Domoljub V Ljubljani 3. lebruarja 1943-7CXI ^ 56-Slev.5 Ledene sveče Pogled iz Ljudske tiskarne nad zimsko LJubljano proti Golovcu. Natajte naročnino za »Domoljuba« takoj, ker bomo sicer list ustavili! L« z rednim plačevanjem naročnine moremo redno izdajati časopis! r Ko hules svoj značaj n Veselo delajmo! Rimski cesar Septimij Sever je leta 211. po Kr. roj. zasedel Britanijo — sedanjo Anglijo, kje* pa je obolel. Ko je bolan ležal v svojem šotoru, ja vstopil njegov tribun — dandanes bi rekli general — ter želel od cesarja gesla za drugi dan. Ce^aJ je velel: Geslo bodi: »Delajmo!« — Resnično* delo in pridnost sta tisti dve sili, ki premagata največj« ovire. Glasovitl mongolski osvojevalec Tamerlan, ki 6i jo bil podvrgel toliko sveta, je nekega dne pri« šel v škripce. Slabe volje je sedel na robu nekega griča ter se jezil. Medtem pa je na tleh zagledal mravljo, ki je za seboj vlekla košček lesa. Dasi j« bil tisti kos mnogo večji kakor mravlja sama, živalca vendarle ni obupala, temveč se je vedno znova lotevala težkega dela, dokler ni lesa spravila do mravljišča. Tamerlan si je mislil: Mravlja ja majčkena živalca, ti pa si mož! Mravlja mu je dala novega poguma, lotil se je novega dela in zmagal, O slovitem izumitelju Edisonu, ki je pred leti umrl v Ameriki in ki je iznašel čudovite stvari^ na polju elektrike, pripoveduje njegov prijatelj: jSam lahko izpričam, da Edison od svojega štirinajstega leta naprej niti en dan ni lenaril. Vedno je delal in bral, pa ne romanov, marveč resne knjige o elek« triki.« Tako je Edison postal slaven izumitelj.^ Vsakega dela se je treba poprej nekaj naučiti. Marsikdo misli: Meni pa se ni treba učiti, koe imam talent. Talent pa še ne pomeni, da nekaf znaš, marveč pomeni le, da se boš lažje naučil ti« 6tega, kar se bo kdo drugi, ki nima tolikega talenf ta, naučil šele z muko. Koliko talentov je v šoli ža izginilo, ker so bili talenti, pa 60 niso učili ter s6 svoje talente zanemarili I Drugi spet pravi: Kar se v šoli naučim, lega t. življenju nikoli ne bom potrebovali Pa ni res tako! Prvič si z učenjem bistriš 6voj razum, drugič p< nihče nikoli ne ve, časa vsega mu bo v življenja šo treba znati in kaj vso mu bo še prav prišlo. Delo je pravi blagoslov za človeka. Pisateljic« Ililda Hosin pripoveduje, da je nekega dne šla na sprehod po vaških njivah, od koder so že vsi IjuJ« je odhajali domov, ker je že od/.vonilo angelsko češčenje. Rada bi bila koga vprašala, kod naj sa obrne, da bo hitreje doma, pa nikogar več ni bilo na polju. Daleč zagleda še starčka, ki je okopaval svojo njivo. Stopi k njemu in ga pobara za pot. Ta pa se ni dal motiti, marveč je le dejal: Počakajte malo! Šele ko je svoje delo končal, si je nadel na ramo inotiko ter vprašal: »Kaj pa bi radi?« Ženska mu pove, kaj bi rada, nakar jo jo slarec povabil, naj gre kar z njim, pa bo prav prišla. Med potjo ženska vpraša starca, zakaj je tako v pozni mrak delal na polju, ko so vsi drugI že odšli domov. (h» pa ji je povedal, da nima doma nikogar več, ki bt mogel to mesto njega storiti. Imel je šliri sinove, ki pa so v5l v vojni padli — vsi šlirje v enem me« seru! »Zdaj pa sem svojemu Gospodu Bogu liva, ležen, da mi je na stara leta dal še toliko sile iS moči, da morem delati. V delu pozabim svojo ža« lost in bolečino.« — Delo je blagoslovi Tudi ti, dragi prijatelj, ki lo bereš, hvali Boga, da si šo zdrav in mlad ter da lahko delaš I Delo je tudi veselje I Stroj je človeku vzel mno« go nekdanjega veselja pri delu. Pa še vedno s« človek lahko dela veseli. Včasih so naš.i slovenski predniki v najhujšem in najbolj trdem delu imeli največ veselja. Kaj je hujšega kakor mlačevl P* so ravno o mlačvi naši predniki zbijali največja Žale. Huda je košnja. Kdo ne ve, kako veselo ji če si kosci svoje delo znajo prav zastaviti. Vsaki še tako težko delo, je naš prednik ovil z žarom vi (Dalje na Z strani spodaj.) Vojni dogodki preteklega tedna Sovražnik v Tuniziji odbit Italijansko vojno poročilo St. 975 od 25. pro-tinca sporoča, da je v zahodni Tripolitaniji med sovražnimi prednjimi oddelki ter osnimi zasutm-cami bilo le omejeno delovanje. Osno premikanje Se še naprej pravilno razvija proti novi razvrstitvi — Med tem eo oddelki osnih bombnikov napadli luko in letališče v Tobruku, kjer eo nastali veliki požari. — Na tuniškeui bojišču je bilo več bojev krajevnega značaja, ki eo 6e vsi končali v prid osnih čet. — Nemška lovska letala eo sestrelila eno angleško letalo. - V alžirskih vodah je Italijanska podmornica potopila velik eovraznikov parnik. Italijansko vojno poročilo št. 970 od 26. prosinca govori o velikem uspehu v Tuniziji: Med tem ko eo v Tripolitaniji bili spopadi zgolj med ogied-niškimi oddelki, je pa v Tuniziji bil razbil velik sovražili napad na tiste postojanke, ki so jih bde osne sile malo poprej zavzele. Samo ena osna sprednja jiostojanka je zajela osem sovražnih vozil e posadkami vred, druga vozila pa so bila zažgana. V teh bojih 60 italijanska in nemška lovska letala zbila štiri sovražna letala, medtem ko jih je pet sestrelilo protiletalsko topništvo. — V času od 18. do 24. prosinca je sovražnik v Tuniziji imel 4000 ujetnikov, izgubil je 13 tankov, 70 topov, 200 avtomobilskih vozil ter 100 strojnic. — V Sredozemskem morju je italijanska jKnlmornica zadela 18.000 ton veliko prevozno eovražno ladjo in jo potopila. Italijansko vojno poročilo št. 977 od 27. prosinca naglaša: V zahodnem delu Tripolitanije je bilo zgolj omejeno bojevanje sprednjih oklepnih oddelkov. Pač pa je sovražnik v Tuniziji močno napadel osne jjoetojanke. V tem napadu eo ga Edpirali tanki in oklepna vozila. Toda sovražnik bil odbit. — Osna letala so zbila pet sovražnih al, med njimi eno veliko ameriško letalo, ki so ga zbili italijanski letalci. — V Sredozemskem morju je italijansko torpedno letalo e torpedom zadelo velik sovražni parnik. Italijansko vojno poročilo 6t. 9*78 od 28. prosinca poroča, da v Tripolitaniji ni bilo nič poseb-ii"?a, razen tega, da so nemška letala zbila pet angleških letal. — V Tuniziji pa je močno obojestransko ogledniško delovanje, kjer so osne sile s tojx>vi odbile sovražne oklepnike. — Parnik, ki Jc bilo v zadnjem poročilu o njem povedano, da ga je zadelo italijansko tori>edno letalo, se je potopil. Italijansko vojno poročilo šL 979 od 20. prosinca pravi: Naše vojne enote v zahodnem delu Tripolitanije so pogumno vztrajale pod nadaljnjim angleškim pritiskom. V protinapadih so bili odbiti nekateri sovražni oddelki, kateri eo nastopili zoper eno izmed naših ogledniških skupin. — Na bojišču v Tuniziji so osne sile zavzele nove postojanke in Jih trdno obdržale v svojih rokah, čeprav je sovražnik delal močne protinapade, da bi jih vzel nazaj. Italijanska in nemška letala so uničila deset sovražnih letal. Krvavi obrambni boji v Rusiji Nemško vojno poročilo od 25. prosinca pripoveduj, .1 a ee obrambni boji povsod nadaljujejo da pa je sovražni pritisk nn južnem delu bojišča malce popustil. Na Kavkazu in ob reki Kuhan na-toionemostajo večje bojevanje. Med rekama Manjič m Don „0 nemške čete izvedle protinapad zoper sovražnika, ki ee je Žilavo branil, ter £ segle svoje cilje. - Med rekama Doneč n je ovrazmk napadel s šibkimi silami ter je bil- rtvo'urJ," Vkral a lK>iL;{e' 'e n"mS1«> Poveljstvo ukazalo, da se izprazni mostišče pri mestu Voronezu ar ee Je zgodilo brez eovrinega pt nmadaT n \?dJ$,e,B J^'eru ic "O"^ Slovito niupailal, pa Je bil v ročnem boju, ki ie bil 7..ln krvav, nazadnje odbit. _ v Stalingradu stoi k a ££ a7i»la' Ki pred silno sovražno prenwč o junaško vztraja, n ej ob strani pa stojita dve r£ ™ ktn'c? 'er oddelek Hrvatov, ki to? vztra- S viLH goricah,gOVOri'm° ° VeSe,n nevernem morju potopile šest ladij e skupno 2« 000 tonami, ki so z blagom plule v močno zaščitenih majhnih ladijskih spremljavah. Vrh teBa eo med Grenlandijo in Ekvatorjem v!b®riem uničile ««*«l° v službi KRATKE 833 milijonov frankov za podpiranje šport« določa francoski državni proračun za 1. 1943 Vinski obrok v Franciji so znižali od 5 na 1 1 mesečno na osebo. Za častnega predsednika Nemške šahovske zveze je imenovan državni vodja Baldur von Schirach. Nemški vojaki »e odslej lahko poroče po izpolnjenem 21. letu. 517 beračev je zmrznilo nedavno v eni sami noči v kitajskem mestu Sangaju. Lorda Goita so sprejeli v neko londonsko bolnišnico; je bil ranjen pri italijanskem letalskem napadu na Malto. Mnogo trgovcccv in industrijcev je zaprla po-licija v bolgarski Sofiji zaradi verižništva. Troje različnih nadomestkov za kavo bodo dali v kratkem v prodajo v Ameriki. Delo za zbiranje starega železja so zadnji č is poživili v Angliji. Visoke davčne pristojbine so uvedli v Franciji za boljšo hrano, za okrasje, za obleko, pohištvo, dišave, radijske aparate, avtomobile in klavirje. Smotke iz hmelja so začeli prodajati v Nor-vegiji; hadilci jih dobe brez nakaznic in so baje dobre. 4 metre dolgi črvi žive v Avstraliji. 30 odstotkov prebivalstva oboli za fetiko v Franciji. Leta 1582, je bil preurejen julijanski in bil uveljavljen gregorijanski koledar, ki je še vedno v veljavi, Torej pred 360 letil O beatilikaciji papeža Pija X. so te dni razpravljali na seji kongregacije svetih obredov v Rimu. Med Bolgarijo in Grčijo je prišlo do sporazuma, po katerem bo Bolgarija dobavila Grčiji večje količine živil. 