SL 30. V Gorici, 25. edaj 3QE „Soia" izhaja vsak petek in velja popoitiprejeraana n\\ v ftoriri im !\tm poiiljin*: V»s leto . . . . f. 4. Pol let* ...... 2. 6«tvrt leta . . "'. . ,.1 Pri owunilib fu tako tudi pri ,,yu atomic**" *e pktduje *a na»adno tritstop no vrato: 8 kr. i* ae uska 1 kiat 7 „ „ » .. 2 ,. « „ ,. ,r „ 3 ,. ZaveL» ftrk«* po proaioni SOCA Po^im.'ziio Stcvilke ae dobivajb pe s kr. »• titlmiomiirnh na Slereni trgu in v Nttnski ulici. Uopisi naj bo ponttjajo vrodni&tvu* naroilniim pa opravniku „8oCeu, ft. g Amlreju Tabaj-u Via Canonic* N, S r St. Roku v Gorici. ftokopjsi se no vr*l5ajo; Jopisi naj so blagovoljno fraiikujejo, — DoUvcevi in drugim ntnr(*iuotiifoi ie naroliiiui K«i4«, ako «« oglatie pri opravnifttvu. Nemfrki ljudski uSitelji nasproti avstrijskim skofom. Sestavljnje vspored prcdmetov, ki se imajo obravnavati pri glavnera shodu vseh nemiko-avstrijskih utitclj skill drustev dne 7. in 8. av-gusta t. 1, v Zatecu (Saaz), sklenil jc centralni odbor nemSko-avstrijske u&teljske zadruge pred-loziti obcnemtt zboru sledeco rcsolucijo, da jo potrdi: „Nem§ko-avstrijska uciteljska zadruga, va* rovaje svojo strokovnjaiko stnli.sce, izreka se v imenu vseh neroikih ttclteljev v Avstriji proti terjatvi §kofov, katcro so v imenu vseh avstri-jskih ikofov objavili v seji §olske komisije go-sposke zbornice drzavncga zbora dne 12. raarea 1890, da se vpeljejo spreraombe na ljudski Soli. U&teijK kot zvedenci, trdijo da » tin), da so v Av.ntriji pritnorani vsl otroci iolo obiskovati, se ne krati nobenemu po osnovnih ustavnih driav-utb pastavah zagotovljena verska prostost in svoboda vesti, bodisi katerega koli verospozna-vnnja, tore] tudi katoliftftnu ne. Otroci, ki so dolzni iolo obiskavati, poucujcjo se v sedajnih javuih ljudskih Solah ne Ie stmo v vednostih in roetiostih, ki so potrebne za 5asno ftvtjenje, temveu vzgojujejo se tixdi po versko-nravskih naCelih, kar jih vsposoblja, da dosezejo svoj easni in vecai naraen. Ba je to res, ne more zanikati nobeden, kedor opazuje brez predsod-kov zmoter veljavnih Solskih postav, uredstvo solskega uadzorovanja in delovanje ucit^ijev na sedanji ljudski Soli. Iz tega staliSfia, ne odsto-pivli za pitieo od vodila osnovne drzavne §ol- LISTEK. trtice o popotovanji w s\\ ieiele. (Dalje). Fan Aratrijcera tako dobro de, ako je Iz o-bilnih darov eesurske rodovioo cerkev tim veli6*st-nejo postala. Patrijoticea Avstrijec obrac* s ardnim veseljem oci na vehkaaske sreberae avetiln'ke. kakor Ittdr, ako obi In e cerkreae obleko cerkev kiu&yo, ki ao zaznaniDJaoa z dvoorlam in p* z grbom naaih ce* sarjer &d Karola VI. in M. Ter^tije sera do nalega aedaj vladajoSega premilostljivega cesarji P. Joiefa. Y tej cerkvi vidia malo angelsko kapelo. V tej ka-peK ata dta altarja; by. Joakimu is a?. Aai poave-Ci'aii. Tre^i je r.uciangela Gabrijela. Prelepe avetil-nice m t tej kapeii, med temi je tudi «doa prav lep» in draga, katero je prepoboiai grof Chambord darovaU Te aveiilnice ra?^Tetljujejo avetiace in ob eneia ?bod v dve atop»ji oilej leledo jamo „Oxaa-nwja*. Kad aiestleem B02nanenjaM je pre6adea altar % lepira obokom, Dad katerim atoje skrivnostne beaede: »Et verbum cara factum eat-. Na tem altarja sua bil tako sreSen at. ratio ptti. To dobroto ¦em doHan Avstrijaki Diaastijit ktero m v Orientu sptoh neizrcceno diata in vsled tega tudi vsakega aYhUijekega dr^avljana. Poleg velik. altarja je vhod v oddelek stano-vanja, kjer sta sir. ,To2et in mladi Jezus bivaliace iu preno6iS5e imela. V tem delu je todi altar sv, Jo-iefa iu na thk betes beaede; „Et erat eabditus illis." ske postave dne 14. maja 1809, stavi nemsko-avstrijska uaitcljska zadruga terjatvi avstrijskih Skofov to le protiterjatev: 1. Potrebe sedajne dobe in dr^avna korlst tirjate interkonfesionalno jednotno Solo, v kateri naj se podudujejo in vzgojujejo otroci skupno ne glede na verospozna?aujc posameznih. 2. Ysled tega in na podlagi in v zmislu osnovne ustanie drzavne postave namestijo se laliko kot uditelji na vsaki ljudski ioli osebe kateregakoli verospozuavanja, samo da doka^ejo, da so zato vsposobljene, kakor to dr?,avna po-btava zaliteva, 3. Pravico ufiitelje na javnih ljudskih io-lah namestiti ima edino le drlavna vlada v bo-glasji onih, ki iolo vzdriujejo, Ne sme so ni-kakor dopustiti, da bi se kaka druga oblastnija v to vtikala. 4. Na javnih ljudskih solah naj poiKiuje veronauk postavljeni uditelj dofcifinega verospoz-navanja. Svetni ucitolji bi se smeli le kot po-mocni u6ite!ji veronanka svojega verospozna-vanja vporabiti; razurne se, da le tisti, ki do-kalejo, kakor postava zahteva, da so vsposob-Ijeni za nSltelje veronanka. Podudevanje v vseh drugih predmcteh je neodvisno od verospozna-vanja ucencev. Vmevno je pa samo ob sebi, da se ima pri poducuv;injii kolikor toliko ozirati tudi na veruspoznavanje pozamesnih ufiencev in vse izkljuiSiti in odstraniti, kar bi znalo verski cut pozamesnega zaliti in kar bi se ne vjemalo se spo§tovaujem, dol^nemu vsakcmu verospo^na-vanju. 5. Javne ljudske §oie in odgojevali§6a ljud- skih utfiteljev nadzoruje edino le driavna o-blnstnija." Posel, da to rcsolucijo pojasni in utemelji pri glavnem shodu nemSko-avstrijskih uciteljskih druitev, poverili so profesorju Tomberger-u v Novem Mestu pri Dunaji. Avstrijski knezoikofi in fikofl to v iiodavno razglalenem skupnem pastirskom listu razjamill, zakaj da zahtevajo katoIISkc Solo za katoliSke otroke, na katorih nr#j podufiujejo edino le ka-toliiko vzgojeni ufiitelji, Ta izjava potegnila jh zidom iu njih BumiSljcnikom-liberalccm krinko z obraza. Zato slepljo sodaj So bolj kot poproj v svojih brezverskih noviiiah labkovrno 6itatclje, da novodobna Sola no izpodkopava veto, Nave-dena resolucija ufiitoljov, ki je le posnetik li-dovsko*liberalnih tirjatev, kakor jib kazojo dan na dan njihovi tisti, ne zdi se na prvi pogled nevarna vcrsko-nravaki vzgoji. Kdor jo pa bolj piuljivo bere, spoznal bo, da u6iteljl tirjajo: 1. Popolnoma brezversko Solo, v koterej naj postanejo otroci mla6ni in neraarni za ver-ske dol^nostl. 2. Otroke naj podufiuje in nadzorujc vsak, da je le zato sposoben, Nekatcre menda 5o vedno pede, da je bil ncki Jidovski uCitelj na Dunaji posvarjen, kerje, nadzorovaje v katoliskt cerkvi otroke, s hrbtom proti aiiarju obrojen, mod povzdigovanjem zijale po cerkvi pasel. 3. Cerkveni predstojnik katoliSke obfrne ne sme. oporekati name^euju u^itelja, ako bi bil se tako nemoralen in slabega vedenja; so Da je bila leta 1291. od tarn preaeiena v Ters.it in potem v Loroto pri Ankoui na Li&kera, to se je takrat godilo gtede na gnusobo mohame-daneko, da je Bog drugo mesto eveti M. hisi odlo6il kjer bi neobrojno Ijadi z milostmi obdaroval. Najstareje znamcnje sta dva stebra iz kamoa (granit) od 6aaov sv. Helene, ki ju prva cerkev aezi-dati daia, ter tako Ziigotovila meetD, kjer sta Marija in nadingel Gubiijul atala, ko je ta sv. ozoaailo prinesel. Morda 5 mi.nut od til obiSceS teaarnico sv. Jo-2efa, aedaj cerkvica. Dalje obiadea grako zedinjono cerkev, kjer je poprej sinagoga bila, v katero je Jezus 6estokret v soboto zahajal. Tako najdcS starodavno cerkev nezcdinjeaih grikih krisfeijaaov. Spod te cerkvo hm& vode, ktero vodujak Marije imcnujojo, ki jc odtui izvirelc v Na-zaretu. — Zapustiti je tn-ba tako lep in zauimiv kraj, kraj svetih skrivnosti ter duljo proti Joruzalerau se po-raikati, Po 2% urah hoda iz Nazareta, po precej dobri poti dospemo k nekemu kastelu (trdnjavi), kateregi so v casu krizarakib vojak Totnplarji napravili. Mu reCejo et Fulch t. j. Bcbji grad. Od tu zopet malo uro pridemo k podno^ju goro Djebel Dahi (mall.Her-moo S50m.). Skoraj na gori je slonelo mesto Najra, od kterega ti je gotovo iz sv. Evang. znano, da je G. Jezus po poti proti mestu gredfe, sreSai spremstvo z merliCem, ki je bil etlini sin matere vdove. Jezus vkaie nosadam vstaviti se, ter mrtvega na tla polo-iiti, in on reCe; Miadeuic" vstaul Dal gi je oiateii. Pot po kteri je Jezus hotel srccati in vzbuditi mer-tvoga mladeuiCa, ki je bil Bogu in ljudem priljubljen, je zginila, od mesta je komej kak oatanek debelih kamaov. V razvalinah najdei nekako stanovanjo, po* dobno hrtovitiovc, kjer prerevoo biva turSka druiina, skoraj tik lepe, Se precej velike cerkve, katero so 1. 