#

D
SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH
1
Vitomarci, julij 2016
/Z VSEBINE Otvoritev ceste Mastodont Obisk iz Vinice
Obnova bloka, sejne sobe in arhiva Sandijev memorial Kuhanje piščančje obare Minimaturanti
Foto: Jasmina Vidmar, Skupnost občin Slovenije
Untitled-l.indd 1
8.7.2016 12:34:22
#
Utrinki
Obnova vodovodnega cevovoda v Vitomarški vasi
Občina je za POŠ Vitomarci in mini maturante ob koncu šolskega leta organizirala ogled filma
Minimaturantje obiskali županjo in občinsko upravo	Foto: arhiv žuParye O- Vudler ter-
občinske uprave
V teh mesecih smo bili priča številnim porokam
Foto: arhiv Ludvika Krambergerja
2 Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 2
8.7.2016 12:34:24
uredništvo
Spoštovani bralci in bralke Novic občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah!
Končno se zdi vreme bolj podobno tistemu pravemu poletju. Ampak vseeno nas mora tudi kdaj presenetiti dež.
V	teh vročih, suhih dneh poskrbite, da boste popili dovolj tekočine, ki iz telesa uhaja hitreje kot v drugih letnih časih. Poskrbite tudi za rastline, da se ne iz-suše in živalim ponudite večkrat na dan svežo vodo.
V	naši občini v poletnih časih ni veliko prireditev, pa se vseeno kakšne udeležite kje drugje. Smo že v pričakovanju Muž 2016, pa novega šolskega leta
in potem občinskega praznika. A vendar še nas prej čaka cel mesec počitka in lenarjenja. Spočijte si, da boste septembra spet skočili s polnim zagonom v šole in službe.
V prejšnjih mesecih se je pri nas zvrstilo precej dogodkov in drugih zanimivosti. Zato pa imate sedaj pred seboj Novice, ki vas bodo z vsem tem seznanile.
Prijetno branje vam želim,
Kristijan Majer, odgovorni urednik
Novice št. 57 bodo praviloma izšle 29. septembra 2016. Rok za oddajo prispevkov (člankov, fotografij...) je najkasneje do vključno 15. septembra 2016. Prispevke posredujte na elektronski naslov: novice@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju občinski upravi.	Uredniški odbor
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Napovednik dogodkov s prireditvami, ki so jih posredovali predstavniki društev in ostalih organizacij.
Julij:
-	umetnostni večer evritmije, Sapientia;
-	snemanje šova Glasbeni skavt na Golici TV, Veseli pu-beci;
-	ekskurzija v GE Ljubljana, PGD Vitomarci;
-	pravljična urica za otroke, KUD Vitomarci.
Avgust:
-	6.8.2016 - pohod na Triglav, PGD Vitomarci;
-	20.8.2016 - obisk tekme Moto GP v Brnu; ŠD Rosa;
-	20.8.2016 - Dan pripovedi, Društvo upokojencev
-	27.8.2016 - Dan muzejev in piknik, Društvo upokojencev;
-	postavitev klopotca in podelitev priznanj, Vinogradniško - sadjarsko društvo;
-	poletna delavnica ter delavnice na POŠ in OŠ, Vino-gradniško-sadjarsko društvo;
-	študijska skupina "KMETIJSKI TEČAJ", Sapientia;
-	pohod po naravi, spoznavanje zelišč v naravi in predavanje o poletnih zeliščih, Sapientia;
-	pravljična urica za otroke; KUD Vitomarci.
September:
-	2. in 3.9.2016 - Muže 2016, Društvo mladih Vitomarci; -3.9.2016 - Pohod na triglavska jezera, PGD Vitomarci; -17.9.2016 - Romanje na Svete gore ob Sotli in izlet, Društvo upokojencev;
-9.9.2016 - Večer ljubezenskih pesmi na vasi, KUD Vito-marci;
-	10.9.2016 - Vleka vrvi za pokal Prekmecev, Turistično društvo Vitomarci;
-	16.9.2016 - praznične kreativne delavnice za otroke v sklopu prireditve »Ljubezen do materinega jezika«,
Življenje je kratko, prekrši pravila, oprosti hitro, ljubi počasi, rad imej iskreno. Smej se brez kontrole in nikdar ne obžaluj, zato ker se smeješ. Joči kadar želiš jokati... Mogoče življenje ni zabava, kot smo jo pričakovali, ampak dokler smo tukaj - plešimo.
(neznan avtor
KUD Vitomarci;
-	16.9.2016 - kulturno družabni večer »Ljubezen na vasi«, (v primeru slabega vremena bo prireditev en teden kasneje, 23.9.2016), KUD Vitomarci;
-	30.9.2016 - Dnevi odprtih vrat kulture, kulturne dediščine, zgodovine, muzejev, razstav in ogledov v naši občini, Društvo upokojencev;
-	mesec mobilnosti (RAZLIČNI ŠPORTNI TURNIRJI IN REKREACIJE), Turistično društvo Vitomarci;
-	pohod po naravi/predavanje o jesenskih zeliščih, Sa-pientia;
-	pravljična urica za otroke, KUD Vitomarci;
-	predstava za otroke v Tednu otroka, KUD Vitomarci;
-	zaključek snemanje šova Glasbeni skavt na Golica TV, Veseli pubeci;
-	Krvodajalska akcija, OORK;
-	Trgatev in prešanje mošta iz grozdja Potomke stare trte in brajd ob cerkvi, Vinogradniško-sadjarsko društvo;
Ure in lokacije dogodkov bodo sproti objavljene na spletni strani občine.
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo.
Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah; Članke pregledala: Mateja Toš; Za izdajo odgovorna; Darja Vudler; Odgovorni urednik:
Kristijan Majer; Uredniški odbor: Mateja Toš, Nina Druzovič, Nina Žvarc in Špela Pučko; Računalniška obdelava: Kristijan Majer; Naklada: 400 izvodov; Tisk: Grafična forma Hutter.
Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 376.
Julij 2016 3
Untitled-i.indd 3	■(©}■	8.7.2016 12:34:25
županja
Županjin uvodnik
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
poletje je tukaj in s tem nova številka občinskega glasila v kateri smo vam pripravili veliko novih informacij in zanimivega branja.
V	prve pol leta, ki so za nami smo izvedli večino zastavljenih investicij iz letošnjega proračuna, nekaj jih je še pred nami. Tako smo zaključili z investicijo novogradnje ceste Župetinci - Novinci, z novogradnjo cevovodnega vodovoda v Vitomarški vasi, z obnovo stanovanjskega bloka, ureditvijo arhiva in sejne sobe,
V	naslednjem polletju nas čaka ureditev parkirišča pod pokopališčem, za katerega smo že pridobili večina služnosti, po ureditvi zemljiškoknjižnih zadev bomo pričeli še z modernizacijo ceste Križišče Berlak-Nedeljko.
V	mesecu juniju smo z namenom ureditve zemljiškoknjižnega stanja zakoličili cesto Drbetinci-Čagona, ki se bo pričela izvajati v naslednjem letu. Ker so se pojavljala vprašanja o širini, naj pojasnim, da zakoličena trasa predstavlja širino vozišča, k temu je potrebno prišteti še bankine in morebitne pločnike oz. sprehajalne poti, ki bi jih želeli planirati ob trasi, ne glede na to kdaj bodo zgrajeni. Menim namreč, da je vse zadeve potrebno planirati dolgoročno.
Po besedah županje, bo veliko odvisno od rezultatov razpisov
Znane so novosti čezmejnih programov. Za Avstrijski projekt smo prejeli odločbo, da je naš projekt odložen in bomo glede na priporočila za dopolnitev navedena v odločbi projekt ponovno prijavili v tem mesecu. Projekt z Madžarskimi partnerji smo dobili zavrnjen že v administrativni fazi, odobren je bil zgolj en projekt od 46 projektov. Naš projekt bomo z dopolnitvami ponovno prijavili v tem mesecu. Za projekt s Hrvaškimi partnerji še niso znani rezultati s prvega roka. Prav tako se intenzivno pripravljamo in pripravljamo projekte za prijavo na razpise CLLD (LAS-projekti), kjer so interes za prijavo izrazila tudi določena društva.
Od Službe vlade za lokalno samoupravo smo prejeli po-
jasnilo, da ni v pristojnosti občine, da bi upravljala s pogodbeno pošto, saj ne gre za gospodarsko javno službo. Zato smo v pogovore s pošto Slovenije vključili Turistično društvo Vitomarci in si skupaj z njimi ogledali primer dobre prakse v Občini Majšperk, kjer v okviru Turističnega društva deluje pogodbena pošta in turistična pisarna. V kolikor bo občinski svet na septembrski seji potrdil ustanovitev in financiranje turistične pisarne, ki bo izvajala naloge, ki ji bodo naložene s strani občine, bo Turistično društvo Vitomarci prevzelo vodenje pogodbene pošte in turistične pisarne in zagotovilo delovanje pošte in TlC-a vse delovnike vsaj 5 ur dnevno in nekaj ur v soboto. S tem bi dnevno povečali odpiralni čas za vsaj 3 ure in po mojem mnenju kvalitetno doprinesli k boljši dostopnosti storitev občanom.
Glede regionalnih razpisov, ki jih bomo potrjevali na regiji ni nič novega, le to, da imamo sedaj uradno na zapisniku s strani ministrstva zapisano, da za projekt, ki smo ga občine postavile na prvo mesto v dogovor, to je oskrba s pitno vodo in odvodnjavanje in čiščenje komunalnih voda (kanalizacija), ni denarja in v dogovor ne bo uvrščen, v ostalih dveh projektih od treh pa večina občin ni umeščenih. Seveda v taki obliki dogovora s strani naše občine ne bomo potrdili.
Naj vam za konec zaželim prijetne poletne dni, kjerkoli in s komerkoli že jih boste preživeli. In imejte se radi.
Darja Vudler, županja
Predsednik države v Sveti Trojici
"Podeželje izraža celovito barvitost slovenske duše"
V sosednji občini Sveta Trojica so praznovali 10. obletnico občine. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dejal je, da je projekt lokalne samouprave najbolj uspešen projekt v času tranzicije, saj je Slovenija uspela ohraniti skoraj enake možnosti in enako kvaliteto življenja ljudi tako v podeželskih kot v urbanih sredinah: "Podeželje izraža celovito barvitost slovenske duše. Slovenci živimo od svoje pameti in zemlje, ponosni smo na svojo domovino in prav je, da ohranjamo možnosti, da bo Slovenija ne samo lepa, temveč tudi urejena," je dejal predsednik.
Darja Vudler, županja
Povzeto po: www.predsednik.si
Predsednik države skupaj z župani okoliških občin
Novice občine Sv. Andraž
4
Untitled-i.indd 4	{MÙ	8.7.2016 12:34:25
županja/občinski svet in odbori Srečanje županij
Županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije v ponedeljek, 30. maja gostila svoje kolegice županje ter nekaj njihovih sodelavk. V prvem delu srečanja je revizorka skupnosti, Metka Cerar županjam predstavila možnosti za zniževanje stroškov v predšolski vzgoji ter jih opozorila, na kaj vse morajo biti pozorne pri delovanju vrtcev v občinah. V drugem delu pa so si županje ogledale pomembnejše pridobitve občine Majšperk v zadnjih nekaj letih, od Kulturno poslovnega centra, v katerem ima občina tudi sedež, prekrasno obnovljene tipične haloške hiše, kjer so županje gostile članice društva Tisa, do novih športnih objektov, šole, vrtca, muzeja in galerij, ki so nastali na območju nekdanje Tovarne volnenih izdelkov Majšperk. Zadovoljno smo lahko ocenile, da je občina Majšperk v zadnjih nekaj letih naredila izjemen korak naprej. Prisotne županje pa so na skoraj celodnevnem druženju izmenjale mnoge izkušnje in dobre prakse ter se dogovorile za nova in obetavna sodelovanja.
Skupnost občin Slovenije
Slovenske županje tokrat v Majšperku
Seji občinskega sveta
14. redna seja
14. redna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah je bila dne 19. 5. 2016. Svetniki so obravnavali Zaključni račun Proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2015 in 1. Rebalans Proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2016, kjer je županja predstavila 1. rebalans Proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2016 in obrazložila glede črpanja sredstev po 23. členu, ki se porablja za dva projekta.
Pri pregledu posebnega dela odhodkov je županja opozorila še na spremembe v rebalansu. Direktor je obrazložil investiciji Župetinci-Novinci, bolj podrobno pa je pojasnil tudi potek projekta v Vitomarški vasi in spremembe v zvezi s čezmejnimi projekti. Županja je podala še svoje poročilo in pojasnila glede zaračunavanja komunalnega prispevka in stroškov prevezave obstoječih uporabnikov na nov vodovodni cevovod v vaseh Vitomarci in Drbetinci glede na odgovor, ki smo ga prejeli iz ministrstva.
Županje je povedala še, da projekt preko Fundacije za šport ni bil odobren in da bomo dopolnjen projekt prijavili na LAS. Županja je še pojasnila, da postopki glede Kmetijske zadruge, ureditve regionalne ceste, glede tožbe bivše uslužbenke in glede občinskega prostorskega načrta pospešeno tečejo naprej. Direktor pa je v nadaljevanju predstavil še podrobnosti glede projekta izgradnje Poslovnega centra.
Županja je na koncu svetnike povabila še na prireditve, ki se odvijajo v naši občini.
Ob obisku smo si ogledale še občinsko stavbo in nov sodoben vrtec, ki je bil predan namenu v letu 2015.
15. redna seja
Na 15. redni seji Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. Goricah, ki je potekala dne 30. 6. 2016, so občinski svetniki na začetku seje obravnavali Oceno in poročilo o izvajanju občinskega programa varnosti občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v letu 2015, kjer je g. Robert Brkič vodja redarske službe Skupne občinske uprave, ki je predstavil točko in so svetniki oceno sprejeli. Občinski svet je sprejel soglasja za Vrtec Vitomarci (Soglasje k sistemizaciji delovnih mest v za šolsko leto 2016/2017, Soglasje s povečanjem normativa v vrtcu Vitomarci v šolskem letu 2016/2017, Sklep o višini odbitka za neporabljena živila v Vrtcu Vitomarci za šolsko leto 2016/2017), prav tako je sprejel Sklep o določitvi cene programov vrtca v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za šolsko leto 2016/2017. Pri točki vloga za dodelitev finančnih sredstev za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku POŠ Vitomarci so svetniki sprejeli stališče, da so načeloma za delno financiranje ločenega poučevanja, vendar naj šola pripravi natančnejše in dejanske podatke o kombinacijah, saj v času seja ti podatki še niso bili znani. Kot novost v občini je bil sprejet Odlok o lokalni turistični vodniški službi, s sprejetjem katerega se bodo usposobili lokalni turistični vodiči. Občinski svetniki so podali soglasje Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah k izvedbi nujnih investicijskih vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu s pripombo, da naj se na ponudbo komunalnega podjetja pridobijo dodatne konkurenčne ponudbe.
