I ZA IZBOLJS AN JE LISTA MrHNtJnu Vate Mn volje. Vrak, ki ■» priporočale "ii I » • S i r i d tU {• pridobile cm narWnlka. Vam bo hvale-trn. ker hI« iuu odprli pol k tare« lepem in fMiiniitmiu ftivu. :; šl GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI. . . 1 Naročnikom uinujuM u da voi-' ae pm Umdo potrdil za poslan awtoje potrdilo poleg a o Z» Mlora wm bstn-- 4« katerega dne, bmsm m In leto Jo w . rofnioa plačana. Uprava TKLEPIIO.VK: CtUlsr« :: i J i -J Knlrrrd u> Srrond ( la*M Mailer Srpirnibrr 21st, 190^ at the l*ost Office al Xw York. N. V., under Ari of Congress of Marrti 3rd. 1879. - ADDRESS: 216 \V. 18th ST., NEW YORK No. 62. — Stev 82. » NEW YORK, SATURDAY, APRIL 9, 19 38—SOBOTA, 9. APRILA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI VI. 23 DRŽAV ODOBRILO PREDLOG DRŽAVNEGA TAJNIKA Japonci doživeli hud poraz AMERIŠKE DRŽAVE SO ZELO VZNEMIRJENE VSLED GLASOVANJA NEMCEV V PLEBISCITU Tudi Anglija je zadovoljna z Hullovim predlogom, toda pri tem se sklicuje na komisijo Lige na* rodov. — Edino Italija je proti predlogu. — Več nemških ladji je pripravljenih v južno-ameri-ških pristaniščih, da odplujejo preko 3 milj daleč od obal, da lahko naziji glasujejo. WASHINGTON, D. C.. 7. aprila. — Triindvajset držav je odobrilo predlog ameriškega državne-ga tajnika Hulla, naj se nudi izdatno pomoč političnim beguncem iz bivše Avstrije in Nemčije. Anglija je obvestila Združene države, da je s predlogom zadovoljna ter je tozadevni odgovor izročil ameriškemu poslaniku angleški vnanji minister viscount Halifax s pristavkom, da je treba sodelovanja s posebno komisijo Lige narodov, ki je bila že pred dvema letom v to svrho ustanovlje- na. Po Hullovih načrtih bo osnovan poseben pc-inožni odbor. Hull je priložil svoj predlog devetim evropskim državam in osem ameriškim republika. Razen Italije so ga vse države sprejele. BUENOS AIRES, Argentine, 8. apr. — Nem ske konzularne oblasti z vso naglico izdelujejo priprave za nemške in avstrijske državljane, da bodo udeleženi v plebiscitu, čegar namen je odobriti in potrditi priklopitev Avstrije k Nemčiji. Nemške ladje ob Atlantiku in ob Pacifiku bodo vzele na svoj krov na tisoče Nemcev in Avstrijcev in jih bodo odpeljale preko teritorijalne meje treh milj, da jim bo po mednarodnem pravu dovoljeno glasovati. Južnoameriške države so zaradi tega glasovanja zelo vznemirjene, ker ga smatrajo kot dokaz, da Nemci ne vpoštevajo in spoštujejo osnovnih vsta-nov držav, v katerih žive. Governerja dveh brazil skih držav, Parane in Rio Grande do Sul, sta prepovedala Nemcem in Avstrijcem iti na ladje, da bi glasovali v plebiscitu. Argentina bo med onimi državami, kjer Nemci •n Avstrijci ne bodo glasovali na ladjah. Nemški poslanik je to raztolmačil na ta način, da zaradi zemljepisne lege to ni mogoče, kajti Buenos Aires sc nahaja I 00 milj od morja in bi vožnja z ladjo vzela najmanj dva dni. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 8. aprila. — Z godbo in frank furtarcami so nemški in avstrijski naziji izvedli svoj plebiscit glede anšlusa na nemškem parniku Monte Olivia. Parnik je na dveh vožnjah prepeljal okoli 4000 Nemcev in glasovanje se je pričelo, ko je prišel parnik tri milje od obrežja. Na isti način soNemci in Avstrijci glasovali tudi po nekaterih drugih brazilskih mestih, razun v državah Rio Grande do Sul in Parana, kjer sta governerja prepovedala tako glasovanje. PANAMA, 8. aprila. — Država Panama bo pri glasovanju v nemškem plebiscitu napravila dobiček, ko bo od vsakega Nemca, ki se bo odpeljal s parnikom nad tri »milje od obrežja, zahtevala $ 1 0. v pristanišču je pripravljen nemški parnik Cen-go, da odpelje Nemce na morje. Panamska vlada se v tem oziru drži stališča, d,a vsak tujec, ki gre tri milje od obrežja, zapusti panamski teritorij, torej potuje izven države. Po naselniški postavi pa mora vsak tujec, ki gre iz dežele in se hoče zopet vrniti, plačati $ 10 za dovoljenje, da m6re zopet stopiti v deželo, WM. GREEN PROTI C. L 0. KANDIDATOM Pennsylvanske strokovne oragnizaci je nameravajo reorganizirati državno federacijo. 1900 delegatov na konferenci. HAKIUSBLKti, Pa., 7. a|>?. — William G recti, predelni'* American Federation of Labor. je pozval dunes .strokovne organizacije države Peunsy!-vanijc, na.i porazijo pri primarnih vol i t vjili kandidate Le-wisovega odbora za industrija I no organizacijo. Green ni sicer nikogar z imenom imenoval, mislil je pa Thomas Kennedy-ja, ki bo sku sal dobiti nominacijo na de . nokrat;-keiu t i k<4n. Kot znano, je Kennedy tajnik in blagajnik United Mine Workers (Lewissovc organizacije), obenem pa tudi podgo verner države Peniisvlvanije. Green je govoril na kontV rcnci, na kateri je bilo navzočih liHK) delegatov strokovnih organizacij. Konferenca je bi la sklicana v namenu, da ust:« novi državno federacijo American -Federation of Labor. Sedanjo državno federacijo j • Green suspendiral, ker ni hotela izključiti unij. pripadajočih CJU. — Ali bo Ameriška delavska federacija, — je vzkliknil Green, — podpirala% kyndidata, katerega je posta vil mož, ki nas hoče po vsej sili in z v senu sredstvi uničiti.' S tem je mislil Green Levvi-sa, katerega je naziva! tudi dik tatorja in avtokraty. ROMUNSKA POLITIKA BUKAREŠTA, Romunska, H. apr. — Novi romanski vnanji 'minister Xicolas Petrescn-Com-| nen je tujim časnikarjem po-I jasni 1 svojo politiko. Svoja izvajanja je pričel z iz-j javo, da ne namerava izpreme-niti isedanje politike. Glede Nemčije je rekel, da je bil mnogo let poslanik v Berlinu, kjer je imel priložnost spoznavati važnosti romunsko-nemskih od. nešajev ter je povdaril. da je treba pospeševati te od noša je. Z ozirom na Rusijo je vnanji .minister rekel, da bo ž njo skušal dovesti do politike dobre sosede. Z ozirom na Madžarsko in Bolgarsko je izrazil upanje, da bo z dobro voljo mogoče rešiti še nerešena vprašanja. Petrescu-Comuen je rekel, d i bo Romunska ostala zvesta načelom Lige narodov. V splošnem pa se Romunska ne bo vmeševala v notranje zadeve drugih držav, zato pa tudi ne bo trpela, da bi se katera druga | država vmeeevala v notranje zadeve Roamnske. GEN. FRANCO ZMAGOVITO __PRODIRA Fašisti so zavzeli velike elektrarne v Trempu. Republikanci niso mogli razstreliti jezov. General Franco............ Katalonska fronta. apr. — Fašisti -so včeraj zavzeli največjo elektrarno Katalonije, elektriko. Naloga, da zavzame te naprave. je bila poverjena generalu Jose Mo.-virdu. Navarre brigada pod poveljstvom generala Solcliage je čakala pri Er-coks, da proti jutru vdcrc v Temp. Brigada je tako naglo zavzela nato Fremp. da republikanci niso imeli niti toliko časa, da bi rnzsetrelili velikanske jezove, iz katerih bi se razlilo 7.000.000 kubičnih- metrov voile, ki naj bi zadržala fašiste v njihoven prodiranju. Trmi p je majhno trgovsko in industrija>ko mesto, ki ima -amo ,'».'»00 prebivalcev in je oddaljeno od francoske meje samo 30 milj. BARCKIjONA. S. apr.—Tor-tosa se še vedno nahaja v rokah vladne armade in je niti ne more doseči fašistična artile-rija. Toda, riaj se na fronti dogodi karkoli. Barcelona je odločna v svojem oklepu, da se do konca bori za neodvisnost Španske. OŠPICE V PENNSYLVANIA NIEM0ELLER PRIPELJAN IZ TABORIŠČA Uporni pastor je bil iz Sachsenhausena odpeljan neznanokam. — Mogoče bo izpuščen, ali pa bo zaprt v trdnjavi. BERLIN, Nemčija, S. apr. I" pora i protestansovski pastor dr. Martin Niemoeller ni več v koncentracijskem taboru. V ponedeljek je bil odpeljan iz taborišča v Sachsenhausenu v policijsko kaznilnico na Ale-xanderplatzu, kjer bo ali poslan v "častno" trdnjavsko kaznilnico. Xjtgova žena ga j«' v ponedeljek obiskala, v torek pa se je s svojimi otroci neznanokam odpeljala. Iz tega dogodka njegovi prijatelji sklepajo, da bo Niemoeller v kakem kraju v Nemčiji mirno izpuščen, ali pa bo kje z;.prt tako. da bo mogel videti j svojo družino. Neko precej »verjetno poročilo pravi, da se • že nahaja v trdnjavski ječi v |Glatzu v .Šleziji, nekaj milj od Vrat i si a ve. Niemoellerjevi prijatelji trdi. jo, da je bil propagandni minister dr. Joseph Goebbels odgovoren za to, da je bil Niemoeller zaprt v koncentracijskem taborišču, zdaj pa da je za njegov zapor v trdnjavi odgovoren maršal Herman Geo-ring. Mogoče pa je tudi, da bo Goering Nieinoellerja izpustil. Odkar je bil Niemoeller are- JAPONSKA ARMADA DVAJSET TISOČ MOŽ JE NA BEGU o- HANKOV, Kitajska, 8. aprila. — Kitajski poveljniki zatrjujejo, da so zadali uničujoč udarec japonski armadi v južnem Santungu, 45 milj seve-rozapdno od Sučova. MAČKE NADLEGUJEJO MESTO SALEM, Ore., 7. aprila. - -V £>alcmu ni dovolj miši, d i bi imele mačke kaj posla in se zato ponoči zbirajo "na zabavo." Meščani so se obrnili s pro-tŠnjo na mestne oblasti, da jim | pomagajo, ter pravijo, da za-' radi mačje godbe ponoči n« morejo spati in da se otroci strašijo. PREPIR V KRALJEVSKI HISl l'AliIZ, Francija, 7. aprila. — Princ-soprog holandske pre stolonaslednice princese -I lili -jane, Bernhard, je Šel po prepiru s svojo ženo in kraljico Viljemino 44v pokoj" nekje na Holandskem, kot poroča iz llaga poročevalec lista t4SoirT*. Poročilo pravi, da princ Bernhard že ni bil v iiagu od _!(j. marca, ker se je kraljeva družina s po rekla zaradi poroko prinčevega brata princa Aseh-\vina. Kraljica Viljemina ni odobravala Aschvinove namere. tiran, je že mnogo delegacij,^3 se P01*01'1 z skušalo prositi zanj notranjega Sandberg, ki je ministra dr. Willielma Fricka'™jša njega. 11ARR4SBURG, Pa., 8. apn. mar5ala Goeringa. toda oba ___ la. — Državni zdravstveni u- sta izjaviia, tla zadeva kakega1 radmki v Pennsylvania so pre jetnika v koncentracijskem ta-pričam, da se jim je po dolg«-'bora no gpada v voc]ro^j0 kako, trajnih prizadevanjih posrec;- državnika. Delegacije so 10 ustaviti epidemijo ošpic. O-^ušale priti v stik s katerim- 11 okraji so bili pod karanteno |koli visokim nazijakim urado-in le v malokaten ljudski šon nikom, ki bi mosrel prisiliti taj-v zapadnem delu PennsyUani- 110 .polieiio. da NiemoeUerja izpusti. Tajna policija pa pravi, da je T>ODolnoma neodvisna, ra-zun od fuolirerja Hitlerja. vdovo Jettl«j sedem let sta ARABSKI TERORIZEM NE PONEHA je se je vršil Šolski pouk. Epidemija je dosegla svoj višek meseca februarja, ko je bila prijavljenih 79,047 slučajev. — Leta 1923 je bila epidemija še znatno liujša. Takrat je bilo 99,293 slučajev. POJEDEL JE 60 JAJC KXOXSVILLE, Ky., 7. apr. — Robert Sauls, ki telita 200 funtov, je v pol ure pojedel 00 jajc v tekmi s Perry jem Cor winom, ki telita 140 funtov in ki je omagal in prebledel, ko jo pojedel 42 jajc. KAZNJENCI V SING SINGU OSSINING, X. Y., 7. aprila — Prebivalstvo državne ka znilniee Sing Sing je včeraj doseglo svoj višek. V kaznilnici je namreč 2727 kaznjencev ter 25 več, kot pa je za nje prostora. CERKEV BOŽJEGA GROBA DOBRO SE JE BIL PRESKRBE " AVELLSTON, O., 8. aprila. — Danes je preiskala policija nekega aretiranca in našla pri njem štiri steklenice piva, dvs pinta žganja, dva noža, revolver in deset centov denarja. JERUZALEM, Palestina, 8. apr. — Cerkev Hfožjega groba, ki je bila leta 1933 podprta z jeklenimi stebri, bo v nedeljo j zopet zaprta, ker je nevarnost, i da se poruši. Baziliko je zelo poškodoval potres v oktobru lanskega leta. Palestinska vlada je posvarita cerkvene oblasti, da bodo ve. likonoene obrede v baziliki o-pravili na svojolastno odgovornost. JERUZALEM, Palestina, 8. apr. — Po miru enkaj dni so arabski teroristi zopet izvršili dvojni umor. Žrtvi sta bila 2 mlada židovska naseljenca, 24 let stari Efrem Titkin iz De-troita in 21 let stari Liezer Komgold iz Toronta v Kanadi, ki sta oba člana ameriške občine v Ein Hashoret blizu Jo-konaiuie. Štirje Židi so se na dveh vozovih vračali is polja blizu Jo-k-oname. Ko so dospeli na nek most, ki je bil oddaljen samo! miljo od doma, tedaj jih je napadlo 30 Arabov, ki so pričali s puškami na nje steel jat i. Prvega voza krogle niso zadeli, pač pa voz, v katerem sta se peljala Titkin in Korngold. Skočila sta z voza, da se postavita v bran. Prodno pa sta mogla pograbiti svoje orožje, sta padla mrtva na tla. Stražniki naselbine so slišali streljanje in so takoj hiteli na pomoč, toda cba sta bila že mrtva na tla. Titkin zapušča mlado ženo. Korngold pa je bil še samec. O-ba sta pred petimi leti prišla iz Amerike v Palestino, Kitajci so zadnja dva te ma dobili močna ojačenja okoli Tajci čvanga ter so v sredo zvečer z vseh otrani pričeli napadati Japonce. En japonski od-delok so obkolili in ga popolnoma pobili ali po vjeli. S tem je bila vsaka nevarnost za Ta- rčvang od vrnjena. Xek japonski oddelek se je prebil skozi kitajsko črto in je nato divje l»ežal v severni