1881. oo. FranCiskani sezidali. Zopet razvidno kam stavijo vbogi sinovi sv. Franiiska tiate miloS5ioe, ki 89 berejo posebno na veliki petek s prisiovom za bozji grob. Za dobrotnike se vsake 3 mesece ena sv. masa bere: Se ve Fran&skani pridejo tje iz Nazareta 5 ur hoda. Osupnil nas je na isti poti^ Skelet Dromedarja, ki je neki tam cerknii; byene in Sakali so ga do go-lih kosti pojedli ter tam pustili. 6ez 4 metre viroko pot zagraddje ikclcttako, da je bilo komaj luOgoCe naprej. Cerkvenik omenjeoe oeikve na mestu kjer jeg. Jezus mladenca k zivljonju obudil, jo tut k one druiine. Oa.varje, snaii, odpira in zapira cerkev. Ima cprkvene kljuce, je nekako sluiabnik cerkveni, dasi itima ne krsta, ne red a (vratarstva). Tako se naj dobrotljivi Bog da sluiiti od kterega koli. O dezela, ti v vefi ozirih rodovitna. Kristus je najprvo tam nebeski blagor vaojil, da bi gi Ijudje gledaii in vilvali. Ko se po vodovitai placjavi oziras, ki se preoej zunaj Nazareta na enej strani pioti Hermoni vleSe, dsloraa le sem ter tje z Sitom obsejani, veSiaa pa ka2e tr-nje in osat, pa tako mogofino se vzdiga in na kvisko dviga iz tako rodovitne zemlje, da se vefikrat, posebno kjet se pot nekoliko zakrivi, ne vidi no kouja ne kojnika. Pri tej prifii sem se mislil; tu bi pristo-jali na5i Standor^nje, Rupanci, Mirenei, Vertojbanoi, in tudi Prvaekovoi, Dorabor^snje io v*i kmetje, p- SmSm tut** o^rtrrr /*- l*H :*H ye da bi name§cenega tadi posvariti ne smel, ker tak ufiitejj bi ga pozneje Se ne pozdravil ved,' razun fcadar K gi'tjajaeSnost otrok spom-nila, kako da se ima vesti olikani clovek. 4. V Solcb, kjer katoliSkemu dahftRML-ti mogoce pouveevaii vcronauka, sraeli bi vsposobljeni tifiitelji poucevati veronaok verespoznavanja, n. pr. protestantovski, A niski ati celo zidovski veronaok. Iz ff^bnejs ozir* pa se una opustiti in odstnunj^iri pa-dncevanji vte, kar bi xnalo ialiti Wski feot pozamesnega ucenca. Zaradi jednega fid* ? raa-reda odstmniti se mora podoba kriiaaaga Izto-licarja, zaradi jednega protestanta ne smc se moliti „angeljevo ce&enje*. In vse to tirjajo ntitelji oa podlagi osnovne ustavno-drzavne iolsie postave doe 14. maja 1869. Avitrijski Skoa pa, akuravno »d 8oga postavljeoi, da pazijo na njim izro&no iredo, ne smeli bi opozoriti na preteco nevarnost, mo-rati bi ie prekrivati vse ze provzroceno zlo. Da pa niso nemSko-avstrijski ufcitelji osara-Ijeni nasprotniki versa* sole svcdodi nam svo-jedobna strastna agitata nekaterih slo-venskih uftteljev proti podpisovanji za Lichten-steinov solski predlog^ki je nameraval to, kar sedaj ikon* zahtevajo v svoji izjavi. „Pro Fattfe* rsqra&ena. #e v zadnjem nnSem listu omenilt smo na kratko razloge, zakaj da je vlada druStvo „?ro Patria" razpustila. Odrebda si. ministerstva za notronje zadeve, se katero je drustvo razpuSce-no, slove; Nepolitieno druStvo „Pro PatriaB, katero laziirja svoje delovanje po svojih podruznicah po Tirolskem, Primorskem in Dalmaciji, je pri svojem obcnem zbora v Tridentu, dne 29. ju-nija t. 1. na predlog cJana Dr. Karola Dordija jednoglasno in pri obcnem odobruvanjn sklenilo, da se izrece soglasje in najsrcacjse cestitke Rimskemu druitvn Dante Allighieri, kakor tudi njega predsedniku Bonghijn. Ker je natoricno, da postopa Rimsko drustvo ,Dante Alligbieri" avstro-ogerskej monar-biji nasprotno In ker se da iz raznih pojavov — katere se more poizvedeti iz italijanskih li-stov — posneti, da so napori tega droitva naper-jeni direktno proti avstrijskema drzavnemu in-teresa, je torej drastvo „Pro Patria" po svojem gori omenjenem sklepo pokazalo, da goji poleg ritke okolice. La sejsti ali saditi bi jim bilo treba in raslo bi jim vaega ko bi le gledali. Samp bojim se, da jim das predolg ne bil zarad premalo dala. Za ziveti bi jim ne zmanjkalo; vedno bi jim ostajalo. Zapravljati bi jim ne bilo prilozoosti, zapiti in zai-grati tadi bi jim ne bilo mogoee, ker tarn ni hotela (goatilnc), ne krdme, ae kavarne. Tadi vino bi zlo pogreSali; trto bi si uiorali komaj naaaditi. Pa ko bi rodila in most presiadki jim ponudila, bi je morda preobilno srkali in bi jib sladka in mocna tekodina preveckrat, kot nekdaj Noeta pod klop zamabnila. Tedaj imeli bi v onih krajeh prevefi dobregt in rav-no sato bi se hudo pokvarili in bolj in bolj pa do-brega Boga posabili. Vnled tega dasi vain moram ti-ate kcaje stluo hvaliti, vam hoLem vender raj aveto-vati: tarn ali tu bodite, kamer vis je previdnost bozja poloiila. Obdelojte zemljo, molite, bojju zapovedi spolnnjte, svoje otroke t strahu boijem odgfjujte. Vi delajte, aejajte, orajte, kopajte, Bog vam bode postal dezja in solnca v dotitnem 6;ibu, na tistem kraja zemlje, kamor vas je polozil. Zemlja je tarn res taka, da kakor si. pismo pov6, ae tarn mad in mleko eedi; pa tadi koliko krvi se je tamkaj prelilo I (dlagi §. 24 postave dne 25. noveuobiM 136? Uri. zak. zauka-zati razpuScsnje drnStvu «Pro Patria". Pri razpuscenji drustva je vlada postopala jako prizanesljivo. 01 r dba si. ministerstva no-trajnih zadev due 10. t, m. zvrsiiu jo st. na-mestniStvo se le po d^koncanem solskem letu iz vsmiljenja do nedolzmh otrok, ki so obisko-vali Sole, katere vzdrzuje drnS&vo. Da bi bila vlada razpustila droSrvo precej p- obenemu zbora v Tridentu, zapreti bi bila morala tndi vse od druitva vzdr2ane Sole med snlskira le-tom, in tako bi bili otroci zgubili jeden celi te-5aj, ako ne morda celo leto solskega poduka. Y pravilih razpttecenega druStva oznaC* ni smoter je Solski in sicer, da skrbi drnStvo za poduk solske mladine v maternem (italijanskero) jeziku ondi, kjer je prebivalstvo meSano. Kako da je drustvo svoj smoter spolnovalo, nam je vsem §e predobro v spominu. Itatijanom pad ni bilo treba brau'ti svojih narodnih pravic, ker jih jim nobedem ni kratil, — Namen dru§tva bil je ra/naroditi Siovane na Primorskem in Nemce na Tirolskem. Zvabiii so v svoje Sole, posebno pa v otrosko vrte, kolikor so le mogli otroke druge narodnosti z obljubarai, darili inj. Da so jih veL vdobili, dajali so nekaterim hrano in obleko, — vse to nikakor ne.iz Slovekoljubja, tern-ve6, da bi bolj in bolj sirili svoj vpliv in pri-pravili prebivalce godnc za reseno Italijo. Italijo niso zdruiile vojskne zmage. Sku-iali so sieer se prekudjami v 1. 1830-48, a spodletelo jim je. Gojiti so za^eli narodnostno idejo v solah povsod po istein n ace In; kolovodje so bill med seboj porazumtjeni in v tesni zvezL Ko se jim je iozdev&lot da je prisef vgodni 6as, raztrobili so po eeli Italijl: adan reSitve je napoell*, in edna pokrajina za drngo se je zdrozila. Ostalo je pa Se nekoliko Lahov ua avstrijskem, ki bivajo na Tirolskem, Primorskem in v Dalmaciji pomesani se Slovani oziroma z Nemci. Ker teh pokrajin ne morejo celoma ita-lijaoske proglasiti ter jih z Italijo zdruziit, po-sluzili so se sredstva, ki sieer polagoma ali vender gotovo pripelje do cilja. Vstanovijo dru-dtvo pod krtnko nedolzaih Solskih naui-nov v aobrambo italijanske a a rodnost i^, v resnici pa, da zatira Siovane iu Nemce, da odtuji otroke maternemu jeziku, onim italijanske narodnosti pa vzbudi nevgasljivo pozeljenje po zdrazenji z Italijo. Vender tnkaj naznacena pot nvidela se jim je prepocasna, zato je drustvo vporabljalo Sol-ski zmotor le kot zagrinjalo, za katerem je go-jilo politicne protiavstrijske tendence. V tmenu druStva „Pro Patria". prirejali so vcselice v do-brodejne namene, pri katerih sc si vrsile vsako-vrstne demonstracije. Dru^ili so se z nai bolj zagriznjenimi irredentovci v Italijl, ki nepre-stano hnjskajo proti Avstriji. Postali so bili ie tako oholi, da svojih zlobuili namenov kar ve6 prekrivali niso. 06itno so ie kazali, da „ Patria" (domovina) jim ni ve5 Avstrija marvec Italija, da ne pripoznajo vec ceno-rumeno zastavo kot drzavno, ampak belo-rudedo-zeleno. Ker vlada ni precej po obgnem zboru v Tridentu proti dru-I §tvn postopala, so ze bili gotovi, da jim spre-gleda tndi te demoustracije. Vlada pa je ko-neduo vender pokazaia, da ue trpt, da kateri-ko|; d/uStvp ikili tet irno-rnmene &vstrijske mejnike, bodisi proti severju ali proti jngu. Bil je pa tudi sfcrajni cas zato. V, Dopisi. V 6«riCi, dne 23. julija. (Izv. dop.) Z^dnja