Stev. 14.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 3. aprila 1924
Leto III.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaja praznika dan poprej. Cena:
** en mesec..................Din.	4
*a Četrt leta.....................12
** pol leta................... „	24
Posamezna štev. stane 1 Din.
Uredništvo:
-JuMjana, Kopitarjeva ul, 6/HI.
Rokopisi se ne vračajo. N®*rankirana pisma se ne sprejemajo.
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inserati, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", KOlportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2,
Inserati se računajo ::	po dogovoru. ::
MM*«
Na zatožno klopi
Naša radikalna vlada skupaj s slovenskimi in brdskimi demokrati se lahko tolaži s tem, da tudi drugod J?® svetu vladajo taki korupcijonisti kakor so Pašič & ^mpagnie.
1'ako so n. pr. skoro vsi državniki in vodivui Politiki v združenih državah severne Amerike zapleteni v takozvani petrolejski škandal, vsem na čelu pa slavni attomey ali po naše justičui minister Danoerthy, ki ji) z‘inuij tega moral odložiti svoje mesto in je prišel pred Preiskovalno komisijo, katero je imenoval v tej zadevi ameriški senat. Kakor znano, so lastniki petrolejskih 'releev v Ameriki združeni v trust, ki ima ogromni kapi-l’a trust podkupuje ministre, poslance in druge po-Ilt:ike, da dobi koncesije. Trust tudi nosi volivne stroške za republikansko stranko. Zato pa on vodi vso politiko združenih držav. Severna Amerika danes ni svobodna ^Publika, ampak služabnica velekapitala, ki določa tako S|nernice njene notranje kakor njene zunanje politike. Da je petrolejski škandal odkril, v katerega je menda zapleten tudi predsednik Coolidge, pa tudi baje rajni predsednik Marding, to se imamo zahvaliti temu, da se začne ‘nalu borba za predsedniško mesto med republikansko demokratsko stranko, katera je petrolejsko afero spra-'1a na dan. Sicer ni veliko verjetno, da bo kaj veliko 'oljše, če zmaga demokratska stranka, toda dob e< da kapitalizem samega sebe razkriva nagoti.
I Enako vidimo na čehoslovaškem, ttjer imajo špiri-°v° afero, v kateri so si umazali roke mnogi politiki seli vladnih strank, izvzemši edino katoliško ljudsko ' ranko. Toda zdaj so prišli na sled, da se podkupuje llc*i visoko uradništvo, po vseh ministrstvih in sicer od ^»nk in drugih velepodjetij. Ti uradniki naravnost dobijo od velekapitalističnih tvrdk stalne plače na mesec, H * uradnimi sredstvi podpirajo firme pri ofertih, kou-
ro pa je
vsej svoji
vali
Do', goljufijah itd. Tudi na čehoslovaškem se je ime-„ Va,a Preiskovalna komisija, policija pa prizadete prid-. aretira. Seveda zaenkrat glavnih krivcev najbrže še niSo našli.
Človek se temu ne bo čudil. Pred vojsko so dobi-. ministri, sekcijski šefi in višji uradniki sploh v pri-nižr.‘ z današnjim časom skromne plače, zato pa so tudi P uradniki imeli plače, s katerimi so lahko izhajali, se v nedeljo lahko šli na dober cviček in si vsak ve-Dju j!° nažgali viržinko. Danes pa so si v nasledstve-nik aval' vlastodržci nakazali visoke palče, nižje uradih Pa Puste stradati. Seveda, temeljne plače niso še dt, 0 y*s°ke, pač pa si dgvoljujejo oblastniki nečuvene Klav n'Ce’ c*e*WI11a v tl|j' valuti> tajne fonde brez kontrole, in t n° Pa ^e’ ^a s0 a*' sam' n' “Pravnih svetov bank jo nrUstov ali 1>a so njihovi člani na skrivnem (tako dela-,s,ž-adno ministri!), vlečejo mastne dividende, v proti-ai) Da dajo velekapitalistom na razpolago ves uradni ofert ’ zat'ra^° štrajke, dovoljujejo koncesije, podpirajo na e ter zatiskajo oči ob raznih velesleparijah. ako jim „1 v"ost ne pomagajo.