Svetniki so sprejeli še sklep o izstopu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah iz Združenja občin Slovenije. Županja je podala svoje poročilo, direktor občinske uprave pa je podal pojasnila še glede zaključenih in tekočih investicij.
Občinska uprava
Poročilo o financiranju društev
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v letu 2016 objavila 4 javne razpise, na katere se lahko prijavijo društva, ki delujejo na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Razpisi so bili objavljeni 1.3.2016, rok za prijavo je bil do 1.4.2016, do 12:00 ure. Javni odpiranji vlog sta bili izvedeni: 13.4.2016, med 15:30 in 18:40 uro in 20.4.2016, med 15:30 in 17:35 uro v sejni sobi Občine Sveti Andraž v
Julij 2016
5
Untitled-i.indd 1587	■(©}■	8.7.2016 12:34:58
občinska uprava
Slovenskih goricah. Javnega odpiranja so se poleg članov komisije udeležili še predstavniki društev.
Število vlog, ki so prispele po posameznem javnem razpisu in sredstva, ki so namenjena za financiranje društev primerjava med letoma 2015 in 2016:
Razpis:	Št. vloa 2015	Št. vloa 2016	Sredstva 2015	Sredstva 2016
Javni razpis za dodelitev sredstev za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj in promocijo naše občine	7	9	3000 €	2500,77€
Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v naši občini	2	5	4000 €	4000 €
Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju kulturne dejavnosti v naši občini	2	2	3000 €	3000 €
Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev v naši občini	6	6	8000 €	8000 €
Komisija se je glede razdelitve sredstev sestala še dvakrat, v nadaljevanju pa je bila sklicana tudi Seja odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti, ki je pregledal dokumentacijo Javnih razpisov in ugotovil, da ni nepravilnosti. Društva so glede razdelitve sredstev že prejela sklepe. V mesecu juliju 2016 pa predvidevamo, da bodo podpisane tudi vse pogodbe z izbranimi društvi. Na podlagi podpisanih pogodb, pa bodo tudi izplačana dodeljena sredstva.
Petra Breznik
Male komunalne čistilne naprave
Vse kar morate vedeti o malih komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju MKČN) do 50 PE in greznicah
Kdo mora imeti MKČN oz. nepretočno greznico?
Vsi objekti, ki se nahajajo na območju, kjer ni javne kanalizacije oziroma kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, ter vsi tisti objekti, ki so izven strnjenih območjih ali tako imenovanih aglomeracij, morajo imeti MKČN ali nepretočno greznico.
V izjemnih primerih, ko čiščenje odpadne vode z MKČN ni dovoljeno ali ni zadostno, je potrebno vgraditi nepretočno greznico. Taki primeri, so takrat, kadar:
•	je prepovedano odvajanja odpadne vode v okolje zaradi vodovarstvena področja,
•	če gre za posebne geografske razmere, ki bi negativno vplivale na delovanje MKČN,
•	če gre za določene stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališka stavba, kulturna dediščina, nestalno naseljeni objekti, transformatorske postaje, ipd.),
•	če gre specifiko terena s pogleda geologije, oziroma negativen vpliv posegov v prostor na okolico (plazljiva ali
erozijska območja,.).
ROK za vgradnjo MKČN oziroma nepretočne greznice
•	Za obstoječe objekte (za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002), ki nimajo urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode tako, kot je bilo predpisano v času gradnje objekta, je rok za vgradnjo MKČN in/ali nepretočne greznice, najkasneje do 31. 12. 2021.
•	Za tiste objekte, ki imajo čiščenje odpadne vode urejeno s pretočno (obstoječo) greznico (oz. v skladu s prepisi, ki so veljali v času gradnje objekta), je rok za vgradnjo MKČN in/ali nepretočne greznice ob prvi obnovi objekta.
•	Če gre za industrijsko stavbo je rok za vgradnjo MkČN in/ali nepretočne greznice določen v okoljevarstvenem dovoljenju, če okoljevarstveno dovoljenje ni izdano ali ni predpisano, pa je rok za vgradnjo MKČN in/ali nepre-točne greznice najpozneje do 31. 12. 2021.
Kaj je MKČN?
Mala čistilna naprava je po veljavnih predpisih lahko:
•	rastlinska MKČN, lagunska MKČN, ipd., ki dosega mejne vrednosti KPK manj kot 200 mg/l,
•	tipska MKČN, ki glede na izjavo o lastnostih dosega učinek čiščenja najmanj 80%,
•	kot MKČN se lahko uporablja tudi naprava, sestavljena iz enote za mehansko čiščenje po standardu SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), oziroma SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo in infil -tracijo po standardih: SIST EN 12566-6 (predizdelana enota za čiščenje komunalne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali posredno v podzemne vode, SIST EN 12566-5 (filtrirna naprava za predčiščene hišne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali SIST EN 12566-2 (sistemi za infiltracijo v tla), če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo. Navedene standarde bo pristojno ministrstvo prilagodilo in predstavilo tako, da bodo dosegljivi in razumljivi vsem uporabnikom.
Ali se obstoječe greznice še lahko uporabljajo?
Obstoječe greznice se smejo uporabljati pod pogoji navedenimi v nadaljevanju in je nadgrajena z enoto za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, v skladu z zgoraj navedenimi standardi (SIST EN 12566-6, SIST EN 125665, SIST EN 12566-2).
Pretočna greznica mora ustrezati naslednjim pogojem:
•	da se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode, 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
•	njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in njena koristna prostornina znaša najmanj 0,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
•	ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno polovico celotne prostornine pretočne
Novice občine Sv. Andraž
6
Untitled-i.indd 6	■(©}■	8.7.2016 12:34:26
občinska uprava
greznice,
•	je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje,
•	je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje in
•	je zagotovljeno ravnanje z blatom v skladu z zakonodaj°.
Tako sestavljeno MKČN lahko uporabljajo lastniki enosta-novanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (planinska koča, gorsko zavetišče, ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena.
Občinska uprava
Otvoritev ceste
8. maja 2016 smo ob 12. uri uradno otvorili cesto Brezov-jak-Novinci-Župetinci, do sedaj makadamsko lokalno cesto. Ob pomoči Turističnega društva, kvarteta Društva upokojencev Sv. Andraž in Taje Pučko, ki so poskrbeli za program, je otvoritev potekala še bolj slavnostno.
Prerez traku opravila župana Občine Sv Andraž v Slov. goricah in Občine Cerkvenjak
Slavnostni prerez traku sta opravila županja občine Sv. Andraž Darja Vudler in župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, domači župnik g. Janko Babič pa je z blagoslovom poskrbel, da bo pot varna in bo služila svojemu namenu. Krajani Novinc in Župetinc so pripravili priložnostno pogostitev in se skupaj veselili še dolgo v popoldan.
Občinska uprava
Zbrani krajani ob otvoritvi
Hranite doma razglednice in stare fotografije?
Prikazujejo znamenitosti občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah? Morda življenje v preteklosti?
Občina Sv. Andraž želi pridobiti in ohraniti čim več dokazov o obstoju in identiteti naših prednikov, jih vključiti v turistične tiskovine ter jih promovirati turistom. Zato smo se lotili zbiranja razglednic in starih fotografij, ki se po vsebini dotikajo občine, običajev in navad ljudi v preteklosti, način oblačenja (noše), šolstva ter slovenjegoriške poroke.
Razglednice in fotografije nas popeljejo v čas, ki je zelo različen od današnjega. Drugačen je bil način življenja, drugačne so bile navade, kraji in stavbe. Motivi z razglednic in fotografij so mnogokrat edini ohranjeni slikovni odsev določenega prostora v določenem času. Fotografijam pripišite ime in priimek avtorja (v kolikor je znan) in lastnika. Če fotografij in razglednic ne želite predati v trajno last Občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah, nam dovolite, da jih digitaliziramo ter s tem poskrbimo, da se dlje časa ohranijo. Vabimo vas, da jih pošljete po pošti ali osebno prinesete na občino.
Veselimo se sodelovanja z vami in se vam zahvaljujemo za pomoč.
Občinska uprava
Opravljanje praktičnega dela
Sem Anja Čuček, dijakinja 2.letnika Biotehniške šole Ptuj, smer okoljevarstveni tehnik. To je 4.letni program, ki spada v kategorijo »zelenih« oz. ekoloških poklicev, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj, obnovljivo energijo in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetij, kmetijstva, gradnje, komunale ter k sanaciji že onesnaženega okolja. Za to smer sem se odločila, ker me stvari s področja okol-jevarstva zanimajo in ker mi ni vseeno za okolje v katerem živimo.
I Letos moramo dijaki | opraviti tudi obvezno prakso pri delodajalcu. Jaz sem prakso opravljala 1 mesec, na občini ¡Sv. Andraž v Slovenskih I goricah. Moj mentorje bil direktor občinske uprave, g. Miran Čeh. Dela, ki sem jih opravljala niso bila težka, predvsem sem kopirala in skenirala dokumente, dvigovala telefon, delala _j za računalnikom (program Microsoft Word), veliko pa sem tudi pomagala pri delu v arhivu, popisovala ter sortirala sem arhivsko gradivo.
Od letošnje prakse sem odnesla veliko novega znanja in izkušenj, ki mi bodo v prihodnje prišle prav. Tudi zaposleni so bili zelo prijazni in če česa nisem znala so mi to z veseljem razložili ter priskočili na pomoč, tudi večkrat če [jjHPiliPliii je bil° to potrebno, zato se jim tudi najlepše zahvaljujem.
Anja Čuček
Julij 2016
7
Untitled-i.indd 6	■(©}■	8.7.2016 12:34:26
občinska uprava
Sprejem novorojencev	kosilnico, pa tudi notranje igralnice so dobile nekaj novih
J	J	didaktičnih pripomočkov.
V avli Podružnične osnovne šole Vitomarci je županja Darja Vudler v petek 8.4.2016 sprejela 14 novorojencev, ki so bili rojeni v letu 2015. Po kratkem programu, ki so ga pripravili najstarejši otroci vrtca Vitomarci, je županja vsakemu otroku predala simbolno darilo - lipo, ki so ga starši pozneje posadili na domačem vrtu in bo raslo z otrokom.
Novorojenci in njihovi starši, županja, ravnatelj, vodja šole ter vodja vrtca
Sledil je ogled prostorov vrtca, ki ga nekateri od njih že obiskujejo, nekateri pa ga bodo začeli v jeseni, ter zaključek sprejema z majhno pogostitvijo ter v prijetni družbi novorojencev in njihovih staršev.
Občinska uprava
Vrtec v novem šolskem letu
Občinska uprava
Nov nadstrešek nad peskovnikom
Mastodont iz Svetega Andraža
Ob obisku razstave osrednjih Slovenskih goric v Občini Benedikt je omenjeno, da je bil pri Sv. Andražu najden zob mastodonta. Zaradi novega podatka smo zadevo na občini raziskali in ugotovili, da je zob hranjen v Priro-doslovnem muzeju Slovenije. Mag. Matija Križnar, paleontolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije nam je posredoval opis, fotografije in skico rekonstrukcije mastodonta.
Darja Vudler, županja
V šolskem letu 2016/2017 bodo v Vrtcu Vitomarci organizirani trije oddelki vrtca. Dva polna oddelka in eden polovični. Trenutno so za naslednje šolsko leto zapolnjena vsa mesta v vrtcu in nihče od otrok ni ostal brez mesta, kar nas veseli.
Tlane podloge, ki ublažijo morebiten otrokov padec
Da se bodo otroci počutili še bolje smo v letošnjem letu namenili kar nekaj sredstev za izboljšave in sicer smo uredili nov nadstrešek nad peskovnikom, kjer se sedaj otroci lahko umaknejo in igrajo v senci. Ker je varnost otrok na prvem mestu smo po priporočilu inšpektorata pod igrala namestili talne podloge, ki ublažijo morebiten padec otrok. Da bo okolica lepo pokošena smo nabavili še novo
8 Novice občine Sv. Andraž
V
Rekonstrukcija mastodonta
Fosilni ostanki sesalcev so v Slovenskih goricah redki in zato je tudi zob mastodonta iz okolice Svetega Andraža pomembna paleontološka dediščina. O zobu je prvi pisal priznani slovenski paleontolog Ivan Rakovec, ki je o najdbi podal tudi daljšo znanstveno razpravo. Najdeni zob naj bi bil iz spodnje čeljustnice in je ohranjeno okoli 16 cm zobne krone, čeprav naj bi bil cel zob dolg približno 22 cm. Po zapisu v inventarni knjigi je zob leta 1941 muzeju daroval gospod F. Lipoglavšek, ki je bil profesor iz Ptuja.
Fosilni zob je pripadal sorodniku današnjih slonov oziroma vrsti mastodonta Anancus arvernensis. Ta vrsta je bila tudi zadnja vrsta pred izumrtjem teh živali povsod po Evropi. Podobne ostanke so našli še ponekod drugod v Slovenskih goricah in pri Velenju. Zob je verjetno srednje pliocenske starosti (okoli 4 milijone let). Danes je omenjeni zob iz Svetega Andraža na ogled v razstavnih prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani._
Untitled-i.indd 6	■(©}■	8.7.2016 12:34:26
občinska uprava
Edvard Kupčič je predstavil zgodovino hiške in razkazal notranjost z gospodarskim poslopjem, kjer se nahaja čebelarski muzej. Pot so nadaljevali proti cerkvi Svetega Andreja, kjer so se podučili o zanimivostih iz pestre zgodovine občine in se na ploščadi ob cerkvi naužili razgleda na Pesniško dolino.
Obisk naše občine so končali na Turistični kmetiji Pri kapeli, kjer so dobitniki priznanj iz tekmovanja, ki se je odvijalo marca v Občini Vinica, prejeli diplome, goste pa je čakala pogostitev in majhno darilce kot spomin na preživet dan v Občini Sv. Andraž.
Občinska uprava
Pri nas najden zob mastodonta
Festival Sobivanja
mag. Matija Križnar, paleontolog, Prirodoslovni muzej Slovenije
Obisk iz Vinice
V soboto 28. maja 2016 so našo občino obiskali člani sadjarskega in vinogradniškega društva iz Občine Vinica iz Hrvaške. V večnamenski dvorani Vitomarci, jih je sprejela županja Darja Vudler, ki jih je pozdravila, jim zaželela toplo dobrodošlico ter jim predstavila občino z ogledom promocijskega filmčka Občine Sv. Andraž.