vNova S^atf objavila je sledeco: Z Dnnaja smo dobiliT zadnjem trenotjw prod •klepom lisU od jako verodostojue strani naslednje veselo aporodiio: „Petieije vseh slovenski* iupanstev in Sapnib tiradovt katere so »e skle.iile in na priatojno meato cdpotlaie po uoatrndnem detirauju „K ft t oI i iko-p »111 i 6 n o ft \ t a 1 ii i c e" ˇ 6*»povanu, imeln bo-do «* zdaj vsaj dcloma povoljoit uspeh, kajti uplivni krori ao adaj precej pri volji ustreii opravioenim ie-lyAtn Hlovenskega nu»la. S prihddnjim 8riakim Ietom ae bodo skoraj untov 1 vsaj uekateri predmeti pwu-6evali v maternem j«/iku. Slav* vrll oitalnici v 6e-povanu, Elava naSim zavednm '2upansUom in zupniM uradum!" — Bog daj, da bi so ta vest tudi izvrSila, da napoLtjo tudi itafiej gimttuzijski mladini in narodu boljai dneri!" Nam aicer ni znano, kako zveze ima N. S. v merodajnib krogih ua Duuaju, vender pa menimo, da se resnici bolj bliiamo, ako irdiuio, da je 00a na* vedeno veat zajeta iz btiinjega vira v Gorici, ker nam je znauo, da jo dose! dotidoi roinidtereki razglat giraoazijskemu vodstvu ie konee meaeca jun'ja, in da jo bil objuvljen gg. profesorjem % dostavkom, da ima rec ostati tajna. No, sedaj se ie pokazalo, koli-ko casa so tl*ticnik» tajnoat varovali. Ce bi se bila stvar objektivno objavila, ne bi mi nil opatiti imeli, ali ker se z:\sluge za doaego vsaj zacotka vpoljauja nnrodnih parabdk na gori&ki giinuaziji pripitiujejo iz-kljucljivo to pcticijiim sbvenskib iupaustev in iupnih uradov, ki so bilo sklenjene in odposlane rvsted pri* /adevauja ^katoliake-politi^io citalnico v (jepovaou14 nam se vidi pctn bnn ntvar nekaj pojaaniti. N. S. se bogjtovo le upaminjala, daje letos v •lobi razpiavi* drzavnega proru6una v driiivuctn zbu-iu ocital* nan»'!nu dii.ivn@i»ti posliuiou, zakaj ne in-terpelttje uaucuoga ininistia, da spolni obljubo njemu storjfno — kakor je trdil pri voiilnem shodu V Bi-henbergu dne 25. avguata 1839 — vpeljati z solskeot letom 1890 slovonske p:iralelko na GortSki gimnaziji. No cedaj, ko je uuucoi minister 2saLei spolno* vatt naietnu dizavnemu poalancu dano obljubo, no pripi«uje N. S. tenia postanca nikakfh zsslug, ampak oua pripisuje vse zaslugo le zgoraj uavednim peticijam, in so noce spominjafi peticij, ki m bile odposlane io preje od politiSkeg'. drnitva nSloga14 in celo od dez. zbora goriskega, ic tndi ne resolucij, ki so se spre-jemate po ptedlogn iatega naSega dr2avnega pouhmca leto za letom v drSavoem zbora. To je r*vnr» raetoda N. Sv da zatajuje vsako delovanje nasega ds2%vnegi poslauca, njebove govore in pridobitvo, ker so jej njegove zasluge za gnaotni in dnievni bUgor nas-ga naroda le tin v. peto, in o njem le tedaj kako b«sedico 6rhoe, ako ga hoco dre-gati, draziti, grajati in ma kaj o&tati, ne glede na to, ali je graja opravi6«na ali ne, ravnaje be po na-coin ncalamniare audacter, semper aliquid ha.ercttt. _______ W. f2 TrSta 20. julija. V Trstu imamo, kakor znano, samo 5 farnth cerkva. Narbolj obsirna je fara Novega Sv. Antona. Pod to faro spada po zadnjem tjudaki'm Steviljeuja 43.551 prebivaloev. Da bi se ve-likim nepreHkom ˇ okom prislo, nameravali so ze damo se/idatt v okrozjn te fare, ki nima nobene po* dtuzoice, §e eno prostorno cerkev ter preobsirno faro v dve fari razdeliti. Kedor je pa imel kedaj se zi* danjem nove cerkve \sa\ opraviti, ta ve koliko zaprek da treba prewagati, preden se postavi vo-gelni kaineu. Oprivicono je torej ve^elje ob6i-narjev o taki priliki, in sv. cerkev aami vabi veini-ke, da se tegi dneva veaelijo, ko vogelni kamen gin-Ijivimi obredi slovesno blagoslovlja. Tudi v Trstu za novo cerkev v Bocolu premi-gati je bilo treba siloib zaprek, to temrec, kerv pod* jerje niso podpiraii zato v prvi vnti poklican;. Se le, ko je blagi goapod De Seppi velikodusno daroval zem(jiS5e, na katerem bi se nova cerk>»v zidala, sesta-vil se je stavbeoi odsek, kateremu je nacelnik baron Alber zU GEanataten iu podpre hedatka: baron Toni-celii in vitez zi. Machtig. Stavbeoi odsek dal je na-praviti nacrt novt velidastni cerkvi in prevdarek stroS-koT. Nabirati so se zaceli proatovoljni darovi in nev-raornemu delovanja stavboega odsoka zahvaliti se imamo, da smo vceraj dne 19. t. in. obhajalt redko cerkveno slovesnost: blagosiovljenje v o go 1-nega kamua novi eerkvi vRoooluna cast sr. Vincenoiju Pavlanskemu. Ze na predveder, v petek, bila je cela okolioa okrasena. Posebno prebivalci v ulicah Sette Fontane, Media, Maazoni okraaili so svoje biSe se zattavami ' Mnnii, / in rolaji. Ka vcder bite so vse oudotne ulico razsvi-tljene io praznicn© obleceao Ijuduf > so je km- v pro-cesijah po njih sprehajalo. Vceraj jntro dopnlnili so okraSeoje ulic, po kterih jo vrelo ze dolgo pied do-locemin dasom vo6 tisoc Ijudi proti prostoiu, kier se je imela vrSiti slovesnost. Prostor je bil vus okraien, poseboo oni, kjer bo stal g!avoi oltar. Na tern mostu Sostavili so provizoriceu loseni oltar pod bild*k:nom. iiol oltarja postavljeue so bile naj bolj kraaoe ek-soticne cvetice. na obeb straneh pa klopi za zaatop-nike raznih gosposk. Ob dolocent uri zberejo so: dvorni Bvetovaloc litez 21, Reya, kot zsstopnik c.kr. luraestnika, G. M. baron Komers, pristanski poveljnik Sermey v sprem-•tru nekaterib vigjih uradnikov, namestniSki svetova-loo il. Krekich, podpredsednik municipija dr. Dora-pieri kot zastopnik zupana, d oka tori mostni svetovaloi, vodja magistrate Oandosio, nekateri udje kuptiiske zbor-nice, vsi clani stavbnega odseka, uekiteri uradniki ar* strijtkO'Qgerskega Lloyd-a, rastopoiki vseh bratovscin in katoliikih druitev so zastavami, in nestevilno od-lienih gosp» frr«,ceiju novo cerkve nisprcti je zavod Alber-tinum. Tu s-o so zbrali: mil. skof 11 r. Glavina, korarji stoloe cerkve, veliko drugib svotnib duhovnikov in nekateri 00. kapucini. V lepera sprevodu poda se od tu duhovttina na prostor, dolofcn za novo ocrkev. Mil. skof v pontifik&lui opravi blagoalovi narprej leseni krii. ki ostana na mestu, doklor se zidanje no zvr&i, v snamnje, da je zanaprej ta proator sreti kraj. Pri olUrju pa episteltki strani blagoslovi na to vog<«ljni kamen, potein ko je vlozil v votliuo na porgamontu pisaao sporocitev novo cerkve in po nekoliko kova-oega denara, ki je sedaj v rabi. Ko so plosCo, se katero so votlino zaprli, rfdelali, so na6elniki raznili uradov po trikrat se urebroo fctadvico nanjo potrkali in vo-geloi kamen so vloiili na doloceno inesto. Mod tern svirala je vojaska godba oisarsko peBem. Na to odmoli duhovfiCina litanije vseh svetnikov in gre v sprevodu okolj; mil. skof fcropi z bingo-slorljfno vodo prostor za temeljnt zid. K sklepu ud* eluzi sv, maii, med katero jo godba svirala coikvene mot.idije, kotiee mi§e pa ponovi cesarrtko peacm in duhoviohia vrne *» v Albertinutn. S titn bila jo do* kouCauti coikveua slovosnost, G, e. kr. uameitnik pisal jc Htavbenomu odse-k'i, da obzaiuje, da se slavnostt no inoro vdclcziti, in zag.)tf)Ylj,i, da bode podp.rsl vsestransko to delo. Mil Skof je blagosltivljenje vogeljncga kainna za So* wto faioo corker v Trstn telogcaficto v Rim uaz.iu-nil. OJ^ovor stove: sv. Oce podebijc Id igovoljno »a-profteni apo<«totjikt blngostor uloiu 8t.ivb(Miog.i odn-ka in v^om, kate.i bodo z milodud pripomogli, da so dozida cerker na cast sv. Yinceociju Favlanskenui. Politidni razgled. Due 31. t. m. bode v Istu na Gorenjem Avstrijskem poroka Xjeg. cesar»=ke Visokosti nadvojvode Frona Salvatorja z Xje cesarsko Visokostjo nadvojvodinjo Marijo Valerijo, bCerjo na§ega cesarja. Skof v Ltnuu, dr. Doppelbauer, kateri ju bo peroral, izdal jc prelepi pastirski list, v katerem naro^a, da se irna povadom toga veselega dogodka opraviti po vsej skotiji slovesna sv. masa se zahvalao pesmijo: „Te Deum lau-damusu. Povdarja v listu posebno to, da vsi lojalni avstrijski narodi vescie sc presreno slavnosti v cesarskej obitelji nasej in prosijo Bodega blagoslova visokima novopurouencama. Drzavni zbor snide se koncem okto-bra, ker mora poprej dolenje avstrijski dezelni zbor, ki se sklice v zacetku oktobra, resiti uovi Dunajski obcinskt pravilntk. Drzavni zbor toroj tudi letos nc bo itnel dasa, da bi resil pravo-Lasno budget in zopet bode treba provizoiija. Dr. Rieger. Olomuski list