200 letnico obstoja je praznoval 7. januarja t. 1. znani nemški tednik »Bromer Nachrichtcn . Pariška podzemeljska železnica je lansko leto ]} prevozila 1.3 milijarde potnikov za 1463 milijonov frankov. Močno se je prchladil japonski ministrski predsednik general Tojo. Zaradi silovite suše v Južni Ameriki se v Bra-ziliji in Urugvaju zelo boje, kaj bo z žetvijo. Časopis za zločince izhaja v braziljskem Rio de Janeiru; policija Se ni izsledila izdajateljev, 45,663.000 prebivalcev je imela Italija lani 31. decembra. V 89. letu starosti je umrl te dni na Dunaju bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Maks Vladimir vitez von Beck. Volitve v turški parlament sc prično 22. februarja; Število poslancev bodo dvignili od 427 na 440 do 450. - - Junaška bolniška sestra Bolniška sestra Karmela Parodi jc bila pri-deljena bolnišnici San Martino v Genovi. Med letalskim napadom je treščila bomba v bolnišnico in porušila več sob. Pri tem je vrglo sestro zaradi hudega zračnega pritiska več metrov daleč. Kakor hitro ei je opomogla, je zbrala vse moči in ee splazila k bolnikom. Čeprav bombardiranja še ni bilo konec, je odstranjevala ruševine, ki so pokrivale posamezne bolnike ter reševala bolnike v nepoškodovani del bolnišnice, kjer jim je bila ve« la« na razpolago. Mesto strahov Najmanjše nieslo na svetu je na največjem C nATT AnK,'ike - na Viklorialandu. Ka- , lovc^n JTk,0'- 6° Prlhaiali ludl nanj mnogi pusto- 1 oo»L„„jfa'C1 Cu,lno »><*»». ležeče blizu rieW ^^r,°"a1Da-br0!;u 0r,,at Hivcra J« hranilo doWvilf e' rai)e 0,1 i,a,a' T" namreč pri-dob vafc iz zemlje kovino, iz katere se pridobiva S ilir v ^lravilstvu lako važno vlogo. Redni Su irnl ,,nf ?Jd dllli omenjenemu še ve" «°veka, ki se fitov. 5. »DOMOLJUB«, dno 3. februarja 1D43-XXL Stran 8. Dijak od komunistov Zverina dvojo čudi nu menja ter oatune nama sebi zvesta do žalostnega konca. Ciin hujše padajo po komunistični zverini udaroi doslej tako trpinčenega slovenskega naroda, tem bolj zagrizen je komunistični rabelj, ki kolje kar povprek, kar doseže slovenskega in zlasti katoliškega. 'lako je na novo leto, prav kakor umorjeni kaplan Hočevar, hitel domov v Tržišče ljubljanski osmošolec l.ojze CSrozde. V Stični je še opravit pobožnost prvega petka, nakar je odšel domov. Pa ni prišel domov na Tržišče v hišo rodnega očeta, marveč v večni dom k večnemu Očetu. Blizu Mirne so ga namreč zgrabili komunisti ter po V6ej sili iz njega lioleli izvedeti, da je bogoslovec, kar pa seveda ni bil in jim ni mogel potrditi. Pri njein so dobili latinski moliivcnik in Kempčanovo »Hojo za Kristusoma Fant jim je povedal, da jo osmo-Solec in kongreganist ter da te knjige zato nosi s seboj. Prav zalo pa je moral v smrt. Mladi Lojze Grozde je bil vne>t član dijaške Katoliške akcije, pravi mladce Kristusa Kralja, ki je pogumno in (možato prenašal hudo mučenje, ki ga je moral ves od Janez Studil te-le pretresljive besede, začenši s prerokom Ecekijelom: »In peljala me je roka Gospodova na sredi polja, ki je bilo polno kosti. Vodila me je vse okrog po polju, kjer je bilo polno trohnelih — suhih kosti. In Gospod je rekel: Sin človekov! ali misliš, da bodo te kosti oživele? In odgovoril sem, pravi prerok; Gospod liog, ti veš! In rekel je Bog preroku: Reci kostem: suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo: z žilami in mesom in kožo vas bom obdal in duha bom v vas poslal in oživele boste in zvedele boste, da sem jaz Gospod. In dvigati so se začele kosLi in obdajali z mesom Ln stali so pred njim živi ljudje.« Zdi 6e, da Bog pouovno pošilja preroka okrog, da nam vsem govori z močnim glasom: Te razmetane, ožgane in raztresene kosti bodo oživele in združile se bodo očetove in materine in hčerine in sinove kosti in gledali bodo Boga in vsi bomo zvedeli in videli, da je Bog Gospod. Te kosti bodo oživele I To božje zagotovilo nam bo dalo dovolj moči in poguma tudi za bodočnost, kajti tako je, da se zdi človeku: prerok Izaija se oglaša: »Tisti čas se bo žena oklenila onega moža, rekoč: svoj kruh bomo jedle in v svoja oblačila se bomo oblačile, samo svoje ime nam daj. Tisti dan bo Gospodov. In vsak, ki bo vstal, bo svet imenovan.« Greh in zločin lahko slavila zmago. Vsi vemo, da le zlo more početi tako strašno. Po preroku pa nam Bog spet govori: »Kaznoval bom grešnike, ko se dopolni število izvoljenih.« Ta kri nedolžne Mavsarjeve družine naj bi to dopolnila. Sprejmi Bog nedolžno kri v zadoščenje in skrajšaj dneve trpljenja! Suha krajina v komunističnem »raju« Zdaj prihajajo na dan podrobnosti, kako so komunisti paševali v nesrečni iu revni Suhi krajini. Najprej, ko so prišli tjakaj, so ljudem govorili, da so jih prišli osvobodit in da bo čez dva meseca vojne konec. Nato so uvedli komunistično upravo, začeli pobirati tiste, ki so se jim nevarni zdeli, tor jih moriti, nakar so razpisali nekake volitve. To se pravi, da so ljudje molče poslušali, kako jim je komisar oznanil, koga so si »izvolili«. Nato so pobrali ljudem vse, kar je bilo za pod zobe. Kar je bilo dobrega, so jiobasali komisarji zase in svoje partizanke, kar je bilo slabšega, so dobiti »tovariši« — bojevniki. Najslabše je ostalo ljudem samim, ki so morali jesti neslan močnik in vse nezabeljeno. Komunisti so napovedali, da so oni za reveže. Prva 6tvar pa je bila, da so pobili vse berače in druge reveže. Nato so pobili dve ženski, nakar je prišel na vrslo hinjski kaplan Henrik Novak ter učiteljica Darinka. Komunisti pa niso hoteli povedati, da so kaplana in učiteljico zaradi njunega katoliškega prepričanja umorili, niaivcč so se izgovarjali, da je kaplan prestopil k njim, da se je z učiteljico oženil in da se zdaj zanje vojskuje. Najprej oba umore, potem pa še z grdo lažjo blatijo njuni imeni. Vedno so govorili, da vere ne preganjajo. Vere res niso preganjali, pač pa duhovnike, ki vero oznanjajo. Zalo je moral pasti kaplan Novak, zato so s smrtjo grozili tudi drugim. Kuj so sodili o veri, naj dokažejo njihove besede o raznih verskih znamenjih: »Svetnike bomo zmetali ven in bomo naredili stražnico.« Partizan Fabjan »Illja« je videl kapelo, spomin na prejšnjo svetovno vojno, pa je rekel: »Kdo je tega hudiča sem postavil. Itajši bi naj naredil svinjak, pa bi mu lahko rekli, da je bil napreden gospodar.« Bolj bojeviti so govorili: »Sedaj gremo v Rim, da bomo spodnosli papežu lestvico, da ne bo več hodil v nebesa. Ljudje mu preveč verujejo, zato je pa tako na svetu, ker so ljudje preveč verni. Cerkev je treba reformirati. Duhovniki se bodo ženili, kar jih bo ostfllo,« je znala pripovedovati komunislka Vera, ki so jo Rctljani ujeli. Tovariš Tomaž je že zbiral fanle, »da bi s cerkve zbrisali prah, ki se je v stoletjih nabral«. Pa preden je to storil, je moral iti k Bogu na odgovor. Kako hudo jim jo bilo, ko so videli, da hodijo ljudje k mašil Na glas so se norčevali iz deklet, da bi bile lepe, če bi ne imele v rokah rožnega venca ali molili venlka. Vsem cenjenim naročnikom »Slovenčeve knjižnice« na Hrvatskem vljudno sporočamo, da smo zaenkrat iz posebnih razlogov ustuvilt IKišiljanje knjig, a bomo v kratkem zopet na« daljevali z rednim pošiljanjem. Na »Slovenčevo knjižnico« se še vedno lahko naročite. Naročilu sprejema tvrdka Press-Import d. d., Zigretjfc Katančičcva ulica 3. Kar olročje neumno so počenjali, ko so se šli državo. Izdali so zakon, ki je za vsak prestopek, tudi če si jabolko z drevesa odtrgal, kaznoval s pirartjgi, Partizani so pa smeli še negodno sadje brez vsaka kazni krasti. Največje dobro so pripravljali kmetom s skup« nimi žilnicami. Kmetje bi morali vse pridelke spra» viti v gozd in kadar bi rabili, bi jim partizani dali — če no bi prej vsega kam drugam odpeljali. :->ihal krajina k sreči ni imela pšenice, da je ni bilo Lreb$ oddajati, koruze pa niso več zahtevali, ker je bito prej »teritorija« konec. Ce bi pa še ne bilo »terw torija« konec, bi pa bilo ljudi. Za ljudstvo 60 bili vsak večer prisilni sestanki za stare in mlade. Tu so jih učili samo to, kako! bo lepo, ko ho komunizem zavladal in pa da jc naj« večji sovražnik bela garda. Tu so tudi povedali, dal ni več med ljudmi nobene razlike, da so vsi tova« riši in tovarišice, da so vsi enaki, da bodo vsi ena« ko delali, vsi enako imeli, vsi enako jedli in eden sc je zraven oglasil: in vsi bodo enako debeli. T

benec v p. Ivan Sušnik, višji fin. pristav Maksim' Ropotar, Josipina Baje, Srečko Vodopivec, Ivan Avanzo in Nečemer Mihael. Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi Zastopniki! Poberite takoj naročnino za »Domoljuba«, pošljite seznam naročnikovi 6 komunistov ustreljenih V zadnji številki smo poročali, da so na Polhovgrajski cesti pri Ljubljani v nedeljo, dne 24. prosinca, neznani morilci vpričo sestro in matere na cesti umorili Antona Martin jaha, ko je šel od maše. Rajnik, ki je bil takoj mrlev, zapušča mlado ženo in nekaj tednov staro ličer- _ _ ko. Ta umor je vzbu- /4 m dil povsod veliko ogor-§ «fJW' č nje. Ker obkst pra-•■vSjBMHrV t"' 1 vl'' morilcev v določe-nem roku ni dobila, je bilo dno 28. prosinca ustreljenih na kraju umora šest mož, ki so dokazano komunisti. Tako imajo brezvestni morilci zdaj na vesti šo teh šest svojih lastnih tovarišev. Stran 4. 5DOMOLJUB«, .!'•■.■ M-niurja miil.VM. ftlcv. 