalstva, se izžrebane družine prosijo, da bi dale resnične podatke. €»------ Zaradi počitnic zaprte trgovine Objavljamo imena trgovin fn obdobje, ko bodo te trgovine zaprte popoldne zaradi poletnih počitnic: Mikluš Diodata, Pevma, od 1. do 81. avgusta; Primo Bres-san, Gradiška, Ul. Battisti št. 12, od 22. do 25. avgusta; Car-mela Perco, Ul. Leoni št. 7 od 8. do 26. avgusta; Franco Furlan, Ločnik od 8. do 26. avgusta; Bonifacio Morasutti, Gradiška, Trg Marconi od 18. do 29. julija in od 1. do 12. avgusta; Goriška zadruga, Ul. Don Bosco 46, od 8. do 26. avgusta, Marija Gabas Ul. Tor-riani št. 2 od 8. do 26. avgusta, Josip Komavli, Ul. Don Bosco od 8. do 26. avgusta, Pekarna Maria Visintin, Ul. Baiamonti št. 2, od 25. do 29. julija in od 1. do 31. avgusta; drogerija Ultimo Furlan, Ločnik od 8. do 26. avgusta. Cel dan bodo zaprte naslednje trgovine; Luciano Valli, železnina, Ul. Mazzini št. 9, od 13. do 20. avgusta; Giovan-ni Macuz, mesnica, Korzo Ver. di, od 2. do lo. avgusta, trgovina čevljev Bruno Mian & Carla, Korzo Italija št. 9, od 16. do 21. avgusta. Sovodenjci premagali iz Mirna V nedeljo popoldne je bilo na sovodenjskem nogometnem igrišču prijateljsko srečanje med domačo ekipo in «Adrio» 1* Mirna, ki se je zaključilo z zmago domačih z rezultatom 5:4 (1:1). Sovodenjska ekipa je bila okrepljena z Grattonijem iz Ločnika, ki je imel veliko zaslugo za zmago, saj je sam na mestu srednjega napadalca zabil tri gole. Ostala dva sta zabila Petejan in Vižintin I. Prvi gol so zabili gostje, potem pa so domačini izenačili in vseskozi vodili, nekaj časa celo z razliko dveh golov. Zaradi dežja je bilo gledalcev bolj malo pa tudi igrišče je bilo razmočeno, tako da je bilo žogo zelo težko obvladati. V prvem polčasu so morali celo za kakšne četrt ure prekiniti igro, ker je premočno deževalo. Pred začetkom igre sta si kapetana moštev izmenjala čestitke in rože. Sodijo, da bo povratna tekma 7. avgusta na mirenskem igrišču. porniškega gibanja so predlagali spremembo naslova zaradi tega, da bi se mesto opralo sramote, ki mu jo je D’Annunzio pripravil s tem pohodom, ki se je začel v Ronkah. Umrl je Jožef Cotič Včeraj proti večeru so na sovodenjskem pokopališču pokopali ob veliki udeležbi vaščanov 76-letnega Jožefa Cotiča, po domače Tenača, ki je povsem nenadoma umrl v nedeljo popoldne na svojem domu v bližini cerkve. Pokojnik je bil dolgo let preglednik živine in je bil kmetovalcem na razpolago ob vseh urah. Zlasti veliko jim je pomagal med vojno, ko je bilo nadzorstvo nad živino zelo poostreno. Zapustil je ženo, sina in štiri hčere, same odrasle otroke. Naj mu bo lahka domača gruda, prizadeti družini pa izražamo naše sožalje. «»------ Z orožniške postaje v bolnišnico Uslužbenci Zelenega križa so ob 15.30 odpeljali z orožniške postaje v Steverjanu v civilno bolnišnico v Gorico 44-letno Josipino Pin s Sovence 10. V bolnišnici So ji ugotovili udarce po raznih delih telesa. Rane so ji obvezali in jo poslali domov. Kakor se vse vidi, je poškodbe zadobila v nekem prepiru s sorodniki. «»------ Kolesar iz Števerjana se je poškodoval Ob 7.15 je padel s kolesom 44-letni Mario Dornik s Križišča 18 v Steverjanu. Padel je, ko se je peljal na delo. Ranil se je po levi strani o-braza, rokah in nogah. Z rešilnim avtomobilom So ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga obvezali, potem pa domov. tc»---------------- Kino v Gorici VERDI. Zaprt. VITTORIA. 17.00: «Praskajoča mačka«, F. Arnold, H. Frank. CENTRALE. 17.00: «Crni bes«, J. Mc Crea, M. Blanchard, v barvah. MODERNO. 17.00: «On tat, o-na tatica«, A. Sordi. DEŽURNA* LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bas-si Raštel št. 26, tel. 33-49. Prometna nesreča pri Villessah Zaradi poškodb na glavi je motociklist Včeraj kmalu po polnoči sta v Villessah, in sicer na mostu čez reko Ter, padla z motociklom 48-letni Augusto Nocent iz Ogleja št. 4 ter 49-letni Isidoro Nocent iz Cervi-gnana. Mimoidoči so ponesrečencema takoj nudili pomoč la poskrbeli, da so ju z zasebnima avtomobiloma prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici. Motociklista sta imela zelo hude poškodbe, zaradi katerih je Avgusto Nocent o-koli 1.20 umrl. Imel je nam- reč udrto čelo, poškodbe možganov in številne rane po glavi in telesu, lsidoru No-centu so zdravniki ugotovili rano na desni strani čela in številne rane po telesu, pridržali s0 si prognozo. Vzroki nesreče niso znani, ker ni bilo na cesti očividcev. Na kraj nesreče so prišli orožniki iz Villess. Ker ni dal prednosti je povzročil trčenje Včeraj ob 19.30 sta se na križišču Ul. Aquileia in Ul. Lungo Isonzo, to je pred mostom IX. avgusta, zaletela dva skuterista, ker eden izmed njiju ni spoštoval predpisov o prednosti. 29-letni delavec Gino Capo-rale rojen v Čedadu in sedaj stanujoč v St. Lovrencu, se je peljal na malem motorčku Bianchi po Ul. Aquileia proti mostu. Z mosta pa se je pripeljal na motorju 36-let-ni mehanik Angel Hribernik rojen v Kanalu in sedaj stanujoč na Svetogorski cesti 78 v Gorici. K0 je pripeljal na križišče, bi se Hribernik moral ustaviti, namesto tega pa je zapeljal v Ul. Lungo Isonzo in s tem zakrivil nesrečo. Pri trčenju sta oba motociklista padla na tla z vozil in se tudi precej poškodovala. Z rešilnim avtomobilom ZK sc ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so Caporala pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh zaradi izpaha levega zapestja Zasedanje ravnateljev pokrajinskih kemičnih laboratorijev Obravnava najvažnejših plati boja proti ponarejanju olivnega olja Vsedržavno združenje kemikov pokrajinskih laboratorijev za higieno je že leta 1958 predlagalo vladi, naj se za posamezne vrste olja določijo posebne kemične in blagoznanstvene zlačilnosti, kar bi bilo edino učinkovito sredstvo za boj proti ponarejanju olja V soboto in nedeljo je bilo prostorih pokrajinske uprave zasedanje ravnateljev pokrajinskih kemičnih laboratorijev, ki ga je priredilo Vsedržavno združenje kemikov pokrajinskih laboratorijev za higieno. Na zasedanju so o-bravnavali važno vprašanje ponarejevanja olja ter izdali o svojem delu precej izčrpno poročilo. Kot smo Že omenili v nedeljo, se je udeležilo zasedanja 15 ravnateljev pokrajinskih kemičnih laboratorijev iz raznih pokrajin, posebno pa iz dežel, ki gojijo oljke in proizvajajo olivno o-lje. Zasedanje je bilo na znanstveni ravni ter so na njem obravnavali vse najbolj važne plati boja proti ponarejanju olja. V poročilu o zasedanju poudarjajo predvsem, da je njihovo Združenje že leta 1958 predlagalo, naj se za posamezne vrste olja določijo posebne kemične blagoznanstvene značilnosti, kar je edino učinkovito in uspešno sredstvo za boj proti ponarejevanju olja. Udeleženci zasedanja so vzeli na znanje predloge, ki sta jih v zvezi s tem dali vladni strokovni komisiji, zavzeli pa bodo do njih do-kočno stališče šele po obširni raziskavi, ki jo bodo izvedli potkih vladne strokovne komisije za določitev analitičnih meril (indeksov) za razne vrste olja, pri čemer so s svoje strani postavili nove spopolnitvene predloge, da se izboljšajo kriteriji za ugotavljanje pristnosti olja oziroma raznih njegovih vrst. Predvsem so predlagali objektiven kriterij, ki naj bo skupen vsem analizam za ugotavljanje žaltavosti olja tako imenovane vrste «vergine». Predlagali so tudi, naj se analitični postopki za ugotavljanje pristnosti olja skrčijo na čim manjše število, kar bo o-lajšalo vse delo in zagotovilo večje uspehe pri pobijanju ponarejevanj. Pokrajinski strokovnjaki trdijo na primer, da je vsako olje nesporno ponarejeno, če je pri njegovi analizi reakcija z uporabo sezama pozitivna. Prav tako ni užitno olje, ki vsebuje več kakor štiri odstotke kisline, ali ki ima prevelik odstotek žaltavosti. Strokovnjaki so pri tem ugotovili, da žal še ni določen enoten odstotek za analizo vseh vrst olja. Poudarili so tudi, da bi morali na ta način določiti enotne in skupne kriterije za ugotavljanje ponarejevanj živil sploh kar bi omogočilo bolj uspešno pobijanje ponarejevanj. Udeležen- ob bližnjem letošnjem pobi- c zasedanja so tudi poudarili, da ranju in stiskanju oljk. Vsekakor pa se zdi, da niso s temi predlogi zadovoljni, češ da niso dovolj učinkoviti. Kemiki so tudi izčrpno razpravljali o predlogih in na- smejo kemiki pri ugotavljanju pristnosti ali nepristnosti olja uporabljati vse vrste analiz, ki jih določajo uradne metode, toda v vsakem primeru je treba z zakonom odrediti, da so obvezne vsaj tri ali štiri vrste analiz, zlasti z uporabo jodija in tako imenovanega indeksa «Belier». V svojem poročilu o zasedanju izražajo strokovnjaki tudi želijo, naj se med uradne metode analiz uvrsti tudi metoda, s katero se ugotavlja, koliko ultravio-letnih žarkov vpije olje, kar služi kot merilo za njegovo pristnost. Kar se tiče ugotavljanja užitnosti olia iz sezama (semenskega olja), predlagajo strokovnjaki, naj se sploh za pregled vseh semenskih olj raztegnejo metode, ki se uporabljajo pri pregledih margarine. Pokrajinski kemiki zahtevajo nadalje, naj se izdajo jasni in nedvoumni predpisi za odvzemanje in hranjevanje vzorcev olja, tako da bodo lahko sproti in neprestano nadzorovali, kako se to olje oksidira, kar služi tudi za ugotavljanje, ali je pristno ali ne. Končno so predlagali, naj se izda poseben zakon, po katerem ne sme biti v oljčnem olju nobenega sledu fosfornih esterifikatov. O ponarejevanju živil in o-Ija je bilo že mnogo govora zlasti v zadnjih letih. V Trstu so se s,tem vprašanjem ukvarjali* tudi v občinskem in pokrajinskem svetu, najbolj pa se je temu posvetila občinska zdravstvena komisija, ki je sklicala tudi tiskovno konferenco, da je s tem obvestila