al'ozora je za-dnje tednc dosledno napadai dr. liiegra zaradi 6esko-nem§ke sprave. Te dni je dr. Rieger imc-iiovanemu hstu poslal pismo, v katerem pise med drugim: BVest moja jc irirna} ce ne prej, po smrti me bodo pravicno sodili. Xamen je, da bi vsi dosedanji voditelji ceskega naroda odstopili. Alt pa se bode naroda bolje godilo brez orga-nizacije, brez voditeljev ? AH ne prica zgodovina o slabih nasledkih siovanske neslogePAH se tie zbirajo slabejsi okolu mo(nej§ih? Ne govorino na svojo korist — star sem ^e 72 let iu mjslim stopiti s politicnega torisea — a nesrefia bi bila, ko bi bil na§ aarod brez organtzacije, brez voditeljev. Ce je bilo na§e vodstvo slabo in ic so se zgodile uapake, kriv je narod saw, njegoya je nesrefia, da si je izvolil take voditelje, ker boljsih ni imel, ali jih ui znal najti. Zakaj nima nas narod nckaj Napoleonov, Bismarckov in Ga-vourjev! Bog mi je prica, da bi nm jih privo-§6il, in nc tacih pritlikavcev, kakor smo mi. Vendar je nespametno goldinarjc tuetati skozi okno, dokler nimamo tisoCakov in niilijonov. In pri Vas na Moravskem je enaka. Praiak je bil vrl voditelj. tudi Srom je moder moz\ In te ta odstopijuli irnate \ei mo^, ki ga morejo nado-mestiti ? Popolnoma neresnicno pa je trditev, da nismo tit^esa dosegli. Celo.uajhujSi na§i nasprot-niki med Nemci priznavajo vscstranski nas na-predek.tt Nemei in s p r a v a. Izvolitcv Heinri-cliova v ddelni solski sovet je mot'no razburila 6eike Nemce. Bati so se.jeli, da se bode mej Cehi pokazal velik upor proti spravi, kakorsuo so dogovorili na Dunaji. Za spravo na podlagi jednakopravnosti, kakorSno zabtcvajo mnogi Cain, Nemci ne marajo. Jeli so zatorej pretiti, to se jeseni sprava ne doi^eno, da se ne vdeleze de^elne razstave v Pragi. Ukrepijo eclo, da saini prirede svojo razstavo v kakem nemskem mestu na Ce§kem, Cehi se tega pretenja ne bodo ustra-§ili. Ce se Nemci razstave ne udeleze, res de-lelna razstava ne bode kazala popolne sliko obrtnlje deSkega kraljestva, pa bode zaradi tega tern pomenljivejsa, ker se bode v njej jasno vi-dtl napredek naroda 6ewkega. — Listi paroCajo, da poslancc Hcinrich ni §e odlolil man-data za ceSki dezelni solski svet. Politiki je poslal pismo, v katerem pravi, da se nl nihdar klanjal poveljam nem§kega vodstva na CeSkem, ker ni iskal sebe, temv@6 koristi naroda. — U Pragc se porocu, da se ta teden snidejo zaupni niozjc ncmSke stranke, ki se bodo posvctovali o sedanjem pulozaju v (eskem taboru. /adezelnozborske volitvc^na Gorenjem Avstrijskem izdal jc osrednji volilni odbor konservativne stranke obsiren volilen o-klic, na katerem je nad 1000 podpisov. Tudi na Nizje Avstrijskem izdala je konservattvna stranka svoj oklic. V o 1 i t v e v o 1 i 1 n i h m o z na K o r o-skem vrsc sc ugodno: po najnovejsih poroLilih zmagala je narodna stranka v Vovbrah, Grebi-nji, Skocijanu in Rikarju. Nedeljski volilni skod v Klefiah pri Beljaku bil je sijajen. Navzocih je bilo nad 100 poscstnikov-volilcev. Volitev volilnih raoz za Prevalje prestavila se je pa v zadnjem tremutku na dan 4. avgusta, ko se je prvotno jmcla vrsiti 2e dne 23 julija. Tirolski nemski liberalci — hote&i potolaziti I tali jane — priSli so na 6udno idejo, da bi se poleg dezelnega zbora ustanovila tudi dva okrozna zbora. Toda Italijani niso za-dovoljni s takimi polovicarskimi naredbami, kajti zahtevajo vse ali pa nifi. Rim. Porocalo se je po listih o vo2nji sv. odeta ter razlagalo o njej tako in tako. V pojasnjetije tega dogodka pise riraski dopisnik MVaterlanduu mej drugim to-le:". . . Popolno neresnicno je porocilo, da ne gre ta pot po vatikanskem zemlji§6i. Kdor je bil od 1870. 1. v vatikanskih muzejth ali v slavnostuih razstava h, spominjal se bode, da se pride okoli cerkve sv. Petra najprej do vrat in skozi te na malo dvorisce, od koder grcdo vozovi skosi sasprotna vrata v papezevo palaCo. Pri zadnje imenovanih vratih strazijo Svicarji ter pazijo ob jednera tudi prva vrata, pri katerih ni nikake posebne strafe. Z zgoraj imenovanega dvoriSCa gr^ pot med vatikanskim obzidanim vrtom in mt-d pa-peievo pala6<», po katerem hodijo obiskovalci arbiva in muzejev. Na imenovano pot jc vsa-kemu dovoljeno stopiti, ccld vozovi in ko6ije se ustavljajo ob poti ter cakajo svojih gospodov. Vendar je pa ta pot iu imenovano dvorisce po-poina opravicena last sv. oSeta. Kajti cez uofi strazijo Svicarji tudi pri vnanjih vratih, pri katerih ni, kakor smo ie omenili, tez dan nikake posebne stra2e. Biizu teh vrat stoji v bregu pri papeSevem vrtu poslopje za kovanje dunarja. Skozi to poslopje peJje vhod v Vatikaq. Pri tern poslopji je italijanska strata oddaljena od Svicarske straze le kakih sto korakov, torej :lahko vse opa^a, kar se godi pri §vicars.kih straznikih. Poveljnik strati pri zadnje imeuova-nern poslopji pa ni castnik, kakor trdi BTri-bunaa, tetnvec priprost vojak in strata obstoji spioh ie iz treh nioz. Ko se je bila raznesla govorica o nameravani voinji is v. oceta, hitel je italijituski policijskt nadzornik k italijanski strazi, da bi bil poizvcdel, kaj in kako ter po-rocil brz viSjim oblastvom. Vojak, ki je stai tedaj na strati, je odgovoril na vpraSanje, da je prisel voz iz palace, v katerem ste sodeli dve osebi, in sicer ena v beli obleki, Videl je tudi presentujoco svicarsko strafe in pokleku-joco na kolcna, na kar jih je blagoslovil oni v beli obleki. Tu si je mislil; To utegne pa „il signer Papa" (sv. oce) biti; toda prej, ko si jc mogel dobro pomisliti, oddr6al je voz proti vrtu, in on ui mogel pravotfusno prezentovati, In kak hrup so zaguali na to itaiijamkl vladni listi, da jo sv, o5e „prestopll vatikaniko zom-ljis6e ter stopil na italijansko". Kje je pad vzrok temu ? Odgovor na to vprafianje je kra-tek: Italijanska vlada se ho6e polastiti fie vatikanskih muzejev. — Toki so ti ncnasitni, brez-vestni Luhoui. Vse bi radi dobili za svoj italijanski cevelj. Na severu in vzhodu silijo v Avstrijo, v svojem osredji pa do papcievega iroetja. Potnnili pa oaj bi, da krivicno blago nima teka. Bismarck iu Avstri ja. Bisinarckovo glasilo „Hamburger Nachrichton" jo nedavno objavilo clauek, ki nai fie bolj potrjujo ? vcfi-krat izrazenom prepricanju, da Avatrija le tlako dela Prusij. Clanek so glasi: „Ako ima trodr^avna zvoza namen, Rusijo odvrafiati od Avstrije, naloga je Nemfiijo kot prve drzave v zvezi, da vedno posredujc med Avstrijo in Rusijo. Da se to more z vspchom , zgoditi, mora Nem'iijasama vzdrzavatl prijatelj-! ske razmere z Rusijo; Rusiji sovrazna Ncm-cija ne bi nic opravi J a v Peterburgu. Kdor sknfia razrnfiiti dobre razmere med Rusijo in Nem&jo, fikodi ravno oni koristi trodrzavne zvezc, za katero mora Nemiija skrbeti. Fana-ti5ni, neprevidni nasprotniki Rusije v nemfikih casnikih dajo naj si dopovedati, ako bi se spol-nila njihova zelja in bi NemCija avstrijsko koristi na Balkanu zagovarjala proti Rusiji, takoj bi Nemdija pa la s stopinje voditeljice trodrzavne zveze ter bi jo vodila Avstrija. V i&tem tre-notku, ko bi se Nemcija sprla z Rusijo, po-stala bi odvisna od Avstrije. Tega pad noben rodoljub- ne more zeleti svojt domovini. Ko bi Nemdija le enkrat ustregla Avstriji proti Rusiji, skrbela bi avstrijska diplomacija, da bi jt morala vedno sluziti. Z Rusijo bi se sprli in morali bi se zanafiati Ic na Avstrijo, sedaj pa imamo prosto roko in vsled vojafike moci tudi vodstvo trodrzavne zveze. Sedaj mora Rnsija gledati, da nc spridi svojih razmer z Nemcijo s takimi zahtevami, ki bi Nemdiji ne bile vfieft; ko bi pa Nem&ja za Avstrijo sprla se z Rusijo in bi se morala zanasatt le na Avstrijo, mogla bi Rusija tako premeniti svojo politiko, da bi se utcgnila celo" z Avstrijo sporazumeti nad nasimi glavami iu na nafio fikodo. Kaj bi Italija storila, to bi bilo bolj odvisno od An-glije ali Francije. Skratka: diplomatidno-vojafika Skoda za Nemtijo bi bila velika." Tako torej govori „po§teni dieSetar". Ako so to v resnici Bismarckove misli, o demur pa ne dvomimo, potem vemo, pri Sem smo. Bismarck jc le s tern namenom sklenil zvezo z Avstrijo, da je nam zvezal roke in postavil naSo drzavo v drugo vrsto, Avstrija torej Se prosto ne bi smela obravnavati z Rusijo brez vednosti pruske gospdde v BeroHmi! Iu zato nam je treba vedno novih milijonov za orozje, da nam Prusija ukazuje proti Rusiji, ki nam je bila zvesta zavcznica v turSkih in franco skill bojih, ki je drzavo reSila proti revoluciji in bi nas tudi 1. 