Gostje si ogledali Hrgovo domačijo
Sledil je kratek sprehod do Hrgove domačije, kjer jih je čakala stojnica z medenimi dobrotami, ki so nastale pod spretnimi rokami članic domačega Društva gospodinj in g. Simon Fridau iz Čebelarskega društva Vitomarci.
Skupinska fotografija skupaj z županjo in Edijem Kupčičem
20. maja 2016 je v ljubljanskem BTC- ju v organizaciji Društva za trajnostni razvoj - Sobivanje, potekal Festival Sobivanja. Festival predstavlja zaključni dogodek vseh projektov Sobivanja, med katerimi je tudi projekt »Slovenija - kot jo vidimo otroci", katerega partner je Občina Sv. Andraž.
Festivala so se udeležili otroci sodelujočih osnovnih šol iz Slovenije, ki so medtem ko so čakali na razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad v posamezni kategoriji, tekmovali v raznih športnih igrah - mali nogomet na mivki, spretnostni in adrenalinski poligon ter med dvema ognjema na mivki.
Promocija v Ljubljani
Vzporedno z dogodkom festivala, se je odvijal animacijski in predstavitveni program, kjer so se na stojnicah predstavljali partnerji in podporniki Sobivanja, med katerimi sva bila tudi predstavnika Turističnega društva Vitomarci in Občine Sv. Andraž, ki sva promovirala našo občino skozi izdelke naših društev.
Gordana Šori in Kristijan Majer
Festival je potekal v ljubljanskem BTC-ju
Julij 2016 9
Untitled-i.indd 6	■(©}■	8.7.2016 12:34:26
0
občinska uprava
Nov bankomat
16. aprila 2016 je na stari lokaciji, na stavbi občine Sv. Andraž začel delovati sodoben bankomat Nove kreditne banke Maribor. Novejši, hitrejši in nenazadnje tudi lepši bankomat je pridobitev za občino, saj je stari bil že dotrajan in prepotreben zamenjave. Trenutno ga čaka samo še namestitev strehe.
Občinska uprava
Novejši bankomat dobi še nadstrešek
Užitek ob reki - Genuss am fluss
V današnjem času ima vedno večji pomen uveljavitev blagovnih znamk, ki pripomorejo k večji prepoznavnost izdelkov in storitev na trgu. Primer dobre prakse vzpostavitve blagovne znamke v sosednji Avstriji predstavlja projekt Genuss am Fluss v pokrajini Štajerski Vulkanland.
Na naši strani je k projektu pristopilo že veliko občin znotraj območja LAS Ovtar Slovenskih goric ter Razvojna agencija Slovenske gorice kot povezovalni člen med ponudniki. V letošnjem letu se je projektu pridružila tudi naša občina.
Georg Pock, predsednik Genus am Fluss, Lidija Šipek, Občina Lenart, Darja Vulder, županja Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Franc Lovrenčič, vodja sejma KOS Lenart.
Namen širitve projekta na naše območje je omogočiti ponudnikom vključitev v promocijo in trženje znotraj omenjene blagovne znamke tudi na avstrijski strani meje. Projekt je zanimiv, saj ponudniki nimajo neposrednih stroškov z vključitvijo, lahko pa stroški nastanejo kasneje, v kolikor se odločijo za uporabo skupnega promocijskega materiala (kot npr. posebna embalaža za produkte).
Torej, ponudniki, ki boste v tem projektu prepoznali priložnost sodelovanja, promocije in trženja s sosedi Avstrijci, ste vljudno vabljeni, da se oglasite na občini ali Razvojni agenciji Slovenske gorice, kjer boste lahko vzpostavili sodelovanje in se vključili v projekt. Ponudniki bodo vključeni v skupni promocijski material, prejeli pa bodo tudi tablo za svoj objekt z napisom UŽITEK OB REKI - GENUSS AM FLUSS.
Občinska uprava
Ureditev arhiva in sejne sobe
V marcu 2016 smo na občini pričeli s prepotrebno ureditvijo arhiva in sejne sobe. Na podstrešju se je iz dela podstrešja najprej zagradil prostor za arhiv. Da smo lahko varno prišli do novega prostora za dokumentacijo, je bilo potrebno popraviti še dotrajano stopnišče. Sledila je selitev dokumentacije iz arhiva v spodnjem prostoru v podstrešni prostor. Ker je bila večina dokumentacije ne odložene in pomešane, jo še vedno zlagamo v skladu z navodili arhiva in zakonodajo.
Podstrešje občinske stavbe urejeno v arhiv
V preurejenih spodnjih prostorih je sedaj manjši priročni arhiv, kjer je gradivo tekoče zbirke in pisarniški material, pisarna pravne službe in urejena sejna soba, ki je poleg
Na mestu bivše sejne sobe, sedaj pisarna pravne službe, priročni arhiv in sprejemna soba
10
Novice občine Sv. Andraž
Untitled-l.indd 10
8.7.2016 12:34:33
0
občinska uprava
tega, da se v njej odvijajo sestanki in seje, primerna tudi za kakšne slavnostne priložnosti. Pred sejno sobo, arhivom in pravno pisarno je prostor, ker je možnost, da ob zasedenosti osebe, ki jo stranka želi lahko le ta ob kavici počaka, da pride na vrsto.
Sprejemna soba
Občinski prostori so po obnovi prijetnejši in nudijo pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za normalno delo občinske uprave. Še vedno pa urejamo dokumentacijo bivše Krajevne skupnosti, da jo končno predamo Zgodovinskemu arhivu na Ptuju.
Priročni arhiv
Nova sejna soba
Strokovna ekskurzija
12. maja 2016 smo se, v organizaciji Skupnost občin Slovenije in Turističnega društva Bohinj, z župani in županja-mi Slovenije ter sodelavci podali na strokovno ekskurzijo v sosednjo Avstrijo.
Iz deževne Ljubljane smo se počasi odpravili skozi Predor Karavanke proti Salzburgu. V idilično gorsko mestece -Werfenweng - Alpski dragulj, ki skorajda ne pozna več avtomobila. Pričakal nas je župan dr. Peter Brandauer, ki nam je izrekel prisrčno dobrodošlico, predstavil kraj in aktivnosti, ki jih pod okriljem trajnostnega turizma razvijajo. Kot zanimivost naj omenim, da Werfenweng leži na 900 m nadmorske višine, ima okrog 1000 prebivalcev, povprečna starost pa je 36 let. Glavni vir zaslužka sta turizem in kmetijstvo. Gospod Brandauer nam je predstavil projekt SAMO - okolju prijazen projekt, v okviru katerega lahko počitniški gostje brezplačno izbirajo med ekološkimi prevoznimi sredstvi kot so e-taksi, električni avtobus, izposodijo si kolesa ali pa kočije s konjsko vprego. Vse kar morajo narediti je, da svoje avtomobilske ključe za čas počitnikovanja pri njih, zamenjajo za SAMO kartico. Proti koncu obiska v Werfenwengu nas je popeljal še na sprehod po kraju, kjer smo si lahko ogledali občinski elektro vozni park in druge zanimivosti kraja.
Občinska uprava
Alpski dragulj - Werfenweng
Pot smo nadaljevali do Zederhausa - vasi s 1200 prebivalci, ki se razteza v dolini ob Turski avtocesti (Beljak-Sal-zburg). Avtocesta, ki jim je pomagala do prepoznavnosti in turističnega razcveta ter krati do notranjega razdora. Pričakala sta nas župan Alfred Pfeifenberger in vodja civilne iniciative, ki sta ob gradnji avtoceste vzdolž njihove vasi, bila glavna lokalna nasprotnika, danes pa na isti strani. Skupaj so podali pobudo in dosegli, da nad avtocesto gradijo drugi obok, ki ga bodo zasuli z zemljo in ozelenili, da bodo hrupni onesnaževalci skriti pod hribčkom v tunelu. Tako ne bodo motili ne prebivalcev te vasi, kot tudi ne njenih turističnih obiskovalcev.
Pot smo nadaljevali v isti smeri kot smo prišli - proti Sloveniji - natančneje do našega Alpskega dragulja - Bleda. Tam nas je sprejela direktorica Grand hotela Toplice, gospa Mojca Krašovec, ki nam je predstavila trajnostno usmerjeno poslovno politiko podjetja in projekte s katerimi to politiko v hotelu tudi udejanjajo. V Sava Hotelih Bled namreč letno reciklirajo več kot polovico ustvarjenih
Julij 2016 11
Untitled-l.indd 11
8.7.2016 12:34:37
občinska uprava
odpadkov, letno zmanjšujejo porabo energentov in vode, vlagajo v razvoj lokalnega okolja in pri izbiri dobaviteljev dajejo prednost domačim ponudnikom. Zadovoljno nahranjeni z novimi izkušnjami in idejami smo se počasi vrnili v Ljubljano, kamor nas je pot nesla vsakega na svoj konec Slovenije.
Občinska uprava
Investicije v letu 2016
Občina Sveti Andraž V Slovenskih goricah je sprejel na 12. redni seji dne 25.12.2015 proračun za leto 2016. V proračunu so predvidene investicije kot so modernizacija cesta Novinci - Žu-petinci, izgradnja vodovoda v naselju Vitomarci.
V	mesecu maju je bila otvoritev modernizirane ceste Novinci - Župetinci v dolžini 1.090 m od tega del poteka v Občini Cerkvenjak (to je bil dolg občine Sveti Andraž že od leta 2012) . Planirana investicijska vrednost projekta je bila 76.880,00 € . Končna vrednost izvedenih del je znašala 73.846,23 €. Projekt je financiran iz več virov in sicer 52.871,00 € sredstva 23. člena (povratna in nepovratna) ostalo so lastna sredstva proračuna. Ker je ministrstvo pristojno za izvajanje 23. člena komaj v prvih dneh meseca julija poslalo v podpis pogodbe o sofinanciranju bomo lahko zahtevek za predmetno investicijo poslali v mesecu juliju v vrednosti 52.871,00 €.
V	mesecu maju 2016 smo pričeli z izvedbo projekta vodovodni cevovod v naselju Vitomarci v dolžini 303m. V sklopu te investicije je bil položen glavni cevovod v dolžini 303 m, postavljeni trije hidranti in in izvedene prevezave obstoječih uporabnikov na novi cevovod. Hkrati so se na novi cevovod priključili novi uporabniki , kateri se do sedaj niso mogli priključiti. S tem smo v delu naselja zagotovili požarno varnost in priključitev bodočih novih uporabnikov, ker je v tem delu več gradbenih parcel. Zaradi gradnje vodovodnega cevovoda se je uničilo cestišče in je bilo potrebno urediti spodnji in gornji ustroj ceste. Pri izvedbi investicije je strošek obstoječih uporabnikov izvedba zunanjega priključnega jaška in prestavitev merilne ure. Skupaj z ponudnikom telekomunikacijskih storitev smo se uspeli dogovoriti, da se je položil cevovod za optično omrežje. Cevovod za optično omrežje se je položil do hiš vsem obstoječim priključenim na vodovodno omrežje in novim kateri so se v času gradnje priključili na novozgrajen vodovodni cevovod. Investicijska vrednost predmetne investicije je 39.950,00€. Investicija se pokriva iz 23. člena ZFO v višini 19.309,00 € (povratna) ostalo so sredstva proračuna. Glavni izvajalec del so Asfalti Ptuj d.o.o.. Dela se izvajajo na osnovi cene po enoti mere. Namreč obstoječi cevovod ni nikjer vrisan in se je v času gradnje določalo skupaj z uporabniki mesto priključitve obstoječih uporabnikov. Končne situacije še do pisanja tega članka nismo prejeli, zato tudi končne vrednosti izvedbe del še ne moremo napisati, vendar lahko rečemo, da ne bo presegla 40.000, 00 €.
Pri izvedbi investicije vodovodega cevovoda sta dva krajana izrazila željo, da želita da se uredita dva odseka nekategoriziranih cest v lasti občine in sicer odsek kapela proti h.št. Vitomarci 23 v dolžini 61m in odsek proti Rebrec v dolžini 53m. Ob sta v ta namen bila pripravljena pokriti stroške izvedbe gramoznega dela po navodilih nadzora, občina pa bo pokrila stroške izvedbe asfaltne prevleke. V ta namen bo občina za oba odseka namenila cca 4.690,00 € brez DDV. Sredstva za takšne primere v katerih so občani pripravljeni sodelovat so v proračunu planirana na postavki Evro na Evro. Na tem primeru se vidi kako lahko
sodelovanje vseh pri izvedbi investicije doprinese razvoju in zadovoljstvu vseh.
V letošnjem letu smo v okviru vzdrževanja lokalnih cest, javnih poti in nekategoriziranih cest izvedli gramoziranje in nujno potrebne ureditve. Tako smo za gramoziranje porabili 370 m3 gramoza in sicer 250 m3 na javnih poteh in 120 m3 na nekat-egoriziranih cestah. V tem sklopu smo na posameznih cestnih odsekih uredili tudi odvodnjavanje (zamenjali propuste). Prav tako je bila v mesecu maju izvedena košnja trave katere vrednost je bila dobrih 3.000,00 €. V nadaljevanju leta bomo nadalje izvajali redna vzdrževalna dela kot so vzdrževanje bankin, muld in jarkov.
Miran Čeh, direktor občinske uprave
Končana obnova bloka
V letih 2015 in 2016 je bil obnovljen stanovanjski blok. V bloku so tri stanovanja, dva stanovanja sta bila prodana, tretje stanovanje je v lasti občine in bo v skladu z načrtom razpolaganja z nepremičnim premoženjem šlo v prodajo v letošnjem letu. Okna so posamezni lastniki zamenjali v lanskem letu. Strešna kritina in fasada so bila zamenjana v letošnjem letu.
Specifikacijastroškov na posameznastanovanjavletu2016:
	Fasada	Streha	Skupaj
Stanovanje 1	7.197,44 €	6.145,16 €	
Stanovanje 2	8.035,30 €	6.860,56 €	
Stanovanje 3	6.252,08 €	5.338,02 €	
Skupaj	21.484,82 €	18.343,74 €	39.828,56 €
Obnovljen blok
Iz eko sklada je bilo za fizične osebe skupno pridobljenih nekaj več kot 13.000,00 eur. Zaradi odločbe Gradbenega inšpektorja, Inšpektorata RS za okolje in prostor je občina zaradi nujnosti sanacije dela pričela izvajati v skladu z odločbo inšpektorja in manjkajoči del sredstev fizičnih oseb založila in bodo poplačani v skladu z pogodbami z lastniki v najkrajšem času. Veseli smo, da se je tako zaključila ena pomembnejših investicij, ki pomembno vpliva na podobo naše občine.
