Pastir
Zjutraj na vse zgodaj, ko še komaj jutranja zarija zazori in poraoli na vzhodiiej strani neba svoje biserno lice in rumeni solučui žarki obsipljejo vrhove gora, polagoma se razlivajoč po dolinah, da bi se napojili z nežno rdsno kapljico, ki leži po zelenej travi, vže je na nogah naš pastir. Obleče se, umije, poklekne in opravi svojo jutranjo molitvico. Potlej oprti torbico, naloženo s kruhom in sirom za južino. Zdaj stopi v hlcv, da požene čredo na pašo. Zvest spremljevalec mu je pes Lisec, brez katerega bi skoro pasti ne mogel. Bistroumen in pameten je, privržen in zvest, srčen in hraber čuvaj. Staremu, neposlušnemu ovnu pokaže takoj zobe, ako ne uboga, a ugrizniti ga vender ne sme, ker mu pastir ne dopušča, da bi kaj žalega storil miroljubnim in potrpežljivim, a vender tako pla-
him in boječim živalicam, kakor so njegove krotke ovčice. Prišedši na zeleni pašnik, razkrope se kodraste ovčke po osojnih bregovih ter mulijo sočnato travo, ki jim tako dobro diši. A naš pastir je vedno vesel in dobre volje, poje in svira na svojo pišžalko, da se razlega daleč po širokem polji ter odmeva od zelenega gozda. In kadar solnce zopet pohiti k zapadu in se modro nebo zažari v večernej zariji, zbere pastir svojo čredo in se vrača domov, kder ga čaka dobra večerja. Pač prijetno je pastirsko življenje! Zadovoljen z malim, živi pastir veselo in srečno, pojoč svojo mifino pastirsko peseneo:
Tam v hlevou lesenem              Na paši veselje                        Eadujem se, pojem
Živineo redim,                          S piščalko imam,                      Pri čredi vse dni,
Na paio jo gonim                    In pesenee peti                        Ko ptiea v gošSavi
Veselo živim.                            Presladke tud' znam.                Živim^brez skrbi.