J Vsled tega vidimo dane* to, česar pred vojsko nikoli nismo videli, da vsak minister, ako gre uradn-o v inozemstvo, vleče s seboj svojo ženo in svoje hčere in celo sorodstvo, ki se na račun države v tujini dobro ima in špekulira z valuto ali pa sklene kakšno dobro kupčijo, kakor je to naredila Pašičeva hči. ko je ministrski predsednik šel v Rim podpisati pogodbo z Mussolinijem. I)a ima n. pr. Trboveljska družba pri nas v žepu vse ministre in ves upravni aparat, to je javna tajnost. Zato pa je upravni svet tega podjetja skupaj s Prapro-tnikovo banko in s koncernom sinu ministrskega predsednika, Rade Pašiča, pravi gospodar naše države. Vladajoča stranka je samo izvrševalni organ.tega koncerna v parlamentu. Zdaj sc izve, da je Rade Pašič tudi lastnik vseh petrolejskih koncesij v naši državi, kateri pa niti davka od njih ne plačuje! Sam oče Pašič je ogromen bogataš, o njegovih ministrih pa sami radikali pravijo, da so vsi podkupljeni in da bi marskateri izmed njih moral sedeti namesto v ministrstvu na zatožni klopi. O prometnem ministru Kojiču je samo »Jutro« pisalo, da na dolže defravdacij. Koliko umazanij ima na sebi Laza Markovič, o tem so polni srbski listi. Bivši prometni minister Jankovič pa je kar velik del državnega poslovnega parka na Savi odprodal privatni družbi, koje upravni svetnik je bil.
Res, da je po vojni povsod velika korupcija, toda je tudi še vedno nekaj sramu. Zato se te stvari vsaj preiskujejo, javnost se ne zgraža samo, ampak zahteva kazni in remedure. V francoskem senatu je vložen predlog. da noben minister, državni uradnik in politik ne sme biti odvisen od bank kot član njihovih upravnih svetov. Vsled tega je dolžnost vseh poštenih elementov pri nas, da v prvi vrsti dvignejo proti nečuveni korupciji v centralni državni upravi. Kajti ta je glavni in prvi vzrok vsega političnega zla v naši državi. Ko se pa strmoglavi sedanji režim, je treba vse njegove člane posaditi na obtožno klop!
t* ■ ■■■'" ■
Politični pregled.
Vse za žep in trebuh.
Kakor je bilo pričakovati, j« Pribičevič res izdal vodstvo svoje lastne stranke, padel svojim tovarišem ( v hrbet in se prodal za judeževo plačilo ministrskih plač j in časti. Z njim je šlo 18 bivših članov demokratskega i kluba. Osnovali so samostojni demokratski klub z zlo-j glasnim dr. Lukiničem kot predsednikom. Z razvito za-l stavo so šli s Pribičevičem tudi slovenski Žerjavovci. j Praprotnikove banke bodo plačevale stroške nove strau-| ke kolikor bodo državne blagajne preslabe. Trboveljska j premogokopna družba bo v ta namen morala delati še i mastne dobičke. '
Vlada obznane in korupcije.
Pašič je torej kupil Pribičeviča in sestavil vlado. Pribičevič si je izbral šolo, da bo preganjal križ in molitev iz mladih duš, njegov pajdaš Križman jn dobil tr-
govino, kjer je dobra »zarada«, šume in rudnike dr. Kojič, znani aferaš belgrajski, železnice demokrat dr. Popovič. Med srbsko javnostjo je vzbudilo ogorčenje to, da si je izbral Pašič največje korupcijoniste za pomagače.
Velesrbijo
hoče ustvariti nova vlada. To je Pašič odkrito povedal v javnem pismu na vse svoje somišljenike. To povdar-jajo vsi srbski in hrvatski listi. Tako vlado podpirajo slovenski kapitalisti okolf Praprotnika in Žerjava. Delavci! Proti združenim kapitalistom, velesrbom n korup-cijonistol strnimo vrste!
Opozicijonalni blok
j se je z izstopom Pribičevičevih pajdašev očistil in utrdil, i Davidoviču je ostalo zvestih 33 poslancev, ki vsi veru-i jejo, da koruptna in nasilna politika Pribičeviča mora | propasti. Poslanci HRSS so se pretekli teden že udejstvovali na parlamentarnih tleh. Pašič jih hoče za vsako ceno zopet iztisniti i'Z parlamenta in prisiliti da začno zopet taktiko abstinence. Toda do sedaj so bile vse intrige zamauj. Blok je vsak dan trdnejši in se zaveda, da ima med narodom in v parlamentu večino. Zato je z nepopisno odločnostjo začel
boj
proti manjšinski Pašičevi kliki. V poštenem boju bi Pašič takoj podlegel. Zato se je zopet poslužil nasilja in preprečil vertifikacijo mandatov HRSS. Opozicija, ki ima večino v parlamentu in verifikacijskem odboru, je vsled tega škandala začela z
obstrukcijo.	1
Poslanec Oostinčar je otvoril vrsto opozicionalnlh govorov v soboto 29. zvečer v začetku debate o ministrstvu za socialno politiko. Obstrukcija je trajala celo noč in cel dan in končala v nedeljo 30. tm. Zvečer ob 10. uri. Za Gostinčarjem je govoril Kremžar, Brodar, Fa-lež, Vesenjak, Škulj In Kugovnik. Vmes pa še zastopniki ostalih opozicijonalnih grup. Ob 10. uri zvečer je opozicija zapustila skupščino z izjavo, da ne bo prišla v parlament, dokler ne bodo verificirani mandati HRSS.