5. d Prisrčna knjiga za deldela. Ga prof. Man a Gunde jc prevedla za naša dekleta krasno kn|.go pisateljice J. Gercly -Daj mi svoje srce«. Ljubljanski škof jc knjiži za pot napisal neka, |prav lep,I misli, da bi naša slovenska dekleta po tej knjigi našla pot nazaj v družinski raj. - Naša iskrena želja je, da bi to dragoceno knjigo, ki |c izšla v založbi Ljudske knjigarne, prebralo vsako slovensko dekle ter bi iz nie črpalo blagoslova polnih misli in navodil za svoje delovanje kot zena in mati. Knjigo dobite v vsaki knjigarni! d Smrt in življenje v Mirni peči. Preteklo leto ie v naši župniji bilo rojenih 92 otrok, v večnost pa se jih je preselilo 55. To število zaznomu|c mrliška knjiga. Jc pa gotovo število umrlih Se večje. Nasilne smrti jih ie umrlo kakih 35. — \ novomeški bolnišnici je umrla RajScli Apolonija iz Malega vrha. sestra ekspozita iz Ztlihove;!a Pojeta Jožefa. Pokopana je bila v Mirni peči. Naj v miru počiva ,, . , , • d Sesldesetlclnico rojstva je obhajal te dni znani slovenski slikar Maksira Gaspari Na mnoga letal d V spomin padlemu sinu. Leta 1911 |e padel na grško-albanskem bojišču podporočnik Antonio Paolillo iz Cerignoli pri Foggiii. Poko;nikov oče ic v počastitev sinovega spomina določil vsoto milijon lir. S tem denarjem bodo osnovali poseben skhd, ki bo nosil poltoinikovo ime Denar bodo uporabljali v človekoljubne namene. d Izšla jc nova dvojna številka »Malega gospodarja« in prinaša mnogo koristnega pouka. d 600 lir za rojstvo dvojčkov sta prejela iz Ducc:cvega sklada Cadonič Franc in Marija iz Ziij pri Vinici. d Pošiljanje zdravil vojnim ujetnikom. Rimsko časopisje obiavlja. da se smejo pošiljati zdravila vonim ujetnikom samo s posredovanjem Rdečega križa v Rimu. Vsak zavoj z zdravili pa mora imeti pečat lekarniške tvrdke, ki je v Italiji zakonito priznana. d Nagrado iz Duccjevega sklada v znesku 600 Olir sta dobila za dvojčke Feliks in Josipina Gorer.čič iz Vel. Lipovca v občini Ajdovec. d 1075 službenih mest pri državnih železnicah je razpisalo generalno ravnateljstvo državnih železnic v Rimu do 15. marca. d Oblastne odredbe ie priobčilo zadnie dni dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Zapora mezd in plač. Vojna doklada za bivše jugoslovanske javne nameščence, Izredni rok za zaključne zrelostne in diplomske izpite. Sprememba pravilnika o pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah. Zakon o vzpostavitvi sončnega časa, Sprememba kr. ukaza o protiletalski obrambi, Predpisi o protiletalski obrambni službi, Sprememba pravilnika o bolniških pristojbinah. d Proti grdi kietviri. Brezbožne in nesramno preklinjanje se Siri tudi po gor. nadškofiji; zlasti je ta grdobiia razpasena med mladino. Po zgledu drugih škofij je Margotti določil, naj bo mesec januar v prvi vrsti posvečen sveti borbi proti grešnemu in zločinskemu počttiu Ker se zdi, da se s posvetnimi sredstvi tega zla ne da omejiti in Iztrebiti, poziva nndpastir vse vernike, naj z. gorečo molitvijo izprosijo od Boga, da bo iz usmiljenja do tolikih zločincev zaustavil poplavo prozot-mh žalitev svoiega svetega imena V ta namen je bil odredil nadškof, naj se v vsaki duhovniji določi ena nedelja v januarju, ki bo posvečena omenjeni borbi. To nedeljo naj bo sv. maSa s skupnim sv. obhajilom, popoldne pa ura molitve s pridigo, blagoslovom in petjem »Miserere«. V mestu so se pobožnosti začele v nedeljo, dne 3. ja-J"a[ia * stolnici in jim je prisostvoval sam nadškof. Zgledu stolnice so sledile druge mestne žud-mje, r d Do zacctkn marca je še vedno čas za na-Kup »IJruzinske pratike«, ker bo nagradno žrebanje\>. marca. Vendar naj si vsak, ki se želi Udeležiti ekme za lepe knjižne nagrade, čimprej preskrbi izvod »Družinske pratike«. ker liev more nihče jamčiti, da ne Imi že poprej izčrpana vsa neznatna zaloga. Tekme se lahko Ude ezi vsak z več izrezanimi kuponi. d 6 Stopinj Celzija nad ničlo je kazal toplomer 21 rr^sk^poveneništvu ,e vpisanih 544 mojstrov z 203 pomočniki in 302 vajenci, 111 mojstrov več ko. lani, V združenju ic "».vci vda-njenih mlinarjev in Žagarjev in f« pa ti zaposlujejo najmanj delovnih močrZa n i m ie največ čevliarjev. Da je ta obrt cvetela tudi Utos dokazujejo številne prijave in odjave v združenju. Med drugimi obrtniki so častno zastopanl tudi kovinarji, katerih je v novomeškem zdruze nju 83 z 20 pomočniki. Obrti je bilo v pretek-km letu odjavljenih le 7. Učnih pogodb je_ bilo v novomeškem poverjeniitvu sklenjenih 122, vnea njimi največ v živilski stroki (34), v čevljarski 18. v'mizarski '4. v drugih pa manj. t d Se nekaj nesreč. Kar na lepem v sobi ie padla in si zlomila desno nogo 34 letna gospodinja Ivanka TrcbSctova. - V kuhinji pa je padla in si zlomila desno roko v zapestju 53 letna žena pekovskega pomočnika Matilda Ccsnova. — Pri drsanju zaradi neprevidnosti si je zlomil desno roko 10letni delavčev sin Jože Kos. — Jakob Rozman. 41 letni raznašalcc časopisov, ic na cesti spodrsnil in sc hudo poškodoval na desni nogi, da je moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. _ Ob slamoreznici, ko je pripravljal za živino rczanico. si jc močno obrezal prste desnice 20 letni posestnikov sin Ciril Cergelj. — S kropom se ic hudo oparila po obrazu in rokah 5 letna hčerka postrcščk.a Marija Pcričeva. d PcdcžcNkc nesreče. V Stični na Dolenjskem ie padla s peči 52 letna preužitkarica Ana Kaste-ličeva. Močno se jc potolkla na glavi. — V Hor-iulu pa jc padla s peči 2 letna posestnikova hčerka Loizika Smrtnikova. Zlomila si ie levo nogo. — V Vidmu jc na cesti padla in si zlomila desno roko 4 letna hčerka čevljarskega mojstra Danijela Su-itarjeva. — V Adlcšičih je hud pes ponadel in močno Ogrlzel 6 letnega pnscstnikovcgn sinčka Ra-doslava .lakovca in niegovcga 4 letnega bratca Lojzeta Isti pes. ki ic divjal po vasi, ie v Adlcšičih popade! tudi 39 letno poscstnico Mariio Buniev-čevo. Psa so ustrelili. Vse tri od psa ugrizene ljudi pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, da ugo-tovc. dali ugriz izvira od steklega psa d Osemdesetletnico rojstva ic praznoval dne 26. januarja v Udinah znani kulturni delavec gn«p. msgr. Ivan Trinko Zislužnemu duhovniku daj Bog zdravje še mnogo leti Ohrog sosedov s Naislavncjšemu školu hercegovsko-lranči-škanske školije pokojnemu PaSkalu Buconjiču bodo v kratkem odkrili spomenik v Skolovem rojstnem kraju v vasi Drinovci. s Tobačne nakaznice jc ovedla v vseh večjih mestih hrvatska monopolsk.i uprava. V Zagrebu ic zaprosilo za tobačne nakaznice okoli 80 000 odraslih molkih. Na nakaznico dobi vsak kadilec na en odrezek po 10 cigaret ali pa deset gramov tobaka. Tobačne izdelke ie dovoljeno nakupovati istočasno za dva dni nazaj in dva dni naprej, torej z dnevom nakuna za pet dni skupai. s Izreden davek na vojne dobičke je uvedel poglavnik Neodvisne države Hrvatske. s Gora ni nora. Iz nekega planinskega poročila posnemamo, da se ie lani zgodilo v Nemčiii 53 planinskih nesreč, pri katerih sc je ubilo 19 liudi, med tem ko je bilo prejšnje leto 15 smrtnih žrtev Po večini so si bili ponesrečenci sami krivi. Poročilo navaja primer da sta se dva mladeniča kar bosa odpravila na nevarno plezalno turo Seveda sta oba padla v prepad Posamezni planinarii tvegajo več. kakor zmoreio. V bavarskih planinah te zaradi tega bilo samo ob lanskih binkoštih osem smrtnih žrtev. s Na Bledu ie pogorelo gospodarsko poslopje pekovskega mojstra Sokliča. s Sadjarstvo v Srbiii ie zelo razvito. Posebno go,e slive in jabolka. V nekaterih okrajih je sadjarstvo sploh glavna gospodarska panoga, katero se peca ljudstvo. Med take okraje soada Podgor-, ! ? .j'' ,ma zaradi svojega zemljepisnega položaja in klimatskih razmer vse pogoje za razvoj sadjarstva, V tem okraju je po objavljenih statističnih podatkih zasajenih 1,600.000 sliv, ki na-??n 1 obro,de1 "lo dnbro ter vržeio letno okoli 310.000 metrskih stotov čeSpelj ali 31 milijonov kilogramov. Ceplje izvažajo predvsem v inozem-stvo, bodisi ali v svežem ali posušenem stanju ali pa predelane v mezgo. Na drugem mestu so v tem ok ram jablane, katerih je bilo lani 123.000 in ki da o letno okoli 13.500 metrskih stolov jabolk. V nekaterih delih okraja dobro uspevajo udi hru- Ske ki jih prav lako kakor čcšpljc in jabolka iz-vazajo v inozemstvo. Ljudje v tem okraju prccej zislužiio tudi z nabiranjem malin. Letno jih na-vadno naberejo do 1,500 000 kilogramov. Za .„. šenje sadja je v okraju postavljenih 40 sušilnic. , Tri dni potem, k'" dopolni 60. leto starosti mor.i vsak državni uradnik na Hrvatskem vložiti prošnjo za upokojitev. ...... . s Pevski nastop v koprivnlikl iolL 17. januarja je vodstvo krajevne skupine v Bohinjski Srednji vasi priredilo v najvišji planinski vasi na Goreii|. skem, na Koprivniku, vaški večer Ob krasnem zim:kem popoldnevu je odšlo vodstvo in mešani pevski zbor iz Bohinjske Srednje vasi na Kopriv nik. Kljub ostremu mrazu v dolini je izletnike na poli proti Koprivniku ogrevalo toplo planimko sonce, užitkov poln pa je bil pogled z Vodnikovega razglednika nazaj na poledenelo Bohinjko jezero in znovim snegom zapadle in vso Bohinjsko kotlino obkrožajoče velikane planin. V ljudski ' ■ Ii na Koprivniku se jc zbralo veliko Število domačinov, prišli pa so tudi obiskovalci iz »osedr, h GoriuS Pevska skupina je nastopila > posre. •■-nimi pevskimi točkami, nakar »o pokazali ludi nekaj starih narodnih plesov, s Med službo božjo morajo biti vse gostilne zaprte. Okrajni načelnik aleksinskega okraia v Srbiji je izdal odredbo, po kateri morajo bili v okraju med trajanjem službe božje povsod zaprle vse gostilne. Vsako nedeljo morajo bili pn cei-kvenem opravilu zastopani tudi vsi državni in samoupravni uradi. s Proti vlačugirstvn. Policijska uprava v Pe-Irovgradti jc izdala nove zelo stroge predpise s katerimi je nastopila proli prostituciji, ki se ic bila razpasla v tem nie'tu. Policijski organi so polov ili vse sumljive ženske ter |ih izgnali v domovinske občine, domačinke pa, ki »o sc prodajale, so zaprli in strogo kaznovali. s Otvoritev kmetijskih poklicnih šol. V pc'ek, 15. januaria, so bile olvoriene na Spodnjem S'.t-jerskem kmetijske poklicne- šole za lanle in dekleta. Kmetijske šole za dekleta »o bile ure -•« v Pušlalu v ptujskem okrožju, na posestvu Studenci pri Poljčanah v okrožju za mariborsko okolico, v celjskem okrožju na graščini pri kopal eu Dobrna in v trboveljskem okrožju na graščini D-,or pri Radečah. Za fante so bile urejene Šole v Radgoni v ljutomerskem okraju, dalic v brc/.'kem okraju, v okraju za mariborsko okolico in na Lui-zinem dvoru v celjskem okraui. Te šole lah'*o obiskuje mladina iz .vse Spodnje Štajerske in ol. e-gajo praktičen in teoretičen pouk. s Pribor enotne vrste. Nemški komisar tehnične izdelke jc pred kratkim izdal odlok, da sc zmanjšuje število podietij, katerim je dov -ljeno izdelovali nanvzni pribor iz aluminija. Zni rešuje sc od 40 na 11. Pooblaščena podjetja bodo snela izdelovati samo pribor enotne vrste, enotne oblike in zmanjšane teže. s Bivše jugoslovanske kovance po 2. 