Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 268 Dr. Jože Prin či č – sedemdesetletnik Jože Prin či č, upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), se je rodil 24. julija 1951 v Ljubljani in sodi med vodilne slovenske zgodovinarje, zagotovo pa je vodilni gospodarski zgodovinar za obdobje 1945–1991. Leta 1976 je diplomiral iz zgodovine in socio- logije na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, leta 1991 na isti fakulteti tudi doktoriral, leta 2001 pa je že dosegel naziv znanstveni svetnik na INZ, kjer se je zaposlil leta 1984. Predtem je bil v letih 1976–1983 kot arhivist zaposlen v Arhivu RS, njegova poklicna pot pa se je za čela leta 1975, ko je kot absolvent za čel s pou čevanjem zgodovine na osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani. V skladu z duhom tedanjega časa si je v republiškem arhivu prizadeval raziskati delovanje, organizacije in arhivsko gradivo Predsedstva SNOS, odnos nastajajo če slovenske oblasti v letih 1944 in 1945 ter zna čilnosti razvoja uprave MLO Ljubljana v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne. Jožeta sem spoznal jeseni leta 2007. Predtem sem poznal in bral le njegova dela. Najinega prvega sre čanja se zelo dobro spomnim. Kot novope čenega mladega raziskovalca me je v njegovo pisarno na INZ peljal vodja raziskovalnega programa. Jože je deloval zelo strogo in resno, njegove prve besede pa so bile: »Ja, bomo videli, kaj bo s tega fanta, kar tako na pamet težko re čem, bo čas pokazal«. Ko je prebral moj prvi prispevek, mi je rekel, »ni bogvekaj«. Priznam, da sem njegovo mnenje vzel resno, ker sem se zavedal, da gre za konstruktivno kritiko in danes, ko gledam nazaj, je imel še kako prav. Z današnje perspektive tudi sam nisem ponosen na za četke. Z Jožetom sva s časoma postala kolega v pravem pomenu besede. S ponosom povem, da sem čutil, da me je »vzel za svojega«. Zagotovo sem si zau- panje moral pridobiti, njegovi roki, ki mi jih je kot mentor dolo čil, so bili kratki, a vedno sem se jih držal, prav tako vseh njegovih nasvetov. Jože je resnicoljub in mož beseda. Tako delovnega, tako redoljubnega in na čelnega človeka še nisem sre čal. Običajno je prihajal v službo okrog šeste ure zjutraj in za prav vsako uro dneva je imel na črt in dolo čene aktivnosti. In vse do upokojitve konec leta 2014 je bilo tako. Takrat je pospravil svoj obsežen arhiv, literaturo in dokumentacijo ter se poslovil. Jože se je, eden redkih, upokojitve veselil, želel si je stran »od ponorelega sveta«. Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 269 S partnerko Marušo sta se iz Ljubljane preselila na Obalo, kjer zgodovinopisje in ostalo družbeno politi čno dogajanje spremlja le še mimogrede. Zavoljo miru, zdravja in nenazadnje zasluženo. Slovenskemu zgodovinopisju je dal ogromno. Bil je pionir, kar zadeva raziskave in podro čje gospodarske zgodovine socialisti čnega obdobja, njegove raziskave pa temeljijo zlasti na arhivskem gradivu, kar daje nje- govemu delu znaten pomen in verodostojnost. Ko je za čel z delom kot raziskovalec na INZ, je postalo težiš če njegovih raziskovalnih prizadevanj novejša gospodarska zgodovina Slovencev, s poudarkom na obdobju druge jugoslovanske države. V prvih letih se je lotil prou čevanja temeljnih procesov in prelomnic v gospodarskem življenju Slovencev. Posebno pozornost je v tem okviru namenil argumentirani, torej na podlagi arhivskih in drugih dosegljivih dokumentarnih virih, obravnavi procesov industrializacije, nacionalizacije in drugih oblik podržavljenja zasebnega premoženja ter zna čilnostih modernizacijskih procesov v slovenskem prostoru. Sledila je analiza gospodarskega sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami, razvoja ban čništva, posameznih gospodarskih panog (usnjarska industrija), podjetij (Plamen