Nove volitve
prorokuje Pašič. Upa, da bo edino on dobil volivno vlado in vladal tako, da bo v Srbiji in Bosni zmagal on, na Hrvatskem Pribičevič, v Sloveniji pa Žerjav. Prepričani smo, da jim bo ljudstvo vsaj v Sloveniji in Hrvatski pošteno prekrižalo račune.
Zastavo pravice
proti nasilju, slovenske misli proti velesrbstvu, svobode proti robstvu, socialne pravičnosti proti zatiranju, izkoriščanju in tlačanstvu je v tej težki krizi dvigala SLS v bbju za pravice našega naroda. Napopisno je delo naših idealnih ljudskih zastopnikov. Njihovo vztrajnost in spretnost danes občuduje vsa Jugoslavija. Ni dvoma, da bo to pošteno in vztrajno delo kronano z uspehi. Slovensko delavno ljudstvo pa bo stalo s svojimi prvimi delavci v nerazdružljivi in nepremagljivi zvestobi do zmage.
DostojevskiJ *
(Dalje.)
Mlada žena.
Kr ‘°> M otl! Stiska se mi srce, ker me je vselej po-°r daiieza*	on' in to ^ od otroških let, ka-
misiif, ?? Kre moj spomin, odkar mi je sploh mogoče ie jn ‘j ]edaj on še ni imel niti enega sivega lasu: brado Uie n- (-rn°’ oči pa so mu gorele kakor ogenj. Do takrat Uom^niti enkrat lepo pogledal. Vprašal je: »Ali je mati doma'm Jaz sem zaprla vrata in mu rekla, da očeta ni Pogled i *°	011 re*tei samo: »Vem,« in me naenkrat
■*az sem’ tak° Posedal... prvikrat me je tako gledal. na iste Se °*3rni*a d11 odšla, toda on je še vedno stal l>rUvi 111 mestu. »Zakaj ne odideš?« — »Premišljam si«, tiie ti')011' Počasi je šel za menoj — in ko sva vstopila, ni dotiv	vl)raša: »Zakaj si mi rekla, da očeta
m0lčai d’ k°.,sem *e vPrašal za tvojo mater?« Jaz sem
fels
sem
steči k
•	• Mati je ostrmela, ko ga je zagledala in je ho-
njemu. On pa jo je komaj pogledal, videla
*	Vse R-t •............
Sel in	.Je	ves	moker	in	prezebel	—	odkod	je	pri-
Do tak^e*a'’ tega jaz in mati nisva nikdar zvedeli, ie vrge[‘lt Ka.2e nismo videli celih deset tednov. Kapo Dred sv t,a !nizo’ sne' ie rokavice — toda ni se priklonil Se DrihA ’ slikami, ni pozdravil gospodinje ampak 1U|'zal ognju.
^tj taVete^ar'na nasi°n' slavo na roko, kakor da jo ne-'n muči, toda se takoj znova dvigne in nadaljuje.
sen.
