KAOS NA UUBUANSKEM BARJU
Vodarji med zelenimi in kmeti
Medtem ko je Podjctje za urejanje hudournikov, Hajdrihova 28 prcsenetilo s prospektno mapo »Krep-ke gozdove, Trdne bregovc, Varnc domove, Srefne rodove, Za blagostanje« z dodatkom »Cestne breži-ne«, v kateri so predstavljeni najzanimivejSi hudour-niSki objekti zgrajeni po ujmi 1. novembra 1990. leta in njegova dela pri urejanju cest, se njihovi kolegi iz VGP HIDROTEHNIK s Slovenieve 95, v naši obd-ni soočajo predvsem s problematiko vzdrževanja bar-janskih jarkov in odvodnjavanja. Ker je vcčplastna, smo prosili za pogovor direktorja vodnogospodarske-ga sektorja dipl. int. gr. Tomaža Globokarja.
Kratka igodovina Baija?
»Ugotavljamo, da bi morali številni udelcženci raz-prav o Barju temeljito preitudirati ukrepe, ki so bili v preteklth desetletjih izvedeni na njegovih tleh, da bi se lahko normalneje pogovarjali o vlogi vodarjcv pri skrbi za kar najbolj funkcionalno in naravno stanjc na tej obscžni povrtini. Potem ko so z osuševanjem Barja pričeli že Rimljani, se je intenzivneje pristopilo k osuSevanju po letu 1700. Grubcr jc takrat naredil projekt in tudi izvedel poznani Grubarjev prekop. Po izvedbi tega prekopa se je postopno gradila mreza odvodnih kanalov, ki so omogoiali izkoriščanje Bar-ja, predvsem v kmetijske namenc. Nekako do II. svetovne vojne je bila vzpostavljena mreža OSNOV-NIH odvodnih kanalov in kanalov med parcelami. Po II. svetovni vojni so šli posegi na Barju v smeri vzdrževanja obstoječe odvodne mreže kanalov in
v izvedbo manjšega Stevila melioracij: Dobravice, Gmajnice, Bevke, Podlipska dolina.«
Nekateri vam danes oiitajo prav melloracije.
»Številni Ijudje se res obračajo po vetru, ne glede na gospodarsko vrednost dejanj, ki jih enkrat v celoti podpirajo, že čez noč pa so najostrejSi nasprotniki le tega. Mclioracijc so normalen pojav po vsem svetu, saj pomcnijo izboljšanje zemljiSč z osuševanjem, na-makanjem ali dodajanjem manjkajočih snovi. Res pa je, da je v preteklosti pogosto zmanjkjalo denarja prav za hortikulturno ureditev ob vodotokih ali pa ta ni vzdržala najrazličnejših pritiskov drugih porabni-kov prostora, kol n.pr. sprehajalcev, kopalcev, nedo-voljenih pralcev avtomobilo, ilegalnih odlagalcev smeti in odpadkov itn. Zato morajo vsi, ki nasprotu-jejo naSemu delu ob vodotokih, cclovito in dlje časa opazovati dogajanje ob njih in ukrepati proti vsem, ki delajo škodo.«
KakSno je sedaj stanje na Ljubljanskem Barju?
»Blago rečeno, kaotično. Na njem se srečujejo interesi ribičev, lovcev, ornitologov, naravovarstve-nikov, društva Ijiubiteljev Ljubljanskega Barja, kme-tijstva, komunale, prometa, urbanizma, rekreacije in turizma, če naštejem le nekatere. Ob proučevanju želja, interesov in zahtev posameznih interesentov hitro ugotovimo, da so si nekateri interesi med seboj v nasprotju in, da jih na terenu ni mogoče uskladiti. Zato bo potrebna odločitev Sirie družbene skupnosti glede bodočnosti Ljubljanskega Barja.«
Vas potem ni vei na Barju?
»Smo. Trenutno skuiamo ohranjati obstojeie ka-nale in vzdrževati kote gladine na zapornicah na Ambroževem trgu in na Gruberjevcm prekopu.«
Kaj pa barjanski kanaU?