javnost o svojem delu. Komisija je sprejela tudi sklep, da je treba v ta namen koordini- V nedeljo popoldne pri Domju 2 ukradenim avtomobilom je povzročil hudo nesrečo Po nesreči je krivec zbežal in so ga aretirali v Trbižu, kjer je hotel pobegniti v Avstrijo in nato v Nemčijo k očetu, ki tam dela in rane na levem stegnu, Hriberniku pa so obvezali rano na glavi in ga poslali domov Precej sta se poškodovali tudi vozili. Na kraj nesreče so poklicali prometno policijo, ki je ugotovila vzroke nesreče Rok za predložitev prošenj otroških vrtnaric Otroške vrtnarice, ki bi se rade začasno zaposlile na občinskih otroških vrtcih goriške občine v šolskem letu 1960-1961, naj predložijo županu prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje do 12. ure dne 10. avgusta 1960. K prošnji prositeljica lahko priloži spričevalo, kakor tudi druge dokumente, ki bi lahko podkrepili njeno prošnjo. Sporočilo Trgovinske zbornice Trgovinska zbornica nam je sporočila, da mora v skladu s členom 6 pravilnika izpolniti seznam izvedencev naše pokrajine. Osebe, kj imajo zadevna spričevala, lahko predložijo zbornici najkasneje do 20. avgusta letos prošnjo. Prosilec mora prekoračiti 25. leto starosti, biti mora italijanski državljan, imeti mora vsaj dve leti stalno bivališče v eni izmed občin goriške pokrajine, poleg tega pa je moral dokončati strokovno šolo, nižjo srednjo šolo, odnosno imeti spričevalo, ki ga je ministrstvo za javno vzgojo priznalo za enakovrednega s spričevalom zgoraj omenjenih šol. ««------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 23.2 stopinje ob 15. uri, najnižji 8,6 stopinje ob 5. uri. Vlage 72 odstotkov. Predvčerajšnjim popoldne se je zgodila v bližini Domja težja prometna nesreča, ki je terjala štiri ranjence. Nekaj čez 18. uro je prišlo do trčenja med dvema avtomobiloma, kjer se je skupno vozilo šest oseb. Eno izmed vozil je bilo ukradeno nekaj minut prej v bližini neke gostilne v Domju. Ko je prišlo do nesreče, je šofer ukradenega avta, Silvano Grisano, star 20 let, iz Ul. Catalani 3, zbežal. Po sreči je ostal nepoškodovan. Ker ga njegova sopotnika, neka petnajstletna Viviana S. in njen prijatelj 19-letni Ruggero Peric (Pieri) iz Praprota, nista poznala drugače kot pod vzdevkom Silvano, so imeli karabinjerji radio-letečega oddelka precej težav, preden so ugotovili, kam se je usmeril. Viviana in Peric namreč nista sodelovala pri tatvini. Z večjo skupino mladeničev in mladenk sta prišla v Domjo na nedeljski izlet in čisto slučajno ju je na cesti srečal Gri-sani z ukradenim avtom ter ju novabil na kratek izlet. Grisanija so karabinjerji tr-žiške postaje aretirali predvčerajšnjim zvečer v Trbižu, ko je hotel pobegniti čez mejo v Avstrijo in nato v Nemčijo. Pričakujejo, da ga bodo kmalu prepeljali v Trst. Ko so policijski organi prišli na mesto nesreče, so začeli izpraševati ljudi glede pobeglega mladeniča. Uslužbenec pri neki bencinski črpalki jih je spravil na pravo sled. Povedal je, da je malo prej neki mladenič, čigar fizične lastnosti so se ujemale z ubežnikovimi, kupil pri njem bencin. Na srečo ga je poznal tudi po priimku ter je vedel za njegovo stanovanje. Karabinjerji so takoj odšli tja, toda bilo je že prepozno. Grisani je bil že odšel z doma, a s seboj je imel dva kovčka. Ljudem iz bližnje okolice je bilo znano, da ima Grisani očeta v Nemčiji in da se tudi sam odpravlja, da bo šel tja. Zato je postalo jasno, da je zelo verjetno stopil na prvi vlak, ki je odpeljal proti Trbižu. Policijski organi so seveda takoj odšli na tržaški kolodvor, toda vlak je bil že odpeljal uro prej. Ni jim preostajalo drugega kot brzojaviti karabinjer, jem v Trbiž. Ko je vlak prispel na trbiško postajo, jim ni bilo težko ugotoviti, kdo izmed potnikov je Grisani. Takoj so ga aretirali in prepeljali v zapor. Do nesreče pri Domju pa je prišlo na tale način: Ko je Grisani ukradel avto, je povabil, kot smo že povedali, Viviano S. in Perica, da se peljeta z njim. Pognal je vozilo z največjo h.trostjo po cesti. Ko je prišel do nekega ovinka, ni vozil po desni strani, kot je predpisano, temveč je rezal cestišče popolnoma po levi strani. V tistem trenutku k®?!:? 1 , PISMS UREDNIŠTVU Mislim, da bo le dobri stvari v korist, če priobčite spodnje vrstice, nanašajoče se na skrajno zgrešeno in večkrat u-sodno napako, ki jo nekateri starši vrše pri vzgoji svojih otrok. Povod za to je bil med drugimi tudi ta-le primer: Poznam neko delavsko družino; kot mnoge druge se tudi ta težko peha skozi življenje. Težke socialne razmere niso danes nobena sramota. Ta družina pa iz nekega ponosa to prikriva. Od trojice otrok ima še enega nepreskrbljenega. Starši mu nudijo neprimerno več kot zmorejo (kot je danes pri nižji socialni plasti gost pojav). Da je to vzgojno zgrešeno, je vsakomur jasno. Dajmo otroku, kar mu je za telesni razvoj potrebno: preprosto, čimbolj naravno, a tečno hrano, oblecimo ga dostojno in čedno in uvajajmo ga pravilno na življenjsko pot. Čimbolj se otrok nauči na skromnost in se seznani s trdo platjo življenja, tem lažja mu bo borba za življenjski obstoj, tembolj bo znal ceniti vsako in celo skromno zboljšanje svojega položaja in sredstva razumno izkoriščati. Dobro in koristno znamo pravilno vrednotiti, če smo z lastno kožo doumeli pojma eslab o« in eškodljivov. Omenjeni roditelji imajo kot rečeno, svoj osebni ponos in težijo za nekim uveljavljanjem: To ni končno takšno zlo. Toliko večje zlo pa je, da se kot duševno dovolj razviti ne zanimajo za vzgojo svoje-ga otroka, češ da je dovolj prebrisan in si bo v življenju znal pomagati še bolj kot drugi, oziroma nekam tako kot prva dva njihova otroka, ki že imata svoj poklic. Tako je otrok (deklica) iz neke slepe ljubezni staršev nekakšen ptič samoživ, prepuščen skoro docela sam sebi, svoji volji in nagnenju po vasovanju, zbiranju in prenašanju vaških novic, prikrojenih, kot ji pač prija; za svojo radovedno mater jih zveže v poseben šopek, da jo s tem zadovolji in opraviči svojo odsotnost. Vede se nedostojno, vsiljivo, nevljudno in prostaško, na sproti sovrstnicam poveljujoče. Njeno kričanje popevk na samores in «cuore» preseda sosedstvu, ki pa zaradi ljubega miru na to molči. Ce pa se kdo le oglasi in jo še tako obzirno opozori, da ni njeno obnašanje dostojno, se surovo obregne in vede izzivalno. Priletnemu možu, bivšemu šolniku, je celo zapretila, da ga bo prijavila orožnikom, češ da je proti italijanskim pesmim. Starše ima tako v oblasti, da je v navzočnosti svojega očeta ne le to svojo pret-njo ponovila, ampak se je z dvignjenim glasom z raznimi očitki nesramno zaletavala vanj. Namesto, da bi jo bil oče na to primemo kaznoval, jo je v njenem nastopu še — podprli O kakih uspehih v šoli ni govora, čeprav bi deklica ime- rati delo raznih laboratorijev tako da bi se vsak specializiral na področju, ki mu bolj leži, oziroma za katero imajo najbolj popolne priprave. Tu prideta poleg pokrajinskega kemičnega laboratorija v poštev zlasti univerzitetni laboratorij ln laboratorij trgovinske zbornice. Komisija se je v ta namen obrnila na o«, stojni prefekturni organ, da doslej še ni dobila nobenega odgovora. Mimogrede naj tu omenimo, da so se slišale tudi pritožbe, da ni del0 našega pokrajinskega laboratorija preveč učinkovito, saj zasledijo tu le malo ponarejenih živil, med' tem ko so na primer v TU' rinu bolj natančni in strogi. Da pa bi prihajala v Trst samo pristna živila, je kaj malo verjetno, ker so dobavitelji za vsa mesta vež ali manj isti. Sicer pa se spomnimo le velike pošiljke olja iz Toskane, za katero je pokrajinski kemični laboratorij ugotovil, da ni pristno na zahtevo samega trgovca, ki je blago prejel. No, kot smo že pisali, pa tudi v tem primeru ni bilo drugega haska, kot da so olje odposlali nazaj v Toskano, tam pa je sodišče proizvajalca oprostilo, kar se lahko dogaja pod našim klerikalnim režimom. Glede olivnega olja sploh je treba ugotoviti, da se je njegovo ponarejevanje močno razširilo z razvojem kemije in zlasti z zakonom, ki je dovolil uporabo raznih raztopil za izkoriščanje oljčnih tropin. Metodo so iznašli v Nemčiji, toda tam so jo tudi prepovedali, ker je škodljiva zdravju. Zelo negativna plat pri tem pa je, da je za te vrste olja, imenujejo ga «retificirano B», težko ugotoviti, da ni pristno. Za ta «retificirana» olja uporabljajo zlasti glicerin, ki je škodljiv. Vsi pa se gotovo tudi še spominjajo, kako so razni listi predlanskim pisali o °-gromni uporabi raznih maščob najnižje vrste, ki jih u- važajo zlasti iz ZDA za iz- delovanje mila, ki pa so zašle v razne oljarne ter ►■e spremenile v «pristno olivno olje«. Strokovnjaki pokrajinskih kemičnih laboratorijev že več let ugotavljajo, da je glede klasifikacije raznih vrst olja sploh prevelika zmešnjava ter da je treba točno opredeliti nekaj vrst, tako da bodo potrošniki vedeli, kaj kupujejo. To pa bi bil že en korak naprej v boju proti ponarejevalcem. vedenju s ceste, takšne so t di iz šole. Nedvomno je več temu sorodnih primerov, tukaj v o* strejši, tam v milejši oblik*-Kdo prvi odgovarja zanje •" nosi za to pri telesno in d* ševno normalno razviti mladini levji delež krivde? Okolja, javnost, cesta? Ti so šele delni krivci. Prva in glavna krivda pade na starše, ki se iz *e‘ ga ali onega razloga radi otresajo svoje prve, t.j. vzgojite'J-ske dolžnosti. Mladina iz d®-bre hišne vzgoje se temeljito loči od slabo vzgojne. Je ret žalostno spričevalo za roditelje, ko se opravičujejo, de svojega telesno in duševno zdravega otroka ne morejo »krotiti«. Ce ne zaleže mehke prepričevalna beseda, naj J* sledi strožja kazen; če pa f ni uspeha, zahteva vzgojna doslednost, da izpolnimo sro)° morebitno obljubo v šibi. C pa otroku z večjo kaznijo *°' mo pretimo, ne da bi izpoln li, kar smo mu mogoče že večkrat obljubili, še dalje samo to in ono zapovedujemo a> prepovedujemo — kot se to ponavlja v zgoraj navedenem primeru — se vse zmaliči sprevrže v tragikomedijo, kolikor šola in javnost ne P*1 spevata k izboljšanju slabičev in torej ne obvestit prizadetih roditeljev o njih? vem vedenju izven doma, toliko sta za slabo vzgojo J0" kriva tudi ta dva. Ce ni ,0 njihova materialna, je pa "n0" ralna dolžnost. Eni in drud vemo, da ne živi noben poe nec samosvojega, od drugi povsem ločenega življenja’ marveč, da je del skupnos ^ ali družbeno bitje, nepretrgd no navezano na vzajemno žitje. Mladina se postopn ^ vrašča v to življenje in P°sta.