smeri proti .Tihsienu. Severni del Tajerčvanga pa še vedno drži nekaj sto Jai>oncev, katere pa Kitajci zaporedoma pobijajo. Kitajsko vojaško poveljstvo p ni vi, da se je kitajska armada, ko je dosegla prvo zmago prejšnji teden pri TajerČvangu, prostovoljno umaknila v namenu. da -o se Jiponci vrnili in zašli v past. Tedaj so Japonci poročali, da so prebili kitajsko črto in la je mogoče padec Sučova vsak čas pričakovati. V tem času so Kitajci dobili ojačenja in v sredo ponoči so pričeli s protinapadi. Po tolče-na je bila japonska armada, ki je ogrožala Sučov. skupno z armado pri Tajerčvaniru. Kitajski poveljniki zagotavljajo, da bodo v nekaj dneV vojevali Še večjo zmasro. knUi Kitajci naglo zasledujejo Japonce. ki beže proti Jrh-ionn. ki je tudi že skoro popolnoma obkoljen. Japonska armada pri TajerČvangu je bila popolnoma odrezana od ostale artnade in slednjič so ji pošle vojaške potrebščine, zlasti pa bencin. General ČenčijVn, vrhovni poveljnik ob Pei,ping—Hankov železnici, je v sredo, ko se je pričela velika proti ofenziva, br zojavno obljubil, da bo med kitajske vojake, a-ko zmasrajo pri TajerČvangu, razdeljenih $100,-000. Obenem pa tso častniki na fronti zagrozili svojim vojakom da bo vsakdo vstreljen, ako bi se umaknil. Vrhovni poveljnik kitajskih armad, maršal Čankajšek, je poslal armadi brzojavno o-krožnieo, v kateri svari armado in narod, da se ne veseli prezgodaj velike zmage, kajti vsn-kdo more izprevideti še zelo resni položaj narodne krize. Čankajšek pravi, da je kitajski narod s trdnim delom in z veliko težavo prišel "do edin-stva, kar je najboljši dokaz zmaga pri TajerČvangu. Čan-kakjšek zaključuje svojo 'krožil ico s pozivom na armado, da se je treba boriti dalje, dokler ni dobljena zmaga in •šele tedaj se bo mogel narod v resnici veseliti. umni,,. .,!riitii»,.liiiitNiiii|.h{iiHiHii|.|((iiii* liliji'' 'HlMMl'* '4ll|««llt* "niii,;?|l""l||j» ADVERTISfe IN 'GLAS NARODA' "OCAS NAfiODA"- New Yoit THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. €€ GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) 99 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SakwjT, President J. Lupsba, Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 111 WEST 18th STREET NEW YORK, N.'Y. 45th Year ISSUED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS a Advertisement on Agreement Za celo leto velja list aa Ameriko ln Kaoado ..............$6.00 Za pol leta ................$3/10 Za četrt leta................»1JS3 Za New York za celo leto . . $7.00 Za pol leta ................$3.r0 Za Inozemstvo za cclo leto .. J7..W y.n m>1 lot H ____ MRII Subscription Yearly $6.— ■v "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ TN PRAZNIKOV -GLAS NARODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 DOPISI brer poditi:« in osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli {»oftljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. « MIR ZA VSAKO CENO" Znani .slovenski publicist M. K. nain je poslal v objavo naslednji članek: Mir sveta zavisi od Anglije, kajti brez nje Francija ne bu sla v vojno proti premočnim sovražnikom, kakor sta Mu-, solini in Hitler. Franciji tudi treba ni iti v vojno, ker jo-nemara noben napasti; kvečjemu bi se morda Mussolini ju poce-dile sline za Tunizijo, ki pa za enkrat še lahko počaka, dokler Musso s svojimi pajdašem ne o pravi posla v srednji Evropi i*i na Balkanu. Francija ne more v vojno zaradi augle.skc oprezne miroljubnosti, Mala antanta ne opravi ničesar brez Francije. Tako nam ostane še Rusija, ki ima tako dovolj notranjih vzrokov za mir, kakor preveč zunanjih sovražnikov za vojno. Anglija hoče imeti "mir za vsako ceno", to se prav:, da so ne bo borila za drugega kakor sama zase, in za Francijo in Belgijo samo v toliko, v kolikor nemška nevarnost napram Franciji in Belgiji ogroža tudi angleško varnost. Izven i Mizici je v Evropi mora Anglija braniti svoj položaj v Sredozemlju, ki predstavlja z Gibraltarjem in Suezom angleško pot ua daljni iztok, kjer so angleške i>osesti življen-skega pomena za Anglijo kot velesilo. Anglija se ji* več ali manj pobotala z Nemčijo: Odobrila jc nemško okupacijo Avstrije in potrdila vse Hitlerjeve kršitve versajske pogodbe. Nemčija sicer zahteva svoje kolonije nazaj, toda to bo moralo zaenkrat počakati, ker je Hitler preveč zaposlen v srednji Ev ropi. Sedaj se Anglija pogaja z Italijo. Anglija je tudi tukaj v defenzivi, ne sicer zato, ker je Mussolini močnejši, pač pa zato, ker Anglija nemara svetovne vojne, ki bi se skoraj pra* gotovo izcimila iz angleško-laške. Kaj je toraj angleški "mir za vsako ceno"! To vain je mir, za kateri je Anglija pripi avljena dati vsako ceno—izven svoje. Anglija hoče plačati s tujimi cenami, kakor je, na primer, avstrijska neodvisnost, roka svobodne akcije v srednji Evropi, priznanje Abesinije Italiji, Francova zmaga v Španiji. — Toda vse te cene jc Angli ja že plačala. Kaj ima toraj še dati Mussoliniju Zapomnimo >i, svojega ne bo dala ničesar! Tam jc ČVho-Slovaška, tudi Jugoslavija, s katerimi Anglija še lahko razpolaga. Hitler naj ima Oeho-Slovaško, Mussc naj si pa z Jugoslavijo pomaga, kolikor more in zna. Angleške koristi pri tem ne bodo nič trj»ele. Kaj naj pa Angleži Musso-linu dajo* Mar Špansko? Španske mu ne morejo zaupati, ker bi bil njih Gibraltar preveč v nevarnosti in tako cela zgradba ingleškega i morija. Nekaj mu morajo dati, ker je tudi Hitler svoje dobil. Tu j«- na razpolago samo Jugoslavija. Kakor hitro bo toraj Hiter udaril na (Vlic in bo Jugoslavija v svoji zvestobi napram Mali antanti korakala proti Madžarski, ki se 4kj pri družila Hitlerju pri razkosavanju Čeho-Slovaške, tako hitro Imi vkorakal Musso v Slovenijo in Zagreb. Ali bi se mogli Jugoslovani braniti? Edino, kar bodo v stana, jc povleči svojo armado za meje predvojne 8rbije, da vsaj nekaj rešijo. Že po londonskem paktr, kjer so zavezniki prisodili pretežni del Dalmacije in celo primorj^ Italiji, ima Laharija "pravico'' do jugoslovanske obale, in te "pravice" se Lahi niso nikdar odrekli No, ker pa sama obala ne more živeti brez zaledja, si bodo vzeli še to, pa mir besedi. Mussolini in Hitler delata v srednji Evropi in na Balkanu, kar hočeta; Anglija kc temu ne bo protivila, iu ker Anglija m* bo proti tišina nastopila, tudi noben drugi ne bo. Pričakovati moremo