LETO XVII. — Številka 87 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skofJa Loka to TriUc. — Izdaja časopisno pod-J«tje »Gorenjski tisk« — Glavni bi odgovorni urednik SLAVKO BEZN1K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE KRANJ, sreda, 16. II. 1956 Cena tO pa - ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pol tednik, ta sicer ob sredah in sobotah DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO O turističnih investicijah Kranj, 15. novembra — člani sveta za turizem skupščine občine Kranj so se danes dopoldne pogovarjali s predstavniki gospodarskih organizacij in z novinarji o gradnji turističnih objektov na območju občine v prihodnjih petih aH Šestih letih. Navzoči so največ razpravljali o urejevanju rekreacijskega centra v Kranju in o nadaljnji izgradnji Krvavca. O načrtih in današnji razpravi bomo obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa. Prvi sneg v dolini Konec preteklega tedna je Padel prvi sneg tudi v nižinskih predelih. Snežilo je v Gomjesavski dolini, na Pokljuki, Jezerskem in na Ljubelju. V noči od petka na soboto je padlo v Kranjski gori 10 centimetrov snega, pri hotelu Erika 15 cm in na Vršiču 30 centimetrov. Ker je snežilo tudi v soboto dopoldne se je snežna odeja povišala še za nekaj centimetrov. Na Pokljuki so ga zabeležili 10 cm, na Jezerskem 25 cm in na Ljubelju 35 cm. Kljub temu, da snežnih padavin ni bilo veliko, so delavci cestnega podjetja iz Kranja plužili na vseh odsekih, zaradi poledice pa so morali ceste tudi posipavati. Največ težav so imeli s pluženjem na Ljubelju, kjer je bila količina snega zaradi žametov precejšnja. V Zgornje-savski dolini je prišlo tudi do manjše prekinitve na krajevnem telefonskem omrežju. Prekinjenih je bilo 38 naročniških zvez, na medkrajevnih zvezah pa ni bilo okvar. —sš Bled pozimi Na voljo bo okrog 1000 ležišč v zakurjenih sobah — Dovolj možnosti za ljubitelje smučanja — Kvalitetne zabavne prireditve Turistično društvo na Bledu je dalo pobudo, da se Bled za bližnjo zimsko, kot tudi naslednjo turistično sezono kar najbolj pripravi. S tem se hoče vključiti v naše skupne napore, da bi ob proglasitvi prihodnjega leta za leto turizma kar največ prispevalo k večjemu uspehu. Turistični in gostinski delavci na Bledu se namreč dobro zavedajo, da terja zimska sezona na Bledu dobro organizacijo zabavnega življenja in sodobno zabavo še zlasti zato, ker so snežne in hkrati vremenske razmere dosti problematične. Ni pa toliko problematično organizirati prevoze turistov na ugodnejša smučišča, bodisi na Vogel, Pokljuko, v Kranjsko goro in drugam, če bodo imeli seveda turisti v svojem prostem času kaj počenjati, Če ne bodo prepuščeni samim sebi. V zimski sezoni bo na Bledu na voljo okrog 1000 ležišč v zakurjenih sobah, od tega v hotelih okrog 780, v zasebnih sobah če bo potreba — okrog 200 itd. Hotel Toplice bodo odprli 20. decembra, medtem ko so Jelovica, Krim in Lovec odprti neprekinjeno, če bodo ugodne snežne razmere, se bodo gostje lahko smučali na Straži, kjer sta dve žičnici, sedežnica in vlečnica ter na Višemici v Gorjah, kjer je tudi manjša vlečnica. Kakor hitro bo zamrznilo jezero, pa bo na voljo dovolj prostora za drsalce. Kupiti nameravajo motorni plug, s katerim bi predvsem čistili potrebne površine jezerske gladine za drsanje, lahko pa bi z njim uspešno čistili tudi parkirne prostore, okolico hotelov in podobno. Izvoščki bodo pre- Obvestilo vsem naročnikom bralcem in poslovnim prijateljem Od ponedeljka, 14. novembra, poslujeta uredništvo in uprava GLASA v novih prostorih v stavbi občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 4. v pritličju — novi del — sobe od 105 do 110. Vse male oglase, oglase, osmrtnice, obvestila in naročila lahko oddate v sobi št. 110. telefon 22-152 Uredništvo je v sobah 106—109 telefon št. 21-835 in 21-860 vazali goste s sanmi, na Straži je na voljo sankaška proga, medtem ko hoteli razpolagajo z nekaj opreme za izposojanje. Drugi del priprav sodi na področje propagande in zabavnih prireditev. Tako proučujejo možnost organizacije nekaj kvalitetnih kulturno zabavnih prireditev, ki naj bi bile v Festivalni dvorani. Imeli bodo tudi moto-skioring n,a jezeru, tekme v kegljanju na ledu in več smučarskih tekmovanj. Za goste bodo pripravili tudi smučarsko šolo. h Podobnik O pravilih občinske organizacije SZDL V ponedeljek je bila v Kranju seja izvršnega odbora SZDL s predsedniki mestnih krajevnih organizacij. Razpravljali so o osnutku pravil občinske organizacije SZDL Kranj. Na osnutek pravil je bilo samo nekaj pripomb; najbrž zato, ker se seje niso udeležili vsi povabljeni. Prihodnji teden pa bo o tem in pripravah na konference krajevnih organizacij razpravljal še razširjeni plenum občinskega odbora SZDL. O pravilih bodo razpravljali tudi na konferencah krajevnih organizacij SZDL v decembru, dokončno sprejeli pa jih bodo na občinski konferenci SZDL januarja prihodnje le- to. A. 2. Trgovina Šipad Kranj kavče za 2 osebi nudi po izredni ceni 696,00 N din Se priporočamo! Zadnje lepe dneve izkoriščajo kmetje za jesensko oranje. Povsod še ne gre s traktorjem^ čeprav si ga mnogi kmetje želijo, če ne bi bil prevelik in predrag, pa če bi takse ne bile previsoke... Foto: F.Perdan Reorganizacije in konference ZK Na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij ZK pretekli ponedeljek in torek v Kranju so razpravljali o reorganizaciji zveze komunistov v občini in o pripravah na letne konference. Posebna komisija pri občinskem komiteju ZK v Kranju je pripravila osnutke o reorganizaciji zveze komunistov v občini. Zato bodo v novembru po vseh osnovnih organizacijah ZK v občini posebne razprave. Udeležili se jih bodo tudi člani občinskega komiteja. Vse predloge s teh sestankov bo potem pregledala in uskladila posebna občinska komisija, tako da bi na letnih konfe- rencah osnovnih organizacij v decembru lahko že upoštevali in uskladili konkretne spremembe. Na posvetu so se tudi dogovorili, koliko delegatov bodo na konferencah osnovnih organizacij ZK izvolili za občinsko konferenco, ki bo februarja prihodnje leto. Od 2 tisoč 388 članov ZK v občini bo na občinski konferenci prisostvovalo okrog 130 delegatov. V osnovnih organizacijah bodo na vsakih dvajset članov izvolili za občinsko konferenco enega delegata. V tistih organizacijah, ki imajo manj kot dvajset članov ZK, pa bodo prav tako izvolili enega delegata. Redne letne konference tovarniških komitejev ZK Iskra, Tekstilindus in Sava pa bodo januarja prihodnje leto. A. žalar Vse za vašo prehrano v prodajalnah Kranj 99998 Z razširjene seje občinskega komiteja ZKS v Tržiču Več povezanosti med člani Pogoj za uspešno delo bi bile enotne osnovne organizacije — V ZK odločno'premalo mladih — Funkcija političnega sekretarja v Tržiču še naprej profesionalna Pred kratkim je bila v Tržiču razširjena seja zveze komunistov, kateri so prisostvovali tudi člani občinskega komiteja, kontrolne in revizijske komisije ter sekretarji tovarniških komitejev in osnovnih organizacij ZK. Razpravljali so o vprašanjih, kdo je politično odgovoren pred ZK za politično in družbeno delo na terenu, u-mestnosti in potrebi obstoja tovarniških komitejev ter upravičenosti majhnih osnovnih organizacij ZK in o tem, ali naj bo funkcija političnega sekretarja OK ZKS v Tržiču profesionalna ali volonterska. Pri vprašanju, kdo je politično odgovoren pred ZK za politično in družbeno delo na terenu, so razpravljalci ugotavljali, da v mnogih primerih ne vedo, komu bi to vprašanje sploh naslovili V praksi se na tako vprašanje odgovarja največkrat po zelo skrajšanem postopku in se vsa odgovornost naprti terenski organizaciji. Sestava le-te pa je morda značilna za občino, ki je relativno močno industrijsko razvita, tako da so aktivni člani vključeni v osnovne organizacije v svojih kolektivih. V terenske osnovne organizacije 60 vključeni predvsem u-pokojenci, uslužbenci občin-, ske uprave in milice ter gospodinje. Tako se pojavlja vprašanje ali je sploh upravičeno in možno organizaciji s tako sestavo dati to odgovornost? .Ob upoštevanju demokratizacije življenja in deta znotraj zveze komunistov pa je postala dvomljiva tudi vloga tovarniških komitejev, saj osnovne organizacije ZK niso prišle nikdar dovolj do izraza v delovni organizaciji. Razpravljali so o smotrnosti obstoja več osnovnih organizacij v BPT in Peko. Gre za dejstva, da je celotno. članstvo zavzeto pri enotnem gospodarjenju in vodenju politike v podjetjih, zato je potreba po več osnovnih