1859. in 1866. ne bila zapustila, da so ji Avstrija I 18&4, ai pokazaJa tpli ne- ***** ***** hvaMno. To je torej trodrfctYna zveza, katero so tako proslavljali v drzavnem zbora, za katero pa se mi nikdar nismo mogli ogrevati. Bolgarija. Iz Sofije porocajo tamo&iji iisti: Snltanova narodba (irade), vsled katere bodo dobili Ueskub, Koprtiiu in Ohrida v Macedoniji bolgtrske Skofe, razglaSena je bila te dot. Ta" soltanov korak je napravil najboljst vtis na So-fijo, kakor sploh na vso Bolgarijo. Bolgarski po-litiski listi vidijo v tern velik napredek Stani-bulove vlade, ter trdijo, da bo vplival pri pri-hodnib volitvah v sobranje. Anglija. V Londonu se je osnoval te dm raejnarodni kongres v pospeSevatrje svetov-nega mini, Kongresa se bodo vdelciili zastop-niki angleskih, ameriikib, francoSkih, daoskib. avstrijskih, iUlijauskih in Spanskih miroljubov, Domafie in razne vesti. Dan porok© nadyojaodinje Mar. Valerije, hcere preavetlega ceatrja, 31. jokja bo v »to»m cer-kvi r Gorici pontifikate* main, ktero bodo ainzili aaroi prevxv. knes-nadikof. PresVitH oesar daroval je v po.Iporo p» toci poakortovanira oteinam v Qalieiji 4000 gid., in ohii-nam na Tirolskero, kateiim je inraz in sneg i»olj>ko pridelke tuicil all jih je voda poplaviki pa 3000 gld. Na* prevz*iiemi taszonad&kof odpeljal ae je v poneoeljek 21. t, m. v Ijabljann, da obifice prevsv. kneso&kofa Jak. Missis in se je vrnil doe 22 na vecer v Gorico. — Vsi Ijabljanski korarji pokloniti so se mu skopno, laid, zrelostnih ispitov na tnk jSnji gimna-zijl ntixnanjamo, kakur amo obljubil:, daoaa. Vsek osmoioicev bilu je 32; jedea ae ni ogfu» I k matnri, 5 jih je pa odstopilo po pisroeni niatori. K ustai pr?akuiDJi priilo je torej 26 javnik aCeneev in pri-vatist: Parisi Rudolf iz Trsla. Izmed vseh 27 vdobil je spricVvalo % odliko sa-mi>: Staudinger Gastav iz Pazina, 15 jih je spozna-;uh za zrele in mcd njimi tat 4 gujenoi male g a semeniiea: Cigoj Josip iz MalovS, Korsic Janez ia Solkana, Packer Janez iz Bolca iu Petarin Alojzij is §. Loirenea pri Moil. N a d a 1 j e: Debeuc Rajmund iz Mootone v Iatri, Domioko Niknlaj iz Pevme, Garrescb liihr.rd iz Gorice, Kreii Janez iz Trsta, Munih Mibaei iz Idrije pri Bac'r, vitez Pajer Benv. iz Gorice, Ritossa Avg. iz Visioade v latri, zl. Ritter-Zahony is Gorice, Stella Josip iz Gradisea, Winkler Avguat z Lokvi in Parisi Rudolf iz Trsta. 11 jih je pa propadlo, in sicer 6 za cclo leto, 5 ujih pa sme iz enega predmeta pooavljati preskusnjo. 2e zadojid omenili smo, da je bila izprasevaina komisija nenavadno stroga. Nekateri odbrojpjo tako strogost, nam pa se zdi kazen veudar prehudtr Dva-najaet let narinaoj tradi se mladened vatrajno, ze ima Bvoj nafirt, kako se bo nadalje pripravljal iu znanosti popolnil, ki so ma potrebne v stanu, za kateiega se je odloSil, — in naenkrat ma je pot do daljnega izobraievanja preprefiana za jedno celoleto. To mori dub, mladenec polladen zgubi veaelje do u-Cenja. Izpraseraloa komisija morala bi »udi nekoiiko prevdariti, koliko pomeni eno leto zgubljeno t m 1 a do s t i. Ako mladene6 v nizjih razredih eno leto zgubi, veiinoma Se pridobi, ko ponavlja, kar ae ni prvikrat naadil. ELaj pa naj ponavlja in v katert raz-red naj ae vpi$e oni, ki je giinnazijo zvrSilP Da bi bilo vaaj V3em, ki ao propadi', pripaaSeno ponavljati izpit po dveh mesecch! Govori se, da ao profesorji vgovarjali deielnema Solakemn nadzornika Leacfaanofaky-n, ki je kot pred-sednik izpraievalne komisije vspeh izpita pozamesnih maturanto? razaojeval. Navedli so, da kot profesorji, ki so osem let mladecce podnievali in torej zmoino-sti pozamesnih bolje poznajo, kot g. predsednik, ki jih danas prvikrat aliSi, pa5 naj bolje spoznajo, kedo sadostuje poatavnim tirjatram in kedo ue. G. daielni iolaki nadzornik ni dal pregovoriti se. Volitev zitpacA v ^martnem bila je tee-raj 24. t. m. Voljen je bit prejsni ^upan g. iiuiifi b 14 glasovi proti 8; zmagaia je tedej zmerna atran-ka proti vsem naporom aasprotne. — Cestitamol Dva avstrijska podailika, inzenirja Gersona in Mejorja so mej Adabaserjem in Eskisederjem n-grabili in odpeljaii derkeski roparji, zahtevajod od njo 3000 funtov tntSkega denara cd^kodnine. Zand tega ptedloiila ata baron Calice avstro-ugerski in Ra-dovitz, nemiki poslanee vi«oki Porti ideut:cno noto ? katerej povdarjata, da se tuki drgodki cYsto po-navljajo, da tocej treba najstrozjih korakot zarad lastoega tsgleda in r ratereso tnjear, ki zanpajoS sa javno Tarnost svoje mcLi posreSajejo deceit. Major bil je precej izpnicent ds prinese odikodcino, Gersona ao roparji t gore odpeljaii — reader pozneje tudi izpuatili. OtroaM vrt na Greti. Da bi Slorani, ki ao krivi raspusta .Pro RatrV (tako je pisal BIl Pic-eoIuu; ne obogaceli u nabranimi zaeski, katere jo po-Hcija pobrala iz poSie p«» krdraah tn katarnah hd. sklen'li so Italjam rcklamirati potom proteati one zneske. O ruaki vrt na Greti so pa takoj pnnndili rue-tui delegiictjr, katera je soglas'to skienila, da vrt prevz.ime. Piedlagula bide potent mestntrron zbora. da fee vrt odpre kot mi ^tut sob, dokfer ne bode ttstattorij^no novo droSEtfo. Kesre^a. Dne 23 r. m. ae je k"psla v Ipavi V Rcn^ib m»k* M. S., dek;»,.;» \H ian, v diuzbi so dveh drug'h njenth ttivarsre, kar *p tngl»tn i iz plitve »ode pogrczfte v neki ro». kateiih je v lp,»vt veiiko, in ni je bilo vec videti. T»>\r«*ri3 i:i ate kikali na pornoS. a paimtgitti ji niate mqgli.. h^Wkli no jo Se le po rtol-gem takiinji mitro ia vede. Z>pet nmk, da dekkta naj he kopnjo doina, ne pa v rekah. Kdor ne zna plafati, naj ne hodi v vodo. 15. t. Do. »*a se »koz Gorico nazaj t Rim vr-ttito sv. 0Leta odposlatiea, MtHtatgnor Meazczynaki in grof Mattel, koja sta bila i>a Dunaj prinesis kardi-nalsko kapo Dauajewskijemu, knezoSkofu v Krako-vu in bratu nasega miubtta financnih zadev, ktero am je Njih velicanstvo presvitii ce?ar 30 jonija t, 1, v eeifcti sv. ^fe faua v nazoenosti ronoge sijajce go-apod? na glavo poloiil. Vtaoka dostojanatventka vo-zilo Bta se na Duoaj fex Pvnfebo- bt. Mibaei in Uruk. Po dokobiani alovesnosti na Dncaji apremila ata prevzvisenigA kardinala v Krakovo, kjer sta bila priCi sijajnega sprejema od strani Krakovganov. Navzoia ata bila tudi pri navduSenih sloveauo-stih povodom prenaSanja ostankov Poljakega rvarod-nega pesnika Mickiewicz-a. Hvalthi ata prekraano naroduo noso Pulj«kib veKka&Vv, kaker tudi sploii znano poboznoat Poljcev. Pa tadt iz druzih krono-via mile nam Avstrije, nest* at* naj bolje vtrse se aeboj v Rim. Vsa navduai-aa sta bila od krasoto deifl, akuz katere sta potorata, modno sta hvaliia uljudoofit, postrezijivost in prijaznosf. avstrijcev, Kpo-Stovaiijt* do dubov^ine, doatojno v«vdenjo po ccikvah in veiako ^ivljonjV, ki jo v Avatriji se tlorm. Iz lebije se dam poro5a, da je bil "zTipaoold isvoljen obdespoatovani goapod Franz Didi6, posest-nik in mescan v Idriji. Volitev, katero je vodil go-spod okrajni glavar DellCott, bila je 19. t. m. Novo iavoljeni goapod 2upan je znadajcn in mo-dor moz, bil je ze veliko let odbornik ia svetovalec in bode gotovo vse 8 tori J, da se nase mesto povz-digne. Predsednika francoske republike splasil je due 14. t. m. neki Jacobs, ke.r je nanj vstrehl a praztio nabitim revoiverjem. V preiskovatnem zaporu spozuali s", da je Jacobs plaboumen. Is Madrida porodajo dee 15. t. m. V^ernj so ^treljali \ojaki v Maureai na delalce, ki BSlraj-kajoa m voliko njih ranili. YeLina fabrik v Mauioji je zaprta; 8000 deialcev pohaja. Na Lslanskem ?