Gobe Krakovskega gozda
//besedilo in fotografije: Jože Kosec
Severno od Kostanjevice na Krki se na površini 30 km2 razprostira Krakovski gozd - edini preostanek nekdanjih obširnih panonskih poplavnih gozdov hrasta doba (Qurcus robur) in edinstveno okolje za mnoge redke vrste živali, rastlin in gob. Žal se zaradi melioracijskih posegov in temperaturnih sprememb v podnebju neusmiljeno izsušuje.
Okoli 40 ha velika parcela sredi Krakovskega gozda je bila že pred desetletji izločena iz gospodarjenja. Tam se je ohranila močvirna združba hrasta doba. Pragozd poraščajo hrasti čas titljive starosti 300 let. Gozd je v zaključni fazi razvoja. Stara drevesa neusmiljeno načenja zob časa, hrast se slabo pomla juje, nivo podtalnice pa v zadnjih desetletjih grozovito pada. Na starih še živečih ali podrtih deblih najdejo svoj življenjski prostor nekatere redke vrste lesnih gliv, ki jih v gospodarje-nih gozdovih skoraj ne bomo našli.
1//Žafranasti rumenopor (Aurantiporus croceus, Hapalopilus croceus)
Ena izmed najredkejših in najlepših gliv je prav gotovo žaf-ranasti rumenopor. Našli smo ga pred 15 leti na severni meji pragozda na stoječem odmrlem deblu hrasta. Vsako leto v juniju mesecu požene iz istega micelija dobra 2 m od tal. Zaradi svoje izredne redkosti in ogroženosti je našel mesto na evropskem seznamu zavarovanih gliv.
2//|etrenka, jetrasta cevača (Fistulina hepatica)
Naseli se na starih še živečih deblih hrastov pa tudi prave ga kostanja. Čeprav je parazit, ne dela hude škode svojemu gostitelju. Je enoletna in se pojavlja 11a istih drevesih bolj ali manj vsako leto. Opazili smo jo tudi na Cvelbarjevem hrastu v Malencah, trenutno drugem največjem dobu v Sloveniji. Slovenci smo okoli 60 vrst gob zakonsko zavarovali. Tudi jetrenka spada mednje.
3//Hrastov luknjač (Inonotus dryadeus)
Tudi ta si je za svoje pribežališče izbral stare hraste v Kra-kovem. Goba je enoletna, v začetni fazi rasti izloča kapljice, do jeseni pa nekateri trosnjaki zrastejo celo več kot pol me tra. Druge najdbe v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke.
4//Dišeča trhlička (Antrodiella fragrans)
V sedemdesetih letih prejšnjega tisočletja je gobe Krakovskega gozda preučevala zagrebška mikologinja dr. Milica Tortič, strokovnjakinja za lignikolne (lesne) gobe. V gabrovo jelševem gozdu poleg pragozdne parcele je na enem od obhodov našla dišečo malo gobico, kije ni bilo moč opredeliti po do tedaj znani literaturi. Skupaj s francosko kolegico Alexis David sta opisali novo vrsto 'lYametes fragrans. Kasneje sta jo zaradi drugačne zgradbe hifnega pletiva uvrstili v rod Antrodiella. Kar nekaj časa je bil Krakovski gozd edino znano nahajališče te gobe na svetu. Kasneje so jo našli tudi na Češkem, v Sloveniji pa še drugod po Dolenjskem, v okolici Ljubljane in na Goričkem. Gobica izredno močno diši po ja nežu, tako da jo zavohamo že od daleč. Njen vonj se ohrani tudi v posušku (eksikatu). V Krakovem jo boste našli na stoječih ali podrtih deblih gabra, leske in jelše, drugje po Slove niji pa tudi na bukvi. Je pa povsod redka in vsako srečanje z njo je praznik.
5//Smolena pološčenka (Ganoderma resinaceum)
Rod Ganoderma v Evropi šteje 7 vrst. Vse so bile najdene tudi v Sloveniji. Tri od njih so večletne. Smole no pološčenko najdemo na deblih starih listavcev - predvsem v parkih. V Krakovem je redka (kakor tudi drugje). Poznamo nekaj starih hrastov, kamor jo hodimo občudovat vsako leto.
44 Svet ptic
6//Svetlikava pološčenka (Garwclerma lucidum) Bolj pogosta je v toplih predelih. V Sredozemlju največkrat gostuje na čmiki (Quercus ilex). Na Kitajskem jo že tisočletja uporabljajo v tradicionalni medicini. Ker krepi imunski si stem in odpornost proti raku, je v zadnjih desetletjih postala izredno zanimiva za farmacevte. V Ameriki jo uspešno in na široko gojijo. V Sloveniji je znanih le nekaj najdb. Čudovita skupina na sliki je bila pred leti fotografirana v Maksimir skem parku v Zagrebu. V Krakovem je izredno redka. Potencialno je ogrožena zaradi nabiranja. Na srečo pa je malo verjetno, da bi jo kdo našel.