organizacijah minimalna, saj si članstvo ZK v sedanjem obdobju želi manj toda kvalitetnejših sestankov. Poudarili ©o, da bi z odpravo TK naredili samo korak naprej v delu organizacije, ker bi 6 tem prešli na enotno osnovno organizacijo. Po IV. plenumu je bik> izrečenih mnogo besed ali naj bo funkcija političnega sekretarja profesionalna ali volonterska. Zato so o tem na seji veliko razpravljali, vendar so na podlagi dejstev — o tem, kaj politični sekretar dela in kaj njegova funkcija pomeni v mehanizmu komune — sklenili, da je za današnji čas funkcija profesionalnega političnega srekre-tarja še zelo potrebna, da pa bi bilo koristno, če bi razmislili o reorganizaciji administrativne službe v po-Itičnih organizacijah. Mnogokrat delovni dan političnega sekretarja traja več kot osem ur in bi bilo za neposrednega proizvajalca to funkcijo nemogoče opravljati vo'ontersko. Pred leti se je funkcija političnega sekretarja oziroma sekretarja obravnavala kot partijskega funkcionarja, medtem ko je v sedanjem razdobju to postala funkcija organizatorja dela 1 v zvezi komunistov. Menili so, da je to predhodno obdobje, ki verjetno še ni minilo. Prav gotovo pa se deprofe«iona"lizacija v ZK ne da obravnavati popolnoma ločeno od razprav o deprofe-sionalizaciji ostalih delavcev v občinskih organih. Pri vsem tem pa se pojavlja tudi problem, kako zaposliti ljudi, ki bodo opravljali profesionalne funkcije in se bodo po poteku mandatne dobe hoteli zaposliti v delovni organizaciji, kjer so delali prej. Ob zaključku je občinski komite sklenil, da naj bi o tem razpravljale tudi osnovne organizacije, svoja stališča in pripombe pa poslale občinskemu komiteju, o katerih bo razpravljal na prihodnji seji v drugi polovici novembra. M. Ogrin Komunisti in priprave na volitve Občinski komite zveze komunistov v Kranju je pretekli ponedeljek in torek organiziral posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZK v podjetjih in ustanovah ter na terenu. Razpravljali so o aktivnosti zveze komunistov ob pripravah na volitvet o reorganizaciji ZK in o letnih konferencah osnovnih organizacij ter o občinski konferenci. Poudarili so, da se morajo komunisti povsod tam, kjer t že delajo posebne volilne ko- > misije povezati z njimi in sodelovati ob pripravah na > bližnje volitve. Na volitvah prihodnje leto se bo v občinskih, republiških in v zvezni skupščini ter svetih zamenjala polovica odbornikov in poslancev. Zato bo v kranjski občini od 7. novembra do 31. decembra evidentiranje kandidatov. Takoj po prvem januarju pa bodo kandidacijski zbori. Mimo vseh teh priprav pa prav gotovo ne sme organizacija zveze komunistov. Posebno si je treba prizadevati, da pri evidentiranju in kandidiranju ne bomo ponavljali in zagovarjali dosedanjih enostranskih, nepravilnih in nedemokratičnih meril pri zbiranju kandidatov. Vnaprej določene smernice in gledanja, koliko mora biti moških in koliko žensk, koliko mlađih, koliko starih, in kateri so tisti posamezniki (poimensko izbiranje in določanje) mora tokrat odpasti. Treba si je prizadevati, da bodo v nove skupščine prišli res najboljši, ki pa naj boda izbrani in predlagani javno in demokratično na zborih volivcev. In na teh zborih volivcev nap se s predlogi pojavijo tuši komunisti in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Samo na ta način bo zagotovljena javnost in demokratičnost pri izbiri. Poudarili so, da je sedaj tudi čas in še posebna prilika, da nekatere odbornike, ki jim sicer še ne poteče mandat, vendar pa delajo slabo in se ne udeležujejo niti sej skupščin, sedaj volivci odpokličejo. V ta namen bo občinska skupščina pripravita poseben pregled dela posameznih odbornikov in ga dala volivcem. Zato naj bi se ob pripravah na volitve pokazala nadaljnja pot zveze komunistov. Razen volitev v nove skupščine pa so pred nami tudi volitve v vodstva krajevnih skupnosti, ki bodo decembra ali najkasneje januarja. V tem času bodo konference krajevnili organizacij SZDL, občni zbori sindikalnih organizacij, letne konference mladinskih , športnih in drugih specializiranih mladinskih organizacij itd. Pri kadrovanju v vsa ta vodstva moramo upoštevati načela javnosti in demokratičnosti ter ' jih z neposrednim delom v praksi tudi uveljavljati Zato bodo vsi ti dogodki za vse nas, posebno pa za zvezo komunistov in družbenopolitične or. ganizacije in njihove člane, velika preizkušnja za boljše nadaljnje delo. A. Žalar /■STlT" fa megU ZVe?Cr in Ziuira* - t0 80 zaneslji-muSni , ,C nePrekHcn° Prišla jesen. Tudi v Kranju ob miecai restavraciji se Je vgnezdil kostanjar. - Foto: F. Perdan Anketa med Cerkljani Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Cerklje so obširno razpravljali o predlogu nedavnega zbora občanov, da se bližnjica ceste v Pšenični polici za Šmartno zapre za ves promet ali pa ee primerno usposobi za lokalni cestni promet. Po razpravi je svet zadolžili komisijo za varnost in .vzgojo v cestnem prometu pri tej skupnosti, da med polnoletnimi vaščani izvede aniketo o tem ali naj cesto zaprp ali pa usposobijo za promet. Anketa bo izvedena v nekaj dneh. Bodoča usoda ceste pa bo odvisna od tega, kako se bo odločila večina vaščanov. — i Konferenca SZDL v Gorjah pri Bledu Kruh le po naročilu V radovljiški občini so se začele konference SZDL S krajevno konferenco SZDL na Srednji Dobravi pri Kropi, ki je bHa v soboto zvečer in konferenco v Gorjah v nedeljo dopoldne, so se začele v radovljiški občini konference SZDL. Krajevna organizacija v Gorjah sodi med najaktivnejše v občini in se ponaša s precejšnjimi uspehi. Kraj ima okrog 3600 prebivalcev, od katerih je blizu 3200 članov SZDL. V zadnjih dveh letih so zabeležili nekaj pomembnih uspehov. Dogradili so šolo in nekaj stanovanj za prosvetne delavce, uspešno izvedli državno prvenstvo v smučarskih tekih, zboljšali ceste, vsako leto dostojno , proslavijo krajevni praznik, j imoin Inc+r-.^ »'•Jl— ljudi zaposlenih izven kraja, predvsem na Jesenicah, na Bledu in v Lescah, odpirajo doma tudi nova delovna mesta. Razen obrata LIP^Bled in Gorjane v Sp. Gorjah, je pred nedavnim tudi Elan odprl svoj obrat za izdelovanje čolnov, tovarna Vezenina z Bleda pa preureja opuščeno tovarno lesne embalaže v Vint-garju za lastne potrebe itd. Na konferenci so kritizirali . . „, WOWJUU . odnos trgovine do potrošni- proslavijo krajevni praznik, j kov. Preskrba v Gorjah nam- imajo lastno godbo na pihala, reč občutno zaostaja za de- izdali so zbornik Boj pod I janskimi potrebami. Skoraj Triglavom, v katerem opisu- j nemogoče je, pa je vendar jejo boj Gorjanov za obstanek | res, da v Gorjah potrošniki in osvoboditev. j ne morejo dobiU knituit če Napredek so zaznamovali i ga en daix preJ ne močijo, tudi na področju gospodar- j Po meso hodijo na Bled. stva. Čeprav je okrog 1500 j -Uc Do prihodnje poletne turistične sezone Novo cestno križišče v Kranju Perspektiva Lesne industrije Kranj samo v novih prostorih Odločili bodo delavci Združitev obratov zagotavlja uspeh na domačem in tujem trgu Skupščina občine Kranj je na seji konec oktobra skleda, da bodo 'novo cestno križišče v Kranju gradili pred Gorenjsko kreditno banko, kot predvideva prva varianta. Po živahni razpravi na dveh zaporednih sejah nr-«> osvojili druge variante, katere osnova je še nesprcjet urbanistični program Kranja; Po tej varianti naj bi bilo 'križišče na cesti JLA med Finkovo hišo in zgradbo, kjer Je milica, cesta pa naj bi s ■Koroške ceste šla čez to križišče, zgornji del parka pred kinom Center, naprej med Kokelj novo hišo in Komunalnim servisom in se v k>ku čez Pajerjev vrt priključila na cesto Staneta Žagarja. Urbanistični plan predvideva to cesto v podaljšku čez Komunalni servis in naprej naravnost do novega mostu čez Kokro. Ta varianta ni bila sprejeta predvsem zato, ker ni izgledov, da bi Gospodarske novice MANJ KRATKOROČNIH KREDITOV Po začasnih podatkih, s katerimi razpolagamo, so se v oktobru znižali kratkoročni krediti gospodarstvu, medtem ko so v preteklih letih v oktobru redno naraščali zaradi sezonskih potreb. V primerjavi s septembrom so se kratkoročni krediti zmanjšali za 390 milijonov novih dinarjev. Zmanjševanje kratkoročnih kreditov močno prispeva k stabilizaciji gospodarskih gibanj in je eden prvih pogojev za uspeh reforme in konvertibilnost dinarja. „ CENE RASTEJO V oktobru so se živ-ljenski stroški v primerjavi s septembrom povečali za 2,4 odstotka, življenjski stroški do vštetega oktobra letos pa so za 26,6 odstotka višji kot bili lani v tem času. ZANIMIVA STATISTIKA