- ih nr. dober ali slab, koristen škodljiv član družbe. Njen d& bri član more biti le kdor ) družbeno koristen, se Vra-n tvoren (konstruktiven) hkrati vzgojen v čutu dolin sti nasproti sočlanom (P0!,: mezniku in skupnosti), v", moremo to pričakovati od s bo vzgojenih otrok? Komur P° ta čut manjka, ta je pri ”* svoji morebitni delovni P sobnosti, pridnosti, iznajdljiv^ sti in drugih svojih ose^'!'n vrlinah manj vreden manj družbe, ker živi le zase, le . je svoje egoistične interese *" ‘ za vse ostalo nedostopen, hr brižen je za interese delov11 ljudi, za borbo delavsker razreda za svojo boljšo *** do, za prizadevanja naro'a manjšine za dosego ,V0L pravic, za njena gospodar* ' socialna, kulturno - Pr0*ve,,p . vprašanja itd. Za vse je in gluh. Drugi naj se on pa naj uspeh te ali 0 V borbe, recimo borbe naP1 nih političnih, sindikalnih ^ drugih organizacij za delov pravice, le uživa. Vprašanje prave vzgoje m dine je predvsem zadeva * šev, a hkrati tudi *norBj dolžnost zavestnih skupnosti, ki razumejo guuuiu, . ---------- — - r00‘ la za to vse pogoje. Ona je pomen za posameznika, šoli, ta pa njej v breme, in no in človečansko skupnost kakršne so tožbe o njenem 1 za njihov napredek. J- Kmetijstvo na našem področju potrebuje svojo strokovno šolo Pomanjkanje strokovne izobrazbe kmečke mladine negativno vpliva na razvoj kmetijstva - Zakaj takšno nerazumevanje pri pristojnih oblasteh? L I mm Tako sta se zarila drug v drugega dva avtomobila v nedeljo zvečer med Domjom in Dolino mu je privozil nasproti 52-let-ni Marcello Coni iz Ulice San Nicolb 2. V njegovem avtomobilu sta bila tudi 41-letna Liliana Jauk por. Vordoni iz Ulice Roma 24 in njen 20-letni sin Sergio. Vozili sta treščili z največjo silo. Marcello Coni, Liliana Jauk in njen sin Sergio so se zaradi hudega u-darca precej poškodovali. Tudi Viviana S. je ostala hudo poškodovana. Z rešilnim avtom Rdečega križa so jih prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili Coniju poškodbe na lobanji, verjetni zlom čelnih kosti, podplutbe na prsih ter praske po rokah in nogah. Na drugem kirurškem oddelku se bo moral zdraviti kakih 30 dni. Tudi Gordonijeva je zadobila poškodbe na lobanji ter verjeten zlom nosnih kosti. V bolnišnici bo morala ostati verjetno 10 dni. Njen sin Sergio pa je imel več sreče, ker se je le laže pobil po kolenu, ramenu in komolcu desnega dela telesa. Najhuje he 1® mo* goče poškodovala Liliana S., ki se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku približno dva meseca zaradi zloma leve noge. Popolnoma nepoškodovana sta ostala samo Grisani in Peric. Grisani je ukradel avto nekemu Vittoriu Bordariju, staremu 27 let, iz Ulice sv. Fran- čiška 33, ki je parkiral avto v bližini gostilne, kamor je bil odšel za kratek čas. Ko se je vrnil, avta ni bilo več. Nekaj minut kasneje ga je našel na ovinku, kjer se je zgodila nesreča precej poškodovanega. Čeprav smo o vprašanju kmetijske strokovne šole že večkrat pisali, se moramo povrniti k tej zadevi, ker je še vedno na mrtvi točki in ni nobenega znaka, da bi pristojne oblasti mislile na to. Ta Tržaškem imamo nižjo strokovno industrijsko šolo ter nekaj industrijskih trgovskih strokovnih tečajev, o katerih smo pred kratkim pisali ter poudarili, da jih morejo spremeniti v strokovne šole, kakor določa Posebni statut. Kmetijske strokovne šole, oziroma tečaja, pa nimamo odkar so bile po zadnji razmejitvi Plavje priključene Jugoslaviji. V Plavjah je bil namreč do takrat edini kmetijski strokovni tečaj na našem področju. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, kakor tudi podeželske občinske uprave, so že pred nekaj leti posredovale pri oblasteh, da bi ustanovili kmetijsko šolo, toda vsa dokazovanja in prošnje niso niž zalegle. Kdor le malo pozna socialni sestav našega prebivalstva, naše gospodarstvo in stanje ter potrebe tukajšnjega kmetijstva, dobro ve, da je kmetijska strokovna šola na našem področju nujno potrebna. To prav gotovo dobro vedo pri Kmetijskem nadzorništvu, šolskem skrbništvu in vladnem generalnem komisarjatu. Zaradi tega ne moremo razumeti, zakaj je prav pri njih tako malo razumevanja za to vprašanje. Dejstvo je, in to priznavajo tudi na najvišjih mestih, da tukajšnje kmetijstvo predstavlja važen steber našega go- Čeprav sta bila avtomobila pr’ trčenju hudo poškodovana, vendar na srečo ni bilo smrtnih žrtev, ki bi Jih nesrača lahko povzročila spodarstva, tako po vredn^*# os»‘ & etU- pridelkov, kakor P° t, prebivalcev, ki se s kr0* v stvom ukvarjajo. Ce pa A, števamo dejstvo, da so S . ne panoge kmetijstva Pr* jj, vinogradništvo, vrtnarstvo, vinoreja in cvetličarstvo, ( pa se ne moremo ponaša naprednim kmetijstvom lDfe0f kmečka mladina boli h*.. doU* k*1 P kmečka mladina, bolj kjerkoli drugje, zapušča ze tedaj lahko razumemo, _ nam je krvavo potrebna k tijska strokovna šola. K te v moramo še dodati, da j® L, treba še bolj očitna, ker **, nove in organizacije, ki t*1 ..jj rale zg to skrbeti, ne n°tfo-kmečki mladini potrebne • ^ kovne izobrazbe s tečaji ( Lahko trdimo, da je km mladina glede tega najbolj ^ postavljena in zanemaUe Posledice vidimo že Z(?®J jel jih bomo še bolj občutil* ^ nekaj let, ko bo prepozn®, ^ se ne bomo pravočasno in rešili tega vprašanja. j. Kakor smo že zgoraj orn ^ li, so se tudi podeželske _ činske uprave pred čašo*** ,e, nimale za ustanovitev te • Zgoniška občinska uprav® ^ je najbolj zavzemala ^ *® „j obljubila, da bo dala Šoli bi P razpolago zemljišče za Tudi glede prostorov ne lo težav, ker bi bil pouk '^j ko nekaj časa v novi osn°jir šoli. Potrebno je le neka) j, bre volje in razumevanja stojnih oblasti. t« Zdi se nam, da bi 6®vjj» j' jjVlJ' želja našega kmečkega * « že » prihodnjim šolskim leta' uresničila, če bi se za zavzeli kmetijsko nadz°_ ,rt>r t< štvo, šolsko skrbništvo, vinska zbornica, pokra]'11 ft uprava in ravnateljstvo . kmetijstvo pri vladnem 8 ralnem komisariatu. Z pa bi seveda morale P^jir n« sprožiti podeželske ske uprave s podporo k1", kih in političnih organiz* Lir; • ' I otro- so valovi šem dokumentu, ki na poljuden način pojasnjuje novo obrambno politiko laburističnega vodstva, je med drugim rečeno:«... ameriška letalska oporišča so del britanskih obveznosti do zahodne Hans Albers umrl Danes je v Muenche-nu umrl v starosti 69 let znani nemški filmski in gledališki igralec Hans Albers. 2e pred prvo svetovno vojno je nastopal v filmih. Igral je nekatere važne vloge, med katerimi tudi barona Muenhausna. Kaj vse ljudje izgubljajo Po po e u roka za vračanje izgubljenih stvari je urad za najdene stvari v Chicagu prodal na javni dražbi pred nekaj tedni tudi obleko za ljudi-žabe, poročni prstan in tudi mrtvaško krsto. Za vse te stvari njihovim lastnikom ni bilo mar. 129 pianinark na Monte Rosa Danes je iz Milana odpotovalo v Gressoney 129 pianinark, ki se bodo povzpele na Monte Rosa 4559 metrov visoko, Odpravo so plani-narke organizirale, da bi počastile spomin pianinark Claude Kogat in Claudine Van der Strat-fen, ki sta izgubili življenje na Himalaji. Iz Gressoneya bodo hodile 6 ur do koče «Gni-setti«, V sredo zjutraj se bodo porazdelile na 43 navez po 3 osebe in naskočile ledenik, ki predstavlja najbolj težavni del vzpona, da bi dosegle tako kočo »Mar-gherita«. 4000 let stara okostja Skupina znanstvenikov je letos ponovno raziskovala otoke Tre-miti in našla eneolit-ske grobnice, stare o-krog 4000 let s sključenimi skeleti in ustrezno pogrebno opremo. Odsek za podvodno raziskavo pri prirodoslovnem muzeju v Veroni Pa je našel na morskem dnu tri bronaste topove iz XVII. stoletja. Raziskave vodi prof. Zorzi, ravnatelj muzeja v Veroni. Del stroškov je kril nacionalni svet za raziskave. Požrtvovalna dečka Dva ruska dečka — H-letni Igor in 13-let-ni Viča — sta na železniški progi pri sovjetske mestu Filje o-pazila na tirih star zarjavel plug. Takoj sta ga začela vlačiti s tira, da bi preprečila nesrečo. Toda v tistem trenutku se je izza ovinka pokazal brzovlak, ki je prihajal iz Kunceva v Moskvo ter vozil z veliko brzino. Tedaj sta dečka napela vse svoje sile in plug odstranila pravočasno. Nagrajena sta bila s fotografskimi aparati in z brezplačnim bivanjem na pionirskem taborjenju. Ko pa bosta večja, bosta študirala kiparstvo, ker si to najbolj želita. Kongres velikanov V Hannoverju je »Klub visokih ljudi« sklical kongres velikanov. Namen zborovanja ni bilo reklamiranje in publiciteta najvišjih ljudi v Nemčiji, temveč da si s skupnimi močmi poiščejo zdravilo za svo. je vsakdanje nevšečnosti. Predsednik kongresa je Werner Schneider. visok 196 cm. Povedal je, da se kongresa lahko udeležujejo samo moški višji od 190 cm, ženske pa višje od 180 cm. Predlagal je naj kongres predloži parlamentu zakonski predlog, na podlagi katerega bi velikani prejemali večje plače kot ostali, ker potrebujejo več hrane, več vitaminov in hormonov, večje obleke in večje čevlje. Najboljša nemška košarkar-ka Uršula Kun, ki je visoka 199 cm, je povedala, da ne more najti zase čevljev, Manfred Stahl visok 210 cm pa je zahteval oprostitev vojaške službe. Najvišji človek na kongresu je bil VValter Staub, visok 238 cm. (Poseben dopis) LONDON, julija. — Mac i an, britanski predsednik ''-ade, slovi kot hladnokrvni : 0js'er parlamentarnih dvo-■ , *v, ki se, čeprav ne ble-,cece' toda vedno vešče znaj-e v ognju polemičnih stran-erskih bitk. Vendar pa je ?a mesec zaznamoval aJ olj blede nastope šefa onservativne vlade v spod-lam" domu britanskega par-n«enta °b razpravi o zadevi L'2 m RB-47 Ponovila se je ie obrablje-b rfs.n'ca. da je težko dobro i-_ 1 s'®bo stvar. Mac Mil- nik°i.0 8*a*^e °b obeh zrač-zava tVah nikak°r ni bilo idanja vredno. Britanski se je pred svojimi . 