toraj, posebno mi, Slovenci, kar najhujše za bližnjo bodočnost. Ne daj Bog! Toda bojim se za našo Slovenijo in Jugo- oLarijo, , • . - . • j • . . _ -1 Moderni klati vitezi Če stopiš v prostore pariškega Kluba raziskovalcev, se prepričaš, da duh pustolovščin še ni izumrl. Tridesetmladih ljudi sestavlja to zaključeno diiu-štvo in vsak izmed njiii jc gledal že smrti v obraz. Le redke so prilike, da dobiš vseh telli trideset članov skupaj, kajti p*> pravilih jih mora biti skoraj stalno vsaj polovica na kakšnem-potovanju da 'bi znanosti odprli nova, neznana ozemlja. To so pravi moderni kiativitezi, ki so se združili v tem društvu. Vprašaj kateregakoli med njimi, da li je gledal kdaj smrti v obraz, in ti 1k> postregel s kakšno zgodbo o nevarnostih, ki jih je prebil. G. Henri Lliote je na primer special is-t za pnlščave, k i jih ni doslej še noben Evroipec prepotoval. r/jQ devet let biva skoraj stalno v Sahari in obvladuje narečja tamkajšnjih rodov že skoraj bolje nego svojo materinščino. Pred devetimi meseci, pripoveduje on sam, je v ozemlju Tauregov zajalial krepkega velbloda. Cel b sončnem vzhodu zbudil, je odkril nekaj strašnega: žival je bila izginila. Iskal jo je vsepovsod, končno je odkril njeno o ozkem vodnem jarku. Pihljal je lahek veter in vožnja je šla nekajj časa dobro, ko je Mattel nenadno zapazil, daje začel v toke, ki jih jjovzročajo plavajoče 'ledne mase in ki so enan največjih polarnih nevarnosti, kajti z majhnim čolnom si proti nji-m je hitro potegni'1 rz votle. Bil je že skrajni čas kajti v naslednjih sekundah fbi Matter izgubil moči in Perez bi se moral vračati sam proti taborišču. * - * Letalski stotnik Guvot raziskuje nove "zračne poti. V času, ko solbili letalci, ki bi preleteli Afriko še zelo redki, pripoveduje o svojem najhujšem doživljaju, je tetel nad najbolj izgubljenim delom Sahare. Nenadno je dobil v teku nekoliko minut občutek, da se je odprlo peklo. Zavoljo nizkega zračnega ^aka je moral leteti komaj v višini 50 m in tu ga je prestimdil peščeni vihar, ki je vrtinčil i*** k v višino, posili atve Nikdar ni spomin na domovino in ua svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatov. Pošljite velikonočna darila v obliki de. name nakaznice s posredovanjem Peter • • • • Zgaga Slovenic Publishing Company Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y Če hočeš dohiti dva sovražni ka, reci dvema grdima ženskama, da sta si podobni. i I Nekateri najtežje pričakuje-|jo izum, kiibi onemogočal živim ljudem misliti. Zdaj namreč lahko onemogočijo snnm uir-tviui ljudem misliti. I Iskrenost je dandanes največji luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti niti diktatorji. polnouui zapuščenih krajdi bi pomenil sigurno smrt. V svoji stiski si letalec ni vedel drugo pomoči, nego da je krožil kakor ranjena ptica. Več nego uro časa je tako krožil, preden golemu naključju, ko je zaslišal grmenje motorjev. Njegov tovariš Closse se je bil dvignil s trimotorfnim letalom, ker so Guvot a že pogrešali. Sedaj ni bilo treba drugega, nego da je Guvot CloSseju sledil. Guyot dostavlja svojem pripovedovanju: Ubogi Closse t. Tri dni pozneje je s svojim letalom padel na tla in je zgorel. Jaz pa nisem imel prilike da hi ga rešil . . MISI V ANGLEŠKI MORNARICI. Razum ne potrebuje drugega prestola kakor glavo, a njegovo kraljestvo je lahko brezmej. no, sicer ga ni. T Na zemlji bo veuuo za vse pa-iinctne ljudi dovolj prostora. Samo človeštvo jc bilo dovolj | neumno, da je izumilo vojno iu :~tr.w...i i.....*......T", i tudi -dovolj neumno, da si še je izkazalo, da utegnejo igrati1 . . .. . . . . . . i vedno lasti ta nesrečni pa ten c. nirnati za | »od morn ice, in ko se- te ladje v bodočih vojnah :;zno' vlogo. Takrat so bili t ud; ben-i , , , ciuski* motorji slabši od seda-l, ^»^»f* ^ »'f J: njih in misliti je bilo treba na',a da pozdravljamo tudi ukrepe v zaščito posadk i razbojnike. -tiupcno paro bencina. Preizkušali so različne aparate, dokler ni naključje samo pok?:-! zalo na naravne zaščitnike, na5 miši. ki zelo občutljivo reagirajo na nevarne pline. •Mjši postanejo nemirne, čim se izpremeni sestav zraka, ki ga vdihavajo. Nekaj poskusov je zadostovalo, da je angleška admiraliteeta kupila mno go miši za varnostno službe na podmornicah. Vsaka podmornica je dobila po.'tri miši, ki so bile zaprte v udobnih kletkah blizu tankov. Za njihovo pre-Zaduja leta so bele miši v hrano je določila admiraliteta Angliji vedno bolj priljubljene, na vsako miš en šiling. Nekaj Seveda, če jih moremo nazvatillet se spremljale bele miši v-e b» le, kajti ljubitelji so z razni-I angleške podmornice in preži- so z njimi r-o svetovno Takrat so že začeli beli- mi poskusi sčasoma vzgojili mi-j veh ši za sport, kakor so mnogi dru- j vojno, gi v^eh mogočih barv. Reja mi miši gojiti in križati, ker je si je morda neke vrste imI-škodniua za praktične usluge, ki so jih nekoč izkazovale miši Angležem, ko so igrale |>o-memlmo vlogo v pomorstvu, da je letalec v sredi divjanjaBilo j< pred kakimi 25 leti, ko elementov izgulliil vKak razgled. Tedaj se je ga .prvič v njegovi karieri polastil ol>čutek groze. Smer j«' bil po|»olnoma izgubil. Pretanek v teh po- EI9I pošiljatve prninn -T1 DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Za f -J.55............Diu. 100 $ 5.00............l»lu. 200 $ 7^0............Din. 30» $11.65............trto. Gtm $23.00............Din. 1000 $45.00 ............Din. 2000 Za $ «.35 $ 12.25 $ 2».a» $ 57.00 Lir 10(1 Lir 2-)0 Lir 501 * IJr 1000 $112.50............Lir »UfcJ $167.50............Ur 3000 KEB HM CENE SEDAJ IlITttO MENJAJO HO NAVEDENE CEN« PODVRŽENE SPREMEMBI OORI AI.I frfft.l Em ixpUai* fdjlb sneakav kal tcaraj MdM v dinarjih a»i lirab *>T««iaJfMa ta MJka tfeaja. lir— $2®.— Izplačila v ameriških dolarjih «#Mk t k.— Marala »nriall..................4 $.7$ _______________ - .....................jn^- - - ......................$41» m- - - ____________________uim ■ *.. - * 1'rajcnnlfc dolil v atarem kmi» liplMfllo * dolarjih ^amasii^ IXVKAIJKMO nt v/Km m pfuimuniN«) iu urrrRk IA se je jelo pomorstvo resno za- izkazalo, da nekatere vrste zelo občutljivo reagirajo na strupene pline. Razvoj tehnike je pa "prinesel občutljivejše in zanesljivejše aparate in miši so izgubile svojo "službo" v angleški mornarici. EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YORKU IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA Csa ma£kc) (za ženske) Pogreb $110. in VEČ 1'rtflno jjrrsle knui (IrUKHiii. (•« čp jc Se tako daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo. Jamčimo, boste s našo postrežbo popolnoma zadovoljni. 