1, 0 "0 in 025 din bodo na Hrvaškem še nekaj časa zamenjavali. » Nov vodovod. Na Reki pri Jesenicah so se že dolgo baviii z načrtom da bi zgradili vodovod. V zadnjih treh mesecih je vodovodni urad v Radovljici po dogovoru z jeseniško občino izvedel načrl. Stroške je do dveh tretjin plačalo oblastvo, ostalo tretjino pa jeseniška občina. s 196 kg suhega sadja >o nabrali za ranjence v 2abnici pri Skolji Loki. s Kamniški okraj je dobil nove učiteljice. Prišle ro z Dunaja. Bilo jih je 16. Šolski svetnik Prasch jih je razdelil na posamezne Sole Popoldne so pripravili liani, nakar so se mlade učiteljice odpeljale v razne vasi raznešenega obmejnega okrožja. s Z zasilno pečico jc hotela ogreti svojo kamrico gospodinjska pomočnica Marija Jerebova v Šenčurju pod Kranjem. Napolnila je velik lonec z žarečim ogljem in ga nostavila zraven postelje. Ponoči io je zaduSil ogljikov dvokis. s Vsi dijaki in učitelji, ki sodelujejo- pri hrvatskih oboroženih silah, bodo imeli pri izpitih posebne olajšave. s Zbiralnico mleka na Bledu so preuredili v sodobno mlekarno. V kratkem bodo za mlekarno zgradili novo poslopje. s Novo skakalnico za skoke do 60 m bo dobila Radovljica. »Domoljub« bo mogel izhajati tako skrbno urejevan kakor dosedaj le, ' če bo vsak plačal naročnino zanj! "K1, V^V^^pDjGOnFUJETI.OA-nAPOlHOKUVKGMGTAKA Nadalje pa je bilo pisano: »Qre za prostaka Champdiversa, ki je tudi pobegnil in katerega je po vsej priliki doielela ista usoda, kot njegove tovariše. Vzlic najživahnejšemu iskanju ob utrdbah in vzhodni obali ni bilo mogoče izslediti ladjice, ki 60 6e je begunci polastili pri Grange-moutliu in zaradi tega lahko 6matraino, da so vsi n.iili svoj grob v valovih.« Ko sem bral te vrstice, sem mislil, da mi bo srce počilo. Kakor bi trenil, 60 6e 6C6uli vsi moji v oblake zidani gradovi, jaz sam pa sem se iz navadnega vojaškega begunca izpremenil v morilca. ki je bežal pred vislicami, in ljubezen, ki ie šele pravkar bila tako blizu, je usahnila spričo vsega, kar me lahko še čaka. Toda prva obupanost je trajala 6amo za hip. Zdaj sem predvsem vedel, da 6e je usodepolni načrt mojim tovarišem v resnici posrečil. L|udj« 6o domnevali, da sem jaz hil z njimi v družbi in da sem utonil z ostalimi vred pri nesreči, ki da j« zadela ladjico, s čimer je bil konec njihovega tveganega pobega. Ce pa so menili, da ležim na dnu Severnega morja, potem je gotovo, da mi po edinburških ulicah ni ravno treba biti posebno previdnemu. Iskali 60 nekega gotovega Champdiveisa; kdo pa bi mogel domnevati, da je to St. Joes? Ce bi ime 6rečal major Chevenix. bi me seveda prepoznal; to je gotovo. Kaj bi mi pa to škodovalo? Imel je dvoje prič: mene in Clausela; fioznal je nene, poznal )e njega; ampak bil sem prepričan, da se odloči za časi. Tedajci pa mi je iznova vzplamtela jx>-doba More pred očmi; vsi drugi pomisleki so se razblinili, kot bi trenil, in slovesno sem obljubil sam pri sebi, da si jo pridobim in tudi če bi izgubil glavo! • Res, zelo vznemirljivo poročilo,« 6em rekel in vrnil časnik Romainu. • Vznemirljivo, pravite, da je?« • No, če hočete, hudo vznemirljivo,« 6ein priznal. •I'a tudi resnično?« je vpraševal. »V neki meri resnično. Vendar bi nemara boljše storil, če bi vam na to vprašanje ne odgovoril s tem. da bi vam povedal vse, kaj je bilo in kako.« To se mi tudi potrebno zdi. Nato sem mu (>ovedal o dvoboju, smrti Go-gueleta in Clauselovem značaju toliko, kolikor sem mislil, da je treba. Molče me je poslušal, ne da bi količkaj pokazal, kaj misli in čuti. Samo ko sem mu pravil, kaj sc je bilo zgodilo s škarjami, sem opazil, da je še bolj prebledel. • Mislim, da vam lahko verjamem,« je rekel, ko sem končal. • Ali narediti konec lem razgovorom.« •Ze prav, ampak ali vam ne gre v glavo, da ovoriva o zelo važnih rečeh? Ali ne razumete, akšna ogromna teža odgovornosti je na meni, ko u|x>rabljatc še celo lo priložnost, da kažele svojo prepirljivo naravo celo svojemu pravnemu zastojv niku? V življenju nastopijo včasih resni časi, go-S|*xl Anne! Dolžijo vas hudega zločina, zločina najhujše vrste in izvršenega v zelo nejepih okoliščinah! Mimo vsega je tukaj še t* človek, Clausel, ki je pripravljen, kot sle sami povedali, za vsako podlo dejanje in priseči, da je črno belo. — Vse druge priče so se razkropile na V6e vetrove ali pa nemara potonile Naravna mržnja do Francozov in pobeglih ujetnikov je nekaj tako važnega, kar ni mogoče omiliti z neozdravljivo norostjo ali lahkomiselnostjo vašega značaja. »Prosim vas!« sem mu segel v besedo. •Slišite, iaz izbiram 6Voje besede z največjo skrbnostjo. V kakšnem stanju pa va6 najdem tukaj? Pridem v sobo, da bi vam sporočil V60 veliko nezgodo, pa vas najdem, kako sedite s služabnikom kot otrok brez pameti na preprogi, vsa tla v sobi pa so posuta z zlati in bankovci. Sreča, da 6em jaz bil tisti, ki je stopil v sobo; kaj lahko pa bi bil tudi kdo drugi — recimo vaš bratranec ali kdor koli.« •Imate me res v pesti,« sem priznal. »Prav na nič nisem pazij in pravico imate, da se hudujete na mene. Pa oproslite, gosfKKl Romaine, kako pa ste prišli sem in kako dolgo sle že v hiši tukaj?« eem vprašal, ker me je presenetila misel na to, da nisem slišal, kdaj je prišel. »Pripeljal sem se v dvovprežni kočiji, ki jo je vsakdo moral slišati. Očitno je, da niste pazili. Sicer sle pa res lako na varnem v hiši svojega sovražnika, zlaeli pa še zdaj, ko imate tako obtožbo na hrbtu! Dovolj let 6em že pri hiši, da zastopam vašo reč! Bog mi odpusti, da sem to storil, ne da bi bil prej zahteval pojasnila tega poročila v listu. Oporoka je bila narejena že pred časom; zdaj je tudi fiod|>isana in sicer ne da bi vaš stric poprej izvedel za vaša najzadnja dejanja! In zakaj? Zavoljo tega, ker me ni bilo volja, da bi ga vznemirjal na 6mrtni postelji. Razen tega vas morebiti res ne zadeva nobena krivda in jaz sem takšne vrste, da imam rajši morilca nego vohuna.« Nobenega dvoma ni, da je mož ravnal prijateljsko do mene; ni pa tudi nobenega dvoma, da je govoril v 6voji jezi prav malo lejao. • Gotovo boste mislili, da sem vse preveč občutljiv,« 6em odvrnil, »ampak pravkar sle izrekli besedo —« »Jaz uporabljam besede iz obtožnice, gospod!« je vzkliknil in udaril z roko po časniku. »Tatnle je V6e natančno napisano. Svojo glavo bi rad dal — hočem reči, rad bi plačal sto funtov, 6amo da bi ne imel nič opraviti s to rečjo. Toda ves položaj je tak. da moramo neutegoma nekaj ukrenili. Vi boste brez vsakega odlašanja zapustili to deželo in zbežali na Francosko ali Holandsko ali na Aladagaskar, če hočete.« • Dovolile mi, da rečem besedo, dve,« 6em ugovarjal »Nili besedice! Tukaj ni nobenega ugovarjanja. V6a reč ie zlodievo jasna. Vse drugo vodi na vislice.« »Vso drugo nai vodi na vislice »Vi živite v napačni domnevi, gospod Romaine,« sem odvrnil. »Se malo me ne mika, da bi bingljal na vislicah; po drugi plati me pa tudi še malo ne mika, da bi zapustil to deželo, kjer mi je lako zelo všeč. Znam 6e lepo in dobro vesti in imam dober jezik; moja angleška izreka je za 6ilo tudi čedna in po velikodušnosti 6vojega strica imam toliko denarja, kolikor ga potrebujem. Zavoljo lega bi bilo res naravnost blazno, ce bi St. Joes spričo vsega tega ne mogel živeti v kaki zasebni hiši. oblasti pa bi se zabavale 6 tem. da bi iskale Champdiverja. Vsekakor pozabljate, gospod, da ni nobene zveze med tema dvema osebama.« »Vi pa pozabljale na svojega bratranca.« je ugovarjal Romaine. V tem grmu tiči zajec. Njemu je znano, da 6te vi Champdtvers.« Prisluškujoče je vzdignil roko. »Stavim, da je že tukaj!« je obenem vzkliknil. Takisto točno kakor vzame krojač kos blaga z mize in ga poda odjemalcu, je prišlo na naša ušesa zategnjeno drdranie kočije in peket štirih konj v največjem diru. Ko sva gledala med zavesami skozi, sva ugledala laterne, ki so razsvetljevale ravni prizor. »Resnica,« je dejal Romaine in brisal 6teklo na oknu, da bi videl bolj razločno, »on prihaja v diru. Na tak način razsipa 6voj denar po kraljevih cestah, ta trikratni bedaki Nikogar ni izmed nas. ki bi ga mogel prenašati tukaj, pa vendar me navdaja neko čustvo — sočutje ne morem reči pri svojih letih — prej mrzka nevolja — čeravno rušim nekaj tako velikega in lepega, kot da bi šlo za kako ogromno vazo iz porcelana ali dragoceno Isoho. Ampak zdaj ne, gre za to,« je dodal in se z nekako siio obrnil od okna. »Zdaj smo v ognju, gotpod Anne, kakor pravite vi vojaki, in zadnji čas je, da 60 pripravimo, da stopimo v boj. On vas ne sme videti; lo bi bilo nevarno. Do zdaj ve samo toliko, da 6te mu podobni in to je ie več ko! dovolj. Najboljše bi bilo, da bi splon ne izvedel, da ste vi tukaj, če je to 6ploh mogoče.