Kropa), mestnih obmo čij (Celje, Postojna) in regij (Cona B Julijska krajina in Cona B STO), življenjske poti uspešnih politikov (Stane Kav či č), direktorjev in ban čnikov ter gospodarskih društev (Zveza ekonomistov Slovenije). Ob Jožetovi šestdesetletnici sta njegovo dotedanje delo v Zgodovinskem časopisu in Prispevkih za novejšo zgodovino temeljito predstavila kolega Zdenko Čepi č in Žarko Lazarevi ć, zato sem bom podrobneje dotaknil kasnejšega obdobja. V zadnjih letih svojega aktivnega raziskovanja se je Jože posvetil prizadevanjem za amerikanizacijo slovenskega gospodarskega prostora, medrepubliški blagovni menjavi v drugi jugoslovanski državi, razvoju energetskega sektorja, odnosu med kolektivno individualno odgovornostjo in solidarnostjo. Pred upokojitvijo pa je izstopala raziskava gospodarsko pridobitne dejavnosti RKC na Slovenskem ter poti do slovenske narodnogospodarske suverenosti v letih 1945–1991. Leta 2013 sta tako izšli dve njegovi znanstveni monografi ji in sicer Križ in kapital : premoženje, fi nanciranje in podjetniška dejavnost RKC na Slovenskem in Pot do slovenske narodnogospodarske suverenosti 1945–1991. V knjigi Križ in kapital gre za pregled, v naši družbi zelo ob čutljivega podro čja, fi nan čne plati de- lovanja RKC. Je prvi poskus argumentirane in poglobljene zgodovinske obravnave posameznih vidikov gospodarskega, fi nan čnega in še drugih oblik pridobitniškega delovanja RKC, katoliške stranke in laikov na Slovenskem v zadnjih sto petdesetih letih. Temelji na dosegljivem arhivskem in drugem dokumentarnem gradivu, ki ga hranijo pristojne državne ustanove ali je še v depojih vlade in njenih organov. Izjema je le rekonstrukcija dogajanja v zadnjih nekaj letih, pri katerega opisovanju se je avtor zelo opiral na časopisne članke. Razlog, da se je v delu Pot do slo- venske narodnogospodarske suverenosti 1945–1991 Prin či č osredoto čal na enega najbolj pomembnih in vedno aktualnih procesov iz naše najnovejše gospodarske zgodovine, to je na na črtno vzpostavljanje temeljev slovenske narodnogospodarske organiziranosti v letih 1945–1991, ki so nelo čljivo povezani s pojmom suverene države, »je povezano s slabimi politi čnimi in gospodarskimi razmerami v naši družbi, ki se bodo lahko v naslednjih letih še zaostrile«. Za pisanje tega dela je bilo Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 270 med drugim potrebno imeti ogromno volje in velik motiv. Razlog zanj je avtor našel tudi »v pove čevanju števila objav in izjav v medijih, katerih avtorji zaradi aktualnih politi čni potreb zgodovinska dejstva obravnavajo neobjektivno ali jih celo namerno spregledajo, vse z namenom, da bi zameglili pogled na bližnjo preteklost ali ji celo naprtili odgovornost za današnje nepoštenje in žalostno stanje družbe in gospodarstva«. Pojem narodnega gospodarstva Prin či č defi nira izjemno koncizno. Po njegovem je omenjeni pojem »nelo čljivo povezan s pojmom države, s čimer se lo či od lokalnega oziroma regionalnega in mednarodnega ali svetovnega gospo- darstva in predpostavlja velik in zaokrožen gospodarski sistem, ki ga sestavljajo vse pomembne proizvodne in uslužnostne dejavnosti na dolo čenem nacionalnem ozemlju«. V časovnem loku 1945–1991 je bilo ve č obdobij in lo čnic, v tem obdobju pa je izpolnila pogoje za preoblikovanje svojega gospodarstva iz regionalnega v narodno gospodarstvo. Knjiga, napisana z avtorju lastno natan čnostjo, je izvirno znanstveno delo, ki temelji na obsežnem arhivskem gradivu, periodi čnem tisku in relevantni literaturi. Skrbno izbrane fotografi je in tabelarni prikazi, ne samo dopolnjujejo, temve č še dodatno osvetlijo in nadgradijo osnovno pripoved, ki s tem pridobi na svoji prepri čljivosti, povednosti in žlahtnosti. Omeniti velja tudi Prin či čev prispevek Gospodarska zgodovina Slovencev v času