Občinska uprava
12
Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 12
8.7.2016 12:34:38
društva
PŠD Bor Breakdance
Plesno športno društvo Bor Breakdance in njen član Bor Rehak Friš smo se v času od 8. do 12. 6. 2016 udeležili enega odmevnejših tekmovanj v plesu - Evropsko prvenstvo MTP v Ostravi, Češka Republika. Že četrto leto zapored je Bor Rehak Friš osvojil naziv mladinskega evropskega prvaka.
Od 18. do 26. 6. je v Medvodah potekalo Državno prvenstvo in Državni pokalni turnir Slovenije v modernih tekmovalnih plesih. V pokalu Slovenije se je Bor uvrstil na odlično drugo mesto. Na državnem prvenstvu, pa mu je v finalu za las ušel naziv državnega prvaka. Oktobra Bor-a čaka naslednji izziv, svetovno prvenstvo, ki se bo odvijalo v Graz-u, kjer bo branil naziv svetovnega prvaka 2014/2015.
slavila ekipa SD Velka A (Mirko Tenšek, Sara Srne, Elvir Kramberger) s 25 osvojenimi točkami in zadetimi 4826 krogi. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Oseka (Anton Kocbek, Branko Korošak, Franc Kurnik) z enako številko točk, vendar manj zadetimi krogi (4730). Tretja je bila ekipa Benediški vrh A s 23 točkami, 4. Vitomarci A 21 točk, 5. Trnovska vas A 19 točk, 6. Cerkvenjak 19 točk, 7. Benediški vrh 15 točk, 8. ŠD Selce 13 točk, 9. Trnovska vas B 11 točk in 10 mesto so osvojiliVitomarci B z 9 točkami.
Bor že četrto leto zapored osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka
PŠD Bor Breakdance
Bor Rehak Friš je član plesne šole Zapleši z Urško Murska Sobota in plesne šole Zapleši.si iz Maribora in učenec osnovne šole Cerkvenjak-Vitomarci.
Gabriela Friš
Medobčinska liga v zračni puški
Na območju Slovenskih goric že več let po vrsti organiziramo Medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško. V začetku aprila smo na strelišču v Trnovski vasi zaključili letošnjo Medobčinsko ligo. Letos je bilo 9 kol, tekmovalo je 10 ekip in 49 posameznikov. Letos smo prvič vsa kola izvedli na strelišču v Trnovski vasi.
V ligi so sodelovala naslednja društva: SD Trnovska vas, ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Velka, SD Osek, SD Cerkvenjak in SD Benediški vrh. Strelci iz Trnovske vasi smo tekmovali z dvema ekipama. Tudi društvi iz Velke in Benediškega vrha sta tekmovali z dvema ekipama, ostala društva pa s po eno ekipo. Liga je potekalo od začetka novembra do aprila.
Po dveh zaporednih ekipnih zmagah Trnovske vasi v sezoni 2012/2013 in 2013/2014, je letos drugič zapored
Skupinska fotografija udeležencev lige
Med posamezniki je drugič zapored zmagal Mirko Tenšek (1495 za detih krogov) iz Velke.
Na drugo mesto se je uvrstil Franc Kurnik iz SD Oseka (1466). Tretji pa je bil tekmovalec Trnovske vasi Dejan Cvetko (1456). Četrto mesto je zasedla Sara Srne iz Velke (1442), peti je bil Danilo Huber iz Benediškega vrha (1428), šesto pa Jan Soto Vargas iz SD Vitomarci (1421).
Vse rezultate najdete na www.sdtv.si in na naši facebook strani. Če pa bi se katero društvo ali pa posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kontaktira na naši facebook strani ali na sd.trnovskavas@gmail.si.
Franci Hameršak, vodja lige
Dan odprtih vrat čebelarskega društva
Čebelarsko društvo Vitomarci smo že tradicionalno pripravili dan odprtih vrat, tokrat pri čebelnjaku našega predsednika Milana Kurija v Drbetincih. Otrokom, ki so obiskovali čebelarski krožek pod vodstvom g. Darka Štrafela smo pokazali načine čebelarjenja na AŽ in LR panjih. Poleg tega smo jih podučili kako se čebele razmnožujejo, koliko jih je približno v panju, kaj je matica, trot in kaj zalega. Praktično jim je bilo tudi pokazano, kako čebele zgradijo satje in še veliko drugega.
Otroci so si nadeli zaščitne obleke
Julij 2016 13
Untitled-i.indd 13
8.7.2016 12:34:38
društva
Otroci željni znanja so tudi veliko spraševali, hkrati pa obnovili znanje, ki so ga prejeli tekom šolskega leta. Poleg čebelnjakov smo si ogledali tudi medovite rastline, ki so zasejane ob čebelnjakih in skrbijo, da imajo čebele dovolj paše skozi vsa obdobja leta. Čebelnjaki stojijo v idiličnem okolju, tik poleg gozda, ki jih varuje pred vetrom in drugimi vremenskimi nevšečnostmi.
V Juršincih se nam je pridružilo še več pohodnikov iz drugih krajev po Sloveniji, ki so od Puhovega muzeja nadaljevali naprej proti Polenšaku, mi smo pa se od muzeja vračali proti domu.
Čebelnjaki
Na koncu so se tudi posladkali z domačim medom, dobrotami, ki jih je pripravila gospodinja in s sokom. Vsak od udeležencev čebelarskega krožka je tudi dobil priznanje za opravljeno usposabljanje v tekočem letu. Bilo je prijetno, upamo, da se bo tradicija nadaljevala in da se bomo lahko vsako leto zbrali pri enem od čebelnjakov in tako širili čebelarjenje v občini.
Simon Fridau
Pohod po planinski poti
Turistično društvo Vitomarci smo prvič organizirali tudi pohod po slovenjegoriški planinski poti, ki je prav letos zabeležila 5. leto obstoja. Pohoda se je udeležilo 10 pohodnikov, ki je na pot krenilo krepko in samozavestno.
Pohod je od trga pred cerkvijo do Puhovega muzeja v Juršincih trajal 2 uri in pol, pot je bila pa v eno smer dolga približno 8 km. Vreme je bilo kot naročeno, saj ni bilo premrzlo niti prevroče, pač pa prijetno sončno.
Na pohodu plapolale tudi zastave občin, skozi katere poteka pot
Skupinska fotografija pred Puhovim muzejem
Pri Puhovem muzeju so pripravili krajšo slovesnost, kjer smo se spomnili kdo sploh je bil gospod Puh in začetka slovenjegoriške planinske poti. Na koncu smo si ogledali še muzej, se okrepčali, napravili skupinsko fotografijo in krenili na svoje strani.
Pohod je bil primeren za vse, ni preveč težak, kar je ustrezalo vsem pohodnikom. Odločili smo se, da bomo v jeseni oragnizirali še pohod na Donačko goro.
Kristijan Majer, predsednik
13. prvomajski turnir
V začetku maja smo strelci iz Trnovske vasi izvedli že trinajsti Prvomajski turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Turnirja so se udeležila strelska društva iz Vitomarcev, Benediškega vrha, Cerkvenjaka, Oseka mladi strelci iz SD Juršinci in pa seveda člani našega društva. Skupno je tako tekmovalo devet ekip in osemindvajset posameznikov.
Med ekipami je slavila ekipa SD Cerkvenjak (Stanko Vršič, Marjan Kocuvan, Branko Peklar) s 515 zadetimi krogi. Druga je bila ekipa iz SD Oseka z istim številom zadetimi krogi, vendar ekipno slabšo zadnjo serijo. Ekipo Oseka so sestavljali Franc Kurnik, Branko Korošak in Marjan Perko. Na tretje mesto pa se je urstila ekipa Benediškega vrha A (Maja Mihelak, Danilo Huber, Aleksandra Lebreht) s 505 zadetimi krogi. Četri so bili strelci iz SD Vitomarci s 504 krogi, peti Trnovska vas A (503), šesti Benediški vrh B (485), sedmi Trnovska vas C in osmo mesto so zasedli strelci Trnovska vas B.
Med sedemindvajsetimi prijavljenimi posamezniki je slavil strelec iz SD Osek Franc Kurnik (179). Drugi je bil Branko Peklar iz SD Cerkvenjak (177), tretji pa Ferdo Majer iz SD Vitomarci. Naš najboljši član Simon Mlasko je zasedel 4. mesto. Jani Čeh je bil 12, Damjan Prajndl 15, Boštjan Rola 18,Bojan Maguša 19, Blaž Mlasko 21, Leon Rola 24 in Miran Kuzminski 25.
14 Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 14	■(©}■	8.7.2016 12:34:39
društva
Obiskali so nas tudi državni prvaki
Turnir smo orgaizirali tudi v mladinski konkurenci. Ekipno v kategoriji do 11 let je zmagala ekipa iz SD Juršinci (515) v postavi Žan Horvat, Žan Plohl in Anej Marušič. Ti fantje so tudi ekipno državni prvaki v kategoriji do 11. let. Drugo mesto so zasedli strelci Trnovske vasi (Domen Klobasa, Vid Gančev Zelenik, Tamara Rola) s 384 krogi.
Mladi udeleženci turnira
Posamezno v kategoriji do 11 let je slavila strelka Alina Jezernik Lendave (181). Drugo in tretje mesto sta zasedla predstavnika §D Juršinci Anej Marušič in Žan Plohl. Naši strelci so zasedli naslednje uvrstitve: 5. Martin Mlasko, 6. Tamara Rola, 7. Vid Gančev Zelenik in 9. mesto Domen Klobasa.
Kategorija od 11 - 18 let je potekala samo v posamezni konkurenci. Zmagal je član SD Trnovska vas Anej Ornik (132). Drugo mesto je zasedel Miha Petrič (111), tretje Dominik Pongrac (106) in četrto mesto Klemen Klobasa (96).
Franci Hameršak
Pomlad v KUD Vitomarci
Po izvedbi več aktivnosti v začetku leta, smo v našem društvu nadaljevali s pripravami, vajami in nastopi tudi čez celo pomlad. V aprilu smo organizirali pohod v Pesniško dolino in proslavo ob Dnevu upora proti okupatorju (včasih Dan OF), ki je bila pri pomniku v Trnovski vasi. Prepevali in prebirali smo pesmi, ki so povezane z obdobjem druge svetovne vojne. Nastopili smo člani Recitatorske sekcije in Mešanega pevskega zbora, pridružile pa so se nam Ljudske pevke Društva gospodinj in pevci Kvarteta Društva upokojencev. Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da se nas je na letošnji prireditvi, tako nastopajočih kot obiskovalcev, zbralo kar nekaj več, kakor v preteklih dveh letih, ko smo pripravili podobni prosla-
Proslave ob Dnevu upora proti okupatorju se udeležuje vedno več nastopajočih in gledalcev
vi. Naša polpretekla zgodovina je še kako pomembna za obstoj slovenskega naroda, zato je nujno in prav, da pripravimo oziroma se udeležujemo prireditev v počastitev praznikov in drugih pomembnih prireditev, ki obeležujejo to obdobje.
V aprilu, maju in juniju smo vsak tretji petek v mesecu imeli Pravljično urico za otroke. Ta aktivnost je novost tega leta in zares nas veseli, ker se v naši društveni knjižnici ob prebiranju pravljic zbere med deset in petnajst otrok, včasih pa se nam pridružijo tudi starši. Tako so otroci narisali ker nekaj prav prisrčnih risbic, ki jih bomo koncem leta ob za to namenjeni priložnosti razstavili. S prebiranjem pravljic bomo nadaljevali do konca leta. Z otroci, ki se udeležujejo pravljičnih uric in njihovimi starši, pa bomo šli tudi na krajši izlet. S pravljičnimi uricami želimo spodbujati bralno kulturo in zanimanje za knjige pri naših najmlajših občanih. Hkrati pa na tak način obeležujemo tudi visoko obletnico ustanovitve Bralnega društva, kar se je zgodilo daljnega leta 1891.
Pravljične urice
Naša Odrasla gledališka skupina je na začetku pomladi gostovala po okoliških odrih, v juniju pa so nastopili za naše rojake v Krefeldu Nemčiji na proslavi v počastitev Dneva državnosti. V juniju smo sodelovali na slavnostni akademiji ob 500. obletnici začetka gradnje cerkve v Cerkvenjaku. Pripravili smo kulturni program ob 25. obletnici naše samostojne države na prireditvi, ki jo je 24.6. organizirala občina pri lipi pred cerkvijo. 28. in 29. junija smo izvedli Poletne kreativne delavnice za otroke iz naše občine, pridružilo pa se nam je tudi nekaj otrok iz Cerkvenjaka. Na delavnicah nas je tako skupaj ustvarjalo več kot petdeset. Barvali smo in slikali, risali smo s kredo, izdelovali nakit in druge izdelke s pridihom poletja in morja, se igrali in si v naši dvorani ogledali film Poletje v školjki. Žal pa za otroke ogleda filma v kinu (v Mariboru), kot pretekla leta, zaradi pomanjkanja sredstev letos nismo organizirali.
Članice skupine Avis so v začetku julija zapele na poroki naše članice Mateje Toš. Veseli smo za Matejo in ji tudi na tem mestu zaželimo vse dobro v zakonskem stanu. Mateja je vsestransko aktivna; s svojim lepim, nizkim glasom prepeva v Mešanem pevskem zboru in skupini Avis, kjer tudi igra kitaro. Je članica Recitatorske sekcije in kot pov-ezovalka vodi različne kulturne prireditve v občini. Več let je kot ljubiteljska igralka nastopala v Otroški in mladinski gledališki skupini in v Gledališki skupini Kalimero. V zadnjem letu vodi Tamburaški orkester. Lahko bi še našteva-
Julij 2016
15
Untitled-i.indd 14	■(©}■	8.7.2016 12:34:39
I
društva
li, kje vse je aktivna in po čem se odlikuje, a o tem več kdaj drugič. Zdaj lahko rečem še to, kako si želimo, da bi Mateja ostala še naprej z nami.