129 E. 7th ST., med I. Ave in Ave Ali 707 PROSPECT AVE. vogal 155 SI. NEW YORK IVI.: ORchard 4-2568 ''BRONX Tel.: MElrose 5 6577 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *GU« N«r.od»" - m.«. Važno za potovanje Kdar Ja namenjen palavatl v atari a raj all Mill kega a* tam. Je pairafca«. rta je panfan v vaab stvareh. Valed aaAa #aftga-letne afcaftnj* Via aamartie dali najbaljia pajaanlla la tadl am patrabno ptaahrbsti. da Jo. potovanje nmnkmm in tttoč. «Mo aa an-anna ahrnite na naa aa vaa pajaaalla. Ml preskrblaM vso. badial praAnJa za pavrnlnn davaljeaja. Hrt Hate, vlzeja In spluh m, kar Je za paUvanJa patrskna * naJMtreJAeai faai, la kar Ja stavna, za aajarajfta »trafik* Nedriavtjanl nnj ne odlaiaj* da aadnjeca Irennlka. ker ae dabi ts WasWnctann »»vratna dwalJenK IUNM1 PERMIT, i'MM« tarej takaj aa kratplataa navadila In za«a«a*l|aam Vaa. 4a baata parenl In adakna patavall. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. mam Nekoč je začel laziti za hčerjo premožnega kmeta malopri »len fant, ki je imel lepo po stavo, lep obraz, lepe uianire— to je bilo pa tuui vse, kar je imel. Ona se je zaljubila vanj z vsem ognjem prve ljubezir. Oče je branil, mati je branili1., toda kkozi zid iu j^a o bičajno prodre. Fant je še toliko bolj silil, ker je bilo rečeno, tla ji bo dal stari pet tisoč dolarjev dote. Po poroki ji je oče v jezi ua-pisal ček za petsto dolarjev. — To je vse, kar mi je dal— je potožila nevesta ženinu. Ženin pa s čekom naravuost k njenemu očetu. — No, kako ji- pa to? — g« je drzno nalirulil. Rečeno je bilo, da bo dobila pet thoč dolarjev dote. Tukaj jih je samo petsto. Ene ničle manjka, — mu je molil ček pod nos. — Nc smeš misliti, da je moja hči kaj prikrajšana, — j.-odvrnil očanec. — Tista ničla si ti. r^P Marsikaj so že dognali uče njaki, nikdar pa ne bodo popolnoma zanesljivo odgovorili na vprašanje, če ženska tudi v temi za rudi. Če se dva na ulici pretepata, ju ne bo noben policmau mirii, kajti Amerik&nec smatra pretep za nekaj gentlemanskega. Ce pa stopiš na ulici k lepi neznani ženski in ji rečeš: — Gospodična, od vaše lepote šem ves prevzet, — te bo naj. brž dala aretirati, in sodnik te bo posla! zaradi nespodobnega obnašanja v ječo. Ženska, ki ne ljudi, ni zdrava. Ženska, ki se zaljubi, j', bolna. Neki mladeine se je proti volji svojih star9»*v pfosvetil gledališki umetnosti. Najprej je igral na diletantskem odru, po. tem je pa prišul na oder me>t-noga gledališča, kjer so mu za začetek dodelili manjšo vlogi«. Izgov oriti bi bil moral sam>> l»eseile: Gospod grof, v spre jemnici vas pričakuje okrog se. defndeset h»t stara dama Ves teden je (*>navljal dan za rinem svoj nastop pred ogleda lom, pri generalni skušnji je pa dejal: "Gbspod grof, okrog se demdeset let ras Čaka v spre-jeianicl starejša iama." •'G f A S NAROD A" — New York Saturday, April 9, 1938 (THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X. H. m.: Vsakomur, kdor pride kdaj v Floreiieo, se utegne zgoditi, tla se njegova ura nenadoma uhtavi. Naj nikdar ne izgubi duibn* volje, marveč naj gre s svojo trmoglavo urico k urarju Luigiju Sasscttiju. Ialahka mo-ieš najti njegovo trgovino — le majhna trgovina je to — v stranski ulici konec velikega f prehajal inča, ki mu, žal, ne vem vce imena. Luigi Sassetti je na glasu, da je izborcn urar, in če ni popravilo preveč za-motano, moreš vzeti jKjpravlje-no uro kar koj s st«boj. Seveda b: š moral malo poea'kati, a kdo ne bi rad čakal, če se mu ta čas skrajša z zanimivo, in kakor mu ui ar tuli obljublja, tudi lesni eno zgod/bo. "Ali menite, da nisem po-sten Rekel >«»in mu, da niiii.-iiu v/.nvka tako misliti o njeni. A S,-Lignore, človek, ki j«-ineral nekoč skoraj s svojim življenjem poplnčati majhen pregrešek, bo ostal do smrti pošten, ali ne*'* In preden sem ga mogel zavrniti, da nikakor ne zdva-jntii t; tem, j 'Sassetti že začel pripovedovati: 44Ah, tak majhen pregrešen je bil to, ki sem ga zakrivil takrat — mislim, da je odtlej, ko l-e je to zgodilo, minilo že deset let . . . Bilo je nek' ga dne v maju, še zdaj natančno vem, da je bil dan lep kot današnji, ko je v to prodaja I nico stopjil tuj človek. Imel je velike, temne oči in barva njegovega obraza ni bila dosti svetlejša. "Urugvaj,** sem si d- jal. 44 je njegi va domovina." l*ra. ki mi jo je i/.reči I, j«» bila jnko dragocena, česar nisem spoznal samo jaz, marveč bi bil to videl vsakdo na prvi pogled. S petimi rubini je bil «il>dai: ozki rob okrog števil-ii ice. Pozval isem tujea, naj kar v prodajalniei počaka dotlej, doki* r ne bom popravil ure, saj je bila le malenkost v neredu. Takoj sem sprevidel, da ne bo trajalo popravilo dalj kot |>o1 ure. A on me kar na kratko zavrnil, rekoč, da je njegov ho* tel iprav v bližini in *e bo čez pol ure že vrnil. Ni potoklo četrt ure, ko sem uro že (»opravil. Bog mi je priča, da nisem imel se niti ene sljfcbe misli, ko sem se mahoma spomnil, da imam tudi sam nekaj rubinov v trgovini, ki so •bili glede na velikost in barvo KAZALEC USODE skoraj uiaki tem na uri, le to kot dovtip. Saj. sem si mislil, je bilo drugače, da so bili ti kako bi le mogel čas, ki je ue-pikstni, moji pa iz stekla. Če'videli, ssploh kaznovali! Ali naj bi se moji rubini prilegali tej bi se mogoče iztegnil kakor ro-uri! sem vprašal. Saj bi šejka in .me popadel! Ker sem lahko prepričal o tem. In sem urar, da naj se še posebej veto storil. En sam kamenček tujem časa?! sem vzel ven in sem vložil po-] Toda nekako čez leto nato se narejenega. i nisem več smejal. Nekega jx>- Pravkar sem držal uro v iz-j poldneva sredi poletja se je tegnjeni roki in sem smehljaje se opazoval posrečeno prevaro, ko je prršel kijcc nazaj. Ta druga četrt ure je-zares minila kot minuta in roka se mi je nalahno tresla. In sem uro kar tako, držeč jo v iztegnjeni roki, izročil tujcu. 