»Osnovna odvodna mreža kanalov, ki zagotavljajo odvajanje voda, je dolga okrog 600 km (!!!). VGP HIDROTEHNIK je lahko s srcdstvi nekdanje OVS Ljubljanica-Sava vsako leto očistil in vzdrzeval okrog 60 km jarkov. Po letu 1990 so se srcdstva namenjena za vzdrievalna dela, med drugim tudi za čiščcnje jarkov na Barju, mofino zmanjSala. Tako je VGP HIDROTEHNIK lani očistil le 5c okrog 15 km jarkov.«
Je la lo krivo le imaoj$aqje sredstev la vidrte-vanje?
»Pretezno. Delno je na to vplivala tudi spremenje-na tehnologija čiščcnja jarkov, ki skuša biti naravi bolj prijazna. Zato je tako delo dražje, saj je manj strojnega in več ročnega dela.«
Posledlca?
»Jarki so vse sJabše vzdrževani in ponekod ic prihaja do poveianega zamcrfvirjanja posameznih predelov.«
Kdo ugovarja takemu ravnanju?
»Beležimo izredno moOne pritiske kmetov, ki ho-čejo intenzivnejše čiSCenje jarkov. Ribiči in ekologi pa menijo, da naj opustimo čiSčcnje jarkov.«
Tisll, ki radl preblrajo Nato komuno, bl lahko iz
Uankov, kl so bill objav(jeni o Ljubqanskeai Barju v prvlh letnikih naiega glaslla ivedcU kaj bl se igodl-lo, če bl opustUI člSče^je jarkov. Najprej bi priilo do sesedanja brežin, nato bl se okrcpilo baijansko delo-vanje tn oastale bl depres^je, ki ne bi bile vei doslop-ne nlkomur. Tl procesi pa teicjo na Barju lelo hitro.
Ko omenjamo Ljub|jansko Barje, pogosto spom-nimo na npomlcc.
»Problematika visokih vod na Barju je vsekakor povczana z zapornicami na Ambroževem trgu in Gruberjevcm prekopu. Poudariti moram, da je os-novni namen zapornic vzdrževanje kote gladine pod-talnice Barja, ne pa reguliranjc pretokov in s tem zmanjSevanje poplav. Pogostost poplav na Barju bo možno zmanjiati le z gradnjo zadrževalnikov na pri-tokih Ljubljanice na Barju.«
So Ideje o zadrzevalnlklh ponovno oiivele?
»Strategija vodarskega delovanja se vrača v pravo, naravno ukrepanje. Vodne konice je v vsakem pri-meru bolj pametno zadizati, kot pa omogočiti pospe-šen odtok vode in s tem povzrotiti kup preglavic nizvodno lcžciim zcmljiSčem in krajem.«
Slliali smo za izredno slabo flnanino stanje vodne-ga gospodarstva?
»Ce izvzamemo dela, ki so bila financirana iz mcd-narodnega posojila in s katerimi smo odpravili okrog 60 odstotkov posledic ujme novembra 1990. leta (JE-SEN 92 JE dala nove 3 milijarde SIT Skode na vodnogospodarskih napravah po Sloveniji), smo ime-li vodarji lani na voljo le 0,12 odstotka druibenega prozvoda Slovenije. To je le 24 procentov sredstev iz leta 1989. Če nam letos ne bo uspelo za vzdrževanje vodnogospodarekih objektov in naprav ter stabiliza-cijo vodnega rcžima pridobiti 0,40 odstotka družbe-nega proizvoda republike Slovenije, se bojimo, da bodo že srednje velike vode naredile toliko Skode kot ujme 1990. in 1992. lcta. Zahodni del Ljubljane je imel v preteklih letih izjemno srcčo. Vendar je sreča opoteča in že naslednja ujma lahko prizadene Polho-grajsko ali pa Podkrimski svet. Vodarji ves čas pozi-vamo k izvedbi vseh varnostnih ukrepov na vodoto-kih, ministrstvo za varstvo okolja in urcjanje prostora (ne rcpubliška direkcija za varslvo okolja in urejanje voda) pa je ial bolj naklonjeno odpravljanju posledic po ujmah. Vendar takrat Skoda lahko znaSa tudi 20 odstotkov narodnega dohodka, kot je bilo n.pr. no-vembra 1990. leta. To pa lahko pomeni 5e en velik korak nazaj v razvoju na5e drlavice«
STANISLAV JESENOVEC