Vci1, kad-L"C' sainc ^ese<le. Poprej so me vedno pošiljali LV°iemu 'V °n pr'^ei; toci;i zc*aj se mati ni upala reči *Poval as. neniu otroku niti ene besede. Zoprnež je 10J0 dušo, toda jaz sem gledala mater, kakor
Je z materjo govoriti tatarski. Razumela ni-
da sem ponosna na to. Opazila sem, da oni govore o meni. Mati je začela jokati. Videla sem, kako on z roko prijemlje za zadnji čas sem že večkrat opazila, da sega, ko govori z materjo vedno po nožu, katerega je nosil spredaj za pasom. Jaz vstanem in ga zagrabim za pas, da mu nož vzamem. Njemu udari pena na usta od gnjeva in me hoče odriniti, celo sunil me je v prsi, toda jaz nisem odnehala. Mislila sem, da mi bo na mestu umreti; stemnilo se mi je pred očmi in omahnila sem brez glasu in krika. Potem pa sem videla, čeprav sem že izgubljala zavest, kako (Kipenja svoj pas in si viha rokav na roki, s katero me je sunil, in potegne kavkaški nož^ iz nožnice in ga da meni: »Daj, odsekaj jo, roko, maščuj se za ono, kar ti je napravila; in jaz se bom, prevzetna ženska, zaradi tega pre teboj priklonil do tal.« Položila sem nož proč. Sreč mi je začelo glasno-biti, toda gledala nisem več vanj. Vem Še. da sem se smehljala, toda rekla nisem niti ene besede in »ledala sem materi v žalostne oči. gledala sem jezno vanjo, medtem ko se je v istem času v mojih ustih zibal grd nasmeh. Toda mati je sedela popolnoma bleda iu mirna kakor grob...«
Ordinov je poslušal s skrajno napetostjo vsako besedo njenega pripovedovanja. Toda polagoma sc je njena razburjenost polegla in njeno govorjenje je postalo mirnejše. Spomin je premagal nesrečno mlado žensko.
»Vzel je kapo, ne da bi se poslovil. In jaz sem spet vzela luč, da ga spremim ven in šla sem pred materjo, ki je, čeprav še bolna, vseeno morala vstati in ga spremiti. Prišli smo do vrat, jaz sem mu jih odprla, zapustila sem pse, toda sem molčala. On se je ustavil, hitro snel kapo in me pozdravil s pozdravom do tal. Najprej sem videla, kako sega z roko v sukno in kako iz prsnega žepa jemlje malo, s Črnim safijanskim usnjem prevleče-
no škatljico iu jo odpira. Jaz pogledam; to so čisti biseri. Namenjeni so bili meni. »Jaz imam,« je rekel tudi v mestu lepotico, kateri sem hotel i>okloniti te bisere, toda jih vseno nisem nesel. Vzemi jih lepa deklica, odiči z njimi svojo lepoto, ali pa jih poteptaj z nogo kakor hočeš, toda vzemi jih. Vzela sem jih, pa jih nisem hotela poteptati bilo bi preveč časti. Tako sem jih hudobno vzela in nisem hotela reči niti ene besede. Odšla sem nazaj in jih položila pred mater na mizo — zato sem jih vzela! Ona je dolgo molčala in bila bleda ko robec, in zdelo se je, da se boji govoriti z menoj. »Kaj to pomeni, Katja,« vpraša nazadnje. Toda jaz serfi rekla: »Mati, trgovec je to sebi prinesel, več o tem ne vem.« Videla sem kako ji vro solze po licih in kako njeno dihanje postaja težko. »Ne meni, hudobna hči, ne meni!« Še se spominjam, tako bolestno je izgovarjala besede, tako bolestno kakor da je vsa njena duša polna solz. Tudi jaz sem gledala in hotela sem se ji vreči pod noge, toda namesto tega sem rekla to, kar mi je v naglici pošepetal hudobni duh: »Potem, če ne tebi, pa očetu, in ko se vrne. mu jih dam in rečem, da so bili trgovci tu in da so pozabili svoje blago.« »Sama bom to napravila, povedala bom očetu, kakšni trgovci so bili tukaj in po kakšnem blagu so izpraševali... Jaz mu bom že povedala, čega-va hči si ti. ti brezbožnica! Ti nisi več moja hči. ti si prekanjena kača!" Kot svojega otroka te proklinjam!« Jaz sem molčala, toda niti ena solza mi ni prišla na oči... Alt! vse je kakor umrlo v meni... Odšla sem v svojo sobo in sem vso noč poslušala nevihto, in istočasno z nevihto, to sem čutila, so se porajale v meni tudi moje misli.
(Dalje prihodnjič.)
Zadnje vesti
poročajo, da so radikali in Pribičevičevci propadli v verifikacijskem odboru, ki je odobril v torek nadaljnih 15 hrvatskih mandatov. S tem je vlada že v manjšini. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovič je odstopil, ker obsoja Pašičevo nasilje. Radikal Nastas Petrovič je obiskal dr. Korošca in v verifikacijskem odboru glasoval z opozicijo. Istotako nastopata proti Pašiču in Pribičeviču ministra Uzunovič in dr. Perič. Turki iz Macedonije so tudi sklenili, da ne bodo več podpirali Pašiča. Ljuba Davido-vič je izključil iz demokratske stranke vse poslance, ki so pristopili k Pribičeviču. Borba divja huje in huje.
O brezposelnosti.