Poleti bomo tudi člani KUD Vitomarci imeli nekaj oddiha, v jeseni pa bomo spet nadaljevali s številnimi aktivnostmi in kulturnimi prireditvami, ki bodo potekale v okviru praznovanja častitljive obletnice ob 125. obletnici ustanovitve Bralnega društva v Vitomarcih, prireditev smo naslovili »Ljubezen do materinega jezika«. V septembru tako načrtujemo kulturno družabni večer »Ljubezen na vasi« pri Etnološkem muzeju Hrgova hiša. Lani je bila podobna prireditev, ki smo jo izvedli skupaj s še štirimi domačimi društvi, lepo obiskana. Imeli bomo tudi kreativne delavnice za otroke. V oktobru tudi letos načrtujemo nastop s kulturnim programom pri Tušakovi vili v Cerkvenjaku. Pripravili bomo razstavo knjig in fotografij iz arhiva društva, šli bomo spet na nočni pohod itd.. Pri navedenih aktivnostih bomo sodelovali z Društvom upokojencev Sveti Andraž - Vitomarcih, povabili pa bomo tudi ostala naša društva.
Poletne kreativne delavnice
V maju, tem lepem mesecu mladosti in ljubezni, se je potiho, a za zmeraj, od nas poslovil naš častni član Franc Toš. Njegovo delo na ljubiteljskem kulturnem področju je neprecenljivo in za tiste, ki smo ga imeli priložnost poznati, izredno pomembno. Nazadnje je bil vrsto let režiser Odrasle gledališke skupine, ki je pod njegovo taktirko postala znova poznana po dobrih komedijah v okoliških krajih, nivo igre pa je bil na zavidljivem ljubiteljskem nivoju. V poklon njegovemu ljubiteljskemu ustvrajanju bomo koncem leta pripravili spominski večer, ko se bomo s spoštovanjem spomnili nekaterih iger, ki jih je režiral. Vas pa vabim, da se nam takrat pridružite.
Želim vam dolgo in sončno poletje. Jeseni pa vas vabim na naše kulturne prireditve, za katere že snujemo ideje.
mag. Valerija Ilešič Toš, predsednica
Delovanje društva vinogradnikov in sadjarjev
Poleg dela v vinogradu in sadovnjaku so naši člani aktivni tudi v društvu. Izvedenih je bilo več aktivnosti pri katerih so sodelovali.
Društveno ocenjevanje vin je potekalo 12. 4. 2016 na Turistični kmetiji »Pri kapeli«. S svojimi vzorci je sodelovalo 15 članov in članic društva. Na ocenitev so prinesli
41 vzorcev vin. Prevladovala je sorta RUMENI MUŠKAT. Povprečna ocena vseh vin redne trgatve je bila kar 18,12 kar kaže na odličen in vrhunski vinski letnik 2015. Naši vinarji so se predstavili tudi na prireditvi SALON SOUVIGNON, ki je potekala 7. maja v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Gre za 2. tovrstno prireditev po vrsti, ki jo imenujejo tudi Festival vina, kulinarike in lepih umetnosti.
Člani društva so sodelovali tudi na Kmetijsko-obrtniškem sejmu v Lenartu (KOS Lenart) med 27. In 29. 5. 2016. 13. Grajsko ocenjevanje vin iz Srednjih Slovenskih goric in Haloz je potekalo 25. maja 2016. Grajski vinski praznik poteka z željo, da bi širši javnosti predstavili kakovost vin z območja Slovenskih goric in Haloz ter vinogradnike. Preverjenih je bilo 92 vzorcev, ki so dosegli povprečno oceno 18,19. Med njimi je s svojimi vzorci sodelovalo 6 naših vinogradnikov. Glavna prireditev in praznik VTC 13 pa je potekal 11 junija. Na tej prireditvi se vsako leto predstavi ena izmed sodelujočih občin. Letos je bila to naša občina. Slavnostni govornik na prireditvi je bil podžupan Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Jani Druzovič. V kulturnem programu je sodeloval Kvartet Društva upokojencev Vitomarci. V biltenu, ki je bil izdan ob tej priložnosti, sta v uvodnih straneh prav tako predstavljena naša občina in društvo.
Člani društva so 7. junija napolnili 36 steklenic protokolarnega Andrejevega vina, ki je bilo pridobljeno iz grozdja potomke Stare trte iz Lenta. Vino je letos odlične kakovosti. Poskusiti ga bo možno ob letošnji postavitvi društvenega klopotca.
Članice našega društva Jožica Zorko, Marica Braček, Mimika Vršič in Ivanka Kolar so naše društvo zastopale na tekmovanju v kuhanju kurje obare v Mužah, v nedeljo 26. 6. 2016. S svojo okusno obaro so zasedle odlično 2. mesto. Čestitamo!
V kuhanju obare zasedle 2. mesto
Ob koncu želimo povabiti vse člane, občane in simpatiz-erje društva na tradicionalno postavitev društvenega klopotca z druženjem.
Postavitev bo v nedeljo, 7. avgusta 2016, v Novincih pri Vilmi in Stanku Čuček. LEPO VABLJENI!
Ivanka Čeh
16
Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 16
8.7.2016 12:34:41
društva
16. Sandijev memorial
Preko 60 ekip in vrhunski mali nogomet
V	Vitomarcih je bil tradicionalno začetek junija obarvan nogometno, na 16. Sandijevem memorialu, ki ga Klub malega nogometa Vitomarci prireja v spomin na igralca kluba Toš Sandija je bila udeležba 61 ekip v vseh navedenih kategorijah. Tradicionalno ga je malo zagodlo tudi vreme, a organizatorji so naredili vse potrebno, da smo v enkratnem ambientu, spremljali veliko dobrega nogometa.
Skozi dvodnevni program se je zvrstilo veliko odličnih tekem, bilo je precej spremljevalnega programa, zabave in dobre volje, še posebej za otroke, ki so uživali na Mini Planici in napihljivih igralih.
Prvaki MANAR GT
Gledalci so spremljali zanimive tekme, največ znanja pa sta pokazali ekipi Manar GT in Slovenske gorice Voličina, ki sta se pomerila v finalu. Tako je ekipi Manar GT uspelo po seriji osvojenih manjših turnirjev, osvojiti tudi enega izmed prestižnejših v Sloveniji.
Vse tekme so sodili so priznani malonogometni sodniki Uroš Hozjan, Robert Markež in Dušan Turk.
Odličen Peter Ortar »skoraj« nepremagliv
V	najboljšo peterko turnirja so bili izbrani, naj vratar turnirja Peter Ortar (Manar GT), ki je s svojimi mojstrskimi obrambami deklasiral nasprotnike, tako v polfinalu ekipo Kozel pivo (Mordej A, Mordej R, Kroflič, Fideršek...) kot finalu, ko je prejel edini zadetek na turnirju. Največ zadetkov je dosegel Bojan Klemenčič iz ekipe Manar GT, naj igralec prihaja iz vrst Voličine (Črnčič), V peterki turnirja še sta Mohorko (KMN Majolka) in Vrabl (Kozel pivo). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade.
igralci KMN Slovenske goric, kjer se res vidi zelo dobro in sistemsko delo z mlajšimi selekcijami.
Domači primat potrdili Drbetinci
V kategoriji med zaselki občine so največ nogometnega znanja pokazali Drbetinci in petič zapored, osvojili turnir v tej kategoriji. Drugo mesto je pripadlo Slavšini, tretja pa Novincem.
REZULTATI MALI NOGOMET:
16. Sandijev memorial, Vitomarci 3 in 4.junij 2016 Dečki do 8 let (3 ekipe) Vitomarci, Slovenske gorice in Destrnik
l.mesto: Slovenske gorice
Dečki do 10 let (3 ekipe) Vitomarci Šampioni, KMN Slovenske gorice, Carji Vitomarci 1.mesto: Kmn Slovenske gorice
Dečki do 12 let (3 ekipe) ŽNK sveta Trojica, Mali špricarji, KMN Slovenske gorice, 1.mesto: Kmn Slovenske gorice
Dečki do 15 let (4 ekipe) NK Cerkvenjak, KMN Budučnost Vitomarci, KMN Slovenske gorice in ŠD Juršinci Kenguru. 1.mesto: Kmn Slovenske gorice
Zaselki občine Sv.Andraž (7 ekip) Novinci, Drbetinci, ŠTD Drbetinci, Dobrava, Monte Negro, Slavšina, Vitomarci graba.
1.mesto: Drbetinci
Mladinci U19 (9 ekip) Vitomarci, Benedikt, Šoder jama, Team 420, Sveta Trojica, Bar Žabica, ŠTD Vitomarci, Extrem, Slovenske gorice, X Time. 1.mesto: Team 420
Revijalna tekma (2 ekipi) ŽNK Cerkvenjak : ŽNK Sveta trojica 4:1
Veterani (6 ekip) KMN Vitomarci, Dobovec, Prijatelji Gostilna 29, Petovio Ptuj, Ajdas Lenart, Domino. Naj igralec med veterani: Bruno Krklec - Dobovec. Naj Vratar med veterani: Pavič Branko- Prijatelji gostilna 29.
Finale: Prijatelji Gostilna 29: Dobovec 1:0 Veterani 50 plus; (2 ekipi): Slovenke gorice/Selce : Vitomarci 2:1
Sandijev memorial slovi kot najbolje organiziran turnir pri nas
Prijatelji Gostilna29 najboljša med veterani
Med veterani so bili najprepričljivejši igralci ekipe Prijatelji »Gostilna 29«- Lenart pred ekipo Dobovec. _v konkurenci je tekmovalo 6 ekip, na delu smo videli velike mojstre malega nogometa, tako v zmagovalnih ekipi, kot tudi v ostalih ekipah, kot so Ptujska Petovia in Domino. Slovenske gorice dominantno med mlajšimi kategorijami V mladinski konkurenci do 19 let so bili najprepričljivejši igralci Team 420, pred Extremom in Fc Šoderjamo. Zmago v ostalih kategorijah, U8 do U15 so v celoti pobrali
Tudi letos je zagodel dež, kar turnirja nikakor ne ustavi
Julij 2016
17
Untitled-i.indd 17
8.7.2016 12:34:42
društva
Člani (22 ekip) , Picerija Špajza, Manar GT, ŠD Pernica, Lotus,Vitomarci Petlja, Komunalno podjetje Ptuj, KMN Cerkvenjak, NNP Krapina, Slovenske gorice Voličina, Kozel pivo, Šoder Jama, Porčič, Team BB,ŠD Gora, ZGD Goričan, Team 420, Extrem, Flor caffe, Majolka, Nasveti in nadzor Franc Selinšek, Budučnost, Glosi bar. Polfinale:
Slovenske gorice Voličina - KMN Majolka 2:1
Manar GT - Kozel pivo 2:0
Tekma za tretje mesto:
Kozel pivo : Majolka 5:0
Finale:
Manar GT : Slovenske gorice Voličina 3:1 Postava finalistov;
MANAR GT: Ortar Peter, Matija Kolman, Damijan Kaučič, Bojan Klemenčič, Rok Rednak, Miha Magdič, Domen Ško-liber, Amar Jamakuvič, Alen Ploj
Slovenske gorice VOLIČINA: Tjaž Lovrenčič, Miha Šilec, Kristian Škerget, Tadej Gajser, Tadej Fras, Srečko Črnčič, Marcel Vindiš.
Darko Rojs, predsednik
Kuhanje piščančje obare
nosti. Tekmovale so ekipe domačih društev in ekipa občinske uprave. Vsi tekmovalci so se zelo potrudili, kajti vse obare so bile zelo okusne, vendar pa je bilo potrebno določiti zmagovalce. Komisija je imela zelo težko delo. Najboljša obara po oceni komisije je bila obara PGD Vito-marci. Zmagovalci so obljubili, da bodo drugo leto nadaljevali z začeto tradicijo. Po kuhanju so sledile družabne igre, ki pa jih je žal prekinil dež.
Med kuho in tekmovanjem so vsi prisotni imeli možnost spoznati črevesje in znake bolezni, saj so študentje medicinske fakultete zelo nazorno na modelu prikazali začetne znake. Škoda, da nas ni bilo več, saj je rak debelega črevesja zelo pogosta bolezen današnjega časa.
Ljudmila Kocuvan, predsednica
V prejšnjih dveh številkah sta se nam izmuznila kar dva članka Društva gospodinj Vitomarci. Zaradi neljubega primera se članicam, predsednici in avtorici člankov iskreno opravičujemo. Nikakor nismo članka spregledali namenoma, saj nam je cilj, da občani in drugi bralci Novic spoznajo vse kar se v naših društvih dogaja.
Uredniški odbor
V nedeljo, 26 . 6. je po maši v večnamenski dvorani v Vitomarcih, v organizaciji Društva gospodinj Vitomarci, potekalo predavanje društva Svit. Tega predavanja, se je kljub vabilu vsem občanom, udeležilo zelo malo ljudi.
Tudi zabavnih iger ni manjkalo
Strelska sezona zaključena
Tudi strelsko sezono 2015/16 smo uspešno zaključili, seveda so bile želje višje, ampak to je individualni šport, kjer vsaka malenkost kroji med povprečnim in vrhunskim.
Uspešno je bil izveden 6.Tradicionalni Velikonočni turnir v streljanju na glinaste golobe, malokalibersko in zračno puško. V dveh tekmovalnih dnevih (23 in 24 April) smo precej zmrzovali, kljub temu se je tekma odvila po pričakovanjih v rangu preteklega leta. V pokalni in nagradni tekmi je tokrat zmagal Josip Kolmačic- strelec iz Hrvaške, ki je nastopal za SD TRAP Kungota katera je zmagala tudi v ekipni razvrstitvi. Najatraktivnejšo nagrado- Odojka je tokrat pristreljal Stanislav Rojko- župan Občine Gornja Radgona.
Odlične rezultate je beležil ciciban Nejc Vršič, v regijski ligi z zračno puško je dosegel 2.mesto, na državnem prvenstvu pa je obdelal še s tremo, kar zagotavlja dobro pot za nadalje. Jan Soto Vargas je z standardno zračno puško prvo sezono tekmoval v l.Državni ligi in zaključil na solidnem 10.mestu.
Medobčinsko ligo z zračno puško smo zaključili ekipno na 4. mestu, posamezno pa je bil najboljši Jan Soto Vargas na 6 mestu, v streljanju z malokalibersko puško pa ekipno 3. mesto. V streljanju na glinaste golobe (TRAP) pa je sedaj sezona strelskih turnirjev na višku.
Precej smo delali tudi z našim pomladkom (cicibani in pionirji) za katere bomo izvedli v začetku šolskega leta strelsko tekmo s piknikom, ter se pričeli pripravljati na novo strelsko sezono.
Ob 12. uri se je v Mužah začelo tekmovanje v kuhanju Marjan Horvat, predsednik piščančje obare v počastitev 25. obletnice dneva držav-_
18 Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 14	■(©}■	8.7.2016 12:34:39
društva
V slovo
Tišine bi rad. Velike tišine neba pod jesen bi rad...