44Natančno jo (»oglejte," sem ozkih stopnicah polževega stop. še rokrl tujcu, 44ura je pmseb-! nisča navzgor in stoji nato vi- zgodilo: K meni je prišel cerkvenik iktrtiMlnile Sv. »Katarine, ker bitje c< i k vene ure nekaj ni bilo v redu. Zaklenil sem trgovino in šel koj s eei*kve1iikom. Težavna pot je za človeka, preden se povzpne po mnogih no lepa." ■Ce bi sc bil tem besedam kaj začudil, i»i um bil koj povoda! i esnieo. A on je ii> dejal: 44Prav imate, ura je zares lepa," in se je celo .»meliljal. Ko j v plačal in odšel iz pro-lajalnice, sem 'bil že tat. C z tri ure nato se j«> tujec -pet »vrnil. Kakor mi je sam i 'o ve« la 1, se mu je šele poletu, ko je stopil iz trgovine, zbudil um zaradi mojih čudnih besed. Neki draguljar, kateremu jo dal uro pregledati, mu j«, potrti!, da je en rubin |M»uarejen. In z la j je -tal pred menoj in zahteval svoj rubin nazaj. (lovori! je brez najmanjši* jeze in ura v to vedenje in- je zadelo, še bolj občutno kakor dejstvo, da sem k t tat stal pred njim. Sleherno besedico njegovega svarila, ki jih je -tujec govoril, -cm o-tiudili. da me od vedete k Lucii. Sami dobro veste, »la je edino, česar ne morem, nočem stori ti. Umreti? To je kaj enostavno. Zapustiti vas --to je izključeno. — Zakaj ? Ker nisi prost, ker bi prekršil svo. jo dolžnosti do mene? Saj vendar mora biti tu pot, po kateri prideš do svoje svobode. Zakon je naju združil, on bo naju ločil. t>aj se lahki 'oči va. — Ločitev.' Ali ste to vi, Mina, ki tako govorite, tako pobožna žena, vneta katoličanka ? — Ah, kaj mi mar vera, kadar gre za tebe? polarne pse, opremljene s pro-1 Kaj zgodilo z mojo pohožnostjo, če se b» sok o zgoraj v stolpu, še dosti vjšg nad vsi nii strehami mesta. Dobro uro sem imel opravka ■/. uro. saj je moči v t:,-teni polmraku v stolpu !«• počasi delati. Mimo lega je bila še huda vročina -tisteira din«. ki se je vsa nabrala med tramov je stolpa, la mi i< ibilo ko v razbeljeni peči. K ' sem'bil dokončla |io-•u a vilo, s<-m moiiel komaj držati na noirali. tako < m zarH- vtaknil glavo in globoko zajel sapo. Ko sčni nekoliko časa gledal dal na ulico,, sem nenadoma začutil, kako me nekaj pritiska na vrat. Hotel sem hitro u-makniti glavo, a ui šlo več. prepry.no j«* bilo. V svoji omotici od vročine nisem nič več mislil na to. da sem bil ipogual uro naprej, ki j med f »opravljan jem stala. Mali kazalec cerkvene ure se jej od zgoraj ulegel na moj vrat( in pritisk je b?l od minute do minute hujši Začel sem kričati, klicati na pomeč, a nihče me k ceste ni inog« I slišati. Od sekundo do sekunde se je večala moja groza, vedel sem da bo šel čas s svojim kazalcem le še nekaj centimetrov naprej, |>a se bom klavrno zadtfšil; kazaiec urr me bo zadavil. Tedajci sem mahoma zaslišal one čudne tujčeve besi-de: "Varujte se časa!" Zdaj sem vedel, da čak ne zna le kaznovati, ampak tudi moriti. Oerfaovnik, ki je kar tako trpi i nekimi ma^cami, da so do-našali strelivo. Na italijanskem bojiščni v Alpah so prinašali psi živila in vlekli telefonski-"ice po pečinah, človeku in mezgom skoraj nedostopnih. Zdaj d resi rajo pse v vojaške s vrl h' skoraj v vseh državah. Največjo skrb pa |»osvečajo Iresuri vojaških psov v Nem-•"■iii. Tu ime. vsak pešpolk svoj oddelek psov, ki si- udeležujejo v®oh vojaških vaj. Nemčija ima zdaj okroir 50,000 za vojno *d resi ranih psov. V Jeni imn-io celo bolnico, namenjeno izključno vojaškim p-oni. prišel navzgor, da bi se malo razgledni, mi jo v poslednji sekundi rešil življenje. A kazen, kazen za svoje dejanje sem bil s prestano smrtno grozo zares prej« I. Sassetti je vzel lupo z očesa, zaprl je pokrovček moje ure in dejal:: 4'Tako, go.Hpisd. ura je popravljena." ri z moj ljubezrijo? Razumi dobro, kaj ti pri v itn. Videč te nesrečnega sem prišla v svojem cbupu tako daleč, da mislim samo še na to, kako bi ti pomagala. Moj lnig si ti, in jaz seui pri pravljena žrtvovati ti več, nego svoje ozire in l redsodke: radost -živeti o!» tvoji strani, kar je edina moja sreča na zemlji. Ločim so od tebo, ti pojdeš, jaz pa ostanem tu. Ti boš imel pravico vzeti drngo ženo, jaz bom pa živela in vedela, da jo ona tvoja, videla bom olroke, ,e'be je sklenila roko in v trenutku, ke. ga je hotela pregovoriti,da bi privolil v ločite tcv, je vroče molila, da bi tega ne storil. Ar -man«! se je bil pa že obvladal iti pred veličine te bolesti, še večjo od njegove, je povsem pozabil nase. — Nikoli, Mina, ne danes, ne kadarkoli ne pristanem na to. kar mi predlagate. Mar mislite, da bi bil srečnejši, če bi živel z drugo? Izpiv-iicnil bi samo svojo bolest. Globoko sem van. clan nikar ne dvomite o tem in odklanjam svo bodo za ceno vaših solza. Ločitev je morda pa moten izhod za tiste, ki e. Ločitev pa ni za moža in ženo ka-Kor sva midva. Ona lahko uredi čisto gmoti.« [Zadeve, čuvstva pa ostanejo nedotaknjena. Na n»a bi s tem ne bilo pomagano. Mina ira jo pazljivo poslušala. V svojem na '"dušenju je videla za hip, kako se odpira nebo. Dvignila je oči in pozabila ua zemljo. Zdelo o ji je, da se dviga njena očiščena, utešetia iti p*» mir jena duša k nob h, tuda v naslednjem hipi: je žarek luči ugasnil in zopet je bila tam, kakor prej samo, da >e j»- bila polegla njena groza nad Armandovim samomorom. To, česar si- j«-tako bala. j«' bilo e prepričala po izrazu njegovega obraza, da li misli re-no. Pot« •m je pa pripomnila boječi-: — No, zdaj lahko mirno odidem, kaj ne? (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKI VOJAKI SE VRNEJO Ameriški transportni parnik "President Gra»r' je izkrcal vTacomi, pristanišču v državi | WttAiagtoa, posadko 15. peipelk*, ii je bil v sluibi - Tiensinu na Kitajskem. i Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-ipomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSKBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Kast. Cena 91*50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — KaM sem v Mekko romal. — Pri ftamSrih. Me^L Jexidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURD1STANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SK1PETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: BTata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka m zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 1 ' •■ SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Isseljenci. — Yuma Setar. — Na dedu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta* — Izdajalec. — Na lovu. — Spet asi divjem sapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3*50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prtikrat na divjem sapadu. — Za življenje. — ftlo-či, lepa Indij an ka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 Z U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahke* pri * 216 WEST I8th STREET ipany NEW YORK. N. Y. __ '.'