Dohodki vseh zavodov za zaposlovanje v Jugoslaviji so bili preteklo leto 168 milijonov novih dinarjev. Od skupnega dohodka je bilo 42 milijonov novih dinarjev porabljenih za osebne dohodke zaposlenih v teh zavodih in le 38 milijonov dinarjev kot nadomestila začasno nezaposlenim. Ob tem samo še tole: po reformi se je število nezaposlenih začasno povečalo! bilo v prihodnjih letih možno zbrati toliko denarja, da bi financirali to novo cesto in nov most. Osvojena varianta prav tako povezuje vzhodni in zahodni del Kranja prek Ceste JLA. ki bo potem, ko bo zgrajena nova avtomobilska cesta severno od Kranja in ko bo predvidoma nekje pri Prevaljah odcep Za Kranj, glavna kranjska vpadnica. Novo križišče, ki bo predvidoma zgrajeno do spomladi oz. vsaj do poletne turistične sezone, obenem rešuje tudi problem doslej zelo za-marjene Stošičeve ulice, prav tako pa to pomeni začetek rekonstrukcije Ceste Staneta Žagarja, ki jo bo v prihodnjih letih treba urediti in modernizirati. Ko bo križišče pred Gorenjsko kreditno banko zgrajeno, se bo glavna cesta skozi Kranj odcepila južno od bencinske črpalke na Zlatem polju na Stošičevo ulico in se iz novega križišča nadaljevala po Cesti JLA proti bivšemu Bakselnu. Del Koroške ceste med odcepom pri bencinski črpalki in nekdanjim Bekselnom bo služil le za lokalne potrebe. Cesta bo dvopasovna, le proti križišču, kjer je zdaj Stošiče-va ulica, se bo razširila v tri pasove zaradi varnosti prometa. Ob njej bo tudi kolesarska steza in pločniki za pešce, ni pa še odločeno, ali bodo zgradili za pešce tudi podhode. Nekaj odbornikov je na seji poudarjalo, da bi bilo to nujno potrebno, kajti križišče bo zelo obremenjeno, posebno v glavni turistični sezoni, prav tako pa je tod, ob Cesti JLA, glavna zveza med središčem Kranja in Zlatim poljem, zato je pešcev zelo veliko, zlati še, ker so skoraj vse kranjske zdravstvene institucije na Zlatem polju. Pomisleki proti podhodom: pomanjkanje denarja. Točnih izračunov za to kri- Železarni primanjkuje delavcev Za fizična dela v jeseniški železarni ne dobijo delavcev. Ker nimajo samskih stanovanj za delavce, ki bi prišli od drugod, domačinov za to delo ni, zato so morali v nekaterih obratih ukiniti tretjo izmeno. Posebne težave imajo pri transportu, ker ne morejo sproti razložiti dospelih surovin, ki jih morajo še ročno razkladati. Ker jim tudi pri prometu manjka 32 premikačev, so zaprosili republiško inšpekcijo dela za izjemno dovoljenje, da lahko delajo tudi novinci. Upajo, da bodo prebrodili težave, ko bodo začeli delati v novih obratih in ustavili delo v nekaterih starih delih valjam. žišče in za približno 800 m dolg. del ceste od odcepa s Koroške ceste do priključka na Cesto Staneta Žagarja še ni, predvidevajo pa, da bo vse skupaj veljalo okrog 180 milijonov din. V tej vsoti pa ni všteta ureditev Cesle JLA od novega križišča do Bek-selna. Za razširitev Stošičeve ulice bo treba podreti Pra-hovo vilo in Zužkovo hišo. Stroški za to bodo predvidoma 29 milijonov 850.000 din. Na seji so - sprejeli sklep, da je treba čimprej pripraviti točne načrte in finančne izračune za obe varianti. A. Triler Smernice, ki so jih obrazložili in podprli na včerajšnjem zasedanju, se nagibajo k dru- Delovnik pred 29. novembrom Upravni odbor Železarne Jesenice je sklenil, da bo nedelja, 27. novembra, normalen delovni dan za vse obrate in za vse upravne službe. Namesto v nedeljo bo prost dan v ponedeljek 28. novembra. Jože Vidic V Lesni industriji Kranj že dalj časa razpravljajo o združitvi obratov. Sedanja razdrobljenost obratov v Preddvoru, Cerkljah in Kranju jc postala resna ovira za nadaljnje delo. Posebno še, ker obrat v Kranju nima nobene realne perspektive za izpopolnitev in razširitev. To onemogočata lega obrata in urbanistični načrt. Razen tega stalni prevozi lesa in velika režija precej vplivajo na ob- | likovanje cen končnih izdel-I kov in onemogočajo boljšo konkurenco na tržišču. Vse j to jc narekovalo samoupravnim in upravnim organom v podjetju, da so začeli razmišljati o združitvi vseh obratov in preselitvi v Preddvor. Celotni dohodek v podjetju v lanskem letu je znašal milijardo 30 milijonov S din, v 9. mesecih letos pa 854 milijonov. Dohodek pa je v lanskem letu znašal 295 milijonov 168 tisoč 146 starih dinarjev, letos v devetih mesecih pa 293 milijonov 140 tisoč 100 starih dinarjev. Povprečni osebni dohodek v devetih mesecih v lanskem letu je bil 48.375 S din, v istem obdobju letos pa 67.867 S din. Produktivnost v lanskem letu je bila napram devetim mesecem v letu 1964 večja za 51,7 odstotka, eno petino proizvodnje pa izvažajo. Prav tako pa je ugodna tudi delitev na sklade. S prvim novembrom letos so v podjetju prešli tudi na dve prosti soboti. Da bi v prihodnje še izboljšali finančni uspeh podjetja, so začeli razmišljati, da bi vse tri obrate združili in preselili obrat v Kranju v Preddvor. O tem je že razpravljal delavski svet podjetja in sklenil, da je ob morebitni preselitvi v Preddvor treba zagotoviti prevoz ljudi na delo. Prav tako so za vse zaposlene v obratu v Kranju zagotovljena delovna mesta v Preddvoru. Zato je delavski svet razpisal za 19. november referendum, na katerem se bodo delavci odločili ali so za ali proti njej. Preselitev, (če se bodo tako odločili), bodo opravili do 30. julija prihodnjega leta. Združitev in preselitev bi bistveno pospešila nadaljnji razvoj podjetja. A. Zalar Seja centralnega delavskega sveta Iskre Kranj Kako načrtovati leta 1967 Preteklo sredo je v Kranju zasedal centralni delavski svet združenega podjetja Iskra in med drugim obravnaval tudi poročila o letošnjem gospodarjenju in o poslovni politiki za prihodnje leto. ^Organizacije združenega podjetja Iskra so letos uspele precej povečati svojo proizvodnjo. Medtem ko so lani izdelale za 52 milijard starih dinarjev, bodo letos do konca leta predvidoma za skoraj 12 milijard več. Ker je pomanjkanje obratnih sredstev v Iskri še vedno osnovna ovira hitrejšega razvoja, se pri programiranju poslovne politike podjetja za prihodnje leto pojavlja stališče, naj se Iskra zadrži v okviru svojih možnosti. To pa bi praktično pomenilo, da mora zmanjšati proizvodnjo in število zaposlenih. Drugo nasprotno stališče zahteva nadaljevanje sedanjih naporov za maksimalno izkoriščanje zmogljivosti in s tem za dvig ekonomičnosti storilnosti" in rentabilnosti. Opira se na obljube, da bo Iskra, ki ji za sedanji obseg proizvodnje primanjkuje blizu 5 milijard starih dinarjev obratnih sredstev, dobila nekaj premostitvenih kreditov. gemu stališču, vendar s poudarkom, da bosta morala biti glavna ventila proizvodnje položaj na domačem in tujem trgu in akumulativnost posameznih artiklov. Ce bi se namreč ob povečani proizvodnji začele kopičiti tudi zaloge, bi bila Iskra ponovno v največji nevarnosti da zaide v nelikvidnost. Prodajno servisna organizacija Iskre po približni oceni sodi, da bi bilo v prihodnjem letu mogoče prodati za 75 milijard starih dinarjev Iskrinih proizvodov. Glede tega bi se morala Iskra, ki naj bi v letu 1967 izvozila že 17 milijonov dolarjev, bolje usposobiti tudi za preučevanje tujega tržišča. Delavski svet Iskre je sklenil, da morajo ustrezne službe pripraviti proizvodni plan najkasneje do 1. decembra in ga opremiti tudi s podatki o tem, kako upošteva kadrovske in finančne zmogljivosti podjetja in možnosti za prodajo. Razpisna komisija Obrtnega podjetja Pleskarstvo Kranj razpisuje po čl. 75 in 76. členu statuta podjetja prosto delovno mesto direktorja Pogoji: srednjestrokovna izobrazba (gradbena smer ali njej sorodna) z najmanj 5 let prakse, lahko tudi z mojstrskim izpitom in 10 let prakse, od tega najmanj polovico na vodilnih delovnih mestih. Razen formalnih pogojev mora imeti direktor tudi osebne lastnosti, ki so potrebne za vodenje podjetja, ter urejanje medsebojnih odnosov v podjetju. Svojo strokovnost, oziroma prakso mora dokazati z ustreznimi dokumenti oziroma spričevali. Stanovanja podjetje nima na razpolago. Osebni prejemki so določeni s tarifnim pravilnikom o osebnih dohodkih. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Prošnje je treba poslati na naslov: Razpisna komisija Obrtnega podjetja Pleskarstvo Kranj Delo v osnovnih šolah v občini Tržič v šolskem letu 1965-66 Slabši uspeh kot v preteklem letu V šolskem lelu 1965/G6 je v tržiški občini obiskovalo pouk j v treh popolnih osnovnih šolah in petih podružnicah 1593 učencev, kar je 48 manj kot v preteklem šolskem letu. Kljub manjšemu številu očencev pa je moralo ostati število oddelkov nespremenjeno. Število otrok v posameznih oddelkih ni bilo preveliko, saj jih jc bilo v popolnih osnovnih šolah poprečno 27—28, najmanj 21 v enem oddelku 8. razreda šole ! heroja Bračiča. največ pa 36 v 8. razredu v osnovni šoli Križe in v dveh oddelkih petega razreda na Grajzarjevi šoli. Avgust Šenoa Ob koncu šolskega leta je na vseh osnovnih šolah v občini izdelalo razred s samimi pozitivnimi ocenami 76,33 % učencev, z eno nezadostno oceno pa 8,85 %; skupno torej 85,18 0 c. Največ učencev je izdelalo v osnovni šoli Križe (89.33%), v Bračičevi šoli (85,10%) in na Grajzarjevi šoli (81,65%). Učni uspeh je nekoliko slabši kot v preteklem letu. Odstotek učencev s samimi pozitivnimi ocenami je manjši za 2,05%; vseh, ki so izdelali, pa za 0,32%. Kljub večjemu številu opravljenih ur je učni uspeh slabši, kar pa je treba delno pripisati tudi strožjemu kriteriju pri ocenjevanju. Na ta način namreč skušajo doseči na šolah, da bi učenci bolj redno Pevski koncert in razstava v Kropi Kroparski pevci so sklenili, da za petletnico svojega uspešnega delovanja — prva skušnja je bila 7. oktobra 1961 — spet nastopijo s koncertom, ki bo v soboto, 19. novembra ob 20. uri v Domu. Hkrati so uredili priložnostno razstavo, ki nazorno prikazuje uspeh in delo njihovega kulturnega udejstvova-nja. Z razstavljenih predmetov se vidi, da so na blizu 500 skušnjah naštudirali 96 pesmi, ki jih je napisalo 48 skladateljev. Trdoživost zbora je prikazana tudi s tem, da so od 19 pevcev odstopili le štirje in še med temi dva zaradi preselitve. Na razstavi, ki bo odprta te dni, je videti plakate zborovih nastopov, časopisne izrezke, sheme, fotografije, darila, priznanja itd. Na nocojšnjem koncertu — dvestoosmem po vrst!, manjši, »neuradni« nastopi tu niso všteti — bo med drugimi tudi krst stare narodne pesmi, ki jo je njega dni svojim gostom v zabavo ob spremljavi harmonike prepeval ranjki Pstotar, za zbor pa jo je priredil dirigent Gašperšič. Za razliko od drugih pesmi pa Jamniška ne poje niti o lepih dekletih niti »od vinca sladkega«, pač pa o sitnih babah, o dobrem žganju »ta-češnovem« in še o trikrat 'epem Jamniku ... Kako bosta prireditvi uspeti, bomo poročali-prihodnjič. J.A. izpolnjevali šolske obveznosti. Ob prihodu učencev iz podružničnih v centralne šole se močno pokažejo navidezne ugodnosti napredovanja z eno nezadostno oceno. Večina takih učencev dosega v naslednjih razredih vedno slabši uspeh in tako se povečuje te razreda v razred število učencev z eno ali več nezadostni-mj ocenami. Učenci, ki napre- j dujejo z nezadostnimi ocenami imajo vedno večje težave, | pomenijo pa veliko breme ! tudi za učitelja in ostale učence. Posledice pa se kažejo v osmem razredu — tako je imelo ob koncu šolskega leta v tem razredu na vseh šolah 22,40% učencev popravni izpit, od tega le 8 % z eno nezadostno oceno. Splošno je tudi znano, kako se je v novih razmerah močno spremenilo življenje družine. Najhuje je, če primanjkuje časa za otroke. Pri tem pa nima vzgojne vloge le mati ampak tudi oče. Mnogi otroci doma ne čutijo dovolj ljubezni, ne skrbi in pozornosti. Starši se vse premalo zavedajo, da za vzgojo ni najvažnejša materialna skrb, otrokom koristi pri vzgoji več osebna navezanost. Otrok v šolski dobi potrebuje tudi delo, ki vzbuja in zadovoljuje njegove interese. Le redki so, ki lahko zadovoljijo nekaterim važnim otrokovim potrebam, nekateri pa celo površno opravljajo svoje obveznosti do otroka, zato se ti pogosto potepajo, posamezniki začno krasti, zaidejo pa tudi v družbo pokvarjencev, ki otroka spolno poučujejo v popolnoma napanči obliki. Posebno v Križah in na Grajzarjevi šoli so imeli v preteklem šolskem letu več težjih vzgojnih primerov. Stanje se je nekoliko izboljšalo, ko so odkrili posamezne kolovodje, vendar samo v tem ni rešitve vzgojnih problemov. Na Bračičevi šoli so skušali z anketiranjem učencev dobiti točnejše podatke o razmerah, v katerih živijo učenci. Anketa je zajela skoraj tretjino šoloobveznih otrok tržiške občine, zato imajo podatki že precej splošno veljavo. Zaposlenih je 80 odstotkov očetov in 71 % mater. Le 1,7% otrok iz omenjene šole je v šolskem oddelku v vzgojno varstveni ustanovi, kar 73,92% pa je v prostem času brez nadzorstva. Za pouk se jih pripravlja v kuhinji, kjer je za večino družin glavni bivalni prostor, kar 53,54%. Vsi objekti osnovnih šol so v takem sta- nju, da zahtevajo precejšnjo mero vzdrževalnih del. Posebno pereče je stanje podružničnih šol in njihovih okolic. V najslabšem stanju je šola v Lešah pa tudi osnovna šola heroja Grajzarja na Zalem rovtu. Kljub temu da je nova, potrebuje precejšnja sredstva za vzdrževanje. Leseni strešni opaži in okna, ki so stalno izpostavljena soncu in dežju z vetrom, morajo biti vedno pod dobro lakasto zaščito, da lahko kljubujejo vsem vremenskim neprilikam. M. Ogrin Na današnji dan, (14. novembra) 1838 je bil rojen August Šenoa, eden naših največjih književnikov. V svojih zgodovinskih romanih Zlatarjevo zlato, Seljačka buna in drugih številnih pripovedkah, pesmih, fel j tonih in kritikah je pripeljal hrvatsko književnost od romantike na prag realizma. Zelo je vplival tudi na hrvatsko gledališče. Znana je njegova vez s Kranjem oziroma s Prešernom — delo Nagelj s pesnikovega groba. Založba Mladinska knjiga Sloveči, priljubljeni roman Leva N. Tolstoja: Ana Karenina prvič v množični, vsakomur dostopni, izredno poceni, a vendar lepo opremljeni broširani izdaji. Dve knjigi (skupaj skoraj 1000 strani) samo 12.— N-din Izredna priložnost! Oskrbite si nemudoma to delo,, ki ga noben ljubitelj plemenite književnosti ne more pogrešati. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa jo naročite direktno pri prodajnem oddelku založbe, Titova 3, Ljubljana. Predavanje o slikarstvu 19. stoletja Klub kulturnih delavcev v Kranju prireja v petek, 18. novembra, predavanje o slikarstvu 19. stoletja. Predavanje bo v Mali renesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju, Titov trg 4/1. Spremljano bo z barvnimi diapozitivi, govorila pa bo profesorica špelca čopič. Obrtno podjetje Brivsko frizerski salon KRANJ razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: višja ekonomska šola in 3-letna praksa v finančni strokj ali srednja ekonomska šola in 5-letna praksa v finančni stroki. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokaz o strokovni izobrazbi pošljite upravi podjetja Kranj, Maistrov trg 12 do 23. novembra 1966. Stanovanja ni na razpolago. Za Iraj se bodo odločili v Jelendolu Prva točka dnevnega reda na zadnji seji obeh zborov skupščine občine Trz,č je bila: vprašanje obstoja šole v Dolini - Konkretne sklepe bodo občani sprejeli na zboru volivcev v Jelendolu Razen drugih točk, so na zadnji seji obeh zborov skupščine Tržič, razpravljali tudi o poročilu Sveta za šolstvo, o možnostih obstoja ali ukinitve šole v Dolini. Svet za šolstvo je temeljito proučil ta problem. Nekateri rezultati razprav kažejo, da je več razlogov, ki govorijo v prid tezi, da se šola v Dolini ukine, če ne takoj, pa vsekakor v prihodnosti. Sedanji sistem organizacije šole v Dolini temelji na kombiniranem pouku. V enem oddelku z eno učno močjo so združeni otroci L, 2. in 3. razreda, zaradi česar je kvaliteta pouka slabša kot na šolah s samostojnimi oddelki, kljub kvaliteti dela učitelja in vloženem trudu. Zato je znanje učencev slabše, kar se posebno negativno kaže pri prehodu v 4. in višje razrede na matično šolo. Razlog za ukinitev je tudi majhno število otrok. V šolskem letu 1965/66 je šolo obiskovalo 16 otrok, kar je po veljavnih predpisih spodnja meja za opravičen obstoj šole. Iz podatkov, zbranih po programu 7-letnega razvoja šolstva v občini, pa je razvid- no, da bo število šoloobveznih otrok v prihodnjih letih v Dolini in Jelendolu počasi, toda stalno upadalo. Tako je npr. v šolskem letu 1964/65 obiskovalo šolo 22 o^rok, v letu 1970/71 pa jih bo samo 17. Tudi vzdrževanje (stavbe predstavlja znaten problem. Pri tem je treba poudariti, da stavba ni bila redno vzdrževana, zato bo zahtevala precejšnja sredstva za vzdrževanje. Vsekakor pa je tudi nekaj razlogov, ki govorijo v prid obstoja šole. Zlasti bi ukinitev šole predstavljala nadaljnje osiromašenje kraja. Učenci bi bili ob morebitni ukinitvi šole dnevno vezani na prevoz. Pri tem je problem, kako zagotoviti prevoz pozimi, ko cesta zaradi vremenskih razmer ni prevozna. Ker pa Imajo učenci enkrat tedensko ob sistemu kombiniranega pouka pros t dan, zamudijo več dni pouka kot bi jih v primeru, če pozimi .cesta ne bi bila prevozna. Svet za šolstvo je menil, da ne bi smeli biti finančni in ekonomski razlogi glavni vzroki za obsr^oj ali ukinitev šole, pač pa interes otrok, ki se tu šolajo. V interesu znanja otrok in njihovega nadaljnjega šolanja pa je vsekakor, da bi se že od prvega razreda šolali v Tržiču, ker bi bili le tako deležni obsežnejšega pouka, s tem pa bi pridobili tudi več znanja. Skupščina občine Tržič je na predJog sveta za šolstvo sklenila, naj bi se vprašanje obstoja šole v Dolini obravnavali na zboru volivcev v Jelendolu. — Marjan Ogrin Planinsko društvo Kranj obvešča svoje člane, da ponovno prireja klubski večer na šmarjetni gori v četrtek, 17. 