« • Do cela nemogoče, ini lahko verjamete,« sem odvrnil. »Nekaj služabnikov mu gre na roko, mogoče 60 sploh plačani od njega; na primer Davvson.« »Te misli 6em tudi jaz!« je vzkliknil Romaine in dodal: »zdaj je ludi vse prepozno, ko se je kočija v smelem diru ustavila v predvežju. Je že Bila sva čudno zmedena in prisluškovala raznim šumom, ki so se zbujali v prcetrani tihi hiši, poslušala sva šum vrat, ki 60 se odpirala in za« Jirala, glas 6topinj, zdaj blizu, zdaj boli daleč, asno pa je bilo, da je bil prihod mojega bratranca za V60 hišo nekaj važnega, malodane nekaka parada. Tedajci pa 60 se slišale v lej zmešnjavi in daljnih glasovih hitre, rahle stopinje. Slišali smo, kako 6o prihajale gor po stopnicah, po hodniku in se ustavile pred vrati. Temu je 6ledilo pritajeno hitro trkanje. •Gospod Anne, gospod Anne, odprite mi!« jo šepetal glas mojega Rowleyja. Spustila sva ga urno noter in zaklenila zofiet vrala za njim. »je že tukaj, gospod,« je 60pel. »Dosjiel »V mi6lih imate grola, kajneda? Sva si misli« la. Toda ven, RowIey, ven z V6em, kar imate povedati. Se več veste, ali pa vas obraz postavlja; na laž.« »To 6e ve. da vem, gospod Anne. Gosfiod Romaine, gospod — ste vi njegov prijatelj? Sle?« •Sem, Jurij.' njegov prijatelj 6em,« je odgovoril Romaine in mi v veliko moje presenečenje položil roko na ramo. »Veste, za tole gre,« je govoril Rowlev dalje. »Oospod Pavel se je spravil na mene. Hotel je poizvedovati pri meni. Takoj izpočetka se mi je dozdevalo nekaj takega; že izpočetka sem opazil, za kaj mu ravno gre. Kot mačka okrog vrele kaše se je vedno plazil in se oziral na vse strani. Nocoj pa je izbleknil naravnost! Pravi mi, da naj mu povem vse. kaj nameravale in kot nagrado mi je dal tole,« pri teh besedah je pokazal zlat za jiol gvineje. »Jaz sem ga seveda vzel. Te« 6em ga vzeL Ali naj se v zemljo vderem? Ali naj pustim, da me zlodej vzame?« je še dodal z besedami tiste trapaste prisege in me dvomljivo gledal. Videl 6em, da 6e je bil za hip spozabil in j« zdaj to uvidel. Proseče me j« gledal in kakor velik krivec. •Zlodej.ga vzame?« je ponavljal odvetnik. -Je ta norec pijan?« »Saj ni,« sem dejal. »Samo spomnil se je na nekaj.« »Pa dobro — mislim, fant je zvest,« je rekel Romaine. »Ste j>a vi tudi prijatelj gospoda Annea?« »Seveda sem, če dovolite,« je odvrnil Rowley, »Tole prijateljstvo je nekam nenadno,« je rekel Romaine. 'upam pa, da je vendarle pošleno. Spravile se torej nad Pavla, pa pazite. Povejte mu .da vaš gospod r.e bo odpotoval pred jutri opoldne, znabiti tudi še pozneje. Recite mu, da ima še sto reči opraviti in pozneje še sto. Pridite pa hitro nazaj in mi sporočite o vsem!« Brž ko je Rovvley odšel, je vzel odvetnik ščepec njuhalnega tobaka, me nekam dobre volje pogledal, pa rekel: •Res velika sreča je za vas. da je vaš obraž imenitno pri|X>roči'o Tukaj stojim jaz, žilav 6tar izvedenec in se 6puščam v vaše odvratne zadeve, tale kmečki fant pa je. tako prebrisan in tako zvest, da vzame j>odkupnino in vam vse pove. Ampak rad bi vedel, kakšen utisek bi vaš obraz naredil na sodišče!« »Seveda, in kako bi vplival na rablja, kajneda?« »Ne mislim na take reči!« je rekel gospod Romaine. Tako daleč sva prišla v najinem razgovoru, kar 6em zaslišal nek šum, ki me je dušil v grlu. Bil je šum Človeka, ki je oprezno pritisnil na kljuko vrat. Nobene stopinje ni bilo slišati; kar je bil Rowley odšel, je vladala popolna tišina. »Kdo je?« je viknil Romaine. (Nodallevon/f prihodnjU.) V Pijanci med živalmi Ljubitelje alkoholnih pijač ne najdemo samo med ljudmi, temveč tudi med živalim Nedavno smo čitali. da so imeji pred leti v neki krčmi psico, ki m' j" P°zn? ' f°" ftie in ki je bila navdušena pivka pive. \cdno le hodila okrog točilne nii/e in kar sproti |>o-sebala vso počep,10. /večer je bila navad no pijana, da ie niso več nosile noge. Jelobnila je v svoje ležišče in prespala noc. Na otoku Zanzibar ob v/hodni afriški obali to opazovali pijane opice, ko vre v sodih mošt se kaj rade priklatijo i/ taiiioMijili gozdov opice in navale na po«ode, napolnjene /. moStom, ki jim neznansko dobro tekne. Nasekajo se ga tako, da obli/e pijane pod drcvc-i. Ce pa katera vendarle spleza na »Irevo, običajno pade z njega. , Marsikomu je znano, da -e kon j piva ne brani iu da k:,j rad poje kruli, namo.en v vinu. ludi sloni so prij.nel.ji alkohola, t o-gebno radi srebajo šampanjec. Celo med pticami je več ljubiteljev dobro kapljiic. Bavarski krčmar je imel krokarja. Jii je gotove ljudi izvrstno pojemal 111 redno post dal po gostilniških mizah, l am je pridno vtikal kljun v vrčke in kozarce, dokler se ga ni nabral lako, da je pijan obležal na mizi. Psicn z mladiii Pokojni škof Anton Martin .Slomšek le dejal: PKje pa!*« »V Zlatoperjevi gostilni tam v Modreju je popival in prepeval in škripal s harmoniko.« »Kakšen pa je videti?« »Vedno je eden in isti Vetrnjnk. Ima pn na •obi novo obleko in z deimrjem kar razsiplje.« V vasi pn se klatež ni prikazal in oglasil. Janezek Kraljiček je bil visoko gori nn (Ježi, kjer je imel Gornik svvojo planino in je jKimagal tam siaremu pastirju pasli živino. Od 1u se mu je odpiral krasen rnzgled okrog po planinah in navzdol po dolinah. Preko Jese-nia.ka je bilo videli čez čiginjsko polje na hrib Medgorje « cerkvijo Matere bo/je na vrlin. V svoji otroški pameti je meuil nekoč, da se konča tam gori svel, zdaj pn je videl, da se razteza v neskončne daljave in da kipi proti nebu v Je I ki! j strmih in visokih gor.ali kol je med-gorski hrib. Proli jugu je zastiralo pnglcd valovito hribovje Hntov. proti severni strani pa se je rnlpirnl rnzglcd čez Kolovratov greben nn Mrzli vrli in mimo mogočnega Hojrntinovega jmgorja na planino Razor in K it It. Neštete gor-»■ko skupine so se vrstile v najrazličnejših oblikah, spredaj so se bočile strme, do vrha zelene planine, v ozadju so štrleli visoko proti neliu skalnati gorski velikani, po katerih se je belil tu pa tam še sneir. Preko njih grebenov pa so *e leno vlačili jasni oblaki in sproti spreminjali svojo l)n, oče, seveda vos ima,m rad.« »Kako se ti godi pri Gorniku? Dovolj ola-bo. kajne? I.ačen moraš biti in grdo ravnajo s teboj« »Ne, jesti mi že dajo. In vsi so z menoj dobri, samo gospodarja se malo liojim.« »Kn j. strahu je te dedec. To se mora končali. Niti en dan ne ostaneš več pri sitnežu. Dobil sem zate že drugo mesto, kjer «e boš kaj pametnega naučil in postaneš kaj boljšega kot kmetfki hlapec.« »("'osa pn naj se izučim?« »Čevljarstva k«»t tvoj oče. Neki moj dober prijatelj, mojster Krivec v mestu te vzame za učene«. Ali le to nn veseli?« »Veseli nie že: loda ne smem iti ni! hiše, sicer se mi zgodi kot nekdaj — prišli IkhIo pome žandarji in gospodar me nabije.« »To se ne sme ziroditi. Saj nisi več niknk otrok, ampak že velik fant in lahko greš. kamor hočeš. In jaz kot oče imam pravico, da te dum kakemu mojstru, da se česa izučiš « Dečkove oči so se začele svetlikali, očetovim besedam je verjel tem raje. ker so se ujemalo z njegovimi željami. Tedaj je čevljar vprašal: »Ali imaš pražnjo obleko?« »Da. novo, temnosivo.« je odgovoril deček. »Kaj bi jo lahko prinesel nn planino?« »Ne. A m po k jutri jo oblečem, ko grem k zgodnii maši dol v cerkev « >To je ugodno. — Kaj boš pa delal po maši'« »Po jutranji maši moram priti brž. domov, da grem potem spet v planino.« »Zodo pogrešili, bova- že za devetimi gorami. Po re:ki dolini greva, kreneva malo vstran, si ogledava malo svel. potem pn nadaljujeva pot dol proti mestu do mojstra Krivca.« Kraljičku se je zdelo, «la se bodo začele zdaj izpolnjevati njegove rožnate snuje. Koli-kokrnt je hrepenel ven v svet. do bi videl vsa čuda v tujini, in kako trdno se je že davno odločil. da hoče postati kaj velikem. da bo lahko « ponosom gledal dol nn vse t:*lc. ki gn zdaj dražijo in prezirajo. In zdaj slona vse to. ker si je tako želel, v neposredno bližino. Zato je kar brž pritrdil očetovemu predlogu. Poteklo je vse točno po nnčrlu, kakršnega si je napravil Velrnjak. V nedeljo opoldne sta bila oče in sin že pod Selom. kjer sta si po-stregln z malim prierizkom. Čez dobro uro noto sta dospela do Doblarja. kjer sta spet malo počivala, in sta nato nadaljevala pot proti dolini. Vetrnjak se je čudil dečku, ki je pred vsakim Marijinim znamenjem, ki so stala ob cesti, malo postal in nekaj potihoma zašepetal. »Janezek, kaj pa delaš?« ga je vprašal; »kaj si tak jjobožnjnk?« Na to je deček odvrnil: _ _ Ker nimam na tem svetu več matere, mi je župnik rekel, da je postala moja mnti ljuba Mati liožja in da je ona najboljša mati; le prav Tnd jo moram imeti in se ji zaupno priporočati... Tudi za vas da naj molim, je dejal župniiik.« »Tako, tako... da, da... je ze prnv,« je jecljal Vetrnjak. »Le moli pridno, škodila mo- litev nikakor ne bo. Jdz tudi kaj molim, ko imam čus, to se pravi, molim vsak dan, seveda večkrat je molitev malo bolj krutka.« V dolini je moral zaviti čevljar v gostiilrio in poiskati prenočišče, ker je bil deček zelo truden, lakoj je naročil liter vinu in ga sjiil tri kozarce kur na dušek, silil je tudi fantiča, da naj pije, pa ni pokusil niti kapljice. Tem bolj v slast mu je pa šla dobra večerja, ki jo je oče naročil. Kmalu nalo je zapazil Vetrnjak za pečjo harmoniko in brž. jih je imel v rokah. In začel je prepevati in gosti. Dečka, ki je naslonil glavo na mizo in zaspal, je spravila: krčmarica v posteljo, on sam pa je j>ostal po rn j n i knpljici razigrane volje, in ker so mu tudi prisotni gostje vneto ploskali, je še bolj navdušeno prepeval, igral lahkožive poskočnice in zbijal svoje razposajene šale. Šele ob eni ponoči je prišel ves natrkan in omamljen v so* Šrie ob eni ponoči. bo, kjer je spal deček, in se ulegel zraven njega v posteljo. Za trenutek je motril ob svetlobi sveče nedolžni obražček mirno spečega dečka« To ga je ganilo in še bolj pa, ko je zapazil, da ima fantek ovit okrog vratu rožni venček. Ko je upihnil luč, je skušal zdaj zmoliti večerno molitev. Ta je bila videti sicer ponižna, pa silno kratka in se je glasila »O Bog, zamiži na eno oko in ne štej mi tegn v zlo, da kar u ležem se v posteljo, kot se zlekne sita krava v steljo.