>»j tviia ho jo hripa (inHuon-7a) ter »o naglo sui. M -J j * mo poalodic te bolozni na otoku tem bolj, ker bo vmiruli v prejsojih letih Jjudje za to bolezoijo v f M Wx Senem:tne &voje popularnosti izpulil iz njih est. preteCo nasi tia-rodni osobitosti ?... Kakor mora leze torej zdaj na na vpra-sanje: Kdo bode po Riegrovem odhodu sposoben oviadati vajeti narodne organi/a ij« ? To vemo, da neplokicaaih I'oditeljev naslo bi se dosti — a pravega tezko, Motrimo miadoceske odliLnjake brez vsakorsne zlobe. DoIg<» hi lahko zbirali, toda izmed njih bi n»* izvoii!? ?i'ibern»ga. Ozrim-j se na staroceske prvake. Le mato steviio je teh moz, a tudi med njimi bi nv nasli moza, ki hi nam nadomestil castitljivega starino. Samo v vrstah ceskega bistoricnega plemstva naScl bi se sposoben namestnik: toda kd-> bi prcvzel tako tezak nalug, nadejaje se, da bode prej ati slej zoper njega povstal mladoceski tisek ? K redni narodni orpuiizaeiji treba neizo* gibno osobnosti, koju bi pred^tavljala narod; anarbija je popolnoma izkljucena iz pojma orga-nizacije. Riegrov odstop pomenjal bi preobrat v razvoji nasega narodnega zivljenja in vsakega rodoljuba navdaja bqjazen pred bodocnostjo. Mi pa se nadejemo, da bo najnovejsa pridobitev dra. Riegra toliko vpljivala vsestransko, da dr. Rieger omefien na prosnjo vseh dobro-mislecih, ostane se nadalje voditelj ceskemu naroda V. Katoliska reakcija. Katolisko gibanje v daoasitjih dneji namerja prousliojiti cela politicno in socijalno zivljenje v duhu sv. katonske ceikve. Novo zivljenje in zivo gibanje med kntolicani ni nruakcijau v navadnem p«>ni',nu, kajti katoliska cerkev tie nwgiia, rti povratek k srt»d< ujemu veku, kakor trde nasprorniki vsfh barv in vaeh naioduo-iti. Dasi bi nam moral bits srednji vek itfkak ide.il v muo^em ozini, n. pr. glede vere. ka-tera je ^oapodovala v javaein i;i pnvattiem zivljeaji; dasi je vredno, da bi se posrtemale nakati>re srednje-veske naprave, vemo vendar-le p:av dobro, da ima vsak cas svoje potrebe. in d* se mora id o tudi po teh ravnati. Novo zivljenje in gibanje v katoliskem prebivHlstvn stvari si geaio: L'rincioi kato* liske vere in nravnosti mora jo pro-diet! v modern t> m z » v 1 j e tt j i. Moderna dr-zava, moderno zivljenje odtujiio se je katoiiskim principrm in katoliskti Mreakcija^ Ima namen, da pripelje cloveStvo v edino reSilno zavetje sv. kato-liske cerkve. (ieslo katoliske „i-eakcije"' je pravim katolicatiom naravuo. |>otrebuo; ru^uinljivo, novodob-nim otnikancem -:ili naube-omikaucem 'pa nekaj ue-varuega, strasnega. Novudobni omikanci ncdejo spre-videti. da moramo v vsem zivljenji dajatt predno^t najavetejsemu Bogu. iioet-jo mzumeti, da mora raz rivetliti ono terao, v kateri tavajo, nebeska, vecnt, luc; ne lazumejo be-wd : „Illuminarp his, qui in te Debris et in umbra ino-.M* sedent*. Ako bi ^zuuieli te besede, bi ne tava'i v tecai n«vednosti. t*BpA». cbruili b: ^vojt: oci k luci iwijeuja. Vidiroo edaj, da bi bila „katoliska reakcija*1 prava, kohstna in zdrava revolucija. katera ne namerja ^projtxti clovestva le greha ampak tndi onih nrvarn-i&ti, katere prete dandaues javnemu in privat^emu zivlenju. Ne-kaeere uprasanja it. pr. o avkttu eti, resitt'v socijal-nega uptaianja resiti se morejo le s pomocjo cerkve. Modeina driava, vse javno in privatno zivljenje kr- vavi iz stoterih ran; kje jezdravnik, da nas ozdravi ? Mi katolicani ga poznamo. Kako drugacuo, lepo, mirno bi bito, ako bi botelo cloveitvo spoznati. kje je resitev; kako bi na-prsdovalo, ako bi bilo edino v principih, v mislib. kako bi zivelo v miru, katerega dandaues pogreia. Clovestvo vidiiao v nelcem nemiru, ni zadovoljqb a sedanjim polozajem, vse krici le „naprej, naprej," vse politiLno. socijalno, literarno iivenje oznaci se v ne-kem zapredku, Videcim ooo gibaoje, delovanje, zeljo po napredku, spominjamo se nehote besed sv. Avgu-Sttna: „Inquietum er,t cor nostrum, donee requiesoat ia Trf D^a.-." Toda ono gibanje in delovanje je brez Boga, je celo proti Bogu; moderno zivljenje note spoznati Boga, vecrto resnico, v kateri je ves napre-dek. Boj in zelja clovestva po napredku ne daje u-p»nja do zmage, je potovanje po puscavi, kjer po-gine, je razraotrivanje in tnisljenje brez vspeha, ako ne izhaja od glavnih principov vecne tesnice, ako node biti za cerkev, ako notie biti i cerkvijo, ampak brez katoliske nrkve aii celo proti nji. Edino rewtev inodemi diiavi p>nuja in dajo hatoliska cerkev . ona je ttdina, tidna, uopremagljiva skala, v ka'ero se zaganjajo napadi nevernega sveta, da bi jo razrusili, ona sama nas bode refiila. Da pa pridemo do --esitve, do zmage moramo zaeeti s „ka-tolisko reakcijo** v javnera ia privatnem zivljenji; zateti moramo z retkeijo v dru^ini, v Ipli, pri «u-hovstvu in uciteljstva, pri volitvaSi in v zboru, v po-hticnem, socijalnem in literarnem zivljenja. No bati se napadov od nasprotnilke strani, ne *>citanja, da kalimo Ijtibi mir, kajti zivljenj-' katolicana je vedni boj z notranjim in zunanjim sovrazfiikom. Katoliska cerkev, kjtera ,j»r re§ila clovestvo verig au^nosti in pagan-'va. reiila je bod« rudi novodobnega neverstva. Dopisi. Bate 25. julija. O pr/ttru v Ravnem pri Ba-tah dne 0. julija nrineula je TSo6^4 v St. 2B. dopis, v kitterem spo/oca, da ji» ogeuj 13 g.)»pudarjem provzrocil agritmtiO Skodo. Ogenj Vntavili so pri hiSi St. 25. Due 24, julija ob 3. urah popoldne, ravno IS.ti dan po prvemu polaru, prikaxe se vnoviC ogenj in si izbere za zrtev h\kr. St, 2B in 27 in gospo* darsk'i poslopja obeli gospodarjev. Enema gospodarju so del biSe reSili na pomoc prihitfvSi gasilci, vendar je temu <'genj prjzadjal vecjo Skodo, kot drugemu, kateremo je vse zgorelo. Strati nadvlada vso so.sesko, odkar he je razueala po drugim poiaru govorica, da so o bozicnih praznikih videli mtd va?jo tri luci, ki gotovo ne pomenijo druzega, kakor tri pozare v tem letu. Kedaj vendar enkrat se ljudstvo zuebi vra^? Provzroc-'na skoda obeh pozarov je toliko bolj obcutljiva, ker soseika nima stavbnega lesa, vkupiti st ga pa pogoreSci, ker vecmoma ie popr*>j revezi, ne upajo. Obcinskt zastopnikt vJozili so pri si. e. kr. okr. glavarstvt* prosnjo, da bi pogorelci vdobili stavbeni ies iz trnovskega gojzda brezplacJiio. Nadjamo se, da bs sL c. kr. okr. giavarstvo to prosnjo podpiralo, kakor je blagovoljno Jovolilo pubiraoje railodarov za pogorelce. Omeniti mnam Se nekaj. Na spomiad vdobili smo za naSo obLin<> od komisije za pogozdovanje Krasa vec fifuc dr.»ve-i*. kitteie sm > leno posadili in katere zr lepo ra^ejo. Zdaj, ko tako iJvo obcuttmo pomanjkapje stavbnega lesa, se ke^Mtno. d.i nismo 2e v prt'hnjih U'tib bili prtdui. Vend.u- boljii pozno ka* kor nobenkrat ! Iz SOSke doiine aO. julija. Lepe reci moramo fintit Slovenes na dezeli od gospodov. ki ztvijo v mestu. Cujemo namree. da ima v kratk^ra biti obeni zbor politicoega drustva rSIoga", in cujemj tudi, da pri tem zbora bode uask^k na gosp. vite/.a d.va Ton-klij-i in ce treba tidi naoad -Mladuslovencev" na rStaroslovence*'. Tukaj je treba. da omenmio. da preptra stno Siover.ci po de^eli ia »iti. Odkod pri-haja t*" prepir. noceino vprasati, ker znatio je, da je med Slovrnci tudi dovolj gradiva m v/roka za pre-pir. Alt Citkaj moram * >variti svoje g«»s,»od« v mestu in drugod, n*} pazijo, da prepir ne bo imel slabsh nasledkov. Gotovo je, da mir*tkdo ne nahija svo-jega dobicka iz sedajnega poloz-iju, ali vprasanje je, | all bi se spremembo sedajoth roziuer nas mill narod I ne imel zgube. Poglejte le. ce si* na primer posta-; vijo ua krrjilo nasi domici barki inozjf. ki itnajo i aianj vpljiva v vladajocih krogih, kakor ga ima aa J primer — recimo le ocituo — gosp. vit^z dr. Jos. Tonkli. Nasdedefc bi bil, da bi Slovenci ne dosegli tega, kar po gosp. di. Tonkbjn skoraj gotovo dose-zejo. Pa naj molcim v slucAju, da bi se dr. Tonkliju zgodila kaka ne«»reca — in teh je lahko vec! — te-daj smo Slovenci popo?n 'ma zapusceni, tudi ce vdo-biino kot voditelja katerokoli oseb?, ki je m*»d na-rodom na glasu. \%»c ne recem, ker vpljiv navzdolj se ni vpljiv navzgot. Sapienti sat! V TrStil 29. jaiija»-Rad bL vam pieal mar&i-kaj iz naaega meata} ali med drugim bi akoraj ne vedel kje zaceti, ker v velikem mestu, kjer je vse ijyo, ge toliko reci zgodi, da ena drugo zakriva. Male veljave je to, ©e vam povem, 6% prj nas ^ec'-krat ogenj v eni ali drugi nisi pokaze svojo razde-Talno moc. Alt hvala Bogu, pri nas se skoraj vsak jpoiar koj v zacetku vdusi, in ce je kaka skoda, jo je zavarovalna drustva pokrijejo. Pa to ni namen mojega sedajnega dopisa, ka-kor ne, da bi slovensko ijudstvo opozorja! na do-bioto zavarovalnih drustev, ki skodo skorej neob-{utljivo napravljajo zavacovaocu; moj namen je ves drug. Tukej se namret* veliko govori