V spomin in slovo od Franca Toša, našega častnega člana, spoštovanega ljubiteljskega režiserja, ki je v maju letos od nas »odšel« tiho in za vedno, namenjamo nekaj presunljivo lepih misli pesnika Ivana Minattija. Zavedamo se pomena njegove bogate zapuščine ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in se z globoko žalostjo, a z velikim spoštovanjem spominjamo vsega dobrega, kar nas je učil in delil z nami v svojem prostem času v obdobju aktivnega delovanja v Prosvetnem društvu Vitomarci in Kulturno umetniškem društvu Vitomarci.
Tudi jaz trava med travami drevo med drevesi bom stal z razprostrtimi rokami in objemal zvezde, oblake in ptice in se pogovarjal s tabo zemlja dolgo dolgo takrat ko bom tih in dober tudi jaz
Pa bo pomlad prišla... Jaz pa le pojdem takrat
za oblaki šumečimi, jaz pa le pojdem takrat
za rožami rdečimi: morda kdaj najdem cvet, morda kdaj najdem oči, tihe, dobre oči, tihe, dobre oči.
Člani KUD Vitomarci
Čebelarsko društvo Vitomarci
Od letos naprej Čebelarsko društvo vodijo novi člani upravnega odbora. Prejšnji predsednik, g. Franc Rajšp je na žalost vseh preminil in zato smo bili primorani izvoliti novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Milan Kuri, podpredsednika Anton Rudolf, tajnika Edi Kupčič in blagajnika Simon Fridau. Mlade čebelarje v OŠ pa poučuje učitelj Darko Štrafela.
Program našega društva in sklepi Čebelarske zveze člane zavezuje za sonaravno pridelavo medu in drugih proizvodov čebel. Pridelava resnično tako tudi poteka. Druga pomembna naloga je pridobiti čim več mlajših in zato je v osnovni šoli celo leto potekalo učenje iz čebelarstva. Tudi v prihodnje bo potekala aktivnost saditve medon-osnih dreves kostanjev, lipe in drugo. Za sadike se lahko naročite pri g. Kupčiču (čim prej), da jih lahko pravočasno naročimo. Ponovno pa se naročite tudi tisti, ki ste drevesa že naročili pri g. Rajšp Francu. Zaželena je tudi setev drugih medovitih rastlin kot je ajda itn.
Razveseljivo je, da število panjev pri nas raste, zato vas vabimo, da postanete čebelar tudi vi! S tem boste veliko naredili za svoje in drugo zdravje. V naši občini je še ve-
liko naravnih pogojev in danosti za veliko več čebel, kot jih imamo sedaj. Tudi država s sredstvi podpira začetnike čebelarjenja. V občini ni veliko monokultur, kar ovira čebelarjenje, kar je spet prednost za bolj zdrav med. Čebelarji dočakajo v povprečju večjo starost. Izkoristite to resnico.
Letos se je društvo in nekateri člani predstavilo v Ljubljani, tujini ter doma pred Hrgovo hišo - muzejem; gostom iz Hrvaške. Pred kratkim je bila predstavitev čebelarjenja in pokušnja medu pri čebelarju Milanu Kuriju, kot čebelarstvo odprtih vrat za učence osnovne šole. Pridružilo pa se je tudi nekaj odraslih.
Intenzivno delamo tudi na postavitvi društveno - šolskega čebelnjaka v bližini večnamenske dvorane in šole. Upamo, da nam bo to uspelo še letos ali vsaj do spomladanskega izleta čebel.
Dnevi odprtih vrat, bodo za vse muzeje v občini potekali v času praznovanja 10 letnice osnovne šole.
V muzeju čebelarstva - Hrgova hiša v Vitomarcih bo v tem času otvoritev razširjenega čebelarskega muzeja in dnevi starih knjig iz Kulturno umetniškega društva pod imenom Dnevi kulture in knjige.
Muzej si lahko ogledate že sedaj po predhodnem naročilu pri g. Kupčiču.
Edi Kupčič
Okrasili mostove
Najbrž ste opazili, da smo v mesecu juniju v korita zasadili rože in jih napravili na mostove, kjer dajejo naši občini lepši videz.
Na pobudo članov Turističnega društva tako izvajamo prve naloge, ki delajo našo občino lepšo in privlačnejšo za obiskovalce. Finančno je deloma projekt podprla tudi Občina Sveti Andraž. Posebej se zahvaljujemo Bogdanu Berlaku, ki je projekt vzel v svoje roke, Skupaj s Francem Čučkom sta napravila spojke, s katerimi smo korita pripojili k mostovom. Zahvala za podporo projektu gre tudi naši županji in vsem, ki pridno zalivate rožice.
S skupnim delom bomo pripomogli k lepšemu izgledu, hkrati pa poskrbimo tudi za naravo oziroma okolje v katerem živimo.
Kristijan Majer, predsednik
V naslednjem letu bomo korit nabavili še nekaj
Julij 2016 19
Untitled-i.indd 14	■(©}■	8.7.2016 12:34:39
društva
Dan državnosti pri prijateljih v Nemčiji
V petek, 24. junija smo se po zaključeni proslavi ob dnevu državnosti pri lipi ob cerkvi, štirje člani KUD Vitomarci odpravili na 1045 km dolgo pot v manjše mesto Willich, kjer domuje naša velika prijateljica in tudi sokrajanka Rozina, ki jo ljudje bolj poznajo kot Zino. Pot je bila dolga, zato smo imeli veliko časa za pogovor, petje in za pripravo na nastop ter nekaj malega tudi za počitek. Zvečer smo vsem Slovencem in tudi nekaj ljudem drugih narodnosti, ki se družijo v društvu Slovenski zvon Krefeld, priredili proslavo ob 25. rojstnem dnevu naše domovine Slovenije. V začetku pa smo nekaj časa namenili tudi pred dnevi preminuli članici tega društva Emiliji Škafar, s katero smo se veliko družili v preteklih letih.
Čeprav ponavadi nastopamo z našimi komedijami, moramo priznati, da so tudi tokrat naši gostitelji bili navdušeni nad našim petjem, igranjem in branjem poezije.
V mestu Brugge v Belgiji
Tako kot vsako leto smo se tudi letos vrnili z lepimi vtisi, za katere pa se v prvi vrsti moramo zahvaliti naši predragi Rozini - za kar ji javno izrekamo veliki HVALA. Verjamemo, da se bomo še kdaj vrnili v te kraje in razveselili vse ljudi, ki so daleč od domovine in z njo zelo povezani.
Laura, Damir, Kristijan in Milan
Društvo upokojencev
Letos smo na občnem zboru 3. 4. 2016 izvolili novo vodstvo društva. Dosedanji člani v širšem upravnem odboru so delali v večini tri mandate (12 let ), nekateri še več. Vsi aktivni so dobili primerna priznanja. Priznanja so dobili tudi sooblikovalci muzejev in vodenja zgodovine občine. Dosedanji predsednik (12 let in 4 leta tajništva) Edi Kupčič je postal častni predsednik društva. Še enkrat velika hvala vam za prostovoljno, humanitarno in tovariško delo za člane in med člani. Prav tako hvala vsem ostalim v društvu upokojencev, drugim društvom, občini, župniji in župniku ter ostalim naštetim v letnem poročilu. Poudariti je potrebno, da smo delali ne le v medsebojnih
druženjih in srečanjih, kar je prva naloga društva, ampak tudi na drugih področjih. Velik poudarek z mnogo uspehi je bil v aktivnostih, ki puščajo za poznejše čase in rodove vidne sledove, ki jih ne bo mogel izbrisati nihče. To so : Mnogo starejših dobiva dodatno denarno pomoč s pomočjo projekta za starejše v društvu. Društvo je za uspehe športne skupine pikado dobilo 8 pokalov, tri občinske grbe, plaketo občine ter veliko priznanj. V športu pikado smo bili 2 krat državni prvaki, enkrat tretji in enkrat četrti, v regiji smo bili 4 krat prvaki itd. Tudi nekaj posameznikov je bilo med prvimi. Pohvalno ali ne?
Pri ohranitvi kulturne dediščine imamo glavni delež. Za ohranitev smo člani prispevali podatke. Opise in pripovedi ter tudi predmete za muzeje skoraj vsi. Mnogi so že umrli. Brez takega članstva v društvu g. Kupčiču in občini ne bi uspelo zbrati toliko dokazov naše zgodovine, naše kulturne dediščine. To so prvi opisi cerkve in kapel že leta 2003 in 2008 in postavitev tozadevnih tabel po občini. Imamo 64 večjih muzejskih fotografij Tako smo nekoč živeli v našem domu društva, več fotografij naše zgodovine in fotografije iz dolgoletnega dela društva ter veliko fotografij v muzeju Gomzi Vinka.. Imamo brošuro Vodnik po turističnih poteh naše občine. Imamo brošuro 30 let zgodovine društva. Imamo knjigo Sveti Andraž in mi 1513-2013. Imamo več kot 30 člankov opisov naše zgodovine v občinskih Novicah, pa tudi v drugih časopisih. Imamo pet muzejskih sklopov z več vsebinami. V tem času so bile skoraj vse kapele in križi ter kužna znamenja obnovljena ob občinskih pohodih in romanjih. Res pa je tudi da brez občine, LAS Ptuj in evropskega denarja bi bilo tega mnogo manj. Pa dovolj za nazaj in drugič več o tem.
Za prihodnost je bilo izvoljeno novo vodstvo : Predsednik Anton Rudolf, podpredsednik Mirko Danko, za tajnika Anton Brenholc, blagajnika še nimamo. Projekt za starejše vodi Angela Forštnerič, šport tajnik in Franc Čuček. Za zgodovino, muzeje in kulturno dediščino je zadolžen Edi Kupčič . Za druge sekcije pa še drugi.
Program aktivnosti ste dobili in se dela skladno z njim naprej z nekaj novosti. Prvo: Važne razne oblike druženja in srečanj. Nadalje nuditi pomoč pomoči potrebnim da pridejo do denarne pomoči in druge zdravstvene pomoči na domu. Pridite v društveno-občinsko pisarno po pomoč ali nas pokličite na dom. Skupina Breznik Petra, Kupčič Edi, preds. Anton Rudolf in Angela Foštnetič s pomočjo zveze društev Ptuj bomo sigurno našli rešitev za vas. Zaupajte nam. Tudi zato se splača biti član društva in z njim sodelovati.
Nekaj drugih aktivnosti je že bilo letos in redno potekajo. To so : Redno in večkratno uspešno nastopanje naše pevske skupine 4. Zelo odmevno je potekala 1 mesečna razstava naših fotografij Tako smo nekoč živeli v dvorani Pokrajinske zveze Ptuj. Uspešni so bili junija tudi naši športniki pikado. V regiji so dosegli tretje mesto in in 9 pokal v naši zbirki pokalov. Čestitamo! Bili smo na ogledu Sv. Trojice. Tam smo si ogledali zbirko jaslic, klet, samostan, knjižnico, bili pri sveti maši in še obiskali zeliščarsko kmetijo. Pred kratkim smo obiskali tudi romarsko cerkev Brezje na Gorenjskem. . Z naprej bo 27. Avgusta pohod in romanje po občini. Poudarek so muzeji in piknik.
20
Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 20
8.7.2016 12:34:43
društva/šola
Vabljeni vsi občani in vaši sorodniki od drugod. Ko boste prejeli vabilo ga pošljite tudi omenjenim- kako se bomo dogovorili.
V času praznovanja 10 letnice osnovne šole bodo potekali dnevi odprtih vrat vseh muzejev tudi za domačo in okoliške šole in društva ter občine. V šoli pa bo potekala svečanost 10 let nove šole. Morda pride tudi kulturni minister Tone Peršak. Soorganizator bo tudi Kulturno umetniško društvo- dnevi knjige in pisateljev nekoč in sedaj. Izšla bo tudi knjižica iz rokopisa Ivana Strelca o starih vražah in pregovorih, o delu čebelarske zgodovine na nekdanji šoli in še Kupčičev prispevek raziskave o krajevni noši oblačenja pred letom 1848. V nedeljo bo tudi prireditev otvoritve čebelarskega muzeja, ponudbe medu in ostalega iz čebelarskega področja.
Drugo si poglejte v programu. Vabimo vas da se udeležujete v čim večjem številu.
Želimo vam lepo poletje, veliko zdravja in pozitivne energije!
Edi Kupčič
V Turističnem društvu Vitomarci ustanavljamo sekcijo oldtimerjev (stara vozila, motorna in navadna kolesa). Zbiramo informacije, kdo vse doma kaj hrani, da bomo vedeli na koga se obrniti, ko bomo ustanovili sekcijo.
Javite Bogdanu Berlaku ali Kristijanu Majerju ali kar na novice@sv-andraz.si.
Davčne blagajne niso potrebne
Davčne blagajne za mala društva (do 5000 € prihodkov letno) niso več potrebna.
V veljavo so stopila nova pravila glede uporabe davčnih blagajn. Minister za finance je dne 3.6.2016 v Uradnem listu št. 39/2016 objavil Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki spreminja pravila o tem, kdaj je potrebno izdati račun. S to novostjo je finančno ministrstvo uslišalo prošnje majhnih društev, ki so opozarjala, da so davčne blagajne za njih breme in omejitev v izvajanju dejavnosti na lokalni ravni.
Društvom tako ni več potrebno izdajati računov in s tem posledično tudi ni potrebno več davčno potrjevanje, če izpolnjujejo sledeče pogoje:
•	društvo oz. nevladna organizacija mora imeti v koledarskem letu manj kot 5.000 eur prihodkov iz pridobitne dejavnosti oz. se predvideva, da te meje ne bo presegla. Prag se nanaša na celotno pridobitno dejavnost in torej zajema tako dobave fizičnim osebam, samostojnim podjetnikom ali drugim pravnim osebam, ne zajema pa prihodkov iz nepridobitne dejavnosti, kot so prihodki iz javnih sredstev ali donacije;
•	blago ali storitev se prodaja posameznikom (sem ne sodijo samostojni podjetniki ali druge osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti);
•	upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci (kar
pomeni, da npr. predsednik društva ali člani upravnega odbora ali člani sveta zavoda za svoje delo niso plačani),
• njihove cene so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije (npr. turistične agencije, trgovine, gostilničarji itd.).
Hkrati je treba upoštevati, da je v tem primeru potrebno podatke o prihodkih iz prodaje blaga ali storitev, glede na to, da ni treba izdati računa, evidentirati drugače, denimo s popisom zalog pred in po prodaji, z evidenco prihodkov.