« In že je zaspal. Drugo jutro je vstal Vetrnjak pozno in je potem še vse dopoldne popival. Popoldne pa sta krenila s sinom po stranski vzpeti cesti čez Kambreško. Pod večer sta se ustavila v obcestni krčmi in čevljar je vprašal po dveh možeh, ki ju je natančno opisal. Tedaj se je krčmnr zasmejal in izjavil: »Oba sta odšla pred dvema urama na Bnlo in pričakujeta tam nekeza Vetrnjaka, katerega sta dnin lepo pozdraviti.« Brdo je bil samoten hrib. malo vstran od eesle. Tja je zavil čevljar z dečkom, dasiravno se je začelo že mračiti. Popolna tema pn sploh ni poštnin: kajti kmalu je vz:'la izza gozdnatih hribov polnn luna in razlivala svojo bledoru-meno svetlobo v toplo, mehko julijsko noč. Počasi sta stonaln oče in sin nnvkreber jhi gozdni poti. Čez kakih dvajset minut sta prišla na jn«o. ki je bila ohdana od moiočnih bukev. Tu jima ie nenadoma zndonel nasproti jasen barw ton škrica, ki je pel navdušeno tja v noč: »Luna sije, kladvo bije trudne, pozne ure že.« In že sta stala oba iskana — Brbljač iit škric — pred Vetrnjakom. Ta je vprašal malo osuplo: »Koko? Kaj sta tukaj?« »Kje pa naj bi bila?« je vprašal Brbljač, »I, tam v dogovorjeni gostilni vsekakor.« »Tam je nekam pusto ozračje, da zagreni človeku vsako veselje; zalo sva se spet vrnila sem.« »In kje naj pa prenočimo?« /Nadallevanle prihodnfif.) Franc Ksaver Meško kjer je postal .......... ..... —........... . lan služboval po raznih kiajili na Koroškem Štajerskem, lako v Skocjanu v Podjunski do.uu, v liiiesau in Šeiil Danlelu. Zelo dolgo časa pa je bil nalo župnik pri Mariji na Zilji. i'o prvi svetovni vojni je nekaj časa bival na Brezjah, končno pa je bil župnik v Selah pri Slovenjem tlradcu. Meško je bil v naši književnosti zelo pomemben, 6aj je njegovo delo kaj obsežno, ker je bil pesnik, pisatelj' povesti in romanov, dramatik in mladinski pesnik in pisatelj. Kot pisatelj in pesnik je bil zelo soroden naši slovenski moderni, posebno s Cankarjem sta si v mnogočem podobna, ker sla oba izšla iz realizma in celo skrajnega realizma, potem sta pa oba prešla v novo roman-liko. Oba sla pri nas glavna zastopnika črtice in novele, posebno globoke dušeslovne novele. Na Meškovo pisateljsko delo sta vplivala domača z"in-lja in tuji pisatelji, posebno veliki dramatik Shakespeare (izgovori Šekspirl), Turgenjev, Tolstoj, Dostojevski in francoski pisatelji realisti in skrajni realisti Ze v četrtem gimnazijskem razredu se je Meško oglasil v naši književnosti, v dijaškem listu Vesni v letih 1892.—18SH. V višji gimnaziji pa se ie udejstvoval v celjski Domovini. Zgodaj se je pojavil tudi v mladinskih listih Vrlcu, Angelčku in Zvončku. Tudi v Ljubljanskem Zvonu so bila objavljena nekatera izmed njegovih prvih del, pozneje pa je popolnoma prešel v Doni in svet. Sodeloval je tudi v Knezovi knjižnici iu zadnje čase še posebno pri Mohorjevi družbi. Sprva jc bil pesnik, pa se je ž.e v semenišču poslovil od pesništva in se popolnoma posvetil povesti, črlici in uovo/T I.ela 1M)7. je napisal pomemben roman v Ljubljanskem Zvonu pod naslovom Kam piocemo. Delo IKHlrobno opisuje naše razmere in ima zelo močno idealistično in rodoljubno črlo. V Knezovi knjižnici je v letih 1897.-18II8. objavil znano delo Slike in ponesli. Okrog leta 1SKJ0. do 1004. je dosegel Meško višek svojih povesti in črtic, ko je napisal znamenito delo Ub tihih reterih in novele pod naslovom Mir bulji. Lela 1007. je zopet napisal daljšo povest An poljani, ki ima zopet prelepe domovinske misli. Med prvo svetovno vojno je napisal Legende o svetem Frantilku. Znana so še Mcškova dela pod naslovi: Drama izza davnih dni, Drama na vasi Cma smrt, ki v nji opisuje kugo, in še nekaj drugih krajših novel in črtic. Zgodaj se je Meško začel zanimati tudi za i"re In napisal tale pomembna iHa dramatskega pomniva: Muli. X,i smrt obsojeni, Pri Hrastovih in Henrik, gobav, vitez. IWI,no zadnja dn.mii je po-■nemima, k-r je z njo M.ško napisal Slovencem iz-0nKr0, ki 10 '""niiji-mo mislerij, in je , " 1. v "'""II ml svetu in šla ž... Jireko številni h na»di podeželskih odrov ,,o Pros/clnih don.o-ili. .Vi s ilo,no so dela iz drama!.k,. M. -k.i tekla lepem jeziku, a „o vendarle , reveč pesniška pa manj primerna za odre, lo r Imajo n'k»l ko ,',,'i do ge dvogovor«, ki utrujajo, iu ludi preveč m sel-čustvenega razglabljanja je v njih lako da «e mnogotera njegova drama vse lep i bore ka r P« Je primerna za uprizoritev. ' aM*™'10 ,važno '» primerno pa je Meškovo delo za na,o slovensko mladinsko knjigo Pole« lnK..Wm^SarjJ! jU,',raV Mrfk0 "aš najboljši m največji mladinski pisatelj in pesnik K In ,.» Poljatičevcga OeiSVali °ni " srcem k Mih taft T^l 1,0,1 uasl<>vt>m *""<"»> in koristnega, le da so dela za odrasle nekoliko premelika, prenežna, kakor je »naš Meskect sam mehka iu čustvena narava. Prelepi so njegovi ojii-si narave, posebno tihih večerov, še le|>»a pa so razmišljanja o človeku in duši. V svoji dobi so Mcškova dela posebno bila brana, takole pred tridesetimi in štiridesetimi leti, sedaj so pa že sto|iila precej v ozadje. Prav slovesno smo obhajali pesnikovo sest-desetletnico rojstva leta 1!«H. Takrat je profesor Oven napisal o njem posebno knjigo, ki je v nji prikazal Meškovo življenje in delo |irav podrobno in natančno. Meškovo delo pa ni ostalo samo pri Slovencih, marveč je znano tudi drugim narodom, ki so dobili njegova številna dela v prevodih v njihove jezike. Tako so precej njegovih del prev.tlli v slo vaščino, italijanščino, češčino, madžarščino, poljščino in celo švedšoino (Drama na vao). Meško je s svojim delom hodil nekako vzpo-redno z našimi velikimi pesniki in pisatelji slovenske moderne. Od njih, posebno od Ivana Cankarja je mnogo pridobil in napisal dela za odrasle in mladino, v stihih in nevezani besedi, pripovedno in dramalsko pesništvo, lako da ga [>o vsej pravici štejemo med naše velike može najnovejšega časa. rožah je zdravje a. fll-a Lr - ..->, v . . _ ..1, / . - .. Jan / . . . Kemična sredstva. Poleg zdravilnih rastlin in njih preparatov naj vsebuje živinorejčeva lekarna tudi nekaj kemičnih sredstev za zdravljenje bolne živine. Spodaj navedena sredstva lahko gospodar sam uporablja, pri vseh drugih pa se naj posvetuje z živinozdrav-nikom. Glauberjeva sol — natrium tulluricum — in grenka sol magnesium suliuricum — imata skoraj iste lastnosti in ju uporabljamo notranje v dveh različnih okoliščinah. V manjših količinah vzbuja sol dober tek in pospešuje prebavo. Živalim, ki nočejo jesti, pomešamo v krmi 25—40 g soli, konjem nekoliko manj, ovcam in kozam 10—25 g, prašičem pa 5 g. Večje množine teh dveh soli pa učinkujejo kot močno odvajalno sredstvo. Zato jih dajemo konjem pri konjski koliki in pri živini, ki |e obležala bolna, ker se je najedla preveč pokvarjene krme, ki jc obstala v želodcu. Pri zaprtju damo goveji živini 400 - 7000 g Glauberjeve soli na Par litrih lanene juhe, konjem 250-400 g v svatj k ih, ki so pripravljeni z ajbiševiin praškom in vodo; ovcam in kozam 50-100 g s pol litra lanene luhe m prašičem 30-50 g v svalkih ali med krmo. Galun rabimo kot razlopino za izpiranje raznih ran. poškodb in vneli, v gobcu in pri vnetjih maternice Prav tako očistimo z galunovo vodo, če izstopi črevo ali maternica V teli primerih raztopimo 5 g na pol hira ohlajene vode. Z galunovim !X 1,7 rs,pam? 4-T po,scbno onesnažene in „'■ k ,,krTe'. T"d!, k°> ohkladek pri oteklinah obnese gmU k°pitne Slrele se pri r^l-zm" TttJSSi Uznfh°Vdihna|k" ^ ****** Lesno ojlj«, id.obljcno in presejnno. fabinin marS:,"" "t"lh, * odeželski občini. Ker sle žo nad 10 let v ot« čini, slo mnenja, da imate že domovinsko pravi« ro. Slišali pa ste, da so bili sedaj izilaui druga, ni predpisi, — Za pridobitev domovinstva v škili občinah so v veljavi So vedno predpisi rsn kona o ol^inah, ki v tem delu ni bil »premo« njen. Ta zakon predpisuje, da pridobi domovin« stvo v občini že |*> zakonu samem, kdor slami « stalno najmanj 10 let v isti ot>čini in la čaa a< bil olvsojen na i/jjulio častnih pravic, niti ni v sodili preiskavi ali |l obtoil« zaradi dejanja, ki ima za |K>sledico izgulto častnih pravic. Oilpn»c-> -luibr. — N. 2. II. Po 18 Mih stili .4 Vam je ijelodajnlrc v dogOTOrjiMiem šentines^iH in roku ft+(>ovedal služIlo. Ker sle bili zavarovani prt Pokojninskem zavodu in je vse premije plač- val delodajalec; vprašale, te Vam je delodajalec doJ-žan plačati olpravniiio. — Ce *<• n:ste v uliiib' ni [logodbi izrecno dogovorili gle«|e plačila odpravnin« pri odpovpdi službe, ni dolžan delodajalce Vam ««• daj plačati odpravnine. Izdelovanje cla-bil. — B. S. N. Izučili »te w ta mizarja in bi radi vodeli, če siik>Io izd>slmati g.» ln'iie inštrumente. — Izilelovanje glasln-iiili inštrumentov je rokodelska obrt Kdor želi Izvrševati roko-rali ludi za izdelovanje glasbil dokazali strokovno usposobljenost. Založena ienilna in izročilna pogodba. — It. V I«. Ko sle se poročili, so Vaši staraj izročili posestvo Vašemu možu, z možem pa sta si bila za primer smrti drug drugemu za dediča. Ker je mož pijanec, se ii" razumeta in Vas je zapodil od htfe, tako da sedaj služile. Mož pa je sedaj izročil |>osivdvo možu vajine hčerke, sebi pa ji; izgovoril dober pr«« tiž.il-k s stanovanjem. Vam pa nič. Kit je bilo |>o-se.