o razpustu ita-Hjanskega drustva „Pro Patria"; o tern, da je do-t&oi dekret podp'sal namestciski svetovalec gosp. jj. Rcya v imenu gosp. namestaika. Res, ta faktum 88 razlicno toimaSi, padrlavna ino6 jo volika dovolj, da se zapredijo vat pojavi, ki so drzavnerae obstoju nasproti, Z razpustom drustva ,,Pro Patria" jt> ob eoem zbezala italijanska uoiverza tr^asku, 110 zbeiale demonstrate prihcdnih trzaskih vseuSili&injakov iu Se marsikaj druzega. Cital sen) uckdaj v uekem slo-venskorn Iktu. morebiti je biia prav „So('*-', da bi trzaSki vseuciliBenjaki, ki bi bill proj ko ne po ve-fiini izraelskega rodu, veckrat obcutiii izraelsko kazen kamenjaoje. fte bi namrec tie delali svoje izlete po „veliki luzi" ampak po kit men item „Krasu". Tukaj morajo biti trzaski zidi le hvaleiui visoki vladi. llva-leini biii cemo pa tudi mi Slovenei, da nam niso djali bolh v naso posteljo, in hvalezua mora biti stvar satoa, kajti Trst je primeren lc za trzjice, ne pa tudi za vseudiliSce. Folitidm razgled. Notranje deLele. Nov* razpor m u j v 1 a d 0 in k a 10-lifiani ua Ogerskem. Vlada nainerava raviateljL'm in tern at a pri drzavni katoliski gim-uaziji v BudirapeSti imenovati Solskega nadzor-nika Erttdija. To je pa vzbudtlo veliko nejevo- ' ljo mej kotolKani ni Ogerskem, ker je Kriidi j 1871. leta bil gprejet v prostozidarsko zvezo. « Katoliski Itsti predbacivajo vladi, da hoce pre- j slepili kralja, predlagajofi EriSdija, Kralj gotovo ' ne bode i in en oval tega mo/a, ce ga prav pouie. j Odlocno zahtcvaju. da m opusti ta kandidatura, ali pa povrne katoliSkemu fondu posojilo, s ka~ terim se je osnoval ta zavod. Vlada bode naj-hti opostila to kandidaturo, da se izogne dalj-sim neprijetuoslira. 0 e s k o-111- in s k a sprava. Nemski ek-sekutivni odbor v Pragi je sklenil, da se Nemci ne udeleze razsta%e v Pragi, 6e se sprava jeseni ne d 0 z e 11 e. Temu sklepu pridruzili so se tudi nemSki veleposestuiki, — Da bi se sprava jeseni dognata; ni misliti, kajti dezelni . zbor bo imel premalo dasa, da bi re§il vse mnogostevilne predloge. — „PolitikK pi§e, da sedaj gre za to, da bi Cehe omccili za tako spravo, kakor jo Nemci hoeejo. Cehi M6 spo-razumljenja 1 Nemci, seveda ne tacega kakor Nemci, temvefi sporazumljenja na podlagi jed-nakopravnosti obeli narodov. Ker se ceska bogoslovna fa-k u 11 e t a osnuje ze bodoce solsko leto na vseuCilisCu v Pragi, bojijo se Madoftehi, da bi narod pripoznal to pridobitev kot vspeh staro-ceskc strauke. Zato puvdarjajo 9N. L.". da je pac zalostno, da je vlada to osnovo tako dolgo zavlekavala, ku so se eelo Nemci zahtevali bo-goslovno fakulteto na ceskeni vseueiiiscu. Pro-snjo kardinala Sehonborn-a in dr. Riegra zadnji dan zasedanja drzavnega zbora vslisal bi bil to-rej presvitll cesar ie le vsled zahtevanja Nem-cev! Kako vendar strast preslepi strank&rje. Novo Seiko knetsko dru§tvo. Namesto nedavno razpuseene kmetske zveze osuoje se novo dreStvo ^Ce§ka kmetska zveza z& kraljevino CeSko8. Predsednik novemu dru-stvu bode mladoceSki dezelni in drzavni posla-nec Janda, kakor je bil tudi razpuscenemu drustvu. Vojni minister baron Bauer. Zopet se siii govoBka, da bode yojni mmstM povruivsi se s svojega dopusta dal ostavko. To so pa morda le zelje nekaterih njegovih na-sprotnikov. PrevzviSeni vladika v Lincu izdal je v 0-digled predstojefiim dezelnozbor-skim volitvam poseben pastirski list, v katerem ppzivlja vse verqike, da vo^ijo le one moze, katere bode nasvetoval katoliski voliini ndbor. Dezelnim glavarjem za Solno-grasko imenovan bode najbrze liberalec. To bi bil torej sad vspeha dvornega svetnika Lien-bacherja. Oni konservativci, katere je premamil ta dvorni svetnik, mu na tem gotovo ne bodo hvalezni. Vnanje driave. Rim. ^Osservatore Romano* se prit^uje da so nekaj ilni sem po vseb okoli vatikana stojedih hi§ah poiicijski zastopniki, ki pazijo na kretanje sv. (Beta. Zdaj hodejo predrzni I^a-honi omejiti §e cel6 njegov sprehod po vati-kanskem vrtu. B 01 g a r i j a. Porogila bolgarskih politic-nih listov zanikajo popolnoma vest nekaterib !i-stov, da meni bolgarski knez princ Ferdinand zapustiti svoj prestol. Ruski vladi je mogofee princ Ferdinand „persona ingrata", ona bi gotovo raj^e videla v Bolgariji kakega ruskega princa. Mogoce se bode poioMj v Bolgariji sedaj pobolj§al, ko je Turdija vsled ^elje bolgar-ske vlade vstregla Bolgarom v Macedoniji; mo-gofie je tudi, da bode princ Ferdinand tudi od drugib vlad javno priznan. Anglelki Casniki tr-d6, da se pri^akuje v Bolgariji velik prevrat. Stambuloff namerja proglasiti prinea Ferdinanda boigarskim kraljem, V A m e r i k i vt§e* se prevrati. V San-Salvador-u nastala je vstaja in zarotniki so 0-trovali predsednika; general Ezet si je pa pri* svojil oblttst, Nekateie srednje amerilke drlave sklenile so med seboj zvezo ter hotele izvoliti zveznega predsednika, katerega volitev bi se morula vrsiti se le 15. septembra. Guatemala, Costarica, Honduros in Nicaragua so sklenile, da bodo s silo napravile zakoniti red v San Salvadof u in generala Ezeta prisilile, da se od-pove oblasti. Nekateri listi trde, da je vsled tega vie nastal boj med Ouatemalo ia San Sal-vadorjem, toda vladna vojna republike Guatemala prestopila je k npornikom Ban Salvador-skim. — Med tem je nastal upor v Argentini in Chiliju v ju^ni Ameriki; ker je pa vladna vojna prejela izdatne podpore, je bil upor hitro zadusen. _______ Domafie novice. PrevzviSeai knezonadfikof goriiki m dovo-lili vrnikom svoje akofije, po oblasti k\ jo imajo od sv. Odotji, mesne jedi viiti dne 15. t. m. v petek, ker je tUti dan visoki praznik Vuebovzetja M. D. Duhovne vaje za duhovnike goriike akofije zafiuejo dne 25. t. m. popoldne in se dovrSijo dne 29. I. ai. Kdar se tek dubovnih vaj zeli vdelezlti, nttj se oglasi do 22. t. m. pri preC. kn. Ordinarjatu ali pa pri vodstvu centralnega aemenisca. Dopol»ilfl^ fOlitev eu««a poslanea za go-riski dezelni zbor v volilnem okraju kmetskih ob6in: Tolmin, Bovec ia Cirkno vrsila se bode vsled odioka c. kr. namestnistva v Trstu dne 30. avgusta t. 1. v Tolminu. Sabota je za duhovscino Tolminskega glavarstva narbri&e narprimrniSi dan, da se volitve vdeleii — kali''' Na javnih potili prepovedane so, kakor porocajo, v^e plesne veselice in sejrni. Kdor je bil primorao aejmni dan, ali 0 priliki javnega plesa po-tovati, bo pad vesel te prepovedi. Vodja obrtnijske Sole v Marianu, g. Karol Avgost. Ribi postal je vitez Frano-Jolefovega rejia. VaJnO naznanilo. Podpisani naznanjemo si. obcinatvu sledece: Z ozirom na to, da 2e Bog sapoveduje: posve-cuj zapovedane praznike, (to je nedelje in praznike), z ozirom, da Clovek tudi potrebuje po^itka in ker sq 2e po diugib mestih vpeljali navado, da imajo ob nedeljah in praznikih zaprte sta^une, sklenili smo pod-pisam prodaja)ci manuf^turqe^ft ip razlifinega (ichin-caglieri&kega) blag», da bomo> im.©l« p«$en»i z 3 av* gustom t. 1. nase staeune zaprte vsako n^deljo in za-pavedani praznik. RazglaSamo ta na§ sklep po fiaso- pisih da si. obcinstvo, ki je morda dozdaj ob ne- no-stavo, ki prepoveduje kaditi pred 16. ietom. Kdor prods otroku pred 16. Ietom eigarete ali tob k, tak sa kaznuje do 100 gld. in Sea. Vsak otrok s- kaa-nuje, ako ga zasacijo, da je kadil, se zaporora v je6i do 14 dni. Starisi, ki v tem oairu dajejo ocrokom potuho, pokli6ejo se tudi lahko na odgovor. .Skoda, daje ta postava s'amo v Ameriki. ,Rimski Katolik". 