11. 1966, ob 19. uri. Odhod avtobusa ob 18.30 izpred kina Center. Vabilo oz. izkaznice dvignite v pisarni Planinskega društva, Koroška c. 21. PANORAMA r. Ljudje in dogodki Dunajski sprehod 12. NOVEMBER 1966 * GLAS Na letni konferenci predstavnikov parlamentarnih držav NATO, ki se je začela 14. novembra v Parizu, je generalni sekretar atlantskega pakta Manlio Brosio v svojem govoru poudaril, da zahodna Evropa ne bi mogla obstajati brez ZDA. Napadel je tiste, ki nočejo priznati, da grozi nevarnost od Sovjetske zveze in kritiziral de Gaullovo tezo o »evropski Evropi«. Pred kratkim je britanski premier Harold IVilson povedal v spodnjem domu, da bo predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin obiskal Veliko Britanijo. To bo 7. februarja prihodnje leto. Cehoslovaški predsednik Antonin Novotnv, ki je bil na obisku v ZAR, je v ponedeljek odpotoval v Adis Abe-bo. Med bivanjem v Kairu se je dvakrat sešel s predsednikom Naserjem. Dunaj je naposled pričakal sovjetskega poglavarja države Nikolaja Podgorne-ga, ki je predvčerajšnjim prišel na sedemdnevni uradni obisk v Avstrijo. Rekli smo naposled, ker je bil • obisk vnesen v avstrijski državni koledar že mnogo prej. Po prvi verziji bi se moral Podgorni izkrcati na dunajskem letališču že v času, ko so na Gradiščan-skem še obirali grozdje. Obisk je bil določen za deseti oktober. Nekaj ur pred velikim dogodkom pa so obisk preložili. V avstrijskem tisku so spletli dolge vence domnev, zakaj je prišlo do odložitve obiska. Mnogi časnikarski uradni razlagi, da jc Podgorni zbolel, niso čisto verjeli in so iskali različne druge politične razloge. Za Avstrijo ima obisk V_ sovjetskega voditelja, vsekakor velik politični pomen. Bolj kakor katerakoli druga država v Evropi mora Avstrija paziti, da ostajajo njena politična dejanja v duhu pogodbe o njeni nevtralnosti. Avstrijski politiki morajo spričo tega imeti jadra razpeta za vetrove, ki pihajo iz zahoda in iz vzhoda. V takšnem izjemnem položaju, ker je bilo že njeno početje odvisno od odnosov med vzhodom in zahodom, mora dunajska vlada neprestano paziti, da svoje naklonjenosti do enega ne plača s škodo za drugega. Izjemne vloge, ki ni lahka in ki zahteva resne napore, se tudi dunajska vlada vedno bolj zaveda s tem, da skuša postati most med evropskim vzhodom in zahodom, čeprav na Dunaju svoje naravne pripadnosti k zahodnemu svetu nikoli ne zamolčijo. V avstrijski politični orientaciji se kažejo zadnja leta nekateri novi vidiki, ki si postopoma utirajo pot .tudi z določenimi pobudami, kar prejšnja leta nismo zapažali. Čeprav so bili že prej odnosi Avstrije do svojih zahodnih in vzhodnih sosedov lojalni, se je avstrijska politika zadovoljevala s tem, kar se ji je dopuščalo pa se izpostavljala z lastnim deležem. S kanclerjem dr. Klausom pa je postala njena politika bolj gibčna in ubira povsem nova pota. Obisk predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta bo služil po vsemu sodeč predvsem temu namenu, da avstrijska vlada svoje možnosti za bolj ustvarjalno politiko mostiščarja med vzhodno in zahodno Evropo na novo izmeri in pridobi dovoljenje tudi v Moskvi. Avstrijo na splošno precej redno obiskujejo sovjetski državniki. Spomnimo se samo zadnjega obiska predsednika ministrskega sveta ____5 Nikite Hruščeva, ki jc Avstrijo pred leti že obiskal. Takrat sta sicer s kanclerjem Raabom največ primerjala hektarske donose ruske in avstrijske koruze. Zdaj pa so pogovori dobili drugačno težišče. Avstrijo gospodarske razmere silijo, da poišče sporazum z zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo. Zdaj pa so pogovori dobili drugačno težišče. Avstrijo gospodarske razmere silijo, da poišče sporazum z zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo. Avstrijsko gospodarstvo trpi precejšnjo škodo zaradi nerešenih problemov e državami, s katerimi ima najmočnejše trgovske stike in blagovno izmenjavo. Moskovski nasvet, da bi naj bolj povečala trgovsko izmenjavo s socialističnimi deželami pa ji ne daje zadostnega nadomestila. Na Dunaju menijo, da bodo njihove težave v Moskvi najbolj razumeli. Sporazumevanju v tej smeri naj bi služil tudi dunajski sprehod Nikolaja Podpornega. __J fašističnih enot na področje Spas-Demensk je omogočil nasprotnikovim enotam, da so prišle globoko v zaledje zahodne fronte. Rezervna fronta na tem področju ni razpolagala z nobenimi rezervami. Kot se je mzre:e pokazalo, tam splci ni hiio vojske. K temu je treba dodati še, đa je bila 43. armada, ki je držala položaje pred rezervno fronto, premalo razvita v globino, ker ni imela dovolj topništva in tankov. Na Gžackom podrožju prav tako ni bilo naših enot, ker so 49. armado rezervne fronte premestili na jugozahod v času, ko je bitka za Moskvo še trajala. Brez vizumov Pristojni zvezni organi proučujejo predlog, da bi že prihodnje leto odpravili izstopne vizume, če bo ta pred'og sprejet, bodo prihodnje leto naši državljani potrebovali za potovanje v inozemstvo samo potni list. Seveda bi v tem primeru , nekoliko spremenili dosedanji zakon o potnih listih jugoslovanske državljane. Po dosedanjih predpisih velj?o potni listi deset let, vizumi pa eno leto. Če bi ukinili vizume, potem bi najbrž skrajšali veljavnost potnih listov na leto, dve. To so predlogi. Kakšni bodo rezultati razprav za sedaj ni znano niti ni moč zanesljivo napovedati. Vseeno pa velja ugotoviti, da je moč odpirati meje le obojestransko: navzven in navznoter. Enostransko se tega ne da trajno urediti. Zato bo treba na neki način spremeniti veljavne predpise — tudi če bi predlogi, o katerih razpravljajo, ne bili sprejeti v celoti. Španski diktator Franco je objavil dekret o amenstiji »političnih zločincev« iz državljanske vojne. Gre za amnestijo udeležencev državljanske vojne, ki so pobegnili v tujino in jih v zadnjih 27 letih, odkar so sprejeli zloglasni zakon o »političnih zločincih«, niso mogli kaznovati. Dekret naj bi izvedli do konca tega leta. Po vesoljskem »sprehodu«, ii je trajal dve uri in deset minut, kar je bilo 16 minut dlje kot so predvidevali, se je ameriški astronavt Edvvin Aldrin vrnii v kabino vesoljske ladje. Po več kot 48 urah skupnega poleta sta se vesoljski ladji Gemini 12 in raketa brez posadke Agena raz-družili, ter leteli naprej po-vezam samo s kablom. Astronavtoma pa ni uspelo posneti na filmski trak rumenkastega dima, ki ga je puščala za sabo raketa Centauer, ki so jo v ponedeljek izstrelili iz f rancoskega oporišča Hatn-maguiri v Sahari. Pred 25. leti: usodni dnevi za Moskvo Zlom operacije Tajfun 8. oktobra sem ukazal obkoljenim enotam naj se umaknejo v smeri Gžatsk. Deli 30. armade, ki so imele težke izgube (upoštevati je treba, da je bil prav na te enote uperjen osnovni udarec premočnih sovražnih sil), so se umikali po enotah proti Volokolavsku. Iz rezervne fronte dodeljena 32. armada se je branila na meji proti Dnjepru. Ko sem dobil zvezo z njenim poveljnikom S. V. Višnjevskim, sem mu ukazal, naj pri prebijanju iz obroča usklaja svoje delovanje s poveljnikom 19. armade M. F. Luki-nom, ki je imel hkrati nalogo združiti delovanje vse naše grupe zahodno od Vjaz-me zaradi organiziranega umika naše vojske na vzhod v smeri Sičijovke ali Gžaska. Poveljniku 20. armade F. A. Jcršakovu sem ukazal, naj se prebija proti jugozahodu, da Deli prve gardijske motorizirane divizije v napadu bi se pretolkel v zaledje sovražnih enot, ki so v tem času z glavnino svojih sil prodirale na področje Vjazme. Naša vojska je v sovražnikovem obroču nadaljevala s srditimi bitkami, odbijajoč neprestane napade nasprotnika. Kot je razvidno iz nemških dokumentov in prav tako iz poročila poveljnika armade M. F. Lukina ter ostalih poročil iz tega obdobja, je aktivno delovanje naših sil na tem območju vezalo pomembne sovražne sile, ki bi se sicer sprostile za pohod proti Moskvi. 