-lvo Vaših staršev, vprašale, kako bi tudi vi prišli do preužUka. — Brez znanja ločne vsebina \ ašo izročilno pogodbe, je ležko prav svetovati. Ker sle založili svojo izročilno pogodbo, Vam sve-tnjemo, da gresle na sodišče ter tam zaprosite, da Vam [z zemljiškoknjižne zbirke listin prečitajo m razložijo Vašo pogodbo, Iz katere l>o razvidno, fe m kakšne pravice ste si pridržali iz posestva. Po vpogledu sedanje, ml moža z zetom napravljene izročilne pogodbe, Vam bo na prošnjo sodnik raz-loz.il, če in kako morete uveljaviti svoje pravice, — 1 o postavi je sicer mož dolžan skrbeti za do-slojno vzdrževanje svoje žene, vendar Vam to ni« ne pomaga, če je mož brez vseh sredstev. »Domoljub« je vedno daja' prave smernice Slovencem. Naroči naj ga vsaka družina v vašem kraju, ker. bo vsem najzvestejši prijatelj! , PRIČA IZ /TARIH DNI L Valvazor pripoveduje: Kaj so Siovesci pred 250 leti jedli iR pili Bržkone bo tudi Domoljubove bralce močno zauiitiaio, kako eo naši slovenski kmetje živeli prea jo poaejaL lz te jfienice peko najlepši, uajl>olj bel in najboljši kruh. Prav tako iz pšenice pripravljajo škrob, in sicer takole; najprej jimuico očistijo vse nit-na-ge ter jo nasujejo v veliko leseno kad, nakar nanjo mlije.jo toliko vode, da je kad jKjtna. Drugi dan vodo ndlijejo ter evt-ir naUjejo To ponavljajo toliko Basa, oloie na bel platnen prt, kjer Jo razmažejo za dva prsta na debelo ter puste, da ae Htrdi. To je potem škrob. IVi nas na Kranjskem iz pšenice varijo tudi drrfiro pivo, fc^jfav K jiienice to delajo samo v Ljubljani, »iccr pa nikjer drugje. V Kranju in Triiču varijo pivo iz j ženice in ovsa olienem, ali pa tudi ia p čaieaa in owsa. Sicer pa na Kranjskem nikjer drugje im varijo piva. Iz pšenice tudi nikjer nič drugega ne delajo kakor le to, kar smo •menili. IM tudi ljubi kranjoka tla ter tukaj tak« lepo uspeva, da eao zrno rodi fevd drugih. Hi pn ne potrebujejo za nič drugega kakor za to, da iz nje peko kruh, ki jc pri nas srednje dobro vrste. Večkrat pf««*'o in ri mežajo in to zmes se jejo, nakar potem ti io pieoioa skupaj rasteta in zorita. To imenujejo pri nas sipršir«, ic katere jedo dober krufi. Ajda raste zlasti in pogo«ito na Kranjskem, lz enega zrna jih pride osem novih. Iz ajde peko navaden kruh, ki je v<* črn kakor zemlja. Tak kruh na oploftao jedo kmetje po vsej deželi. Vendar pa, Čeprav jo ta kruh tako trn, niti meščanska niti pkMntfka u«U nimajo vzroka, da bi ta kruli zamotala, ker je zelo oku«vi m se dobro jč. Kjer pa mod ajdo pomešajo precej ovsa. postane kruh močno pust Siccr pa med ajdo mešajo navadno ječmen im proso, k česar potem delajo dober kruh. Iz ajde delajo tudi ajdava kaio. in sicer jo takole pripravljajo: ajdo denejo v kotel, poln vode. Pod kotlom potem toliko časa kurijo, da se ajdova srna razpočijo, nakar vodo odlijejo ter kuhaao ajdo stresejo na platnene prte. Tukaj jo najprej malce (mate, da se na zraku osuši, nakar jo me-lajo m gnotejo, dokler eo do dobra ne osuši, da ao rrna spet trda. Ce tako zrno z zobmi poskusi ter Je So trtatrto, vse skupaj začne tlačiti in tolči, da ae vse spremeni v kašo. Taka ajdova kaša je prav dobra jod, ki jo večkrat razpošiljajo celo v druge dežele. Kdor poseje en mernik prosa, ga bo iel osemdeset mernikov. Prosa pa je več vrst: belo, rdeje, srvo, Srno, d&beJo in drobno. Iz njega delajo več vnet kaže. Vendar jc poprej proso treba osušiti ter £i v stope deti. V ta namea rauj« navadno le belo rdeče proso, ki ga marsikje tudi med kruh mešaj a Ječmen v zemlji rodi sedem zrn. Kakor v drugih deželah, tndi pri nas iz njega delajo nekako kašo. (Bržkone Valvasor misli e tem sloviti kranj- Zastopniki! Obiščite sleherno hišo v vašem kraju — kjer še nimajo »Domoljuba«, naj ga na nov« naroče! ski močnik.) Tudi med pšenico ga mešajo ter iz njega peko kruh. Oves navadno porabljajo za konjsko krmo. Vendar ga kmet meša tudi med ajdo za kruh. Ko bi Bog dal le dosti ovsa za kruh v tistih krajih, kjer je toča pobila, pa bi bil tak kruh kaj oku6enl Koruza, ki jo po slovensko tudi turška pšenira pravijo, rodi trideset zrn ter jo za krušno peko mešajo med druga žita. Ce deneš tri dele pšenice in en del turške pšenice, dobiš prav dober kruh, čeprav je malce rumenkast. To turško pšenico na Kranjski m le ponekod 6a.je, ponajveč na Dolenjskem, kjer je je cele njive polno. Bar rodi dvanajst zrn. Rabijo ga tudi za kašo, če je bil prej v stopah, te,r ga dcvljejo ludi med iito za kruh. Vendar ga ne 6ejejo dosti. I.aško proso ali sirk sejejo na Gorenjskem, Dolenjskem in Srednjem Kranjskem. Čeprav z desetimi zrni povrne setev, ga vendarle malo 6ejejo. Po večini ga dado prašičem, vendar iz njega tudi kruh peko. Na Notranjskem pa. na Krasu in na Pivki pa iz njega pogosto peko kruli Ta kruh pa je rdefkasto-črnikast in pust 0 stročnicah, ki so jih v tistih časih pridelovali naši dedje ter od njih živeli, Valvasor takole pripoveduje: Poleg- omenjenih žit rodi kranjsko polje tudi vsakovrstno stročnice, kakor na primer bob, lečo, grašico, čičeriko in eizaro. Boba sta dve vrsti. Bob prve vrste je debel ter ga imenujejo laški bob. Drugi bob je navadni. Na Kranjskem vsako leto sade mnogo boba ter dobe nazaj desetkratni del. Kuhan bob je najboljša jed kranjskega kmeta, ki pravi, da od boba človek močan postane. Tudi mnogo graha sade, in sicer vseh vrst. Polje vsak posejan grah desetkratno povrne. Tudi ta jed rada prihaja na mizo in v želodec. Fižol, ki ga Kranjec imenuje jfežovc, strokovnjaki dele v dve vrsti. Pravi fižol imenujejo tudi laški fižol, drngi pa je preklar, ki ga Kranjci tudi »fežek« imenujejo. Obe vrsti sta na Kranjskem pogostni ter ju radi jedo. Leče je v izobilju, zlasti ker jo tako radi sejejo ter eno zrno rodi dvanajst drugih. Leč je več vrst: bela, rdeča, velika in mala. Vse vrele kuhajo in jedo. Grašiee zelo mnogo sejejo na Gorenjskem. Z njo krmijo konje, ki jih hočejo na Laško prodati, Ce pa nastane lakota, jo tudi za ljudi kuhajo ter z njo teše svoj glad. Oičerike precej sejejo. Eno zrno da Še6t drugih. Radi jo kuhano jedo. Cizara da osemkratno žetev. To je najboljša in najbolj zdrava stročnica, ki najbolje uspeva. Cioara je bela in rdeča, ki pa obe jedo. IOVIKVBOJU Z MRČESOM Domača muha Muha je vsakemu dobro znana žival. Samec je nekoliko maniši od samice Spadt k dvokrilcem, ima torej dvoje prozornih in t podolžnimi žilicami prepleteni krili. Kje sta pa druga dva para kril, bo kdo vpraial? Okrnjena sta, in sicer utripata, ki tičita pod hukami prednjih kril. S tema utripa-fema uravnava muha itevalo utripljajev tvojih krit. Na glava ima poleg dveh velikih sestavljenih oči in kratkih, ičetinastiii tipalk, ki sta tročlenasti, Crepalo, ki je nastalo iz čeljusti in sc zlaga na prsih. S tem črepalom sesa muha sokove, pa tudi trda telesa, če se le dajo topiti v njeni slini. Kako muha živi Muha sc razširja z jajčeci. Ordojena samica leže večkrat, celo desetkrat v polet,u po 100 ble- ttopa v velikih množinah m je zato eden izmed najbolj razširjenih in nadležnih mrčesov. Saj j« dognano, da more ena samica v enem poletju za« rediti več milijonsko potomstvo. Ravno zaradi tegai je važno vedeti, kako muha prezimuje in kako za« varuje po zimi svojo zalego. Dognano je, da majhno" število oplojenih samic prezimi, in sicer tako, da s« drži zakurjenih sob, kuhinj, hlevov in začne z lego takoj, ko pridejo toplejši dnevi. Poleg tega pa pr«« zimijo tudi bube, zlasti v gnoju. Muha se hrani z različnimi snovmi. Različni izločki io izmečki, gnoj, hranila itd., mrhovina ia gnijoče rastline io ii enako ljuba brana Skoda, ki jo muha napravi Poleg nadležnosti, saj je muha najbolj sitna In nadležra žival, ki ne da človeku nikdar mira ht mu ponesnaži tudi razne predmete v stanovanjih, I je tudi škodljiva, ker prenaša razne bolezenska dorumenih, podolgovatih, nekoliko ukrivljenih do 1 mm velikih jajčec (a). 2e po nekaj dneh izlezejo iz njih mehke, belkaste brezglave in hreznoge li-činke-žerke (b). Hranijo se na najrazličnejše načine. Včasih od kuhinjskih odpadkov, od ostankov jedi, od gnoja, Mata, mrhovine itd. Po desetih dneh se zabubijo, in sicer dobe obliko todčka. Pravimo jim eodčkaste bube (c). Preobrazba je popolna. Po zopetnih desetih dneh izleti dorasla muha. Muha ljubi toploto. Posebno rada se drži stanovanj in človeka. Zlasti so ji ljubi sončni kraji. Zaradi velike plodnosti in naglega razvoja, na- -jajčeca. i) = 211 iCa. C) » C J * /ittrpah klice. Na trapu ene same muhe te more držati do 1.25 milijona raznih klic. Zato sumijo muho kot raznašalko raznih bolezni kot ikrlatinke, ošpic, raznh bolezni, koz, kolere, j etike, tifusa, driska in drugih. Boj zoper muho Zaradi velike nevarnosti, ki jo povzroča muha, jo jt treba z vsemi mogočimi sredstvi preganjati« Prvo tako sredstvo je, uničevati njeno zalego. To dosežemo s snage, če skrbno odstranimo vse, v čemer morejo muhe puščali zalego, kol gnoj, od- padkc, smeli, ali pa Se take M« P"'^««^ različnimi razkuževalnimi sredstvi. Taka sred StVaSaprol (prah ali tekočina, kijo napravimo, |e raztopimo pet delov saprola v 00 delih vode). U kuTmeter gnoja rabimo 10 litrov raztopine. -Snnrol rastlinam prav nič ne škoduje. Klorovo apno posipljcmo po gnoju, kar dvigne "^Apaenrmleko, ki ga napravimo tako da raztopimo'1 del ugašenega apna v treh delih vode