Če katerega od zgoraj naštetih pogojev društvo ne izpolnjuje, mora društvo izdajati račune in jih tudi davčno potrjevati. Prav tako je društvo še vedno zavezano izdajati račune, če ima več kot 5.000 evrov prihodkov iz prodaje blaga in storitev.
Občinska uprava
3. b razred POŠ Vitomarci
ČAROBNA PIŠCAL
Za devetimi gorami in za devetimi vodami je bila v gozdu, v drevesnem duplu, skrita piščal. Vsi so jo iskali pa je niso našli. Nekega dne je priletela ravno v tisto duplo lepa ptička. Vzela je piščal in z njo odletela visoko v nebo. Nenadoma ji piščal pade iz kljuna. Pristala je v košarici ljubke deklice Nine, ki pa tega sploh ni opazila. Ko je prišla domov, je videla prelepo piščal z rožnato pentljo in bleščicami. Nina je piščal pokazala svoji najboljši prijateljici Oliviji. Obe sta bili revni. Skupaj sta živeli v majhni hiški na jasi sredi gozda. Obe sta imeli radi glasbo. Nina je igrala kitaro, Olivija pa flavto.
Nekega jutra sta se zbudili že zelo zgodaj. Hitro sta poza-jtrkovali kruh z marmelado in se odpravili proti Veliki vasi.
V	košarici sta imeli shranjeno čarobno piščal. Šli sta skozi tri gozdove, dva travnika in pet potočkov. V Veliki vasi sta videli zelo veliko ljudi. Odpravili sta se v gostišče. Vsi gostje so se pritoževali nad hrano. Nato sta šli v kuhinjo. Povedali so jima, da ni glavnega kuharja, ker je zbolel. Ker sta se Nina in Olivija spoznali na kuharstvo, sta prevzeli njegovo delo. Gostje so bili zelo zadovoljni s postreže-no hrano. Za boljše vzdušje sta še gostom zaigrali nežno pesem. Gostje so jima dali denar za dobro kuhanje in igranje.
Nato sta se odpravili v bližnjo trgovino. Z denarjem, ki sta ga prislužili, sta si kupili lepi obleki.
Domov sta odšli po drugi poti. Na pol poti sta zagledali veliko jezero. Usedli sta se na kamen. Olivija je iz košarice vzela čarobno piščal in zaigrala. Naenkrat se je iz jezera dvignil velik grad iz draguljev. Nina in Olivija sta vstopili.
V	gradu je bilo vse prečudovito. Sredi dvorane sta zagledali tri glasbila, flavto, kitaro in violino. Potem sta spoznali še tri deklice. Hitro so se spoprijateljile. Igrale so nežne melodije in srečno živele. Piščal so postavile na najlepše mesto v gradu, kjer jo še danes lahko vidite.
Sara Krepša
Julij 2016
21
Untitled-i.indd 21
8.7.2016 12:34:44
šola
RESNI LJUDJE IN VILA
Tam nekje, v pravljičnem gozdu je živela vila z imenom Jelka. Bila je čarobna vila. Nekega dne so v pravljični gozd prišli resni ljudje in videli, kako se vile igrajo in smejejo. Bili so zelo presenečeni. Dejali so, da tu ne morejo ostati, ker je preveč hrupa in smeha. Ko so že odhajali, jih je zagledala Jelka. Ustavila jih je in jih povabili k igri. Povedali so, da se ne znajo in ne morejo zabavati. Jelka jih je prepričala, da so ostali z vilami. Kmalu so se začeli igrati in smejati. Spoznali so, da je to veliko bolj zabavno, kot pa biti resen.
Taja Pučko
NAŠA HIŠA
Naša hiša stoji v Vitomarcih, ob glavni cesti nasproti šole. V njej stanujemo sestra, mama, ati in jaz. Ima trinajst prostorov. Ko vstopim v hišo, je na desni strani stopnišče in na levi stranišče. Ko pridem iz predsobe, so na levi strani dnevna soba, jedilnica in kuhinja. Zraven kuhinje je priročna shramba. Na desni strani imamo dve otroški sobi, kopalnico in spalnico. V kleti imamo shrambo, kuhinjo, spalnico in kurilnico.
Hiša je kvadratne oblike, s prizidkom garaže na zahodni
strani. Na vzhodni in južni strani je terasa.
Zgrajena je iz opeke, betona, lesa in železa. Je rumene
barve.
Polonco je pred šolo že čakal ata. Odpeljal naju je domov. Bil sem utrujen in ko sem se umil in povečerjal, sem takoj pobegnil spat.
V našem domu se vsi dobro počutimo.
Preživel sem lep dan.
Tomaž Ljubec
Gašper Hanžel
MOJA POT OD DOMA DO ŠOLE
Moja pot se začne, ko stopim iz hiše. Do avtobusne postaje imam sto metrov in grem peš. Tam vstopim na avtobus. Pot pelje skozi vas Slavšina in Novinci. Cesta je večinoma ravna in asfaltirana. Na obeh straneh ceste je veliko stanovanjskih hiš, vinogradov in polj. Pot se nadaljuje skozi gozd. Prečka potok, ob katerem raste veliko zelišč. Ob koncu gozda zavijem desno. Kmalu zagledam šolo na desni strani, na levi pa sadovnjak. Od doma do šole imam šest kilometrov.
Žan Repič
MOŽIČEK MED DIMNIKI
Sem možiček. Ker sem zelo pisan, mi je ime Prtiček. Živim med dimniki na strehi v mestu. Nekega dne me je poklical pleskar. Prosil me je za pomoč, ker sam ni mogel popleskati velikega zidu. Pomagal sem mu. Rekel sem mu, naj si v tem času ogleda okolico. Ko se je vrnil, je bil zelo presenečen, ker je bil zid že popleskan. Bil mi je zelo hvaležen. Podaril mi je barvo in čopič ter odšel.
Domen Kokol
IZLET
Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali na izlet. Ko smo prispeli v Logarsko dolino, smo se najprej najedli. Ogledali smo si slap Rinka. Ob slapu smo bili vsi mokri.
Izlet smo nadaljevali proti jami Pekel. Skozi jamo smo šli peš. Med potjo je vodič ugasnil luč. Bila je popolna tema. Ko se je luč prižgala, smo pot nadaljevali.
Ko smo prišli iz jame, smo se odpeljali proti šoli. Mene in
Vtisi s plavalnega tečaj v Biotermah Mala Nedelja.
Naučil sem se plavati.
Plavalni tečaj je bil nepozaben.
Naučil sem se skakati na glavo.
Bilo mi je zelo všeč.
Plavali smo tudi mrtveca.
Upam, da bom na plavalnem tečaju dobil petico.
Imela sem se super.
Bil sem v skupini Pingvini.
Všeč mi je bilo učenje skakanja na glavo.
V tečaju sem se veliko naučila.
5. b razred
Fifi
Tale čas je neki pes sedel v uti in jedel kosilo. Potem je prišla gospa in ga karala: »Fifi lepo jej!«, »Fifi, ne grizi!«, »Fifi, dvigni rep!«, »Fifi, ne packaj!«, »Fifi, ne s pentljo tako!«, »Fifi, ne jej z odprtimi usti!«, »Fifi, ne vohljaj!«, »Fifi, pridi bliže!«. Tako Fifi živi v hiški svoji in na vrvici iz tila.
Ana Marija Roškar
KOLESARSKI IZPIT
Letos smo v 5. razred opravljali kolesarski izpit. Pričeli smo v začetku marca. Pri pouku smo predelali vsebine in se prijavili na spletno stran, kjer smo pridno vadili teorijo v šoli in tudi doma. Na spletni strani smo odprli vaje s 25-imi vprašanji. Na voljo smo imeli tri odgovore. Napočil je čas za opravljanje izpita-teorije. Vsi smo bili zelo nestrpni. Jaz sem izpit opravila v 1. poizkusu, nekateri pa žal ne. V maju smo v šolo pripeljali kolesa. Razdelili smo se v skupine. Bila sem v 1. skupini. V ponedeljek, torek in še nekaj ur smo pri športu imeli kolesarjenje. Po pouku smo vadili še v skupinah. 31. maja je v šolo prišel policist, ki nam je pregledal kolesa, nato pa smo opravljali kolesarski izpit. Zavijali smo na levo in v desno in ga vsi uspešno zaključili. Zelo smo veseli.
Vanessa Repič
LIČKANJE KORUZE
Nekoč v otroštvu naših dedkov in babic je bilo vse drugače, kot danes. Ni bilo televizije, le pri redkih hišah je bil radio.
Še bolj pa je bilo težko delo na kmetijah. Nihče ni imel traktorja in drugih strojev. Ljudje so delali vse ročno na polju. Krave ali pa konji so orali njive in jih z branami pripravljali za saditev. Imeli so male motike s katerimi so sadili koruzo. Koruzo so tudi ročno okopavali. V jeseni pa so koruzo ročno trgali, nalagali na vozove, vozili domov in
22
Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 22	■(©}■	8.7.2016 12:34:44
šola
doma nametali na kup pod streho. Zvečer je bilo na vrsti ličkanje koruze. Po navadi so šli sosedje eden drugemu pomagat ličkat. Naredili so si nizke klopi iz desk okrog kupov koruze, da so lahko ličkali sede. S koruze so potrgali ličje, le tri ali štiri liste so pustili. Koruzo so metali v koše. Tam pa so moški koruzo vezali. Zvezali so po štiri koruze skupaj ter takoj obesili na lesene drogove pod streho, da se je sušila.
Po delu so dobili skromno malico in pijačo. Le pri kakšnih premožnih kmetih so bile včasih kakšne pogače iz doma pridelane skute. Čeprav je bilo že pozno v noč, so se ljudje znali poveseliti in včasih tudi zaplesati.
Nika Ilešič
KOVAČ
Kovač je oseba, ki oblikuje ali ustvarja izdelke iz železa ali drugih kovin. Železo oblikuje tako, da ga segreje, s tem postane mehko in s tem dovzetnejše za oblikovanje. Na nakovalu s kladivom izoblikuje oziroma izdeluje najrazličnejša orodja, orožja, žeblje in druge predmete. Kovač mora imeti dobro psihofizično sposobnost za delo v kovaški delavnici, kjer pripravlja peči, stroje, naprave in orodje za kovanje. Imeti mora dober vid, mirno in natančno roko, da kovani izdelek odseva načrt oziroma predlogo po kateri je bil izdelan.
Podkovski kovač je strokovnjak na področju domačih rejenih živali, predvsem konj. Podkovski kovač izdela in dodela podkve iz sodobnih materialov, kot so mehko železo, baker ali aluminij.
Kovač pri delu uporablja tudi negorljiv predpasnik in drugo zaščitno opremo.
Žiga Krepša
Zaključni izlet
V torek, 7. 6. 2016 smo imeli zaključni izlet. Zbrali smo se v šoli, nato pa smo odšli na avtobus. Skupaj smo bili 1., 2., 3. in 5. razred. Z nami so bile tudi razredničarke: učiteljica Milena Zagoršek, učiteljica Jožica Zorko, učiteljica Marija Kumer in učiteljica Ženja Hotko. Z avtobusom smo se odpravili proti Logarski dolini. Ustavili smo se pri skali Igli, kjer smo malicali, nekateri pa so poslikali še reko Savinjo.
Reka Savinja
Najprej smo se odpeljali do slapa Rinka, ki je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji in zaščiten kot naravni spomenik.
Ogledali smo si tudi Orlovo gnezdo, ki je narejeno v skalo
od koder je tudi krasen razgled. Nekateri so si tu nakupili spominke, potem pa smo se odpravili v kraško jamo Pekel, kjer sem si kupil sladoled.
Domov smo se vrnili pozno popoldan. Bil sem utrujen, a na izletu mi je bilo super.
Tine Pečar
6. b razred
OŠ VITOMARCI
Do 3. razreda sem hodila v šolo v Mariboru, saj sem tam tudi živela. Leta 2014 smo se preselili v Slavšino in od takrat obiskujem OŠ Vitomarci. V Vitomarce sem prišla v četrti razred. Na začetku, ko sem stopila v šolo, nisem poznala nikogar. Bilo me je kar precej strah in sram. Najprej sem spoznala razredničarko Suzano. Nato so se mi predstavile tri sošolke Mojca, Sanja in Adriana. Počasi sem spoznala tudi druge sošolce. Bili so kar prijazni. Ko smo se malo bolje spoznali, pa so se začela prepiranja med deklicami, saj smo hotele biti druga z drugo najboljše prijateljice, s čimer pa se nismo vse strinjale.
Prišel je peti razred, ko smo bili združeni s šestošolci. Večina šestošolcev je bila super, deklice pa smo se spet malce bolj prepirale zaradi prijateljstev. Ampak vseeno smo se imeli super. Ne smem pozabiti na razredničarko Marjano, njo malce bolje poznam, saj mi je tudi malo v sorodu. Prišel je šesti razred, v katerem je razredničarka ostala enaka, dobili pa smo kar nekaj drugih učiteljev. Slovenščino nas je učila Suzana Logar, matematiko Cvetka Bezjak, zgodovino in geografijo Darko Štrafela, glasbeno umetnost Anita Grajfoner Petrič. Nekaj časa nas je tehniko učila učiteljica Štefka Smej, ki pa je zaradi nosečnosti morala delo prekiniti. Nadomestil jo je učitelj Aleš Sakelšek, ki je zelo super in prijazen. Upam, da nas bo učil tudi naslednje šolsko leto. Kmalu bo konec šestega razreda in mi odhajamo v Cerkvenjak.
Nika Meglič
ŠOLA
Iz vrtca v šolo smo odšli, veselili se, da napredovali bomo vsi. V prvem razredu Blažko smo dobili, potem pa jo tudi izgubili.
Drugi razred hitro je minil, tretji pa se je zaradi poštevanke počasi valil.
V	četrtem Nika je prišla, veselila se in obljubila, da ne bo odšla.
V	petem dolgčas je bil,
v šestem pa NPZ je razred pridobil.
Larisa Čuček
Od setve do kruha
V letih, ko je bila moja babica še otrok, so sejali žita drugače kot danes.