20. oktobra so se enote desnega krila zahodne fronte (22., 29. in 31. armada) v težkih bojih prebile na črto Seližarevo—Jeljci—Oljenino— Ksičjovka. Od tu je bil umik bolj načrten. Ponoči med 5. in 6. oktobrom sem skupaj s članom vojnega sveta fronte N. A. Bulganjinom prišel na področje Gžacka. Odločili smo se, da se bomo najprej sestali z maršalom S. M. Bu-djonijem, poveljnikom rezervne fronte. Njegov štab je bil v podzemnih utrdbah v .nekem gozdu vzhodno od Gžacka. Tudi Budjonij je bil tedaj v zaselku tam blizu, v majhni hiši, ki jo je varoval tank. Hoteli smo zvedeti, kaj je ukrenilo poveljstvo rezervne fronte glede težkega položaja, v kakršnem so bili deli 43. armade. Po podatkih, ki smo jih dobili v generalštabu, bi morala biti na drugi strani na območju Sičjovka— Gžack 49. armada rezervne fronte. Toda, kot smo zve-delfiz razgovora z Budjonl-jem, se je 49. armada ta čas že odpravljala v smeri jugozahod. Na področju Gžack— Sičijovka torej ni bilo nobenih naših enot. Z odobritvijo STAVKE je bil štab zahodne fronte premeščen na območje Krasno-vidova zahodno od Možajska. PREMALO OROŽJA Zgodovinarji, ki proučujejo gradivo o bitki za Moskvo, se nujno morajo vprašati: kakšni so bili vzroki za tako težak položaj, v kakršnem je bila naša vojska na področju Moskve v začetku oktobra 1941. leta. Želel bi na kratko povedati svoje mnenje. Najprej moram poudariti, da je bila strateška iniciativa na vsej sovjetsko nemški fronti v tem času v rokah nasprotnika. Premoč v ljudeh in orožju, predvsem v tankih in letalstvu, je bila na strani sovražnika tudi na naši zahodni fronti. Nismo imeli dovolj orožja, streliva in vojne tehnike nasploh. Na kilometer fronte srno imeli 1,6 tanka, približno 7 topov, 1,5 protitankovskega topa, rezerve streliva pa so pred napadom sovražnika na tem sektorju znašale v nekaterih enotah od pol do dveh borbenih kompletov. Drugič. Zahodna fronta je bila zelo dolga. Obrambne enote so bile v veliki meri nepopolne, v globini pa fronta ni imela dovolj močne rezerve. Povedal sem že, da smo rezerve, ki smo jih formirali na območju Vjazme in ki so konec septembra štele dve diviziji, odposlali na jugozahodno fronto. Tretjič. Prodor nemško- Saša Oobrila H n G O H Ji V r j^^jjjJ^NORAMA • PANORAMA # PANORAMA ft PANORAMA » PANORAMA • PANORAMA Q PANORAf gorenjski kraji Hudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ) Toin ono iz Besnice (nadaljevanje in ko<** Tudi plesali smo te^*H-ccj. Sicer ni bila naV^iia bi mlada dekleta hcf^M gostilnah, se je zat^^ti plesalo doma. Kadar prejovke (prediee), yt m trli lan, kadar so im^je-seni po hišah »kup^ kadar so majili —. koruzo), se je po opra<\i delu in dobri večerji harmonika. Tedaj mlada dekleta prišia \ račun. Plesali smo \ polko, šotiš, štajriš, ^e itd. Sploh so veasitf bolj znali združiti kcr^z zabavnim. Leta 1870 so v BesJ^-z-delili gozdove kme^ m sicer po čisto kapitaj načelu: kdor več i^, mu tudi več da. Tak* li gruntarji po 21 0] lovičarji samo pol |( zarji pa samo tretjn četrtino tega. Tako padla priložnost, i domačin ki ne živi kakor drugi ali se na kak način ux?\\f "riz veljave' Smejali so se, ko so brali, kaj je Cankar napiSaj 'Mniki. Nič takega niso videli v svojem kraju, kar bi bilo vrei'^ko nenavadnih" besed. Toda danes, ko je že nekaj let v tujj/ v Starnbcrgu, kamor je prišla pred vojno za sobarico, prav 'kakor Komacova, čuti tudi sama nekaj podobnega do Vrhnr »akor je čutil Cankar. Vrhnika je zares lepa, najlepši kraj „^etu a kaj ko nima za vse kruha in zaslužka. . Tako se junij spreminja v poletje. Hova se navdušuje nad krilom, ki ga ji je po novi modi skraP Stefi. Tako praktično je. V tej poletni'vročini, ki se začenjaj Posebej. Zakaj si krila ne skrajša tudi štefi, saj ima lepe noj Nasprotnice nove mode so vendar samo ženske s krivimi ali d^'Hi nogami. Tako trdijo tudi moški, ki so v novi ženski modi w novo pašo za oči. Tudi štefi verjame, da so nova kr| v teh dneh prijetnejša. A kaj ko zase nima časa. Sama ne vc. 0 bo ugodila vsem dekletom, ki jim je v tovarni obljubila, da r bo sešila krila po novi modi. Razen tega jo še vedno zasipajo s \i z vseh strani. In ker bi rada ustregla vsem, sploh nima vfJrostega Časa. Zato to nedeljo ne bo šla v Penzberg in bo S#!e prihodnjo, 29. junija, na praznik svetega Petra in Pavla, ki j»fb padel pravna nedeijo v jezo vseh, ki jih je koledar tako pr&šal za dela prost dan. Minuli dve nedelji, 8. in 15. junija je bifcn Slavku, a je bil fant še bolj molčeč kakor navadno. Naibrt ) je dolgčas. No, saj je tudi njej po njem, a ta en bosta že še potrpela. Zaslužka vendar ne more puščati vnemar in bo šivala tudi jutri, a prihodnjo nedeljo bo šla še po otroka in jeseni bo Slavko hodil v šolo tu v Starnbergu, kjer je nihče ne zaničuje in kjer nima nobenega sovražnika. A da Slavko ne bo v skrbeh, zakaj je nocoj ne bo, prosi Marekovo, naj sporoči otroku, da ima delo in da pride prihodnjo nedeljo ponj. »Pa saj je v Penzbergu šole že danes konec,« pravi Marekova. Ta teden bodo šolo začeli preurejati v lazaret. »Tako?« se začudi štefi, ker ji lega ni nihče sporočil. A zakaj naj bi ji, saj jo Slavko in Ebnerjeva pričakujeta že nocoj zvečer, j No, prav, bo pa šla nocoj namesto prihodnjo nedeljo. Toda že j popoldan se začudi, ko pred tovarno zagleda Ebnerjevo. Kaj je pripeljala Slavka, se sprašuje in se ozira, da bi zagledala otroka. Toda Slavka ni. Prav zaradi tega je Ebnerjeva prišla v Starn- j berg. Sinoči je prišla k njej stara Fedcrlova in rekla, da bo odslej i otrok pri njej in da bo ona skrbela zanj. Otroka ne bo več puščala snahi, ki ji do sina tako in tako ni. ; Štefi posluša Ebnerjevo z neprikrito jezo. Ne, Slavko ne bo pri tašči! Slavko bo odslej pri njej. Tu bo j hodil jeseni v šolo. Tašča nima nobene pravice, da bi ga ji jemaia. A Slavko? Slavko? Je šel brez besede s staro zlobo? Ne ve, ker* ga je stara Federlova odpeljala domov že iz šole. Prišla je samo po njegove stvari. »In vi ste jih ji dali?« , »Ne, seveda jih nisem dala,« pravi Ebnerjeva in se na tihem j jezi tudi na Štefi, ker govori z njo, kakor da je ona kriva, ker je i otrok ostal pri stari Federlovi in kakor da ni storila vsega, da bi j otroka pripeljala nazaj. Ali ni šla danes zjutraj v šolo k učiteljici in k upravitelju, a sta rekla, da se v to zadevo ne bosta vtikala, j obenem pa ji svetovala, naj se ne vtika tudi ona, saj ni otrokova j mati. Tako so sklenili na penzberški občini. »Nobene pravice nimajo!« protestira štefi, kakor da bi pred | njo stal penzberški župan Strauss in ne uboga Ebnerjeva, ki je j imela Slavka skoro prav tako rada, kakor da bi bila njegova prava teta in ne samo teta po imenu. »Tudi jaz sem rekla, da je otrok samo vaš in da drugi nimajo j pravice do njega,« ji pritrjuje Ebnerjeva. Sama je šla k županu j Straussu in mu to povedala. Popolnoma se je strinjal, da imajo j pravico do otrok v prvi vrsti starši. Zato otroka niso izročili stari Federlovi brez zahteve otrokovega očeta, naj ga ji izroče. štefi ne more verjeti, kar je slišala. »Očeta? Očeta? O Francu vendar nihče ničesar ne ve.« »Res je! Toda župan je trdil, da je sam videl pismo in sam prebral zahtevo, naj skrb za otrokovo vzgojo prevzame otrokova stara mati!« »To je laž! Navadna laž! Takega pisma ni! Ne more ga biti!« »Tudi jaz mislim, da je tako. Zato je najbolje, če se sami odpeljete v Penzberg še nocoj!« Da, odpeljala se bo in odšla naravnost k tašči. »Otrok je moj! Samo moji Nihče nima pravice do njega!