1 'enimi zasledovalci iz o-icijskih klopi umaknil za varno zad °®ra)o izgovora, da »o n e^.ab obveščevalne narave 1 bilo koristno javno Javljati«. Toda, tako se nur! ,.d° sprašuje v Londo-„ ’ . Sre res le za diskret- lz varnostnih pobud? ati'* Sani0 ogorčena laburi-j Cna opozicija, marveč tu-lord° desničarski časopis a Beaverbrooka «Daily niku*!-,** V sv°iem uvod' to olepševanja odkri- je japi8ab povsem jasno no' a, brdan*ka vlada ni toč- a«ier“šk7vrena ° P°letih iZ želi oporišč v tej de- n d*u <"eprav ta ugotovitev vtis°s*Zana’ takšen splošni Poliv-- ®a delijo malone vsi ta opazovalci v bri- Prestolnici. «Dad° konservativni list člani/ ^a'1# -'e v naslovu Saj. a na Prvi strani zapi- Polet” vedeti za vsak -°be aferi — U-2 in RB-47 otokis Se zato na britanskih Problen?!’redotoeili na en sam sljjb ~~ ameriških letal- obraVnOPOri5Č v Angliji. V se j vaniu tega vprašanja d5 nedvomna bojazen, •"»eriškn, nePremišljeni korak nehote vojaških krogov Bevav P°tisnil Britanijo v d8 an Položaj — ali mor- ‘BritanV V°3ni spopad-°Porišv- so z ameriškimi gani-Cl sPrejeli resno tve-lopij’* Pravi uvodničar ča-«Daiiv f največjo naklado do J ™'rror». »In oni bo- iDeriškl811,trpeti’ če bodo a‘ prelet letala brezobzirno in čeaVg'a sovjetsko ozemlje grožjv Hruščev uresničil hovik ° 0 bombardiranju nji-v ” 0Porišč.» v Brita '»zpo^-1- Voiašlce sile' ZDA, ai«eriškiianiii trenutno 18 &48 lj,7 v°jaških oporišč s r»zp0 'al1- Voiaške sile ZDA, tokih *ne na britanskih o-zzzož. ’ šteiei° Okoli 35.000 Tiajte^aV-^lost Pomembne ame-kih Ba * na britanskih oto-Heja5nn j° le medlo in zelo *°Voru ,loe'l' v ustnem dolnji,!, oktobra 1951 med te-Ž>ritanst 8efoma ameriške in iti e , vlade, Trumanom zumotn eeiem- S tem spora- 1952 Potrau ga ie ianuaria Vativn- v imenu konser-ehil] j vlade Winston Chur-Posvetn prfdvideva vzajemno Vlad -Vanie obeh prizadetih ‘e Br= ■ 0 v Primeru sile, Spo; 1 h . ,pri8rdnost medzavez-14 in rif°f°V' alasti po Sue-mh°du kih na Bližnjem SDraKo so Britanci 1. ožje lTu?ln,ll raketno o- ?*bj za,, ’ so bili dosti ,e.rlali DiPne^‘’ Predvsem so h »»U 1 meni sporazum, za-v0*ti p0°.zaradi večje var- kll’ Projekt"0; Predelav0 raft hrii pa so v ro-"Ap ltanskega letalstva Ater« »r - * Benri- m zdai še RB-47 A.V PomnCt-v°.. osvetlili vrze-tl e*-Tr„n m dogovoru Se or0man'. Kajti za vsak-ni ^aci^e Američanom .*■ Biti - ,aba iskati nasve-fnski vl^a-381' obvestil bri- b!'1'1*8 tud/' Ali se to torei } na polete podob-al za vzajemno po- svetovanje o tem ni glavnega razloga — »sile«, odnosno sovražnega napada? Mac Millan o tem molči. Toda pčitna nelagodnost v njegovem vedenju daje slutiti, da njemu vsaj posameznosti o teh poletih le niso bile znane. Odtod tudi glasni klic opozicije po britanskem nadzorstvu nad izvid-niškimi poleti z britanskega ozemlja. ((Britansko tveganje — britanska pravica«, pravi «Daily Mirror«. «To je pravica in dolžnost britanske vlade, da vztraja pri zahtevi o končni besedi pri odločanju o vrsti poletov. Vedno in vsekdar.« Zdi se, da je Mac Milla-nu bilo dovolj ne samo neprestanih zahtev opozicije, marveč tudi mučnih položajev, v kakršne ga je tirala samovoljna dejavnost ameriških poveljnikov, in se je končno odločil, da sam načne vprašanje preciziranja aktivnosti oporišč ZDA v Britaniji. Pred poslanskimi klopmi je obljubil, da bo sprožil vso zadevo pri predsedniku ZDA Eisenhowerjur kar seve ne pomeni, kot so nekateri prenagljeno raztolmačili, da bo prišlo do vnovičnega osebnega srečanja med obema zahodnima državnikoma. Britansko veleposlaništvo v Washingtonu je že stopilo v stik s State Departmentom in predložilo pogajanja o tem vprašanju. V ameriški prestolnici pa baje ne kažejo prevelikega navdušenja za Mac Millanovo potezo. Očitno menijo, da napet mednarodni položaj, zlasti po neuspelem pariškem sestanku in neljubih dogodkih v nekaterih azijskih deželah, narekuje povečano zahodno solidarnost in da britanska zahteva ustreza zgolj osnovnemu taktičnemu cilju politike Hruščeva v razbijanju zahodne alijanse. V hipu, ko ameriška politika vojnih oporišč na tujem preživlja hudo krizo, vsako razpravljanje o njihovem statusu in dejavnosti utegne biti usodno. Oporišča v Britaniji res da že dlje časa niso strateško prvenstveno važna, ker je britansko otočje le preveč ranljiva točka v morebitnem nuklearnem spopadu, toda njihovo obravnavanje lahko zbudi neprijeten odmev v drugih zahodnih deželah, ki so manj zanesljivi zavezniki od Londona. Glavni argument britanske vlade bo, poleg že naštetih, da neobveščenost Londona o tako važnih poletih in to celo z angleškega ozemlja ne more biti cement za utrjevanje medsebojnega zaupanja. Obstoj ameriških oporišč na Angleškem za zdaj še ni postal problem, niti za vlado niti za opozicijo. Predsednik Mac Millan je v Spodnjem domu izjavil: «Res. je, da ameriška oporišča na našem ozemlju pomenijo nevarnost za nas. toda menim, da bi bili brez njih v še večji nevarnosti.« Laburisti so dosti manj prepričani v njihovo neogib-r.ost, vendar jih vodstvo vseeno zagovarja. V najnovej- zveze. Laburisti verujejo, da bo ta obveznost ostala vse dotlej, dokler bomo mi in naši zavezniki imeli to za potrebno.« Toda opozicija želi nadrobnejše informacije o tem, kako vlada tolmači sporazum Attle-Truman. Kajti, kot je izjavil laburistični predstavnik v o-brambnih vprašanjih, George F-rovvn, »na kocki so življenja Britancev, na kocki je celotna politika Britanije«. Vsa zadeva ni popolnoma imuna pred ceneno strankarsko demagogijo niti pred blokovskim obeležjem, vendar je v njenem osrčju zdravo jedro. Gre namreč za spoznanje, da ie treba pravočasno zavreti neprevidno igro z ognjem in postaviti pod resno nadzorstvo neodgovorne, toda nevarne poteze. Kajti, kot piše ugledni cTimes«: »Vojne se niso vedno začele zato, ker se je nekaj zgodilo. Utegne biti dovolj za voditelje velikih sil, da verjamejo, da se je nekaj pripetilo. In tedaj lahko pride do u-krepov, ki jih poznejt ne bo več moč popraviti«. V tej zavesti v Britaniji očitno želijo natanko vedeti vsaj kdo, kdaj, in zakaj bo pritisnil na nuklearni sprožilec na njihovem ozemlju. In tudi soodločati pri usodnem sklepu, ki utegne biti poslednji. CECIL WOODROW Velik dobitek na loteriji VIAREGGIO, 25. — Neki Rimljan, ki je na letovišču v Viareggiu, za čigar Ime se še ne ve, je dobil 20 milijonov lir na loteriji s številkami, ki so bile preteklo soboto izžrebane v Turinu. Ze nekaj dni je položaj v Gvatemali precej napet. Gospodaiska kriza je povzročila uporniško gibanje, ki se lahko vsak trenutek spremeni v revolucijo. Kljub ostrim ukrepom, se napadi protivladnih elementov širijo. Slika nam kaže tri policiste, ki so uperili orožje proti skupini demonstrantov V njem bo prostora za 6.300 atletov in 2.000 spremljevalcev RIM, 25. — Točno mesec dni pred otvoritvijo olimpijskih iger so danes odprli o-limpijsko naselje, v katerem bodo nastanili 6.300 atletov (od kaiterih 950 žensk) in o-krog 2000 spremljevalcev z vseh strani sveta. Otvoritve se je udeležilo večje število ministrov ter razni predstavniki rimskih oblasti, poleg tega pa tudi več tisoč Rimljanov. Ceremonija se je pričela z igranjem olimpijske- ga glasbenega pripeva,, ki vsebuje nekaj not i/z Masca-gnijeve »Himne soncu«. Nato so izobesili zastave 86 držav, ki se bodo udeležile olimpijskih iger, čemur je sledil govor ministra Andreottija. Ta je povedal, da so sezidali naselje še pred določenim rokom, kar velja tudi za vse o-limpijske naprave, kljub temu pa ne manjka kritik o slabi pripravi. Minister je dejal, da pa ni uspešen potek olimpijskih iger odvisen le od sposobnosti in dela oblasti ter raznih odborov, marveč predvsem od sodelovanja vseh lililiiiiillilillliit(iiiiilliiiiiiiiitiiilii(iliiiiililiiMi(iiiiiiiiiitiiiiiiitii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiilllitiiii(i(iiliiiti(iiiiiiiiinii(lliiiiiiiiiiiiiiilil(ltiiiltliiliiiiiiiitiiiiiiiiill>iutiliiii«u(i"'tllll,l,lll,ll,m('t,u Smrtna nesreča treh delavcev v kamnolomu RIM, 25. — V kamnolomu v kraju Pratolungo, 17 km od Rima, se je udrl zemeljski piaz, pri čemer so se smrtno ponesrečili trije delavci, medtem ko je bilo več ranjenih. Najprej s!a podlegla 35-letni Giuseppe Brogi m Antonino Garrettanno, kasneje je umrl v bolnišnici še neki tretji delavec. «»—<- Izkopavanja avstrijskih arheologov v Efesu DUNAJ, 25. — Prosvetno ministrstvo je sporočilo, da bodo začeli avstrijski arheologi jeseni zopet izkopavati Efesu, kjer so na delu že 60 let. Lansko poletje so izkopavanje prenehali, ker je umrl vodja del prof. Franz Ivliltner. Sedaj ga bo nadomestil ravnatelj avstrijskega arheološkega zavoda prof. Fritz Eichler, ki bo odpotoval v Efes z veliko skupino znanstvenikov in tehnikov. Doslej so dosegli avstrijski arheologi pri izkopavanju v Efesu velike uspehe, ki so imeli velik odmev med arheologi po vsem svetu. Etna je zopet pričela bruhati Močni