druge jugoslovanske države in osamosvajanja (1945–1991), ki je izšel leta 2014 v zborniku Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine, ki ga je izdala Založba ZRC. Gre za prvi tehten in argumentiran tovrsten pregled, ki ga je napisal na koncu raziskovalne poti. Razprava jasno pokaže, da je bilo ob Prin či čev prihodu na INZ gospodarsko zgodovinopisje, ki zadeva Slovence v drugi jugoslovanski državi, še v povojih, ob njegovi upokojitvi pa je bila njegova podoba že zelo pregledna in analizirana. Leta 2018 je v sodelovanju z menoj in v soavtorstvu izšla znanstvena mono- grafi ja Slovenska industrija od nastanka do danes. K sodelovanju me je povabil Jože, tako da brez njega knjige ne bi bilo. Predstavlja nadgradnjo in sintezo, hkrati pa tudi časovno razširitev raziskovalnega dela avtorjev. Tako celovitega in pre- glednega dela razvoja slovenske industrije, kot je zadevna knjiga, doslej še nismo imeli. Prvi del – gospodarsko-zgodovinski pregled, je napisan strokovno, zlasti pa jasno in berljivo, da lahko pritegne širše bralstvo in ne zgolj ozko usmerjenih strokovnjakov. Ob predstavitvi časa industrializacije v habsburški monarhiji, opisu gospodarskega razmaha v času prve jugoslovanske države, ko se slovensko ozemlje nenadoma prelevi iz gospodarsko perifernega obmo čja v gospodarsko najrazvitejši del nove jugoslovanske države; nato analizi časa po drugi svetovni vojni, sta avtorja upoštevala in predstavila tudi gospodarske razmere tako med prvo kot med drugo svetovno vojno kot tudi razmere onkraj rapalske meje v italijanski državi v času med obema svetovnima vojnama. Avtorja sta ve čjo pozornost posvetila obdobju po drugi svetovni vojni in času tranzicije V drugem delu monografi je gre za prikaz razvoja slovenske industrije in njenih blagovnih znamk po posameznih panogah. Tretji del, sicer najobsežnejši del, pa zajema precej podroben in leksikalen prikaz številnih slovenskih podjetij in blagovnih znamk iz časa od konca dolgega 19. sto- letja do za četka 21. stoletja. Od zgodnjih za četkov do danes so prikazana podro čja Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 271 energetike in primarnih surovin (rudniki, železarne, elektrarne); kovinska industrija; gradbeništvo; kerami čna in steklarska industrija; lesna industrija; papirna industrija; tekstilna industrija; usnjarska industrija; živilsko-predelovalna industrija; kemi čna in farmacevtska industrija; elektroindustrija in tiskarstvo. Delo je s svojo celovitostjo namenjena širšemu krogu bralcev, je strnjeno, pregledno in vseobsegajo če, a je v osnovi teko če napisana knjiga o zgodovini slovenske industrije, ki lahko služi kot ekonomski u čbenik za strokovnjake in študente, hkrati pa kot zelo pregledna in informativna, tudi za splošno rabo. V sklop Prin či čeve poklicne dejavnosti je sodilo tudi sodelovanje v okviru podiplomskega študija na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Njegova biblio- grafi ja obsega 277 bibliografskih enot in bo trajnostni pri čevalec njegove kakovo- sti. Poleg številnih znanstvenih člankov, razprav v doma čih ter tujih znanstvenih in strokovnih revijah, je avtor in soavtor 14 znanstvenih monografi j. Njegova zapuš čina je izjemna, po mojem mnenju žal tudi znotraj stroke premalo cenjena in poznana. Morda zato, ker ni človek, ki bi silil v ospredje, morda zato, ker je oral ledino in se ukvarjal s podro čjem, zlasti pa z obdobjem, kjer nekateri, tudi znotraj zgodovinopisja, operirajo le na podlagi ideoloških nazorov. Jože Prin či č je Človek z veliko za četnico. Veliko sem se nau čil od njega, še vedno sem vesel njegovih dopisov in njegovega mnenja. Kot vsi, ki s(m)o z njim sodelovali, ga poslušali, ali brali njegova dela. Dragi Jože, iskrene čestitke! Naj vam zdravje služi, uživajte v soncu in miru na Obali. Aleksander Loren či č