« Hiše, hoteli, drevje, brzojavni drogovi (telefonske žice se dvigajo in spuščajo, kakor da valovi in se stresa v valovih vsa pokrajina), vse beži nazaj proti Starnbcrgu. Ne brigajo jo pogovori o napadu nemških letal na London, nc drugi pogovori. Šteli molči in Ebnerjeva molči; vse sta si že povedali. Jezero izgine, vlak vozi nekje za griči, ki se začenjajo pred Feldafingom, in se vnovič zasvetlika s slepečim sinjim zrcalom, nekje pred Tutzingom. Kolesa udarjajo ob tračnice kakor kri ob njena senca. Vsak udarec je zlog Slavkovega imena. In vsak udarec jc bolečina. Slavko pri tašči? Slavko vendar tašče ne mara. nc more je imeti rad, ne spoštovati, saj je že zdavnaj spoznal in občutil taščino zlobo in sovraštvo proti njej. Toda zakaj ji ni zbežal in se vrnil k Ebnerjevi? Da,"z?.kaj? Tega ne razume, ne more razumeti, razen če se je otrok v tem času spremenil. Bil je sam, razmišlja šteli, dokler se ne, zave, da^ je bila od njegovega nameravanega pobega preko Švice in Italije V Borjano prestroga z njim, prestroga tudi potem, ko je stvarneje pretehtala otrokovo dejanje. »Prav zares, zadnje čase nisem bila prava mati,« si pravi, ko z Ebnerjevo stopata v Tulzingu na bichlski vlak. Zdaj ji je lažje. {Hvaležna je Ebnerjevi, da si je vzela čas in ji prišla povedat v Slarnberg, kaj se je zgodilo. Naj kriči tašča, kar hoče za njo, takoj po prihodu v Penzberg bo šla po Slavka in ga odpeljala, a jutri se bo tudi Slavko preselil v Starnberg. Odpeljala bo s seboj še njegovo posteljo, drugo opravo pa bo pustila pri Ebncrjevih. Ce drugje ne, pod streho bodo imeli toliko prostora, da jo bodo shranili, če se bo v njeno stanovanje vselila druga stranka. Tako bo, si pravi in ko se z Ebnerjevo pripeljeta v Penzberg, odide takoj k Federlovi hiši. Toda Federlova, hiša je kakor izumrla. Zaman trka in tolče po vratih. Vrata so gluha. »Nikogar ni duma,« pravi, ko dohiti Ebnerjevo, a obenem upa, da je Slavko tašči pobegnil in da ga bo našla na vrtu v družbi s slepim Ebnerjem. Toda Ebner ie sam. »Nič zato,« se Šteli hrabri. Ko se bo zvečerilo, bo šla ponovno k Federlovim. 4599999999999999^ 8 PANORAMA 16. NOVEMBER 1966 * GLAS Josipina Turnograjska — prva slovenska pisateljica Pero in smrt V prejšnjem sredinem Glasu smo skušali prikazati današnji generaciji vsaj zaokroženo človeško podobo žene, ki jc kljub svoji kratki življenjski dobi (umrla je, še niti 21 let stara!) zapustila čvrsto sled v naši kulturni zgodovini. Bila je prva slovenska prozaistka! Prva zavestna in tvorna Slovenka v dneh, ko so bile javne delavke tudi pri velikih evropskih narodih le' redke izjeme. Celih 112 let je minilo od smrti tumograjske lepotice — zato mora biti pogled iz te časovne daljave na njen književni opus posebno rahločuten. Po Levstiku, Stritarju, Jurčiču, Tavčar j«, Cankarju in Prežihu ni tako težko najti prave besede za katerokoli človeško čustvo in družbeno situacijo — toda pred več kot sto leti je naša proza le jecljala, iskala samo sebe, iskala izraz in formo; niti pisava, niti pravopis še nista bila prav trdna-v tistih časih je pisala Josipina Turnograjska svoje črtice in povesti... Čeravno bi utegnil prestrog, četudi še tako objektiven, ocenjevalec njenega pisateljskega opusa, pogrešati kakega posebnega umetniškega žara, vendar nc bi nikakor mogel mimo njene očitne ljubezni do slovenske domovine in narodnosti pa tudi ne mimo njenega gorečega svobodoljubja. Kot bi slutila prerano smrt, je hitela ustvarjati (kakor VVolker, Kette, Murn, Kosovel in Kajuh!) Pisala je tako vneto in marljivo, da so se domači kar bali za njeno zdravje. Prvi njen spis, »Nedolžnost in sila«, v katerem prva pri nas opeva nesrečno usodo Veronike Dcsoniške, je izšel 1. 1850 v »Slovenske Bčeli«. Potem je pisala in objavljala še vse leto 1851 — nato pa utihnila za vselej ... Zakon in materinstvo sta ji vzela pero iz ro>k. Sicer pa že naslovi književnih del Josipine Tumo- grajske dovolj povedo: Zvestoba do smrti, Slavjanski mučenik, Svoboda, Svobodoljubna Slovanka, Domoljubje, Poljski rodoljub i. dr. — Domoljubje in svoboda — bila srta vodilna motiva njenega književnega dela! Sicer pa slovstvenega dela pisateljice ta pesnice Josipine Urbančičeve-Turnograjske in njenega pomena nikakor ne moremo tehtati z današnjimi merili. Cas, v katerem je živela in delovala, je bi! vse drugačen; jezik, v katerem je pisala, pa sila neokreten za ustvarjanje proznih literarnih umetnin. Kar pomislimo, da so si celo taki Slovenci, sicer mojstri pere- Joslpina Turnograjska 1833—1854 sa, kot" sta bila Cop in Prešeren pa tudi vsi drugi takratni izo»braženci, pisali med seboj le nemška pisma. Gorska vila Zato bo gotovo bolj prav, če zvemo za veljavo naše prve pisateljice iz objektivnega vira iz sestavka, ki ga je objavil R. R. (t. j. Radoslav Razlag) v »Zori«, tiskani v nemškem Gradcu 1. 1852. V tem »jugoslovanskem zabavniku« na str. 163 in 164 čitamo tale, kar zares ganljiv slavospev naši bližnji rojakinji: »Josipina Turnogradska -Urbančič,' vsestransko izobražena, nadušena prerokinja slavljanska, koje spise, djet-cu bistra uma i oštra pera, velikim ushitanjem čitamo, te opet pročitamo.« »Rodjena jest 9, srpnja godine 1833 u Turnu na Kranjskem. Struka je visokoga kako mlada jela, vitko-tenkoga kako gorska Vila, duhapolnoga obraza, žarnih modrih učiuh, bjelosvjetle kose; duše nježnočutljive, uzoropolne — duh i srdce, um i razum jednakih, nenavadnih silnih moči.« »Ona si je uže prisvojila nevjerojetnu množinu znanostih i vjedah u naravoslavju, povjestnici, zemljopisu, računarstvu, zemljomjerju... Njoizi je dobro poznato slav-jansko in njemečko slovstvo. Kako ista klasička slovstva: grško i latinsko, kojih jezike poleg slavjanskih poreklah umi, te se čitanjem proizvo-dah uma i nove dobe neumorno izobražuje.« »Na glasoviru kako malo-kto svira — k to se ne sjetja radostno njezinih spisan pod imenom »Turnogradska« u »slovenskoj bčeli«, koji su istu našu bratju na visokih, starodavnih Tatrah pozornu učinili?« »Bez laskanja i pretjera-nosti možem dakle kazati, da je ova domorodklnja čudo golemo medju djevami slavjahskimi. Poleg tolikih znanosti inostranih se ipak nije odtudjila, iznevjerila rodu svome bjednomu, kako to vidimo učiniti siaset nevrjed-nih Slave kčeri. Zašto ne? Jer joj um i srdce živi!« »Njezino obnašanje jemilo-Ijudno i ozbiljno, ona je Slavjanka uzhitjena i već se joj na vedrom čelu, u bistrom oku vidlti može unu-t ran j i život duševni, koj neprestano mišlenke gluboke, koj se uvjek bavi kod uzo-rah nebeskih domišlie uvjek jasne.« »Zibika njezina se je zibala pod visokim Storžičem, gdje čisti uvjek pihljaju zra-kovi, blizo staroga Triglava, koj več više tisuć ljetah gleda nevolju i bjedu rode slav-janskoga, te Slave djetcu vabi k živobitju! Uzrasla je dašnjog vjeka tolikoputa zagazi. Slava, Slava tebi, djevo mila!« Radoslav Razlag Tako se je navduševal za Urbančičevo štajerski Slovenec iz Radoslavcev pri Ljutomeru — ne smemo biti zato začudeni spričo tega za današnji čas le presladkobno leporečje te hrvaško-slovcn-ske ilirščine. Vsekakor pa moramo biti obmejnemu rojaku le hvaležni za to edino biografijo prve slovenske pisateljice, pa čeravno je bolj pesniška kot sit vama. Zato veljaj prijazen spomin tudi avtorju — častilcu Tumograjske, štajerskemu Iliru doktorju Jakobu (s pesniškim imenom Radoslavu) Razlagu! Vrli narodnjak je bil tudi sam pesnik, pomemben pa je bolj kot izdajatelj in urednik »Zore« v 1. 1852 in 1653, kot pisec »Ilirskih črtic« in kot sestavljavec vse-slovanske »Pesmarice« iz 1. 1863. — Dr. Jakob — Rado-slav Razlag (1826—1880) je bil po poklicu odvetnik, sprva v Brežicah, pozneje v Ljubljani. Omembe vredno je tudi zapisati, da je prav pri njem v Brežicah, v letih 1862 do 1871 služboval kot odvetniški pripravnik naš bohinjski ro- jak pisatelj dr. Janez Mencinger. Kako ugleden in veijavea mož je moral biti v svoji dobi dr. Razlag, izpričuje tudi dejstvo, da je bil nekaj let deželni glavar kranjski! Le čemu, zakaj? Le čemu sta bila napisana ta dva sestavka? Ali le zato, da znova osvetkta zares tako ljubeznivi lik prve slovenske pisateljice in naša bližnje rojakinje s preddvor-skega Turna? Njeno ime je tako trdno zapisano v zgodovini naše književnosti, da naše opore gotovo ne potrebuje. Hotdi smo le znova, a to pot bolj odločno in ogorčeno apelirati na vse odločujoče: od kranjskega občinskega sveta za kulturo in pred-dvorskega krajevnega odbora pa prek Zavoda za spomeniško varstvo do Turističnega društva v Preddvoru, vendar, po skoro triletnih naših opozarjanjih in milih prošnjah, skoro žalopojkah urede to drobno reč: postaviti v vertikalo, očistiti mahu in lišajev oni obelisk pre(j Turnom in poglobiti ter nanovo pozlatiti, danes že skoro nečitljive črke: »ZMIRAJ KRASNA JE NARAVA« JOSIPINA TURNOGRADSKA JEDINI HČERKI IN SESTRTCI PRELJUBI JOSIPINI V SPOMIN Uprava Doma oskrbovancev, ki sedaj oskrbuje staro turnsko graščino, je svoje že storila: vzorno je očistila in uredila okolico obeliska. Od nje zahtevati, da bi strokovno restavrirala ta zgodovinski spomenik, zares ne moremo. Toda ali za Preddvor sam nikakor ni interesantna posluha za dragocen spomenik v tako neposredni okolici. Saj turizem ni samo postelja, jedača in pijača — pač pa tudi kak izlet ali vscij sprehod v naravo okrog hotela, morda celo v zanimivosti krajevne preteklosti? Spričo milijonskih adaptacij raznih gostiln in trgovin. Po Prešernovih stopinjah ova, rodjena sestrica devicah mudricah, u družbi i pod varstvom blage matke svoje, koji je sačuvala krasni ovaj biser stranputicah, u koje družtvinsko