potresni sunki v mestecu Zafferana Etnea Precejšnja gmotna škoda, a brez človeških žrtev Treslo je zjutraj in popoldne CATANIA, 25. — Danes ob 7.20 je nenadoma preplašil prebivalstvo mesteca Zafferana Etnea na pobčojih Etne močan potresni snek. Vsi ljudje so planili na ulice in med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki so še ležali in so bili zato kar v spalnih srajcah. Potresni snek je trajal nekaj sekund in se je ponovil 11 minut kasneje. Popoldne ob 16.30 so zaznamovali nov potresni sunek, in prebivalstvo, ki živi vse v strahu, se je ponovno usulo na najo, da je žarišče potresa na prelazu Pomo nom in S. Venerino. Zaradi potresnih sunkov so nastale velike reže v zidovih. Precej škode je nastalo tudi v hotelih, ki so jih letoviščarji takoj zapustili ter zbežali v Catanio, kjer so zaznamovali potres instrumenti tamkajšnje opazovalnice. V Cata- Volilna propaganda v prid Nixonu v Cbikagu. Skupina deklet v starinskih kopalnih oblekah gre mimo glavnega volilnega stana republikanca Nelsona Rockefellerja s transparenti z napisi: Nixon bodi predsednik! Preko pročelja palače na desni pa vidimo napis z imenom Rockefeller ttimuitiiiiiimiiMtiiiiHtHiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiititiiiiniiiimiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Žalosten konec weekenda Ameriška /e utonila Smrt dveh otrok in staršev, ki so jima tekli na pomoč ni tudi menijo, da je treba pripisati potresne sunke delovanju ognjenika Etne. Poleg Zafferane je potres prizadel tudi S. Venerino in Linero, ki so vse na jonskem pobočju ognjenika. Na tem področju so bili že večkrat potresi, povezani z bruhanjem Etne. V kraju Acireale, ki je kakih 20 km od žarišča potresa, so aparati zaznamovali, da je bil prvi potresni sunek močan 3 stopnje lestvice Mercalli, v Zafferani sami pa menijo, da bil močan 5 stopenj. Iz Ca-tanje je takoj odpotovala na vulkanološkega inštituta tamkajšnje univerze, ki bo na kraju ugotovila, ali je potres res odvisen od dejavnosti Etne. Človeških žrtev ni bilo. Edino neki mladenič je v Zafferanu iz strahu skočil iz prvega nadstropja ter se pri tem laže ranil. Medtem pa Je začelo manjše žrelo na severovzhodni strani Etne zopet bruha ti in čujejo se poki vsake četrt ure, nakar letijo v zrak zareče gmote, ki padajo zatem nazaj na rob žrela. Zvečer se je odprava vulkanološkega inštituta, ki je bila zjutraj odšla na pobočja Etne, vrnila v Catanio. Ugotovila je, da so čutili močne potresne sunke tudi v Milu in Fornazzu. Zvečer je ravnatelj vulkanološkega inštitu-'a v Catanii prof. Cocuzza-Silvestro stopil' v stik s seiz-mografskim inštitutom v Me3-sim, kateri mu je sporočil, da je bilo žarišče potresa 30 km od Messine. Vsekakor pa sodijo, da ni mogoče s popolno gotovostjo pripisati potresa delovanju Etne. Pri cestni nesreči 2S mrtvih na Japonskem TOKIO, 25. —- Pri neki cestni nesreči na Japonskem se je ubilo 28 ljudi, mnogo pa je bilo ranjenih. «»------ Avto v prepad SONDKIO, 25. — Na vojaški cesti, ki pelje iz vasi Santa Csterina Valfurva h koči »Lasati*, se je prevrnil «jeep», v katerem se je peljala skupina izletnikov, ter zletel v prepad. Pri tem je bil 7-letni Silvio Zavagna na mestu mrtev, pet drugih oseb, za katerih imena se še ne ve, pa je močno ranjenih. Zdi se, da sta se z vozilom peljali dve družini, ki sta na letovišču v gornji Valtellini. Rudarska nesreča v Angliji GLASGOW, 25. - V premogovniku Kardowan pri Glas-gowu se je pripetila nesreča, pri kateri so bili po nepotrjenih vesteh trije rudarji mrtvi, deset pa je bilo ranjenih. Na kraj so takoj šli reševalci. Zadavil je ženo in jo razrezal na koščke Policija išče dve vreči, ki ju je zločinec s truplom vrgel v reko NEVVBERN, 25. — Včeraj je v vodah reke Meuse v Severni Karolini v ZDA utonila cela družina, in sicer oče, mati in dva otroka, ko je šla na kopanje. Starša, 38-letni Bernard WooWard in njegova žena Ca-rol, stara 32 let, sta opazila, da odnaša tok zračnico avtomobilskega kolesa, za katero so se držali njuni trije ci tu sta takoj skočila v vodo in jim šla na pomoč; toda preden sta jih dosegla, sta oba utonila. Dva otroka sta nato utonila, medtem ko sta sku- šala splavati na breg, tretjega pa so rešili iz vode in mu takoj pomagali z umetnim dihanjem. ——#»----- Povodenj v Perziji TEHERAN, 25 — V pokrajini Kardeh, 200 km severno od Teherana, je nastala včeraj velika povodenj, ki je povzročila veliko število smrt. nih žrtev. Po zadnjih vesteh odnesli vsaj 500 hiš. Prebivalstvo se je zateklo na bližnje višavje, HELLBRONN, 25. — Policija išče dve veliki vreči s truplom neke ženske, ki je bila razsekana na kose. Njen mož, Henrik Trumpy, švicarski državljan, po poklicu uradnik v neki tovarni avtomobilov v Heilbronnu, je namreč priznal, da je svojo ženo Jožefo staro 30 let 19. junija letos najprej zadavil in jo razsekal na kose v kopalnici v stanovanju. Zakonca sta že precej časa živela ločena, pred kratkim pa sta začela živeti ponovno skupaj. Zena se je vrnila iz Italije, od kjer je bila doma, in obljubila staršem, ki njenemu možu niso preveč zaupali, da jim bo vsak teden redno pisala. Toda nenadoma so pisma kar za dva tedna izostala. Zato so njeni starši odšli v Heilbronn, kjer jim je zet povedal, da ga je žena zopet zapustila. Toda mati je pregledala garderobo svoje hčerke in ugotovila, da pravzaprav nič ne manjka razen ročne srajce. Poklicala je policijo, ki je med preiskavo u-gotovila mikroskopsko majhne kapljice krvi na oblogi iz plastike v kopalnici. Po dolgem zasliševanju je mož končno priznal svoj zločin. Dejal je, ds sta se prepirala in da jo je zaradi tega zadušil. Nato ga je popadel strah ob pogledu na truplo in ga nato razrezal na majhne kose, kar je delal tri dni. Vse je pospravil v dve veliki vreči, ki ju je nato vrgel v reko Neckar. Rimljanov. Zatem je minister poudaril pomen olimpijskih iger., kjer se srečujejo atleti vseh narodov in barv in kjer ni nobene plemenske diskrimina. cije. Vse druži le vzor zdravih športnih tekem. Andreotti je tudi spomnil na modrost starih Grkov, ki so za časa olimpijskih iger prekinili vse sovražnosti in celo vojno, la-ko da so lahko prišli na posvečeno področje iger celo atleti in delegacije sovražnih držav. Vsekakor spodbudno, če vojni minister, in še desničar po vrhu, tako lepo govori! Vprašanje pa je, koliko je pri tem res pravih občutkov in koliko retorike. _—«»----- Samomor nadomestniee Brigitte Bardot BORDEaUX, 25. — Clau. det/le Brigillon, mlada in o-čarljiva padalka, ki je nado-mestovala Brigitte Bardot v najbolj nevarnih prizorih v filmu «Babette s’en va t’a la guerre« se je včeraj ubila na letališču v Biscarossu po prostem odskoku z višine 1.600 m. Zdi se, da se je dekle, ki bi bilo moralo odpreti padalo v višini 1.000 m, temu namerno odreklo. Včeraj bi morala 27-letna mladenka, opraviti zadnji izpit za padalsko inštruktorko. Njeni prijatelji pravijo, da ni hotela preživeti svojega zaročenca, ki se je pred 9 meseci v podobnih okoliščinah na istem letališču ubil. Njena mati pa pravi, da ne verjame v samomor. c« Mina ubila delavca CORGNE, 25. — Na nekem delovišču je slučajno eksplodirala mina in je bil pri tem en delavec mrtevl trije pa ranjeni. Gre za delovišče podjetja, ki vrta predor za centralo turinskega občinskega električnega podjetja. Delavci so delali s pnevmatičnim vrtalom, ko je iz neznanih vzrokov eksplodirala mina m jih je zadela prava ploha drobcev. Med vožnjo v bolnišnico je umrl 47-le:ni delavec Ernesto Selapi iz pokrajine Brescia. Delavca Zendra pa so sprejeli v bolnišnico v zelo resnem stanju. Ostali delavci bodo ozdraveli v nekaj dneh. Trčenje sovjetske in nemške ladje KOPEIMHAGEN, 25. — Preteklo noč sta trčili v Baltskem morju 7000-tonska sovjetska ladja «Askold» in nemška 1500-tonska ladja tma preti ne-•oltiajisn ifjEpzog ut aftauDj tuatiEfzer nt ep ‘isoujba imiiiMiimiiiiitiiiiiiiipiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiMiimiHimiHiiiiimiiiiiiiiiiMiiiliiiliiiniiMii Letalska nesreča v Etiopiji Vso noč so preživeli med hijenami in šakali Pilot se je ubil, potnike pa so rešili s helikopterji ADIS ABEBA, 25. — Dvanajst potnikov nekega etiopskega potniškega letala je doživelo grozne trenutke. Na mtalu *C-47», natovorjenem s kavo in z 12 potniki na krovu, ki je odpotovalo iz Uim-me se je nenadoma ustavil eden izmed motorjev, zaradi cesar se je pilotu, Američanu Thomasu Alloku, komaj posrečilo, da je pristal v nc-«cem gozdu, katerega drevesa so nekoliko ublažila udarec ob tla. Vsi potniki so ostali živi, medtem ko je bil pilot, ki je udaril z glavo ob radio, na mestu mrtev. Ker je kontrolni stolp letališča v Adis Abebi zgubil stik z letalom, ie takoj obvestil pristojne oblasti, in pet letal je odletelo iskat izgubljeno potniško letalo. Nekaj ur kasneje je neki vojaški pilot odkril letalo v gozdu. Skušali so pristati s helikopterjem, teda zaradi goščave gozda to ni bilo mogoče. Nato so spustili živila in zdravila s padalom. Potniki so preživeli noč v gozdu pod razbitinami letala, obkroženi od desetin hijen in šakalov, ki jih je privabilo pilotovo truplo, in ki so vso noč tulili. Sele naslednje jutro je reševalcem v treh helikopterjih uspelo pristati na jasi, oddaljeni nekaj kilometrov od kraja nesreče, ter rešiti potnike in odnesti truplo ubogega pilota. Aretacija roparjev RIM, 25. — Policija iz Civi-tavecehie je s pomočjo letečega oddelka iz Rima odkrila roparja, ki sta pred nekaj dnevi oropala zlatarja Ulrica Famueleja iz Civitavecchie. Roparja je policija odkrila, ker ju je več ljudi videlo in so jim kasneje pokazali slike raznih osumljencev iz policijskih arhivov. Roparja, ki sta bila že oba večkrat obsojena, sta 35-letni Mario Coradini in 26-letni Fernando Rocco. Kot je znano, sta napadla Famueleja, ko je šel domov, ga udarila s trdim predmetom po glavi in mu odnesla torbo z dragotinami, vrednimi 5 milijonov lir. Predsednik kongoske vlade Patrice Lumumba ob svojem prihodu v New York Neredi v prestolnici Gvatemale Mesec dni pred začetkom iger V Rimu so včeraj otvorili veliko olimpijsko PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — u\i, Ju* J** * “ Vedno močnejša evropska lahka atletika pred olimpiado Kaufmann na 400 m tik svetovnega rekorda Steinbach je skočil bolj daleč kot Owens V teku na 80 m z zaprekami je Gisela Eirkenmeyer s časom 10”S sama rekorderka V moški atletiki je še vedno prva velesila Amerika (ZDA), časi se ji evropske države skupno postavljajo zelo uspešno po robu. Med posameznimi evropskimi državami pa gre prvo mesto Nemčiji. Upoštevati je treba, da bo na olimpiadi nastopila Nemčija skupno, to se pravi atleti iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. Oboji se dobro izpopolnjujejo, kolikor niso že posebej močni. Nekoliko slabotnejši so Nemci v metih diska in kladiva. (Zanimivo, da so imeli pred vojno dlje časa absolutno premoč s svojima dvema odličnima metalcema kladiva in nekaj časa tudi svetovnega rekorderja v metu diska). V soboto in nedeljo so bila prvenstvena tekmovanja v Zahodni in Vzhodni Nemčiji. Na obeh prvenstvih je prišlo do nekaterih senzacionalnih rezultatov. 