3«sel je III. 2veaek tega izvretnega lists *e sledefio vsebino : Nasi realisti pa realizem: Vvod. Realizem - iz cesa se iavaja in kaj je. Tudi umetnik mora biti realist. Glavna totxSn v kateri se locimo od npvih realistov. Realisti, ki ni#o realisti. — Narodao pjfv«§tvo. ?ako naravno je go-veku pokoriti se viSi oblasti. Ljudski tribuni. Na-rodni prvaki. Lastnosti narodnih prvakov. A'i ima^ sJovenski Hberalci te lastnosti. — Katoliski duhov4n pa volitve. — Sloveoski katoliski shod. Spet Ijudska Sola. Kako slovenski flzavezniK ucitelji piSejo in ini-slijo: BNapredek" na§ih ufiiteljskih M*aveznikoy^ Katere liBte pcdpirajo uiSiteljski flzavezoikiM. Njlh nazori o dnhovnikih. Dve besedi za sklep. Reakcijf*. -—Pisma brezvercu o najvazni8ih filozofijskib iu vqr-skih vpraSanjih. — IV. Nazor novodobne Kantove eole 0 poj5*tku sveta. Pojem ve6nosti. Nadaljni raz-log: zk bivanje Boga. — Socijalisdcni skrajni net^n 0 lenstvu. - Aksakov. - Solovjsv a x^ti oeifcp. - Sv. Pavel razlaga razna politiSta in nepohttWca vprasanja: Ht. Polemika sv. RwOa. — Liatek: Iz dnevnika Stefan* Hodulje; Akademija IS. wka. -Bros". — Razuoterosti: Katoliike sole Y Bolgariji. - Naae tel6 in mi. — Ceski glaa o „Rimskem Ka-toliku*. — Zaupniei. — la navedenega obaega vi-dimo. kako ra*no*er*tno gradivo nam pac podarja E. KM radi ceaar ga vaem priporocamo. Vabilo h koncerta v proslavo Nje c. in kr. Viaokosti goape nadvojvodioje Marijc Valerije in Njega c. in kr. Visokoati nadvojvode Franc Salvatorja nevenljivemu sporainu vzvi§ene poro-ke v izvrSitev najadaneje poklonjenemu po „pevskeui dru&tvu v Sturjjif ˇ nedeljo 3. avgusta 1890 na vrtu goapoda dVipa Sirca. Vapored: 1. Nagovor, — 2. Nedved: „Pozdrav% mo>ki zbor, — 3. Radoalav Silvester: Prolog — 4. Ce-aar.sk;• — 5. Sattuer: „StudenCku*, raeSan zbor. — 6. Vu^ak: ^Oj radostm, potovanje**, osraoapev. — 7. Sattuor: „Majniku v po*dia*a, uie&an zbor. — 8. ,% iMIatitf'.'aiaikisbor. — 9. Nedved: „Popot-»»*, uamo&pev. — 10. Sattner: TOpou»in k petju*, raesau vb<»r. — 11. Zaji-: „Frankopai«kaM, moski zbor. — 12. Nedved : „N'a gorow, mes.m zbor. — 13. A. KrtiO: „Zamunjeni vlak". — Yesetoigra v perih od-delkih. Y vpdriln poieni nadaljevanje petja na vrtu. Zad>ifk ob %t>. uri zvecer. Uatop 20 kr., iredez 10 kr. K prav obiioi vdelezbi vabi Odbor. Vabilo k vehkemu koncerta katerega pri-redi pbloveusko pe«ako drustvo" v . jdeljo 10. av-guata IS90 v Mariboru. A. Ob 10. uri predpiddce g\x* n a pevska vaj a ˇ d\t>i-;uu Maribor>ke eitaluice. — P. n. pevkinje in pevce proximo, naj piidejo o pravem eaau. da se za-morejo pevakv vaj* vdoleziti. B. Ob 12. uri opo'dne VI. v e i i k o zbotova-nje ,-p sledeetm vaporednm: I. Pozdiav predseduika. II. I'diooilo tajnika. III. Po:r.cilo blagajnika. IY. Po-ro$il<-< racanakih preglcdnikov. V, Spreraenitev «lruSt-yenih pravil. YI. Volitev ;:) predseduiha hi odbora, b) nruuakih pn>gledi;ikov. VII. Uazni nuaveti. G. <>b 1. uri populdan sivUpni obed na vrtu goat.uu' /rambriuushaHe", pri kojetn svira godba. D. Vapored v c I i k e g a koncerta na vrtu gostilM; ttOanibriunsli;tllei*. 1. „Slotnaekova koracni-ca*\ xvira godba Handl. — *2. „Pevceva molitev'1, moaki zbor, A. Nedved. — a. BNaclHigallen-Liedii, svira godba Supplk. — 4. „Slovan na dan", mesan zbor, A. VolariC. — 5. Fautazija iz operete „Hubi6-ka*, avira godba Smetana. — 6. ,.&"ne mrak se", moSki zbor, A. B. Towaeowsky. — 1, Oavertura k opeii nDie Hexe von Jioisy", Zajc. — 8. „Po zimi , iz §ole% meaani zbor, H. Sattner. — 9. -.Ljubioa", cetvorka, svira godba Blascbke. — 10. „Domov»nitt. veiika kantata za moski zbor se samo- in cveterospevi in apremljevanjem orkerstra, A. Foerster. — 11. ,,AI-brechtsmarsch*, svira godba Schaei Jer. — 12. sPo-roini zvon1', mesaai zbor, Dr. G. Ipavec — 13. Vari-jaeije za 2 roga, svira godba Lubin. — 14. „Brezi jadra*, moski zbor, Dr. B. Ipavec. — 15. „Koza-kenritt", hitra polka, Miilocker. — 16. „Krizarji na morjn". veliki mesani zbor, Baziu-Bendl. — Zacetek toeoc ob 5. uri popoldau. — Ys'opaDa: a) za neu-de 1 gld., za celo obitelj 3 gld.; b) podpirajoce ude 50 kt ; za dijake 30 kr.; c) kmete 30 kr.; d) pevci prostj. Koncerta se zamorejo vdeleziti p. n. ndje, po-vabljeni in vvedeni gostje. E. Vo koaceitu prosta zabava s petjera iti godbo. Pri prosti zabavi nastopijo posamezoa pevska druStva in svira godba. V i xt *** i^-j^^t'^'ji'^ir >< *-\**u I „Unio oatholieaa vzajemni zavod za zavarovanje skod na Dimaji, L.Bickerstrasse 14. koMeaijavaa vated ¦itistwakc aareafte z daen 28- febravartia 1889. Zavod zaTaruje: Preaufcqiva ia Mareafafujiva prmaieaje ar«ti sktdi po peiara. atrtK ta eassteziii — ™ tska ?a-varovanja jamcijo «olid:«n!a prri vzajetacf /aTara-valni zarotlL kaieri s& ctatii razdeltlneg^ drtt>ETa vzajennih 7avaraval»i«". Vsi-d 7,vez« x VfTaTemnLBit ?av»n»valr.iK;i zivadi zamote ^CNIC* zaivarovan: * v tjajvei-t vrei!t«>st! sklepatl in Ietit; pre'otte!; ruadelll se bedi* med ¦s.&v&.i.nT.i&et: Zavffi vfe.ijal }? *«di C'vii, (in-il*. •>• r.<- f.o-znaN> sfroi-''- savarovatia. nam: fir Zavaravaaje earkvtaift zveaav prati prtiaaia ati razpoku V to >troki- «.pMla;f| oef *UvW,. karfre «»sf» r.a!-lcd!>.: iiciarat tiunvki' M na-tattfio v.»ted dru-ruh katr-nh-koli -Fuca"ov. K vdelt^Iii v ti*av,it:: c(jrkvt;n» prcd-to.fn:ki Ttiill rOs-reduj;- ;mvl«[ y-n prvii: vzajt-n:r;iF.-. z:*-varovalnicait Vpra'.anju gledJ.- ,:aia'.-,v.ii»* btc:.pV«j!ijo na; St* piv.lpisanerau glavr.euiti .-a'topis ati pa r-krair.f.m ^a.^^odoni /a-topnikoni doptvsitjat!. ZastopniStva po (U>zpU (.dsiaiami. xaiipr/r: < -hJ>u:i:, kati-ri? se nui p:<.menc- all t;-tm» prt p-idp:-s-.r.oiv. gifivt eta ::aHtopu o^la-t''. '/a (lo,ini intr-r.c.1. i>- ^ospod M. Korsii' na^Lni 2a^topaik/0 bol mocne kot druge. NA DERZAVNI SASNI RAZSTAVl NA DUNAJU meseca oktobra 1888 k<»fc naj- boljse spozoane in a Pervim v \darilom obdarovase. MLISE m sro/djt1 in sadje izgotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Fftbriken Iandwirthschattli- cher u. Wembau-Masehinen- Eisengiesserei u;;d Dampf- bammenverk Dunaj II, Fraukfnrt a. M. n. Berlin Uf. Sehwarze Seidenstoffe von 60 tr. bis !i^SLfL mustert (ca. l&O versch. Qual.) — versendet ro-ben und stuck-weise porto- nnd collfrei das Fa-brik-Dfepot G. Henneberg (K. u. K.Hofliof). Zurich. Master umgehend. Briefe kosten 10 kv. Porto. "mJr^sr^xi'Z-.'mzz-nr__^^¦^•m _ JPreselitev. Lekarnica Kiirner preseli se v sa-j boto doe 2. avgusta t. 1. z Travnika v | Franc-Josefovo alico v tiste prostore kjer fe bila lekarnica B r a u n i z L r. Haznanjaje td preselitev, nadja se podpisaui, da ga bode si. obfiinstvo tudi uadalje podpiralo. Vdani M. JKxiriier. IM^*ji^*^-*^tf KATALOGI in usako poiasoifo na zahtevanje gratis in franko. — Sposobni zastopniki se iscejo ter dobro placajo, - Poiilji blagp dobro apraTljsna in poitnins proato 1 T$odor Slabanja sn'rcu t Gorki, ulioa Koielli st- \l priporoca se vljudoo pri visoko eastiti du-hovgLini v napravo cerkvenih posod iti (Kodja najnovejse oblike, kot; inoiistranc, kelibov itd. itd. po najnizji ceni. ___ Stare reci popravi, tc-r jih v oguji p©-zlati in posrebri. Na blagovolfiiO vpraSa!-j»i rddovfrijbo odgovarja. M\i bhga Im aprayijeno ia postaiae psttol i „ Y samih osmib lc«tili po iznajdbt ^-¦ z1-^ aa stot"Ri pr»zuanj pridobila »i ,je : v^-:)!-=rtfMf Rih. Gaertner-jeva teko^a fran-vi~^;~Ki&-? coska Hkavna mast za fievlje. ^!* *-¦ \l- V eni minuti ^vntijc ae ftevlji Jt !L$lE>® ~ kot zrralo. we da bi jih krtaoil. Pj.m:;zejo ?e cevlji aamo s to maatju in v treruitkii poftaneio in oatamp tudi cini in avetli saj m 8 dui. Mokrota jej nic n# Skodi. da ta roast zabrani «flt>. 'ia se r-ovlji take lahko m> ptemoeijo. Priporoca w posebno velee. duhovSfiioi. p. n. oticirjem, oskrb-; ikiiin togarjeni iu spioh vaakeoiu. Pri c. in kr. vo« ;»!:ih k« */- davi!«» v navadi. — Tudi koitjtka oprava •l-r< >e 5ept- - tern mazilotn. Pc:;ilr.i ><: prosto post,: 2 hI-.!. '/< 1.30, tf akl. za ;; I. 12 sk!. za 4 80 Ki.miena tovarua Illli. GAKU'l'NKU, c. iit kr. \»Yai cakerbovalec, Wien, Giaelaairaaai* 4. Prodaia ae pri vpcih kupidh, uBiijarjib in eevljarjihr V Gotici stna zalogo: KM1LIO OENTIL1, Via Odtikovanje z svetovnih razstav; ,'judonu 18(52. Paiizu 1807, na Dunaji ltt7a iu spet v Parizu 1. 1874. Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz slavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer ua Dunaji prodajajo so po 380 gl.t 400 -1., 450 gl.f 500 g!., 550 gl, 600 gl. in 650 gt. Klavirji drugih firm po 280-350 gl.; pianini diugih fit m oa 350-600 gl. Dobijo se vedno v A. TMerfelder-jevi prodajalnici in poaojilnici klavirjev na Dunaji, VII, Burggasse 71. Coppag & Skert N m % Giavna Zaioaa 2 tte lmt »l«" *» ¦«* "*H PTfT ^ | *mm Lal°Ba g in D,Diri, fe Podruimea S Priporoca slavnemn obcinstvu svojo pomnozeno zalogo uradnega, listonega, tiskarskega in zavojoega papirja. Najveda zbirka vradmh. solskili, risainih in slikarakih potrebsiin. Mnogobrojna zbirka roasnih in molitveniii knjig. 1»F" Trgovcem in prekupcem Se poseben odbitek ~^§ BI»»