7//Žlahtni ded (Leccinum crocipodium, L. nigrescens) Rod Leccinum v Sloveniji zaobjema okoli dvajset vrst. Tiste z bolj ali manj rdečo barvo klobuka smo poimenovali turki, druge pa dedi. Žlahtni ded je edini v rodu, ki ima živo rumeno trosovnico. Pri nas je zelo redek, najdemo ga samo v toplih legah. Spada med zavarovane vrste v Sloveniji.
8//Težki goban (Boletus torosus)
V Sloveniji raste prek trideset vrst gobanov. Štiri od njih ljudje bolj ali manj poznajo pod imenom jurčki. Kar šest pa smo jih zaradi izredne redkosti zavarovali. Mednje sodi tudi težki goban, ki čudovitih rumeno rdečih barv na prerezu v trenutku intenzivno modri. Znamenit je zaradi svoje »svin čene teže« in trdnosti. Na sliki je mlad primerek, družbo mu dela goba iz rodu Thekphora.
9//Bronasti goban (Boletus aereus)
Ponekod ga zaradi barve klobuka kličejo tudi ajdovček. V sredozemski Sloveniji je pogost, v notranjosti pa redek in ogrožen zaradi pretiranega nabiranja.
ll//Raznolična ploskocevka (Trametes versicolor) Ena najpogostejših lesnih gob. Običajno jo najdemo na odmrlem lesu listavcev. Razgrajuje les na bolj preproste organ ske snovi, ki so vir novega življenja v gozdu.
12//Navadna belka (Delicatula integrella)
Stari so rekli: »Lepota je v majhnem.« Goba po dolgem ali povprek ni večja od centimetra. Šele skozi makro objektiv se pokaže v vsej svoji veličini. Raste v topli polovici leta na vlažni podlagi. Vlage je v Krakovem ponekod še dovolj, komarjev pa še več. Če jo fotografiramo, smo ponavadi na kon cu oklani do krvi.
13//Pecljata žara (Urnula craterium)
Izredna mikološka redkost. Zaradi črne barve jo je težko prav »zadeti« s fotoaparatom. Po več kot desetih letih brezuspeš nega iskanja smo jo lansko leto spet našli na starem mestu, kjer je obilo napol zakopanega leskovega dračja. Treba jo je iskati zgodaj spomladi.
14//Orjaški hrček (Gpromitra gigas)
Spet ena od slovenskih zavarovanih vrst. Spada v veliko skupino gob, zaprtotrosnice (askomicete), kamor štejemo tudi razne čašice, skledice, mavrahe ...V Evropi so znana na hajališča predvsem v gorskih gozdovih smreke in jelke pozno spomladi, ko odleže sneg. V Krakovem pa ga najdemo v povsem drugem okolju. Prelepo je srečanje z njim, ko cvetijo močvirska logarica, dvolistna morska čebulica, polžarka, pasja čebulica, dacijski pljučnik, vraničnik, lusnec... Žafrani, zvončki obeh vrst, podlesna vetrnica pa se že poslavljajo. Kakšna lepa imena! Ljudem vse manj pomenijo meni se zdijo vsako leto lepša.
10//Dobova mraznica,brezobročna štorovka (Armillaria tabescens)
Znamenita goba na Slovenskem. Pred več kot dvesto leti jo je prvi opisal J. A. Scopoli - čeprav tujec po rodu, je ponesel v svet slavo Kranjske dežele. Bilje sodobnik in prijatelj v rožah velikega Carla Linneja. Služboval je v Idriji kot zdravnik v rudniku živega srebra, sicer pa je v svojih delih opisal mnogo rož, gob, hroščev, lišajev in tudi ptic. Marsikatera vrsta ima po njegovi zaslugi klasično nahajališče prav na Kranjskem.
15//Gomoljasta zalogarica (Sclerotinia tuberosa, Dumontinia tuberosa)
Približno ob istem času jo boste našli po vsej Sloveniji. Goba zajeda na podlesni vetrnici. Ponavadi jo spregledamo zaradi njene majhnosti.
16//škrlatna čašica (Sarcoscppha coccinea)
Še ena izmed zaprtotrosnic, la pa je prva znanilka pomladi. Ko je vse naokoli še bolj ali manj mrtvo, nas preseneti s svojo rdečino. Raste na zakopanem lesu. •
//letnik 13, številka 03, september 2007
11