2e v soboto je Harry premagal Germarja na 200 m. To hi nazadnje ne bilo nič posebnega, upoštevajoč, da je prvi svetovni. rekorder na 100 m. Toda Germar ze več let ni bil premagan na 200 m. Na razmočenem tekališču je Harry dosegel 20”9, kar bi bilo v normalnih razmerah gotovo za nekaj desetink boljše. Do večjih presenečenj pa je prišlo v nedeljo, ko je tekmovanju v berlinskem olimpijskem stadionu prisostvovalo kar 6C tisoč gledalcev. Manfred Steinbach je skočil v daljino 8.14, kar je za 1 cm več, kot znaša že 25 let stari rekord Jesseja Owensa. Rekorda sicer ne bodo priznali, ker je prav pri tem skoku pihal nekoliko premočan veter. Toda če je bilo nekoliko vetra, je pa bil zalet razmočen, tako da ima Stein-bachov dosežek vseeno svojo ■veljavo. Že s prvim skokom je skakalec dosegel 7.93 in tedaj 'ni bilo vetra; s tem je zrušil nemški rekord Luza Longa (7.90), ki se je držal že od 1937. Drugi skok, ki ni bil veljaven, je bil okrog 8 m. Tretjemu skoku se je Steinbach odrekel, v finalu pa je dosegel: 8.14, 7.87 in spet 7.93. Ti skoki kažejo, da je Steinbach zares skakalec prvega svetovnega razreda 'n resen pretendent za medaljo na olimpiadi. Atlet ima 27 let in je komaj diplomiral za zdravnika. V službi mora biti često tudi ponoči. , ,, . Vse pa je bilo v redu (torej tudi veter) pri finalnem teku na 400 m, kjer je Karl Kauf-mann spet izboljšal evropski rekord na tej progi. S 45”4 je nemški atlet le za 2 desetinki sekunde za svetovnim rekordom Američana Louisa Jonesa (45"2 v letu 1956). Letos pa še nihče na svetu ni dosegel tako dobrega rezultata. Tudi rezultat drugega, Kinderja, bi lahko bil še lanj evropski rekord. In končno je na lOo m Harry ponovil zanj že navaden rezultat 10”2. V Leipzigu (Vzhodna Nemčija) v soboto ni bilo kaj izrednega. V nedeljo pa je gledalcem pripravila veselje Gisela Bir-kenmeyer, ki je 80 m z zaprekami pretekla v 10”5 in se tako izmotala iz množice dosedanjih svetovnih rekorderk v tej disciplini. (Na 10”6 jih je ostalo še pet!). Odličen pa je bil Valentin v teku na 1500 m in Ma-tuschewsky na 800 m. Objavljamo rezultate z obeh tekmovanj za moške in ženske. ■ ■ KARL KAUFMANN Je z letošnjim najboljšim časom na svetu postavil nov evropski rekord na 400 m s časom 45”4 Uspela prireditev pri Sv. Jakobu Enzo Bellen prvi v teku včeraj zvečer Kot moštvo najbolj uspešna SG Triestina tš GinnastiCa Triestina, drugo mesto pa si je osvojil Sv. Jakob. Ginnastica je prejela tudi plaketo kot moštvo z največ tekmovalci med prvimi petimi. Vrstni red na cilju; 1 Bellen SGT 15’12”2, 2. Se-gulia SGT 15'58"1, 3. Ricatti Acegat 16’15"2, 4. Bembi SGT 16’24”8, 5. Marcolin Acegat 17' in 12”2, 6. Zadro CUS 17'15”2, 7. Miani Ronke 17’21”8, 8. Pacor Sv. Jakob 17’24”5, 9. Gottardo SGT 17’34”5, 10. Tauceri Sv. Jakob 17’41”2, 11. Barovina Sv. Jakob 17’47"3, 12. Toncic Sv. Jakob 17’50”2, 13. Blasig Ronke 17’59”, 14. Angeli Sv. Jakob 18’22”2, 15. Arban SGT 18’24", 16. Cecchini CUS 18’35"5, 17. Coccolo Sv. Jakob 18’51”, IH. Burlo Acegat 18'56”. Startalo je 23 tekmovalcev. V maksimalnem času jih je prispelo 18. Klasifikacija društev: 1 SGT 74 točk, 2. Sv. Jakob 54 točk, 3. Acegat 37, 4. Ronke 22 in 5. CUS 20 točk. Vrstni red na letečem cilju: 1. Bellen SGT, 2. Gottarlo SGT, 3. Cocrolo Sv. Jakob, 4. Bembi SGT, 5. Miani Ronke. Velika množica Šentjakobča-nov se je zbrala včeraj zvečer na Ul. Industria in bližnjih u-licah. V Ul. Industria, nekoliko niže od gostilne Jadran, i-ma sedež Šentjakobski športni krožek in tam je bil start in prav tam tudi cilj tradicionaL nega teka, ki se sedaj že mnogo let ponavlja na dan sv. Jakoba (25. julija). Start je bil ob 21. uri. Tekači so pretekli dva kroga: najprej od Trga sv. Jakoba na desno po Istrski u-lici in nato po Ponziani daleč navzdol. Ko so se prvič vrnili na Ul. Industria, so pa zavili po Trgu sv. Jakoba na levo tja do Ul. Paolo Veronese in Besenghi ter po drugih ulicah nazaj na cilj. Proga je merila skupno okrog 5 kilometrov. Že pri prvem teku skozi cilj je bil daleč pred ostalimi Enzo Bellen, član SGT. Ta je ves čas ohranil prednost, medtem ko drugi niso vzdržali na svojih mestih razen Egidia Bem-bija, ki je četrti — kakor ie ftekel skozi leteči cilj — prispel tudi na končni Cilj. Prehitela pa sta ga še Segulia m Ricatti. Po točkah je zmagala Socie- MOSKI Vzhodna Nemčija: 100: 1. Schueler 10”5, 2. Opits 10"5, 3. Gregorenz 10”5. 3000 zapr.: 1. Doering 8’45”6, 2. Boerner 8’51”4. Troskok: 1. Thierfelder 15.63, 2. Hinze 15.57. Kladivo: l. Peter 61.43, 2. Nie-bisch 60.41. 10.000: 1. Bartholome 30’56”8, 2. Havenstein 31’05”8, 3. Moser 317”. Disk: 1. Kuehl 53.80, 2. Grie-ser 53.14. 400 zapr.: 1. Hille 52”2, 2. Frahm 52”4. 200: 1. Opitz 21 ”4, 2. Kostul-sky 21”4. 400: 1. Storm 46’’9 (rekord V. Nemčije), 2. Klimbt 47”. 110 zapr.: 1. Reimers 14"5, 2. Widera 14”6, 3. Hille 14”8. 800: 1. Matuschewsky 1’47’’7, 2. Kruse 1’48”2. 1500: 1. Valentin 3’40”9, 2. Grodotszki 3’43”2, 3. Herrmann 3'43”5. 4x100: 1. Wissenschaft DHKF Leipzig 41”1, 2. Dynamo Vzh. Berlin 41 ”4. Krogla: 1. Gratz 16.88, 2. Kuehl 16.51. Palica: 1. Preussger 4.40, 2. Laufer 4.30. 5000: 1. Hoenicke 14’13”, 2. Schmidt 14’28”6. Višina: 1. Pfeil 1.98, 2. Duer-kopp 1,98. Daljina: 1. Thrierfelder 7.51, 2. Hoffmann 7.46. Kopje: 1. Krueger 75.59, 2. Bade 74.93. Zahodna Nemčija: 200 1. Hary 20”9, 2. Germar 21"2, 3. Wendelin 21”4. Kopje: 1. Salomon 77.54, 2. Rieder 75.73, 3. Herings 75.73. 200 zapr.: 1. Lauer 23"4, 2. John 23”9, 3. Kaiser 24”3. Troskok: 1. Schott 15.57, 2. Wischmeyer 15.51. Kladivo: 1. Lorenz 59.65, 2. Fahsl 58.86. 100: 1. Hary 10”2, 2. Cullmann 10”5, 3. Mohlendorf 10”5. 400: 1. Kaufmann 45”4, 2. Kinder 45”8, 3. Kaiser 46”4, 4. Reške 46”5, Haas 47”1. 800: 1. Schmidt 1’49”9, 2. Bal-ke 1’50”2, 3. Klinkenberg 1’50”8. 1500: 1. Schwarte 3’46’T, Z. Blatt 3’46”4, 3. Mengler 3’47”. 3000 zapr.: 1. Laufer 8’52”8, 2. Boehme 8’52”9, 3. Ruediger 9 in 2”6. 400 zapr.: 1. Janz 50”6, 2. Mat. thias 51”4, 3. Fischer 51”8. Višina: 1. Puell 2,05, 2. Rie-bensahm 2.02, 3. Hopf 1.93. Daljina: 1. Steinbach 8.14, 2. Molzberger 7.76, 3. Beierling 7.69. Krogla: 1. Urbach 17.39, 2. Lingnau 17.20, 3. Wegman 16.60. 4x100: 1. ASV Koeln 40"6, 2. Hannover 41”6, 3. Muenchen 1860 41”7. 4x400: 1. OSV Hoerde 3’09’'6, 2. ASV Koeln 3’10"1, 3. Wo(f-sburg 371 "2. ZENSKE Vzhodna Nemčija: 100: 1. Birkemeyer 11"6, 2. Raepke 11”7. 400: 1. Wessler 57”8, 2. All-mann 58"9. Krogla: 1. Luettge 16.35, 2. Garisch 15.87. Kopje: 1. Ranke 48.03, 2. Hin-temann 46.35. Višina: 1. Walter 1.64, 2. Lent-zke 1.62. 200: 1. Birkemeyer 23”8, 2. Raepke 24”1. Disk: 1. Mueller 53.15, 2. Schuch 52.65. 80 zapr.: 1. Gisela Birkemeyer 10”5 (nov svetovni rekord), 2. Lutter 11”. Daljina: 1. Claus 6.30, 2. Neumann 6.06. 800: 1. Donath 2’08”3, 2. Breier 2’09”9. 4x100: 1. Dynamo Vzh. Berlin 46”6, 2. Chemie Halle 47"5. Zahodna Nemčija: 400: 1. Jeibmann 56”2. Višina: 1. Schmitz-Porz 1.67. Krogla: L Grabert 15.03. Daljina: 1. Kopp-Gasti 6.20. Disk: 1 Hausmann 52-23. 200: 1. Hendrix 24’’5, 2. Heine 24"6. 3. Frisch 24”7. 800: 1. Kummerfeld 2'07"9, 2. Gleichfeld 2’08"5, 3. Goldhau-sen 2’10”8. 80 zapr.: Kopp-Gadtl 10”6, 2. Keller 10”9, 3. Heine 11”. Kopje: 1. Stroessenreuther 49.35, 2. Gerhards 48.14, 3. Broemmel 47.96. 4x100: 1. USC Heidelberg 47” in 3. 