=-■< - ........... "0 LIS N X B O D — Haw Tori KRJANCEK Saturday, April 9, 1 938 THJI LAJNI EST SLOVENE DAILY IN TJ. 0. 9, SLIKA IZ DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA roman i z Življenja 3 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.H. fl^-=i o * • ... A uit a jo začudeno pogledu. * \ A1 i vu še s ree i«i vcc p n »s t o*' II' ima za rdi iu v zadregi Aniti v obraz. Nato pa tl< tvono vzravna in pravi resno in iskreno: Ne. go pica Anita, moje -re<* lil več pr )Sto7 četudi po polnouia brezupuo ljubi. Pa tudi. e» to ne bi bilo tako, barona Fucli-a i:e bi poročila, ker ira ne ljubim. Prosim, pojasnite mn vendar, da mi ga ne bo treba zavrniti. Neizmerno hi mi bilo mučno.'* n Anita naenkrat oi k njej iu jo pritisne k sebi. "Juna-ka -de, llentta. Roda vas imam: ali hočete p »-»tati moja prijatelji«! I b rini bjauiete in poljubite se in si iskreno gledate v oči. Anita pravi tiho: "Verjomite mi. Henna, nisem nič manj zapuščena kot ste vi m potrebujem prijateljico ravno tako kot vi. Saj sem vendar sama na svetu. Moj vaituli je umrl, Gunnar pa, ki mi je v resnici dober in odkrit prijatelj, se more le malo brigati za mene. Moja mačeha in polsestra pa ogl( dn. "Ali vas smem nekaj prav zaupno vprašati "Kot moja prijateljica, seveda!" "Najprej sem mislila, da vam je ravnatelj \cč, mnogo več. kot pa samo prijatelj." Anita pa mimo zmaje z glavo. "Ne. Hernia, prevelika prijaMja sva, tla bi -i mosrla biti Vaj reč." Henna st» oddahne. "To sem tudi že -juia opazila." Tod Soltau k tako molčala, kot sama. Ube ste vedeli. ki mu -le podarili svoje m ve, ne da bi le1 - sai>o o tem kaj izdali. Nekaj časa se razgovarjate o drugih stvareh. -........- ° ml skoro tak nenavaden vzrok velja tu ! zabeležiti, Nekje na Oolen.] -keiii -ta se dva posestnika zad. nji čas urdo gledala zaradi go I O ■ !ob-»\. Lojzetovi gol obje so gnezdili na Antonovi hiši. Zato so Lojzctvi otroci vedno lio«lili k {Air.ouovim ogledovat gnezd-i j Anton -e je zaradi tega vedno ! jezil incm <\ da hodijo o t rovi! j krast na podstrešje. Sel >e j*' pritožiti k Lojzetovi ženi, ki j", hila sama uoiiim. S* , eda je ua J t..I vriše in prepir. Anton je udaril I jO j zet o vo ženo. kar je -eveda potožila svojemu UMU, •itn se je vrnil domov. Lojze je nato komaj čakal prilike, da se zne-e nad Antonom. Ko sta se VSE PARNIKE ! in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. | vircosi.Av tkavki. i »kit. I - IG \V. 18Ui SI.. Nriv \urli. X. V kmalu nato -i i ečahi Hrezpo-leiiec in veteran svetova« vojne Robert Barnes in njegova družina, ki bivajo v bliž' ni Davsville. Tenn. Barnesovi so izgubili dom iu so bili primoraui nastaniti se v š< to ru i z van mesta. ZAVOLJO GOLOBOV NOŽ POD REBRA. Lun Istrejii RAZBOJNIKA. Dva nevarna razbojnika iu morilca, Joseph Saba tier iu Michel Bassou.. sta ušla i/. I kaznilnice v Alhiju ua Kran- ' ••oskem. i V tej kaznilnici dobi lahko vsak jetnik, če se dobro ved«*, ob koncu tedna po »-no knjigo iz kaznilnice knjižnice. Ko je ODKOD BIKOBORBE. Nua Ta m*- .Mr :t,,b «tm.. Km :,. Svetuj, „a ji. da "aj|lladlli „„,„„,. sta -e malo casa nuino počaka, ako jo bo v re>uici rei^no prosil roko. Ako ga zavrne, :nn ne bo prav nič tepy svoje s j uaner iziakmi lopati* za pi ■ mog in jo uporabil -kot orožje. j Nekoliko korakov naprej sta <>unnar gre jkj kosilu v svojo s,,ho. Ko je bila enkrat jzločinca pchila nrkeira drugega zndeva glede sodov končana, je imel zopet enkrat čas misliti! paznika,-preden s<> mu mogli na s \ «»ji zadeve. |M ob nedeljah zoj>et premišlja o tem. kako j presenečeni tovariši priskočiti hi mogel dohiti dokaz, ako sta fvurt in njegova mati v resnici na pomoč. Med i »adeem j- iz-vzela oporoko iu na kak način. Da se mora pri tem puslužiti|gubi! ključ, s katerim s*ta si K Ike zvijače, mu zdi brez dvoma. Naravnost ni mogel ni-jzločinca nato bliskovito odprla vrata na dvorišče. Tam sta na- >plazi!a na- Uuh "" 'Z£fu,,!l!'- *o • z" A.IU« Skrbela. bat;,.r iz1slklli, ,, Za .„.,.. šla dve kolesi, s katerima st » ušla skozi glavni izli vi, ki je za čudo odprt, na prosto. eesar doseči. Z notarj«-in je zaman v,c prei^kal. tudi pisalno mizo -vi.jetra oe« ta v njegovi pisami. toda ničesar nista našla. kot samo "nekatere -eznan.e na listkih - številkami, ki so prav gotovo označevale posamezna volila, pri katerih j»a ni /bil bilo nič ozenčeno, kar bi nw-glo -iužiti za kak dokaz. \ „ , v , , ..........1 /a ubežnikoma se je začel po- del ima je. da ku rt .»»njegova mati še vedno skrbnojgon. V na irak jSein času so ob-Mn gledujeta pisma, ee-ar jnvj nista nkdar delala. In na to vestili orožništvo. ki je takoj zida (.uiinar svoj načrt.. Ako je Kurt v resnici izgubil ovi- usedlo vse ceste v okolici. Be- ;; k Z /A,1Ja,;no »I*™* «n«ti kak uspeli. Za-lg^ea sta bila medtem ostavila to k,JB®a»ar odioei, da nap.se tako pismo. Najprej sestavi fcolefei in sta ukradla bxUk ki P«®® m vsako besedo natančno pretehta. AJco 86 mu zvijača ne posreči, te«laj mora skrb« ti za to, tla Kurt in njegova mati ne lx»-ta mogla niti najmanj sluti%, da je prišlo pismo o,| njega. Ko je zadovoljen z vsebino pisma, takoj napise na pisalni stroj. Na (Jrškeiu je pi izšla znaiisivetia obravnava, ki i dokazuje. t|;t -o hikoborbe prav \ za prav že stara grška navada.] V tisti obravnavi je rečeno, da i ^ šo (irkš že v !♦. stoletju pred Kr. J i poznali in negovali hikoborbe ter jih hodil: gledat. Obravnava navaja več mest iz raznih starih grških pisatelji v, ki po ročajo. da .»