dodamo tri dele paralinovega olia^ostanlcov pctro leja ali kaj podobnega. Treba ga je pred uporabo POlrKiinit posipljcmo; je razkuževalno in gnojilno "^Petrolej oziroma njegovi ostanki, 9 katerimi polijemo gnoj in drugo. . , Karbolaa kislina, ki jo pripravimo iz 5 delov fenola, 100 delov vode. Poleti moremo uničevati muhe na različne načine V ta namen uporabljamo mnogo mehanskih in kemijskih sredstev. Poslužujemo se muholovcev, piva, zastrupljenih jedi (arzenikl strup) in les kvasijo). Tudi lormol oziroma njegove zmesi uporab-Ijamo v ta namen. Kupimo 1 del formaldehida, ga denemo v 2—3 dele mleka ali poslanega piva. dodamo nekoliko medu ali sladkorja ter namočimo v njem košček kruha. Prav tako pa kadimo prostore s krcozolom, formolom, žveplom ali bolhačem. — Toda kajenje uporabljamo Ic poredkoma. Pozimi in v zgodnji spomladi uničujemo posamezne muhe, ki so prezimilc, kajti te so oplojene muhe-matice. Pri tem nam pomaga gliva (Empusa muscae), ki napada zlasti v jeseni veliko muh in jih uniči. Poleti pa je skoraj brez pomena. Ce se hočemo ubraniti muh, zapirajmo okna preden posije sonce v sobe, namestimo na okna mreže, zatemnimo prostore; <■ hlevih pa pobarvano okna z modro barvo. Posode z mlekom pokrivamo, prav tako zaloge živil, zlasti meso in klo-uase z mrežami, sicer zaležejo muhe jajčeca vanje. Izdelujem razna vre-tena za krožne žage. Avtomatične brusilne stroje za brušenje galerskib in krožnih žag. Fran Lončar izdeloratelj avtomatičnih brusilnih strojev CelovShn 43.1 ;ul)l|anu VII, tel. 20-84 Najboljši in najcenejši slovenski tednih je »Domoljub« Mali oglasnik Pritlojbina za male oglate ie plafuje naprej. Smrekovo čreslo lepo, zdravo, suho, tn Jožico kupi vsako količino usnjarna Lav-ris J.( 6entvtd prt StlCnl — Ljubljana, grada 1000 lir. Mihel-016 Jože, Skocjan 11, p. Turjak. Stroj za izdelavo cementno stresne opeko. prodam. Naslov v upr. »Domoljuba« pod St. CSO. Več tisoč kg sena aH deteljo, kupim. Ponudbo : gostilna Vodnik, Podutik 25, Ljubljana VII, ali .Jeklo«, A. Vodnik, Ljubljana, Start trg 11. Mačje kože In staro, v zinil ubite zajčje, In vsi drugo od divjih živali, kupujem stalno. Cene visoko. -Zdravi«, trg., Ljubljana, Stari trg 30. Iščem kobilo »Fukso« z belo Krivo, velikost srednja, s fitroklm križem, stara 10 let, ki Je bila ukradena z opremo v noči na 19. november 1542. — Na- Prodam alt zamenjam brejo kobilo za poštenega konja. Jože Zaje, Zg. Zadobrova 8 D. M. p. ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE J »Domoljub« stane 24 lir reklamacijo Kako in v čem drugi narodi tekmujejo Da mladi ljudje radi tekmujejo, je vsakomur znano Vsakdo se rad postavi, vsakdo so rad uveljavlja pa naj gre za šalo ali za res. Doslej sem že marsikaj povedal o nogometnih tekmah, o lahko-atletskih, o plavalnih ali o smuških; marsikdo si je tudi že sam ogledal prireditev, pri kalen so se mladi ljudje merili med seboj, kdo bo hitrejši, kdo močnejši, kdo vztrajnejši. Imajo pa po svelu ludi nenavadne tekme, o katerih bom pripovedoval v naslednjem. O tekmah drvarjev na Finskem in ljudskih drsalnih prireditvah na Nizozemskem. O finskih in o švedskih športnikih je znano, da 6e ne utrjujejo samo s telesno vzgojo, pač pa tudi z delom v naravi. Z veseljem se lotijo dela a sekiro ali motiko, ker vedo, da je udejslvovanje na dobrem zraku zelo v prid njihovi športni zmogljivosti. Da so Finci zares pristaši dela, so pokazali nedavno s posebnimi tekmami drvarjev. Kakor vsako lelo, lako so tudi lelos objavili v časopisih, da bodo v vseh večjih mestih in vaseh tekme v sekanju drv. Udeležba s slranl drvarjev in drugih prijateljev telesnega dela je bila zelo velika. Kako tudi ne? Časopisi so poskrbeli za reklamo in so obširno pisali o rekorderjih, ki so se pretekla leta postavili s sekiro v rokah, oblast pa je razpisala zlalo kolajne za zmagovalce. Moški in ženske, 6lari in mladi so se odzvali vabilu. Najstarejši med tekmovalci je imel 'JO let in je ponosno nosil zlato kolajno, ki jo je zasluiU pred mnogo, mnogo leti, najmanjši pa 15 let. V glavnem mestu Finske, v Helsinkih, so tekmovali v vseh okrajih, 6aj se je priglasilo čez 20.000 tekmovalcev s sekirami v rokah. V kratkem času so nacepiii skoraj 25.000 kubičnih metrov kuriva. Zmagovalci so bili zadovoljni, ker so dobili zlato kolajne, prav lako pa tudi gospodinje, ki bodo imele dovolj kuriva. Da, ko so priredili na Finskem tekme drvarjev, Je bil pravi športni praznik. Da je bilo izredno veliko rok pri delu, lahko sodimo po tem, ker 60 nacepiii po vsem Finskem nič manj kakor 850.000 kub. metrov drv. Prireditev so počastili tudi visoki dostojanstveniki in inozemski diplomati, ki 6o tudi radi prijeli za so-kiro in poskusili svojo srečo. Ce so si tudi gospodje z nežnimi rokami zaslužili kako odlikovanje, o tem pa poročilo nič ne pove. Cisto drugače pa se udojstvujejo športne množice na Nizozemskem. Dežela je ravna in prepredena s tisočerimi kanali, ki se vlečejo od mesta do mesta, od vasi do vasi. Poleti se večina osebnega prometa razvija na ladjah in na cestah, pozimi pa na — drsalkah. Kdo bi hodil jio dolgočasnih brezkončnih cestah, ko gre z drsalkami veliko hitreje in lažje? Zato ni čudno, da se znajo vsi Nizozemci drsali in da ima vsakdo svoje drsalke. To, kar so za prebivalce visoko ležečih alpskih vasi pozimi smuči in poleti okovanke, so za Nizozemce drsalke. Ilazdaljo od mesla do mesta postanejo brezpomembne, čo si privežeš drsalke na noge in stopiš na gladko površino zamrzlega kanala. Po eni uri udobnega drsanja prideš 20 do 25 km dalečl Ker se znajo vsi Nizozemci drsati, ni čudno, da imajo tudi veliko število drealnih prireditev Umetno drsanje jih ne zanima, pač pa radi prirejajo izlete na drsalkah, pri katerih tekmujejo - pol za šalo, pol zares — kdo bo prvi prispel na cilj. Taksni izleti so združeni navadno z velikimi ljudskimi zabavami. Ko so nedavno objavili v listih, da bodo priredili drsalni Izlet čez Zuidersko Jezero do oloka Marken, se je priglasilo kar 12.000 drsalcev! To pa nI osamljen primer. V neki severni pokrajini Nizozemske so razpisali prave drsalne tekme na 00 km. Tudi ob tej priložnosti so bili lah- &fek"eT'ittl 1 6ai i0 nafl,0pil° O italijanskih in francoskih kolesarjih je znano da radi tekmujejo na velikih krožnih dirkah, k. trajajo po več dni. Nekaj nodobnega imajo tud nizozemski drsalci. Vsako loto priredijo množimo tekmovanje po prekopih, ki vodijo skozi enajst mest Zato tudi pravijo tem drsalnim dirkam »lilf. slcdenlochU. Čeprav je razdalja, ki Jo morajo pre. drsali, razmeroma zelo velika in znaša 200 kin, vendar trajajo dirke samo en dan. 2e na predvečer so snidejo tekmovalci iz vseh nizozemskih pokrajin v malem mestu Leemvarden, kjer prenočujejo premožnejši v hotelih in gostilnah, drugi pa kar na skupnih ležiščih v šolah. Za to mesto j« drsalni praznik najvažnejši dogodek v letu, saj se zbero v njem po 0000 tujcev. Nekateri pridejo z drsalkami najnovejšega tipa, nekateri pa s starinskimi, kakršne so podedovali od očeta, deda ali pradeda. Ti pridejo kar v coklah in si privežejo drsalko na golo nogo, oziroma v nogavico oblečeno. Zgodaj zjutraj gredo na »delo veselo«, zakaj proga°na 200 km pomeni tudi na drsalkah lepo razdaljo. Ob 0. uri začnejo. To je vrvenje, ko so spusti reka (>000 tekmovalcev po ledeni ploskvi kanala! Vsakdo nosi s seboj tudi romarsko torbico z jedačo in pijačo, da ne b: med potjo omagal. Podobno kakor 6lorijo naši ljudje, kadar gredo na izlet. Podjelnejši se trudijo in pehajo, da bi čira bolj častno odrezali, starejši ljudje pa se radi ustavljajo v gostilnicah med potjo. Seveda pride vse to do veljave na cilju. Tam se pojavijo najprej resni tekmovalci, ki so lako hiteli, da se jim pozna huda utrujenost in izčrpanost. Včasih so od ivja tako beli, da jih je komaj spoznati Najhitrejši pridejo na cilj v pičlih 9 urah, veseli izletniki pa Srde po-| zno zvečer ali ponoči Poročilo o zadnjih drsalnih i dirkah skozi 11 mest pravi, da so znirzovali sodniki na ledu vse do treh po j>oliio6i, ko je prispel zadnji drsalec na cilj. Za zaključek drsalnega praznika priredijo vselej veselico, na kateri si znani in neznani lekmovaioi pripovedujejo zanimive ia vesele zgodbe z 200 km dolgega izleta. Dolga pot je to in je res verjetno, da lahko na njej marsikaj doživiš... Iz Kočevja. Cenjene naročnike naših listov v Kočevju vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za vse naše liste, t. j. za »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« kakor tudi naročnino za »Slovenčevo knjižnico< v naši podružnici, ki se nahaja v pisarni Liad« ske posojilnice v Kočevju, zraven cerkve, kjet se sprejemajo tudi novi naročniki za omenjeno liste. Istotam so dobo vse ostale informncijc. Iz Cerknice. Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčeve knjižnice« ima za Cerknico in njeno okolico g. Turšič Iva« i/. Cerknice št. 217. Pri njem lahko naročile ta časopise. Zbira naročilu za »Slov. knjižnieot in ima posamezne izvode na razpolago. Poobla« ščen je od upravo listov, da pobira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnice. Vs« more. bitne pritožbo lahko vlože nuročniki omenjenih' listov pri njem. Vsakomur je na razpolago I informacijami. Edon najlepših romanov, ki Je izšel v „Slovenčevi knjižnici" Je »Srce in kri" Knjigo dobite pri naših zastopnikih-Kupujte knjigo Slovenčeve knjižnice! Prav tako boste zavzeti nad lepim branjem knjig „Dekle z Močevja" »Roža ki sta tudi pred in sveta" kratkim liill. Cez nekaj dni bo izšel češki roman »Oolobček" ČITAJTE IN ŠIRITE »DOMOLJUBA«!