hlepenjenje sa- ta prvorazredna kulturno-turistična atrakcija? Tudi ou uprave bližnjega hotela »Hriib«, nameščenega v stari Fuchsovi graščini, bi smeli pričakovati nekaj žlahtnega smemo vendarle skrom^ upati tudi na ureditev t<* stvari, ki nikakor ne bo draga, a močno močno boli... ČRTOMIR ZOREČ Z občnega zbora smučarskega kluba »Triglav« Položaj tudi vnaprej negotov Novi predsednik kluba Edo Vončina — Kako urediti finančno vprašanje kluba sedaj v pripravljalni dobi Letošnji občni zbor smučarjev kranjskega Triglava je bil doslej najbolj obiskan. Zelo pohvalno pa je to, da so pred začetkom zborovanja kranjskih smučarjev predvajali tudi dva krajša filma, kjer so se tekmovalci sami videli na platnu, ko so nastopali na raznih tekmovanjih v minuli sezoni. Iz posameznih poročil smo razbrali, da je boljše delo oviralo v glavnem pomanjkanje finančnih sredstev in delno skromne snežne razmere v Kranju. Kljub tem razmeroma pa je bilo precej lepih dosežkov. Alpski referat, ki skrbi za razvoj alpskega smučanja je v minuli sezoni resno zagra-°il za delo pri vzgoji nove generacije alpincev in pri tem dosegel že določene uspehe. Ce bodo z delom tako nadaljevali in če bo urejeno za Bučarje Triglava vse glede P°Pustov na žičnicah in vlečnicah na Krvavcu — o tem 56 sedaj pogovarjajo — potem lahko računamo v prihodnjih sezonah na napredek. S sedanjimi skromnimi sredstvi pa seveda ne bo moč dvigniti nikdar alpskega smučanja na tisto višino, kot je bila pred leti. Dotacija bi &'la za kvaliteten dvig alpskega smučanja komaj zadovoljiva, pa četudi bi bila vsa sredstva namenjena samo Preberite mimogrede # Jeseniški hokejisti so Izgubili obe srečanji s KAC iz Celovca v tekmovanju za alpski pokal. Doma so izgubili s 4:7 (2:2, 2:2, 0:3, v Celovcu pa s 4:3 (2:2, 2:1, 0:0). # V 10. kolu SNL je Triglav na domačem igrišču premagal Slovana iz Ljubljane z 2:1 (0:0). Za Triglav sta bila uspešna Lipej in Jaiuuš, # Deseto kolo v zahodni conski nogometni ligi se je zopet končalo s porazi vseh gorenjskih predstavnikov. Vsi trije so izgubili kot gostje in sicer je Koper premagal Kamnik s 5:1 (2:0), Izola Jesenice « 5:2 (2:1) in Tolmin Svobodo iz Šenčurja z 2:0 (2:0). % Tretji mladinski republiški namiznoteniški turnir se je končal z novim uspehom Kranjčanke Žirovniko-ve. Med posameznicami je premagala v finalu klubsko kolegico Luinovo z 2:0, skupaj pa sta bili prvi tudi v dvojicah. Prvo mesto sta osvojili še v ekipni konkurenci mladink. alpskim smučarjem. Kje pa so še tekači in skakalci, ki pa glede vedno večje kvalitete potrebujejo večja sredstva. Pri tekačih so bili uspehi v minuli sezoni precej kvalitetni. Predvsem pa je pohvalno, da raste za sedanjo generacijo nova obetajoča skupina mladih tekačev. Pri skakalcih pa so bili v zadnji sezoni doslej zabeleženi največji uspehi in ima sedaj klub že 7 državnih re-prezentantov. V bogati razpravi je bilo seveda največ govora o fi-nansiranju smučarskega športa, predvsem pa o neurejeni delitvi sredstev v centralnem društvu Triglav po ustaljeni procentualni udeležbi namesto po delu in uspehih. Ta odstotek udeležbe se bistveno ni menjal več let in je bila udeležba v delitvi sredstev pred šestimi leti, ko so bili kvalitetno na vrhu samo alpinci, zadostna, saj so zadoščala za normalno delo privzgoji alpskega kadra, medtem ko tedaj tekačev in skakalcev praktično n.i bilo v klubu. V zadnjih letih pa se je število kvalitetnih tekačev in skakalcev zelo povečalo, udeležba pri sredstvih pa je procentualno ostala ista. Precej je bilo govora tudi o prioriteti, kjer pa so žail smučarji ostali ob treh prioritetnih panogah prikrajšani. V rednih sredstvih dotacije za atletski in plavalni klub so bili do letošnjega leta zajeti tudi izdatki za osebne dohodke profesionalnih trenerjev, letos pa se je preneslo plačevanje trenerjev na OBZTK in so tema dvema kluboma ostala večja sredstva za dejavnost in so zaradi tega letos laže delali, medtem ko smučarji niso bili deležni teh sredstev, saj doslej niso plačevali svojih trenerjev, saj jim je primanjkovalo sredstev še za osnovno dejavnost. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen Edo Vončina, tehnični vodja bo odslej Franc Medja, referent za alpske discipline bo ing. Janez Gorjanc, referent za skoke Jože Javornik, vodja referata za teke Franc Kor-bar. J. Javornik i nogomet Vodnikov dom bo treba popraviti Planinsko društvo v Bohinjski srednji vasi si že dlje prizadeva, da bi obnovilo Vodnikov dom pod Triglavom. Zob časa je opravil svoje in marsikaj bo treba narediti, da pri domu ne bo nastala nepopravljiva škoda. Najprej bodo morali zamenjati streho, za to pa bi potrebovali kar 10 m* lesa. Tega bi sicer lahko dobili od Gozdnega gospodarstva Bled, vendar je tako drag, da ga društvo nc more kupiti. Precej nerazumljivo je, da v bližini samega doma ne morejo za primerno ceno kupiti lesa. Za vsa obnovitvena dela bi potrebovali precej sredstev, ki pa jih društvo nima, niti ne more najeti kredita. Računajo, da bodo te nevšečnosti prek zime odpravljene in da bodo spomladi lahko začeli z obnovitvenimi deli. Po gorenjski rokometni ligi Duplje »dvakratni« prvak Po dveh mesecih zanimivih borb je bilo končano tekmovanje jesenskega dela v gorenjski rokometni ligi. Tekmovanje je bilo športno. Le četrto kolo bo ostalo v neprijetnem spominu ekipam Dupclj, Kranja B in Tržiča B, ker so zaradi neplačane kavcije izgubili srečanja za zeleno mizo. Protestov glede sojenja ni bilo, kar je znak, da so sodniki opravili svoje delo dobro. Posebno pohvalo so zaslužili sodniki Vlado Lah, Jože Javornik in Janez Grašič, ki so največkrat delili »pravico« v prvenstvu. Poglejmo, kako so se predstavile ekipe. O DUPLJE — Zmaga te preizkušene ekipe ni bila niti enkrat dvomljiva. Za ta uspeh imajo največ zaslug trener in igralci Jeruc, Vrtač in Rako-vec. • KRANJ B — Ekipa je zelo mlada in lahko od nje pričakujemo še boljše rezultate. Igralci v ekipi so se često menjali, saj je nastopalo preko 20 igralcev, kar je negativno vplivalo predvsem na rezultate v zadnjih kolih. Daleč najboljši igralec je Gross. • SELCA — Izenačena ekipa, čeprav so bratje Krek in Gaivner igrali nekaj bolje. Kočo bi radi dogradili Planinsko društvo v Bohinjski Bistrici si že nekaj let prizadeva, da bi dogradilo planinsko postojanko, kočo dr. Janeza Mencingerja, pod Koblo. Koča je odprta, ni pa dograjena. Manjka še voda in nekatere druge pri-tikline, ni pa tudi sob za prenočišča. Društvo bi rado kočo čimprej uredilo, saj so v njeni okolici odlična smučišča in je zato zaprosilo za posojilo. -č Doživeli so nepričakovan poraz v srečanju z Zabnico v Selcah. # ZABNICA — Uvrstitev kaže najbolje vrednost te ekipe. .Oblak, Miklavčič in brata Pipp so dali boljšo igro od ostalih. • KRANJSKA GORA, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA — Solidne ekipe, ki čvrsto drže položaje v sredini lestvice. Uvrstitev v zgornjo oziro- ma spodnjo »hišo<- sedaj ni več vprašanje. # KRIZE B, BESNICA; mlade in brez izkušenj. Točke so lahko dobile le v medsebojnih srečanjih. O IZKLJUČITVE — ekipno: Duplje 101 minuta, Kranj B 36, Radovljica 35, Zabnica 35, Skofja Loka 33, Kranjska gora 22, Tržič B 22, Selca 20, Besnica 17, Križe B 13 minut. # IZKLJUČITVE — posamezno: Konjar 28, Grašič 20, Kenda 18, Rakovec 14, Vrtač 13 minut (vsi Duplje). Posedi (Kranj B) 10 minut, Tavčar, Udir (oba Zabnica) 9 minut. # STRELCI: Gazvoda (Kr. g.) 90, Oblak (Zab.) 55, Modric (Kr. g.) 53, Tadič (Rad.) 52, Rakovec (Duplje) 50, Gross (Kr.) 48, Miklavec (Zab.) 45, itd. Peter Didić Zadnjič na umetni skakalnici Mladinska komisija za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Slovenije je priredila v nedeljo na Mostecu zadnjo pregledno tekmo, katere so se udeležili udeleženci planiške šole in nekaj drugih skakalcev. Tudi diuga pregledna tekma na Mostecu je pokazala, da imamo med mlajšimi precej nadarjenih skakalcev, ki iz leta v leto hitro napredujejo. Med svojimi vrstniki pa precej izstopajo zmagovalci v posameznih kategorijah Dol-har, F. Mesec in Cuznar. REZULTATI — Pionirji: 1. Cuznar (Jes.) 136,1 (21 — 22,5), 2. Kobal (Tr.) 122,3 (20 - 21,5) 3. Mlakar (Loga- tec) 117,2 (19,5 — 20,5); Ml. mladinci: 1. F. Mesec (Tr) 171,7 ( 28 — 30,5), 2. Demšar (Jes.) 156,2 ( 27,5 — 28,5), 3. Sredeljšek (Vel) 136,1 (23,5 — 25,5); St. mladinci: 1. Dol-har (E) 197,9 (32 — 32), 2. Bizjak (Tr) 159,0 (28 — 27,5), 3. šetina (E) 154.5 ( 27,5 — 26,5), Člani: 1. Oman (Tr) 210,7 (34,5 - 34), 2. Gorjanc (Tr) 196,1 (32 — 32,5), 3. I. Konc (Tr) 180,4