Takrat so sejali ročno, saj strojev niso poznali oz. so bili redki. Pšenico so sejali tako, da so jo z rokami vrgli oziroma raztresli po zorani in pobranani zemlji. Nato so s
Julij 2016
23
Untitled-i.indd 22	■(©}■	8.7.2016 12:34:44
I
šola
konji ali kravami še enkrat pobranali, da je pšenico prekrila zemlja. Nato je pšenica klila v zemlji, po nekaj tednih je pokukala na površje. Nato je rasla in zorela do žetve. Ko je bila pšenica zrela, so jo ročno s srpi požele žanjice, ali pa so jo s kosami pokosili moški. Pšenici s slamo vred so pobrali in naredili snope. Snope so zložili v križe, tako da je bilo klasje obrnjeno navznoter. To pa zato, da klasja ni uničila morebitna toča ali nevihta. Že v času otroštva moje babice pa so premožnejši velika posestva želi s kombajni, ki pa še zdaleč niso bili podobni današnjim. Ko so snope na njivi pobrali, so jih pripeljali domov. Tudi doma so jih še približno dva tedna zložene sušili. Nato so s cepci ali mlatilnico ločili slamo od zrnja. Tudi to zrnje so še nekaj časa sušili v kaščah. Suho zrnje so mleli z žrmlja-mi, to je bil ročni mlin narejen iz dveh kamnov z ročajem in luknjo za vsipanje zrnja. Velike žrmlje so gnali z živino. Ponekod žrmlje uporabljajo še danes.
Tako zmleto zrnje iz katerega so dobili moko, so gospodinje porabile za peko kruha v starih kmečkih krušnih pečeh.
Sanja Ilešič
Prispevek je bil nagrajen na literarnem natečaju društva Naša Zemlja: Moja domovina - Od zrna do kruha.
Vabilo in poziv
VABILO ZA POMOČ PRI IZDAJI BILTENA OB 10-LET-NICI NOVE POŠ VITOMARCI
Ni še dolgo tega, kar je naša lepa šola odprla svoja vrata, pa vendar jih našim mladobudnežem odpira že 10 let.
Ker bi radi v jesenskem času proslavili ta jubilej , vabim in pozivam vse učence nove šole, ki so v njej doživeli številne lepe in manj lepe trenutke, da nam jih zaupate v literarnih ali likovnih prispevkih. Če pa imate doma kakšno zanimivo fotografijo povezano z novo šolo pa nam jo lahko prinesete, da jo bomo imeli za razstavo.
Z vašimi prispevki bi obogatili bilten, ki ga bomo izdali ob praznovanju.
Še posebej trkam na srca tisti generaciji otrok, ki je leta 2006 prvič prestopila šolski prag.
Prispevke lahko pošljete na mail: poš.vitomarci@siol.net ali pa pokličete na tel. 041 239 700 (Marjana Gomzi), da se dogovorimo, kako nam dostavite vaš prispevek. Prosila bi, če nam to lahko posredujete v teh poletnih mesecih.
Zberite pogum in nam pomagajte pri našem in vašem praznovanju.
Za pomoč se vam že v naprej zahvaljujem in vam želim lepe počitnice!
Marjana Gomzi
Šolsko leto 2015/2016
Utrinki letošnjega šolskega leta na POŠ Vitomarci
Pred nami so zaslužene poletne počitnice. Eni jih bodo preživljali doma, drugi pri sorodnikih, nekateri na morju. Vsi pa se bomo poskušali spočiti in si nabrati novih moči za novo šolsko leto.
V	letošnjem šolskem letu smo bili tudi na POŠ Vitomarci zelo dejavni in kar precej uspešni. Poleg rednega programa smo bili vključeni v Eko projekt EKO ŠOLA, v okviru katerega smo raziskovali okolico šole, skrbeli za čisto okolje in svoje zdravje ter zdravje bližnjih.
Vsi učenci šole so sodelovali znotraj EKO šole v projektu Eko branje za eko življenje in so tudi vsi usvojili ekološko bralno značko. Skozi vse leto smo pridno brali tudi za bralno značko, katero je usvojilo 32 učencev.
Sodelovali smo tudi na literarnem natečaju Naša zemlja -Od zrna do kruha; kjer sta učenki 6. b Sanja Ilešič in Mojca Šilak bili tudi med nagrajenci.
V	okviru Štajerske turistične zveze smo sodelovali na likovnem natečaju Zdravo življenje, kjer so bile med nagrajenkami učenke 3. b razreda Lana Lovrenčič, Taja Pučko in Aneja Grnjak. Njihov izdelek je bil razstavljen v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi.
Z literarnimi prispevki smo sodelovali tudi v projektu društva Sobivanje: Slovenija kot jo vidimo otroci. Tukaj žal nismo bili med nagrajenci, zato se tudi nismo udeležili zaključne prireditve.
Znotraj šole smo se udeležili številnih tekmovanj in dosegli kar nekaj priznanj:
-Žiga Krepša in Tristan Berlak sta na državnem tekmovanju usvojila SREBRNO Vegovo priznanje iz matematike,
-	13 učencev iz celotne POŠ je usvojilo BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE,
-	8 učencev je usvojilo BRONASTO PRIZNANJE NA TEKMOVANJU IZ NARAVOSLOVJA - KRESNIČKA,
-	10 učencev je usvojilo BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE iz slovenščine.
Učenci so tekmovali tudi v znanju iz Vesele šole in Cici Vesele šole, kjer so vsi tekmovalci dosegli priznanja.
Učenci prve triade so tekmovali tudi v znanju iz matematike: Računam z LiLi in Binetom in Znam več z Lili in Binetom. Tudi ti so dosegali lepe rezultate.
V	tem šolskem letu smo sodelovali tudi na številnih prireditvah v kraju, ki jih je organizirala šola ali občina.
V	jesenskem času smo v organizaciji občine in radio Tednika Ptuj izvedli prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Nina Toš in Anamarija Hauzer sta našo šolo zastopali tudi na polfinalni prireditvi v Kidričevem. Nina se je uvrstila tudi v finale na OŠ Ljudski vrt, kjer nas je tudi uspešno zastopala.
Skozi vse šolsko leto smo pridno literarno in likovno ust-
24
Novice občine Sv. Andraž
Untitled-i.indd 24
8.7.2016 12:34:45
šola/vrtec
varjali in svoje prispevke objavljali v šolskem in občinskem glasilu.
Kar nekaj učencev naše šole obiskuje tudi glasbeno šolo in z instrumenti popestrijo marsikateri dogodek v kraju.
Plesna šola Samba je letos nudila tečaje plesa, kjer so se naučili kar nekaj zanimivih plesov, s katerimi so sodelovali na tekmovanju v Mariboru in Jurovskem dolu.
V okviru vseslovenskega projekta Noč branja, se je tudi nekaj učencev naše šole udeležilo tega večera v Cerkven-jaku.
Šola je v Cerkvenjaku organizirala dobrodelni koncert Naše pesmi naše sanje, na katerem so nastopili tudi učenci POŠ Vitomarci.
To je le nekaj utrinkov iz življenja na naši šoli.
Marjana Gomzi, vodja POŠ Vitomarci
1. b in 2. b razred
Vaza s cvetjem (praskanka), Nika Kuri, 2. b
Mravlja, risanje in slikanje s tušem, Jakob Dizma Roškar, 1. b
Pri slapu Rinka, 1.b, 2.b, 3.b, 5.b
Torta (lepljenka), Laura Draškovič, 2. b
Ekomalčki v vrtcu
Ekomalčki smo junaki za naravo..,tako se glasi refren naše ekohimne. In res smo pravi junaki, saj smo se tako, kot vsako leto do sedaj, tudi letos z velikim veseljem in odgovornostjo vključevali v ekološke dejavnosti.
V našem vrtcu se trudimo, da vse obiskovalce z nenehnim osveščanjem opozarjamo na skrb za naše okolje in s tem pripomoremo k ohranjanju narave in boljši prihodnosti vseh nas.
Temelj odgovornega odnosa do okolja ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja.
Naša tema zgodnjega naravoslovja je bila v letošnjem letu »Z gibanjem in opazovanjem raziskujemo svet narave okrog nas«._
Julij 2016
25
Untitled-i.indd 25	■(©}■	8.7.2016 12:34:46
#
Cilji, ki smo si jih zadali in tudi uresničili so bili:
-	doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih,
-	razvijanje naklonjenega, spoštljive in odgovornega odnosa do žive in nežive narave,
-	spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. Skozi dejavnosti smo opazovali, primerjali, raziskovali rastline in skrbeli za živali v okoljih, kjer živijo. Večkrat smo se odpravili na travnik in v gozd, kjer smo lahko prosto tekali, naredili smo si tudi poligon iz naravnih materialov in zalagali krmišča za živali in ptice. Na zeliščni gredici smo zasadili nova zelišča, lepo pa nam cvetijo tudi cvetlične gredice.
Vrtec so v večini krasili izdelki iz odpadnega materiala (tetrapaki, tulci, časopisni papir...), poudarek smo dajali tudi zdravi prehrani, gibanju in pitju nesladkanih tekočin. Predvsem pa se trudimo varčevati z vodo, elektriko in porabo brisačk pri umivanju, na katere nas opozarjajo oznake, ki so jih narisali otroci.
Zelo smo veseli, da so se otroci in starši vključevali v zbiralne akcije starega papirja, baterij, tonerjev in kartuš, zamaškov, katerih se je nabralo zelo veliko. Lepa hvala vsem.
Janja Danko, koordinatorica
Utrinki iz vrtca Vitomarci
Učimo se kuhati
Spuščali smo ladjice po potočku
vrtec
V vročih dneh smo se hladili ob jagodnem in bananinem sladoledu, ki smo ga pripravili sami v vrtcu
Privoščili smo si kosilo na terasi vrtca
Minimaturantje na zaključni prireditvi
16. junija so se bodoči prvošolci poslovili od vzgojiteljic. Vsi otroci iz vrtca so skupaj z vzgojiteljicami pripravili kratek program s petjem in plesom. Nazadnje so najstarejši zapeli in zaplesali na himno "Mini maturantov". Zahvalili so se vzgojiteljicam in jim poklonili spominska darila.
Gospod ravnatelj jim je namenil nekaj vzpodbudnih besed in sledilo je skupinsko slikanje in sladkanje s sladoledom.
Sedaj pa otroci že uživajo zaslužene počitnice.
Marjana Pečar
Slovo vrtcu in pozdrav šoli
26 Novice občine Sv. Andraž
Untitled-l.indd 26	8.7.2016 12:34:58
ostali prispevki/kronika/razvedrilo Program SVIT v naši občini
Program SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V program so vabljeni prebivalci Slovenije v starosti od 50 do 74 let na vsaki dve leti.
Po zadnjih podatkih NIJZ se v naši občini v Program SVIT odzove pod 50 % vabljenih. Dobra polovica občanov torej izpusti priložnost za pregled, ki je financiran s strani ZZZS. Presejalni program omogoča, da predrakave spremembe in raka odkrijemo tako zgodaj, da je zdravljenje manj obremenjujoče in predvsem veliko uspešnejše.
Z željo po večji odzivnosti v program je v nedeljo, 26. 6. 2016, v večnamenski dvorani Vitomarci potekalo predavanje o Programu SVIT. Ines Emeršič, dr. med., spe-cializantka družinske medicine je predstavila strokovni medicinski vidik raka na debelem črevesu in danki. Silvestra Brodnjak je predstavila svojo vlogo ambasadorke Programa SVIT in rezultate, ki jih njena prizadevanja prinašajo v lokalni skupnosti. Marija Hanželj iz NIJZ je predstavila odzivnost vabljenih občanov v program v obdobju od leta 2010 do 2015. Samo v letu 2014 se je v program odzvalo več kot 50 % vabljenih, in sicer 61 %. Razlogov, zakaj je odzivnost že v naslednjem letu ponovno padla pod 50 %, je verjetno več.
Osrednja gostja Marija Hrvatin je zbranim predstavila knjigo z naslovom »Diagnoza, ko zastane dih«, v kateri je predstavila svojo izkušnjo z rakom na debelem črevesu. Odkrit je bil, ker se je odzvala na vabilo Programa SVIT ter si s tem rešila življenje. Njena pripoved in odlomki iz knjige, ki jih je prebrala prijateljica Alenka Preskar, so marsikomu orosili oko. Vsem prisotnim je podarila knjige, za katere verjamem, da bodo šle iz rok v roke. Marija nam ponuja možnost, da se iz njene zgodbe oborožimo z znanjem, kako prehiteti enega najbolj zahrbtnih uničevalcev življenj, zato svoje izkušnje širi med ljudmi. Kot je napisala v knjigi: »Sovražnika je treba spoznati, da ga lahko premagamo.«
Odzivnost na program SVIT mora biti večji
Istega dne v popoldanskem času pred Lovskim domom v Mužah so občani imeli priložnost, da se ob spremstvu študentk medicine sprehodijo skozi napihljiv model debelega črevesa in se seznanijo z vsemi spremembami, ki se tekom življenja lahko pojavijo v debelem črevesu.
Študentka medicine seznanja o vseh morebitnih spremembah v debelem črevesu
SVIT lahko reši življenje tudi vam, zato ne oklevajte. Vključite se v program in k temu spodbudite še svoje bližnje.
Marija Hanželj, NIJZ
Kronika kraja
Na svet so prijokali in razveselili svoje starše:
-	deklica Ilešič Sofia, rojena 30.03.2016; mamica: Rojko Sabina, Hvaletinci 3;
-	deček Druzovič Gregor, rojen 02.04.2016; mamica: Dru-zovič Nina, Drbetinci 13;
-	deček Kirbiš Filip, rojen 16.06.2016; mamica: Braček Kir-biš Petra, Vitomarci 31.
V svet tišine so odšli:
-	Lovrenčič Franc, Vitomarci 40, rojen 26.09.1941, umrl 08.02.2016;
-	Toš Franc, Vitomarci 41/a, rojen 24.11.1931, umrl 03.05.2016;
-	Čuš Martin, tujina, rojen 24.02.1984, umrl 17.05.2016;
-	Majcen Frančiška, Gibina 11, rojena 05.03.1923, umrla 03.06.2016.
Nagradni razpis
Za nagradno križanko v prejšnji številki so prispele le štiri rešitve. V tej številki ne bo križanke, pač pa je zastavljeno nagradno vprašanje.
Ali veste, na točno kateri lokaciji v naši občini je posneta fotografija iz naslovne strani?
Odgovore pošjite pisno do 1. septembra 2016 na nov-ice@sv-andraz.si ali občinski upravi. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel posebno nagrado.
Nagrajenci križanke so:
1.	nagrada: Dubravka Šijanec;
2.	nagrada: Rudi Vršič;
3.	nagrada: Sonja Vršič.
Uredniški odbor
Julij 2016
27
Untitled-i.indd 27	■(©}■	8.7.2016 12:34:58
0
Zaključna prireditev na POŠ Vitomarci
Kuhanje piščančje obare
Najboljšo obaro so skuhali kuharji PGD Vitomarci, druge so bile članice Vinogradniško-sadjarskega društva, tretje mesto so pa osvojile
vse ostale ekipe.
Untitled-l.indd 28
8.7.2016 12:35:13