2. OSV Hoerde 47’’4, o. Hannover 47”6. MANFRED STEINBACH je prvi skočil dlje kot slavni Jesse Ovvens, pa čeprav ga je nekoliko veter nosil Lahkoatletski dvoboj v Beogradu Jugoslavija 121,5 Bolgarija 84,5 Tesna zmaga Bolgark v Sofiji m m Tekme se včasih nepričakovano razvijajo. Nikakor ni bilo pričakovati, da bi v junior-skem lahkoatletskem dvoboju med Italijani in Poljaki, ki je bil v Bologni, domači zmagali. Potem so se pa stvari tako • brnile, da bi lahko zmagati. Tek na 800 m se je namreč končal v korist domačih, toda Poljaki so vložili priziv in tek je bil razveljavljen. Končalo pa se je pri neodločenem rezultatu, kar šteje italijanskim juniorjem v uspeh. Omenjeni tek na 800 m ter na 1500 m čez zapreke je bil že dopoldne, medtem ko so «i v prvi točki popoldanskega spo. reda — 400 m z zaprekami — domači priborili prvi dve mesti ter tako uravnovesili rezultat po dopoldanskem enakem uspehu Poljakov. Na 100 m se je pokazalo, da razpolaga italijanska lahka atletika še z e-nim odličnim sprinterjem, ki je bil na 200 m še skoraj boljši. To je Ottolina. Na 400 m se je računalo z zmago domačih, toda Barkovjak je prekri- Neverjetni dosežki v plavanju v ZDA in na Japonskem Troy (200 m metuljček), Indianopolis (4x200 m) in Tanaka (200 m hrbtno) novi svetovni rekorderji Tudi Lonce Larson boljši od dosedanjega rekorda ■ Japonci so že določili tekmovalce, ki bodo šli na olimpiado Američani so zrušili še tri svetovne rekorde V drugem dnevu lahkoatletskega dvoboja Jugoslavija — Bolgarija v Beogradu so bili domači še uspešnejši kot prvi dan. Najprej je z novim državnim rekordom zmagal Jugoslovan Kovač v teku na 400 m z zaprekami, ter končno tudi v tej disciplini dosegel rezultat, kjer se pravzaprav pričenja neka mednarodna kvaliteta Tudi Hafner je v teku na 3.000 m z zaprekami dosege! kar čeden čas, s katerim je vsekakor kvalificiran za olimpiado. Dvojno zmago je Jugoslavija 'dosegla na 10.000 m brez posebnih časov. Končno sta bila Jugoslovana prva tudi v metu kladiva, vendar je samo Bezjak na višini, da sme iti na olimpiado. Nikakor pa tega ni mogoče reči za metalca diska Radoševiča. Jocič v troskoku ni ponovil uspeha iz Siene. V skoku s palico sta bila odločno boljša Bolgara, zlasti 'ker je bil Lešek tako ne-pieviden, da je začel skakati pri 4.10, pa te višine ni pre-skočil. 200 m: Bavčarov (B) 22” Šnajder (J) 22”1, Savič (J) 22”3, Dimitrov (B) 22”4; 800 m: Ingolič (J) 1’52"7, Važič (J) 1’52”9, Sapundljijev (B) I’54”, Spasov (B) 1’56”5; 400 m ovire: Kovač (J) 52”6, Matič (J) 53”4, Bozi-nov (B) 55’, Cenger (B) 55’3; 3000 m zapr. Hafner (J) 8’ 50”6, Jovanovič (J) 9’8”6, Solovjev (B) 9'18”6, Georgijev (B) 9’53”7 10000 m: Mihalič (J) 30’22”6, Štritof (J) 30’28", Vučkov (B) 30'30"4, Mančev (B) 31’45”5; kladivo: Bezjak (J) 62.98, Račič (J) 57.44, Krumov (B) 56.74, Ivanov (B) 55.23; disk: Arntar-ski (B) 50.87, Djurov (B) 48.49, Radoševič (J) 48.39, Rakič (JI 47.41; troskok: Gurgušinov (B) 15.51, Patarinski (B) 15.11, Jo-čič (J) 15.09 Stanišič (J) 14.35; 4x400 m: Jugoslavija 3’13”2, Bolgarija diskvalificirana; Palica: Hristov (B) 440, Hlebarev (B) 440, Lukman (J) 420, Lešek (diskvalificiran, ker ni preskočil začetne višine 410 cm). Zaključno stanje točk: Jugoslavija 121.5, Bolgarija 84.5. # * * V Sofiji je ženska bolgarska reprezentanca zmagala nad Jugoslavijo 52:51. Dvoboj italijanskih in poljskih juniorjev V Bologni niso zmagali niti domači niti gostje Končni rezultat: 93:93 - Odličen Ottolina z 10"6 na 100 2t"4 na 200 m ter Poljak Gastal v metu krogle Drugi dan tekmovanja ?a plavalno prvenstvo ZDA v Toledu (Ohio) so tekmovalci zvušili dva svetovna rekorda. Mike Troy je na 200 m metuljček dosegel čas 2’13”4 in tako izboljšal svoj lastni re-kcrd, ki ga je postavil 10. julija v Indianopolisu, pa še čaka na uradno priznanje. Tedaj je dosegel 2’15, medtem ko je uradni svetovni rekord, ki ga ima tudi Troy, 2’16”4. Lance Larson, ki je bil drugi, je dosegel tudi boljši čas cd rekorda. Zrušil pa se je tudi svetovni rekord štafete 4x200 m, ki ga je doslej imela japonska državna štafeta (Ya-manaka, Kenjo, Fukui, Fuji-mcto) s časom 8’18”7. (Ta rekord je bil postavljen skoraj točno pred letom v Osaki.) Sedaj pa je štafeta Indiano-pclis Atletic Cluba, ki so jo sestavljali Sintz, Breen, So-mers in Troy, dosegla čas 877”. Pri tem velja dostaviti, da je Troy 8 minut prej plaval 200 m metuljček ter postavil svetovni rekord. Pa tudi sicer so tekmovalci drugi dan prvenstva dosegli sijajne rezultate, tako da si je lahko zamisliti, kolikšna bo borba na olimpiadi v Rimu med Američani, Japonci, Nemci, Madžari in drugimi. Rezultati: 200 prosto: 1. Jeff Farrel 2'03”2; 2. Somers 2’03”3; 3. Harrison 2’04”3. 200 prsno: 1. Pierre Fogam-sy (Madž.) 2’38”8; 2. Clark 2 in 41”5; 3. Jastetvski 2’42”8. 100 hrbtno: 1. Tom Stock 1’02”9; 2. Bittick 1’03; 3. Mo-Kinney lTO’^. 200 metuljček: 1. Mike Troy 2’13”4 (nov svetovni rekord); 2. Larson 214”4; 3. Rounsa-velle 2’18"3. 200 mešano: 1. Ted Stickles 2’22”1 (najboljši rezultat na svetu); 2. McGill 2’22”9; 3. McGhea 2'23”9. 4x200 mešano: 1. Indianopolis Athletic Club (Sintz 2’04”9, Breen 2’06”1, Somers 2’03”, Troy 2’03”) 877” (nbv svetov- Ni bil še uradno priznan svetovni rekord Američanke Lynn Burke na 200 m hrbtno v času 2’33”5, s katerim je odvzela čast svetovne rekorderke Japonki Satoko Tanaki (2’ in rekord); 2. Los Angeles 34”8>- ko je Japonka zopet pre- Athletic Club 8’23”5; 3. Santa Clara Swim Club 8’23”9. TOLEDO (Ohio), 25. — Preteklo noč se je zaključilo plavalno prvenstvo ZDA. Ta tretji in zadnji dan tekmovanja sc ameriški atleti dosegli še tri nove svetovne rekorde ter trko na tem prvenstvu dosegli skupno kar šest novih svetovnih rekordov. To dokazuje izreden napredek v razvoju a-meriškega plavalnega športa. Tri nove rekorde so postavili: Tom Stock na 200 m hrbtno s časom 2’16”; Lance Lai-son na 100 m metuljček s časom 58”7 ter končno štafeta Indianopolis Athletic Cluo 4x100 mešano s časom 4’09”2. Rezultati: 200 m hrbtno: 1. Tom Stock 276” (nov svetovni rekord; prejšnji uradni rekord Frank Mckinney 2'17”8), 2. Frank Mc-kinney 2’17”36, 3. John Roetm-ke 2’20”4. 100 m metuljček: 1. Lance Larson 58”7 (nov svetovni rekord; prejšnji uradni rekord I-shimoto 1’00”1), 2. Mike Troy 1’00”2, 3. David Gillanders 1’ in 7 desetink sekunde. 4x100 m mešano: 1. Indianopolis Athletic Club «A» (Frank Mckmney, Chet Jastremski, Mike Troy, Peter Sintz) 4*09”2 (nov svetovni rekord; prejšnji uradni rekord 470"4, Avstralija), 2. Los Angeles Athletic Club «A» 4'13”5. 100 m prsno: 1. Chet Jastre/,-ski 172”4, 2. Paul Hait 173*7, 3. Robbie Grisser 1’14”2. 400 m prosto: 1. Alan Somers 4’12"9, 2. Peter Sintz 4'29”1, 3. Eugene Lenz 4’29”1. šla na vrh svetovne lestvice Na japonskem plavalnem prvenstvu je v nedeljo Satoko Tanaka dosegla čas 2’33”3. Med moškimi je zadnji dan tekmovanja japonskega prvenstva Kiyoshi Nagakawa s časom 1’12”8 na 100 m prsno dosegel tietji najboljši rezultat na svetu letošnje sezone. Haruo Yo-shimuda je postavil na 200 m metuljček nov japonski rekord. Rezultati: MOŠKI 100 m prosto: 1. Katsuki I-shihara 57", 2, Shimizu 57”1, 3. Yasuhiko Nakatani 57”6. 400 m: 1. Tsuyoshi Yamanaka 4’20”8, 2. Fukui 4’25”7, 3. Fuji-moto 4'26”5. 100 m hrbtno: 1. Ywhio Wa- mamoto 3’06”1. t-unabe 1’05", 2. Tomita 1’05", 3. Hase 1’05”2. 100 m prsno: 1. Kiyoshi Naga-kawa 1’12”8, 2. Masuda 1’13”2, 3. Osaki 1’13”3. 200 m metuljček: 1. Haruo Yoshimuda 2’17”8 (nov japonski rekord), 2. Izutsu 2’18”9. 3. Nasu 2’18”9. ZENSKE 200 m prosto: 1. Yoshiko Sata 2’24”7, 2. Kubo 2’30”7, 3. Shibahara 2’31”. 800 m prosto: 1. Akiko Tora-no U’15”5, 2. Hirayama 11’32”2, 3. Ishiwatari H’40"5. 200 m prsno: 1. Satoko Ta-raka 2’33”3 (nov svetovni rekord), 2. Yotsumoto 2’47”7, 3. T Matsunaka 2’50”9. 200 m metuljček: 1. Saeklo Matsunaka 2’48”8, 2. Kuroda 251”5, 3. Morishita 2’58”8. 200 m prsno: 1. Yoshiko Ta-kamatsu 2’53”6 (nov japonski rekord), 2. Aoki 3’03”2, 3. Ya- žal take račune. Dvojno zmago so gostje dosegli na 1500 m in skoku s palico. Zmagali pa so še na 3.000 m, v skoku v višino in troskoku, v metu krogle, kopja in kladiva. Italijani pa so zmagali še na 110 m z zaprekami, in metu diska, dvojno zmago pa so si osvojili v metu diska in v skoku v daljino. V štafetah sta zmagali pn enkrat Italija (4x100 m) in Poljska (4x400 m). Na splošno so bili predvsem rezultati zmagovalcev kar na lepi mednarodni višini. Ottoli-ni pa lahko tudi marsikateri senior zavida . Rezultati: 100 m: 1. Ottolina (I) 10”6; 2 Sbravati (I) 10”8, 3. Badenski (P) 10”9; 4. Cyruliczek (P) U”l. 200 m: 1. Ottolina (I) 21”4, 2. Badenski (P) 21”6, 3. Cerutti (I) 21”8, 4. Cyruliczek (P) 22”5. 400: 1. Barkovjak (P) 48"5, 2. Bello (I) 48”9, 3. Maciag (P) 49”1, 4. Tomaello (I) 49”7. 1500: 1. Kobedza (P) 3’57”4. 2. Donarski (P) 3’59”6, 3. Cobel-li (I) 4'04”6, 4. Lo Russo (I) 4'06 ”4. 3000: 1. Skwarski (P) 8’54”8. 2. Peris (I) 8’57"6, 3. Moroni (I) 9’6"6, 4. Dobrindt (P) 9’8"4. 110 zapr.: 1. Bertoli (I) 15”, 2. Romano (I) 15”2, 3. Waligosa (P) 15”6, 4. Kacprzynski (P) 30"7. 400 zapr.: l.iCarrozza (I) 53”9, 2. Stefani (I) 54”7, 3. Haimet (P) 55”6, 4. Szewinski (P) 57”. 1500 zapr.: 1. Dienarski (P) 4’17”6, 2. Fus (P) 4’19”8, 3. 3e-gnis (I) 4'26"6, 4. Panichi (I) 4’28”4. Višina: 1. Novak L. (P) 1.94, 2. Tauro (I) 1.94; 3. Frati (I) 1.65, 4. Nowak J. (P) 1.80. Daljina: 1. Andolfi (I) 7.19, 2. Vogliotti (I) 6.99, 3. Majkro-wicz (P) 6.89, 4. Antkoivik (P) 6.68. Troskok: 1. 01dakaws»ky (P) 14.57, 2. Vecchione (I) 14.56, 3. Gentile (I) 14.25, 4. Arlukowiez (P) 13.90. Palica: 1. Korolkiewiez (P) 4.10, 2. Osinska (P) 3.90; 3. Fon-tanesi (I) 3.80 (izenačen italijanski juniorski rekord). 4. Carrara (I) 3.80 (id.) Krogla: 1. Gastal (P) 15.05, 2. Randi (I) 14.18, 3. Balleggi (I) 14.13, 4. Zilkovo (P) 13.78. Disk: 1. Ferrini (I) 46.37, 2. Poserina (I) 45.36, 3. Szeres (Pi 40.67. 4. Jezuit (P) 40.19. Kopje: 1. Wojdat (P) 60.89, 2. De Milito (I) 59.75, 3. Wojdal-ski (P) 59.20, 4. Cassol (I) 50.20. Kladivo 1. Smolinski (P) 50.33, 2. Cornia (I) 47.21, 3. Ku-sienka (P) 46.12, 4. Mora (() 44.95. 4x100: 1. Italija (Cerutti, Ot. tolina, Clapier, Gallina) 41 ”7, 2. Poljska (Cyruliczek, Ziel'm ski, Pepayszyn, Badenski) 41 ”9 (novi poljski juniorski rekord). 