<■ hikoborbe že v ■»tarem veku htle udomačena in priljubljena zabava po vsej drči ji. zlasti pa v Tesali ji. Kajpada taki at niso spuščali v a reiio po eiiena "amega bika. k.i | kor delajo dandanes Spanci.; temveč >■> -pustili na« nkrat kar j čelo čred". Kadar pa '»t-j kov. ~ kater-mi s«» potem bi-t koborci motali bojevati. S.;mo| po seh" je umevni«, da -o bili' bili. kadar jih j*' liilo več ,-ku-j paj, n.ii"go Kol j divji in nevar- J ni v boju. i Obravnava pa -e ne «lotakt»e vprašanja, :iii so to grško navado puZIH'je presadili ni Špansko ali pa s«- je na Španskem razvila bikolmrba kot samosvoja narodna zabava. Ne kateri mislijo, da >e ta stvar na Španskem -aniostojr > razvila. ker je kaj takeira doe» la v -eglasiu z razburljivim značajem južnjaškega pa roda. (narodom vzroki pretepov. Ln •cd kiatkiin na travn 'ku, -ta -i bila hrž v laseli. Vr j url a sla se p<> thli in tedaj je Anton izvlekel nož, pa je Loj zeta primerilo in precej globoko pobožal po trebuhu. In med teai ko se je Lojze zvijal od bolečine, je Anton zmagoslavno zbežal dnino v. Lojzeta so nato poi-kali domači in sosedje ter poskrbeli za prevov v bolnišnico usmiljenih bratov v KandijI pri Xoveiu mestu, kjer upajo nevarno ratijinicjini posestniku rešiti življenje. KRETAISJE PARNIKOV SHIPPING NEWS (i SKUPNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO Z IJKZOI'AKMKO.M BREMEN i;i;/t 3. JULIJA, 1938 V |. \K \ ( IIKKliOl lil.l ZA.IA.MI I rorovAvin no i..n isijank l UOli.NO Potnike bo spremljal IG . HUDE Uradnik Slovenic Publishing Company 21« W. I St h Strei-1 Nnv VoHi, N. V taki ta \ až»io je bilo, da poštni pečat ne tu. sumljiv. Zato se p"lje v Koblenz, ne da bi kdo v del za njegovo pot. Tam vrzi pi.-mo v nabiralnik in se takoj vrne na Lindeek ter je pn čajanki zopet z vsemi domačimi. Vse je šlo dobro oba vlaka je dobil točno, da mu ni bilo nikdar treba kaj čakati Nikdo 111 oprizil, da je sploh odšel z Lindecka. Ko sta se Anita iu Henna po čajanki odpeljali z otrokoma. pravi Uuiuiar smeje Aniti: '' \ zeinite me saj s seboj, Auita; danes mi je dol^očas in moram sedeti |>o!eg Soltaua." Anita mu smeje prikima. "Rada. prijatelj Gunnar, kar naglo se pripravite za vožnjo, peljali se bomo ob Reni." Prav zadovoljen je Gunnar, ko ua Heniiinem obrazu za-pazi svetlo rdečico in ji oči zažare. Vesela -je tedaj, da je šel z iijinu. Toda Kurt in Iiijja jezno stojita poleg, ko avtomobil odpelje. Kurt se huduje. 'Iter mu ni prišlo na misel, da bi si izgovoril zadnjega prostora v avtomobilu. Ing-n pa je bila nejevoljna, da se je Gunnar, ki ga je že smatrala za svojo lastnino, odpeljal z učiteljico. Mod njima je opazila marsikateri pogled, ki se ji je zdel sumljiv. Sicer ji njena oholost m dovoljevala, da bi bila ljubosumna ua učiteljico, pa vendar .le bila ljulbqaainnost. ki se je je oprijela. Zato sklene, da bo zgrabila za celoto. Gunnar je moral spoznati, dra iina pri njej lepo priložnost in se potem prav gotovo ne bo več brigal za malo učiteljico, p* če je še tako lopa. Ž njo se pač ni JtJOgia primerjati, četudi jc bila zelo mlada in najmanj deset let mlajša od nje. In možje ne znajo računati. Torej — iie več dolgo odlagati. To zapoved »i da sama. Medtem ko vozi avtomobil s štirimi veselimi odraslimi in ravno tako dvema veselima otrokoma ob Beni. premišljuje Jug* kako bi mogla Gunnarja najhitrejše pripraviti do teai da bi jo prosil aa njeno roko. * (Dalje prihodnjič.) je stal ob cesti. To cesto so zaprli na ta način, da so postavili velik kmečki voz preko nje. Kaznjenca, ki sta prihežela po cesti, sta poskusila utreti si 1 Hit med to oviro in obcestnimi dre-ve-i. Zaletela sta se z všo silo v iiefco drevo. Prcdno so pri Šli >rožniki. saa bežala nepoškodo. Vana iz ra-zbitega avta in stekla vsak v svojo smer. Bassou je izginil v bližnjem gozdu. Sabatier j«- pritekel na neko kmečko dvorišče, kjer je odkril drugo kolo, s kat< rim je zdirjal naprej. To kolo je bilo last nekega policijskega uradnika. Medtenl je prejel predsednik albijskega letalskega khha tiporočilo o begu obeh zločincev. Takoj pripravi! svoje s)>ort-no letalo in ju je začel zasledovati. Njegovo letalo se je pojavilo baš v trenutku, ko je avto z obema razbojnikoma treščil v drevo in letalec je ipotern videl, kako j^ eden izmed obeh izginil v gozdu, drugi pa se je polastil kolesa. Te«ra je zasledoval. Zločinec sprva ni opazil, da leti športno lotalo za njim. Šele ko se je opustilo nižje in je pilot oddal nanj dva strela, jo skočil s (kolesa In stekel preko polj proti gozdu. Tam je letalcu izginil izpred oči Ta gozd je orožništvo hitro ob. ikolilo in ker ni verjetno, da sta zločinca v/, njega že pobegnila. upajo, da ju bodo kmalu prijeli. Slri>Uwti »li-(li> \ iirji-v /a prisrijctire iit ohiskovalie HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOTD "Naši Kraji" VSAK bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino iu jim razkazal lepote ~ vo jc rojstne dežele. Seveda, ta -rečna priložnost ni vsakemu dana, pač lukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bij gin jen. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku. tiskane 11a do ber papir in samo ua eni strani, v velikosti r, \ 71L- in če v. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane sanro ■naroČite pm: Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 Whs f 18th ST., NEW YORK 11 aprila : i , . Ku ropu v liri'Uii'U IU. upril;! : IJi x v Ouiia 'Z*,. A 1'riJa : I^jfjivcltf %• Havre Acjuilania v Chebourg 11*. aprila : Itri>nii*u v Bri-iucu Kuma v Lietiim -7. aprila: Slury v ('lit'rbourt: IIv ilt* Kratice v Uarri! :;o. aprila: I*:iris v IInvr»-O■oli* ill Savoin v i»i-u«>a i " — maja : K11 ropu v llrrUK-ii 4. maja : \i>i mami i v \. w York li. tn:i ja : VuN-aiiia llovrr I In ail'iJ v Trit 10. maja : I'ri'tiD'ii v Urrmi-ii 11. maju : (jiiii-ii Alary v t'livrbour^ Ilulisn v Hamburg I'J. »nuja : »'liamplaitt v llavr«* 1 I. 111:1 ju : K»*\ v (>11.011 iS. maja : . .\ormamlic v llavn* Ktirnpu v Lirriui'u 21. tiiaja: Suturuiu -."». maja : l/mi-ii Murv Trst v Oli»T»H>lirg . maja : l.uuf.v cl to Uri-iiD-u v v 11 ti 1 r»» 1'rriiii'ii mu ju : Colli«- iti Sa\uin % (ivuoH 1. junija : .\r\v Ve r k v .%*|iiitaiiia v Noriuuinl it* 1 llmulMirK (.'hiTiKiur^ l.ai ru juniju : Kil ropu v 1'miii'U 14. junija : li h t . juinja : lie tie- I ramt v II a v rt S. juniju : (Juti-u iturv v L"lu*rl>«urg llansa v Uuuiburg 11. junija: Hex v Ueuoa I 'liitulius v ISreaien diaiupluin v lluvre 10. juniju : Nortuuiuli«' v Iluvrv Aquitania v Cherbourg liri'un.'ii v Ilri'iiieii IS. junija: .Normau«lit' v llavn; ..llrviuvu v lirviut-n IS. junija : Conte di Savuia v Ouua Aquiljuia v Cbcrliourt; 21. junija : l^ifayetle v LI ti vre Huropa v Bremen 22. juuija : l^iuon Murv t Cherbourg lie dc France v Llurrt 25. juuija : Vulciiuia v Trst « 29. juuija: New York t Uaiuburg Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen ▼ Bremen Cluiuiplain r Havre ltex r (ivDM