4x400: 1. Poljska (Kucinski. Cybruch, Maciag, Bartkwik) 3’i5"9 (poljski juniorski rekord)), 2. Italija (Carletti, Tomaello, Dentesano Bello) 3’16”3 (italijanski juniorski rekord))' Končni rezultat: Italija • točk, Poljska 93 točk. — «»----- JUNIORJI V MARIBORU Madžarska-FLRJ 107:94 V petek in soboto je bil Mariboru dvoboj -jug°? . v skih in madžarskih junl0,rL,n! V petek je bil nastop tek»£ valcev zaradi dežja sKjra),d. npmopnrp« in zato tudi r®* _ nemogočen in zato tudi tati niso moglj biti P' . dobri. Med domačimi se Je osebno oo muki (M) 1’57"E, Srb (JI'1 57"9. Stiglmajer (J) l’58 1500 m: Nagy (M) 4"% Garbacz (M) 4'01”8, Spahi« t 4'02”0, Štajner (J) 4’03 a. 3000 m: Farkaš (M) 8 'fa) Spahič (J) 8’44”0, Mocsal. ( 9’03”0, Vučkovič (J) 9’1/T“j5”S, 110 m ovire: Hofman (J) .j) Verteusy (M) 16”6. Taks 16”7, Ha!asz (M) 17”2. ,j) 400 m ovire: Stanovnik 56”2, Vertessy (M) 58”6, ,j _ kas Jovanovič (J), uv V ti IC33J V 4,1 / —. ICO Oi nezy (M) 59”1. Botič (J) ”M) 1500 m zapreke: FarkaS^,,^ 4’28”0. Korbar is***; 478”8, Jony (M) 4’29"0. 4x100 m: Jugoslavija 1^*7) vršnik, Prcič, Muc, An 42"6, Madžarska 42”8. .fj, 4x400 m: Jugoslavija (U Pilgram. Bosnar ,Stan°vn 3'23”4, Madžarska 3’24 e. Višina: Bodo (M) 1 dosijevič (J) 1.90, Kr8®s. iji). (M) 1,85, Andjelkovič (JC gi-Daljina: Balassy (M) b;8 jači (J) 6,58, Ernestini (J) ’ Ivanov (M) 6,02. . ; Troskok: baiassy (M) ' jj) Kercsik (M) 14.06, Kecman 13,92, Bijači (J) 13,69. Palica: Rojko (J) 4,lf). P1 (M) 3.90. Hofman (J) 3,7(T' * marton; (M) 3,60. 46, Krogla: Pivljanin (J) i-jgo Gremsperger (M) 14.41, „ (M) 14,12, Blenkuš (J) Disk: Bakai (M) 46,63, -j. (M) 45.94, Sebalj (J) 45.2b. rovi jev to j 40,87. pe) Kopje: Kač (J) 64.28. (J) 59,48. Kapdebo (M) Varga (M) 55,58. _ ga. Kladivo: Roiko (J) 51/*VjO, kai (M) 49.12. Belančič (•>> Brfcz tM 4300. .»-«11* Končni rezu'tati: Madž* 107 točk. Jugoslavija 1 TENIS CARACAS. 25. — V vanju za Davisov pokal je p. neznela premagala Novo . landijo s 3:2. Zadnji dan stanju 2:1 za Venezuelo Pimentel (V) premagal G® da (NZ) s 6:4, 6:1, 6:2, g:3, (NZ) pa Cordobo (V) 8 6:0, 6:1. Športne stave TOTIP 1 Pittima Erie 2. Edoardo Dover 3. Siusi Big Ben 4. Astrakan Aut Aut 5. Pariolina Domino 6. Ervvin Fasana Kvote: 12 — 906.075 IJJ' 11 — 68.940, 11 — 715 ________ MATEVŽ HACE--------- o[ KOMISARJEVI ZAPISKI J| 2 > m w Prva knjiga - Zopet nad domačo dolino C: O O O c; O OOOOOOOOOOUOOGOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ♦Jermanu bi dali svojo četo, a jaz bi šel s svojo. Na hitro bi opravili, bi videli!> Komandir me je pogledal veselo s svojimi velikimi in simpatičnimi očmi, ki so se vedno smehljale ♦Tako pa je brigadni štab dobil povelje od divizije, sklical na hitro štabe bataljonov, medtem ko četni komandirji nismo bili do napada niti obveščeni. Brigada je krenila v temni noči, ropotalo je, komoraši so godrnjali in kleli, lonci pa ropotali, da je bilo slišati šum in ropot pol ure daleč.» Kotar se je nasmejal in uprl oči vame. «AI1 lahko vse joovem?» «Da, kar vse povej,> sam mu odgovoril. ♦Vi, štabni ljudje, ste mislili: zmaga je že v žepu. Predali smo načrt bataljonskim komandantom, vse bo šlo kot po maslu.* Tiho se je nasmehnil in vrgel ogorek v mlako vode. ^Na nekaj, Matevž, ste pa pozabili-* Vprašujoče sem ga pogledal. ♦Pozabili ste na nas, na komandirje. Ti si žele hitrih uspehov, brez brigade in komore; žele si uspehov, plena, ujetnikov, orožja. Vi pa dostikrat pozabljate nanje in pozabili ste jih tudi ob napadu na plavogardistično postojanko. Cernu je bilo treba z brigado nadnje? Ali ne bi bilo dovolj, ko bi šli vsak s svojo četo. Jerman in jaz, pa še Risa bi poslali z eno četo? Večji del brigade bi počival; zatem bi še mi iz čet odbrali najboljše — in vse bi bilo na hitro opravljeno. Nekaj komisarskih besed, da gredo izbrane čete in borci na plavo gardo, pa bi tomšičevoi storili svojo dolžnost, kakor se spodobi.* Vprašujoče me je gledal in se smehljal. «Ali bi ne bilo tako?* ♦To so dobre misli. Nikjer ni zapisano, da je brigadni štab vseveden, dragi Kotar.* Počasi sem odšel po mokri stezi v brigadni štab in razmišljal o tem, kar mi je Kotar povedal. Komandir Kotar je bil srednjevelik in širok borec. Imel je svetle lase in vedno si jih je skrbno negoval; vedno je bil čedno in snažno oblečen. Sive oči so prijazno gledale v svet, nenehoma se je držal na smeh. Hodil je ravno in pokonci, kakor da bi bil na paradi. Ob najtežjih urah je z nasmehom in mirno besedo bodril svoje borce, naj bodo mirni in da ni tako hudo, da se ne bi moglo prestati. Kadarkoli je prišel kak član štaba Tomšičeve brigade v njegovo četo, ga je vselej našel med borci, kako jih je učil vojaških stvari ali pa je gledal na karto krajev, v katerih smo se nahajali. Kadarkoli je pa bilo potrebno zasesti določen položaj, je bil Kotar med hitrejšimi in okretnejšimi komandirji; pravočasno je zasedel položaj in ga tudi držal. Znal je razporediti borce na položaju tako, da je imel malo žrtev; hkrati je prizadeval sovražniku izgube ter prinašal mednje s hitrimi in odločnimi udarci zmedo in preplah. Srce mu je kar igralo, kadar je zapodil v beg sovražni bataljon, ki ga je vodil italijanski oficir. Ob težkih urah ni bilo pri njem nikoli tistega brezglavega tekanja in kričanja Nekajkrat sem bil v borbi z njegovo četo; občudoval sem njegovo mirnost in hladnokrvnost. Že maja 1943, ko smo se tolkli pri Rdečem kalu in pri Dobrniču, sem zapisal v notes: ♦Komandir Kotar je vzor našega revolucionarnega oficirja; odlo-)e. izredno hraber, preudaren, okreten in hiter; ima vse vrline slovenskega partizanskega oficirja in komandirja * Ko-a uaii nasi Partiji in naši revolucionarni osvobodilni vojni. Njegov zgled in zadržanje v borbi sta navdušila tudi ostale borce njegove čete. Vzgojil je tudi več podoficirjev, ki so postali potem hrabri komandirji. Ves čas, kar sem bil v Tomšičevi brigadi, sem imel tako mnenje o njem. Tako pa so mislili o njem tudi drugi: Daki, Efenka, Krt V štabu sem ponovil, kar mi je povedal Kotar, člani štaba so pritrdili, da ima Kotar prav, in tako smo potem -klenih, da bomo v prihodnje imeli pred vsako važnejšo borbo posvete s četnimi komandirji. September — mesec kapitulacije Italije, mesec velikih dogodkov za našo vojsko in narodnoosvobodilno gibanje, ki Je zajelo sleherno vasico in hišo. 4. september. Ves dan je padal dež. Bili smo na področju Knežja njiva—Spodnje Poljane nad Loško dolino. Po dolgem času sem zopet zagledal domačo dolino; oblivale so jo plohe dežja, gore in gozdovi so bili zaviti v težke oblake. Italijani so ves dan streljali z minometi in topovi na Poljane. Ranjencev smo imeli precej s seboj še iz bojev na Bloški planot:. Borci so oili izčrpani in premočeni. Od nas je curljalo kakor od strehe. Se dolgo v dopoldanskih urah se je vlekla raztrgana vrsta čet na Spodnje in Zgornje Poljane. Ranjence smo namestili v malo cerkvico in neko kaščo. Kuharji so kuhali v velikih kctlih in kar na prostem, vmes pa so vpraševali kurirje, ali se bomo še dolgo držali v toh siromašnih in težkih krajih. Bolničarke Ančka, Milka, Spela, Dunja so tekale s polnimi posodami vročega čaja okrog ranjencev, ki so se tresi: od mraza kljub temu, da so bili dobro ogrnjeni z odejami Menda je bila nedelja. Za cerkvico, za oglom, je stal harmo-nikaš Polde. Bil je žalosten. Harmoniko je imel pokrito s prtičem. ♦Zaigraj, Polde! Kaj se tako kislo držiš?* sem mu zaklical. «Kaj bom igral? Dež pada in kar žalosten sem, ko ogledujem te velike gozdove. Oh, ljubi tovariš komisar, pojdimo čimprej v našo veselo Dolenjsko! Tam je pijača, tam je hrana, tam je veselje, in če umrete, bo kar lušno umreti na Dolenjskem.* ♦Tudi naši kraji so čedni. Da ti vidiš, če je sončno, kako so čedne in lepe vasi! Pa dobri ljudje stanujejo v teh krajih,* mu je prigovarjal intendant Tone. ♦Vina pa le ni, samo d .-e v je vidim rasti,* Je žalostno odvrnil sicer veseli harmonikaš. ♦Zaigraj nekaj poskočnih, prosim te,» je zaklical neki ranjenec in godec Polde se je postavil na cerkveni prag in zaigral. Ranjencem je šlo na smeh, ko so poslušali hreščečo godbo .. Brigadni štab se je sestal v nekem svinjskem hlevu, ki pa je bil čist in nastlan s suhim listjem. Posedli smo po velikem ***** KdZZ’ Daki razgTniI specialke in iskal, inšHrtX«t . Omeniti moram, da so bile ob ofenzivah d c n sP°mladi triinštiridesetega na Poljanah f y Polja6neVSe Fašisti in beli so se nenehoma zaganja* n« Je hrigadni štab zapovedal, da se premakn®^ Podpreska—Draga. Zdravnik Lojze je hodil ranjencev z zaskrbljenim obrazom. ♦Kaj bi nosili ranjence na Rog, kar v Otrobovcu J**1 stimo,* je govoril intendant Tone. A . *cai Pa hrana?* je spraševal Lojze ♦Ali bodo od sladkih koreninic?* J ♦Dobri ljudle iz doline in naši terenci bodo naredili je nadaljeval Tone. In res smo nekaj ranjencev poslali v Lg nišmce, ki so bile v temnih gozdovih Otrobovca. Z vseh oj,i)0 zov si pa bral: čimprej pojdimo iz teh krajev Kar nas je domačinov, bi pa zelo radi ostali nekaj dni nad dolino. j« ♦Vsaj eno postojanko bi razbili v dolini, da bi si ■of zapomnili Tomšičevo brigado,* sem predlagal v štabu di^J. j< ♦Zaenkrat ne,» Je odvrnil Bračič, «drugod bomo na®11 važnejše postojanke.* ♦V Starem trgu bi dobili topove.* m\ Dež je lil vedno močneje; okrog velikih ognjev so s skupine borcev, ogrnjenih s šotorskimi krili. Hodil seč? gi o"T)f4 do ognla in se pogovarjal z borci. Vsi pogovori s” p) vrteli o tem, ali bo Italija kapitulirala v enem mesecu, a! ^ se bo se nekaj časa vleklo. Nekateri borci so menili, da "'.A1 tiste, ki so pobijali civiliste in požigali domačije, pobili. pa so bili za to, da bi vsi ujetniki ostali toliko časa n® zemlji, dokler ne bi pozidali vseh hiš. jr Komisarju Zvonetu je visela kapa čez ušesa, molil v ogenj in začel, ko me Je zagledal: *Tukaj je pa hud' ^ romantična dežela — dež in megla. Samo Bojancev se 0 j1 slim, pa rečem, da je Bela krajina obljubljena dežela. bilo vina in žgancev, tukaj pa je še z močnikom skopo, 8 streljanja je dosti.* (Nadaljevanje s^e' ,41)