Vsak dan se bolj ninoži število brezposelnega de- { lavstva in nameščenstva. Po ulicah, cestah vidimo ljudi, j ki hodijo od obrata do obrata, trkajo na vrata pri raznih i »radih, oblastvih in pisarnah, iščoč dela ali podpore. To- ' da zaman, povsod ona znana pesem, ki se ji pravi »kriza«, j !n ljudje, tisti, ki imajo dela, kakor tisti, ki s strahom pri- 1 čakujejo, kedaj tudi nje ta strašna kriza vrže na cesto, ; se vprašujejo: Kdo je kriv brezposelnosti, ki prinaša ! toliko bede in pomanjkanja? Toda od nikoder odgovora. ' Pa kdo naj odgovarja, kdo naj pomaga trpečim? Morda ' tisti, ki so povzročili krizo? Ne ti molče, saj jim je brez- j poselnost dobrodošla, da lahko svobodno trgujejo z de- > lavskimi močmi! Kdo naj torej še ugiblje o vzrokih tolike brezposelnosti? Ne ugibajmo! Obsojajmo kapitalizem kot i sistem, kot družabni red, ki je rodil soc. zlo, on je vzgo- , jil producente, ki hočejo gotovo mero mastnih dobičkov j tudi za ceno življenja svojih bližnjih, kakor hitro pa se j pokaže, da bo par odstotkov manj »profita«, pa že no- ! čejo producirati, izjavljajo, da je boljše kapital naložiti j v banke, ker visoke obresti več nesejo kakor pa pro- ! dukcija.
In zopet ljudje vprašujejo, saj imamo vlado v Bel- j gradu. Mar nima moči, da bi z zakonodajo preprečila ali pa vsaj omilila brezposelnost. Seveda imamo vlado, toda vlada je sama kapitalistična, zato je jasno, da taka vlada ne bo stala na strani proletarijata. V vladi sede ljudje, ki nimajo trohice socialnega čuta, še manj pa smisla za ureditev države po ljudski volji, če bi bili v vladi ljudje, ki bi jim bilo kaj za blagor ljudstva in ureditev države, potem bi že zdavnaj izdali zakon o zavarovanju proti brezposelnosti.
Ni težko najti krivce, ki povzročajo brezposelnost. Dejstvo pa je, da se nihče ne zmeni, kako pomoči brezposelnim. Delavstvo naj si samo pomaga, tako mislijo vsi. ki so v prvi vrsti dolžni pomagati.
Mi pa mislimo, da je interes države same, da skrbi, da se brezposelni čimprej zaposlijo, takoj morajo pa država in samoupravne korporacije poskrbeti za življenje in vsaj zasilno preskrbo brezposelnih.
Strokovna zveza.
Občni zbor mariborskega okrožja Jug. strokovne zveze se vrši v nedeljo 6. aprila ob 9. uri dopoldan v dvorani v Lekarniški ulici 6/1. s sledečim dnevnim redom:
1; Otvoritev. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti. — Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Za članfe je udeležba obvezna.	Predsednik.
Tovarniški delavci.
Iz tajništva SZTD. Bliža se nam 1. maj delavski ! praznik, praznik izkoriščanih in teptanih. Delo naj ta dan j počiva. Delavstvo pa naj zboruje ter protestira proti i brezposelnosti ter proti povzročiteljem brezposelnosti. Delavstvo naj pokaže, da kadar ono praznuje, zavlada grozna tišina po tovarnah in delavnicah. Pokaže pa naj tudi, da ima moč ustaviti delo, kakor imajo moč oni, ki ga ustavijo, kadar se jim zljubi in delavstvo mečejo na cesto kadar hočejo. Skupine SZTD naj pravočasno javijo zvezi, kako bodo praznovale 1. maj. One skupine. ki žele za ta dan govornika, naj tudi sporoče, da bo mogoče vsem ustreči.
Jesenice. Pri nas v tovarni postajajo razmere vedno ostrejše. Obratni ravnatelji se kar kosajo, kateri bo bolj hinavsko in judovsko znal oškodovati delavstvo. Največje zlo, siljenje v akordno delo, je na dnevnem redu in nekatero delavstvo res nasede tem zvijačam. Od začetka se jim res da nekaj zaslužiti, toda zaslužek je vedno manjši. To se dogaja sedaj z žičarji, In lepega dne bodo ob veljavo temeljne plače, ki so zagotovljene v kolektivni pogodbi. Saj vemo, da se nakopiči dokaj izdelanega blaga in tedaj mora delavstvo iti k zasilnemu delu na prostor. Prav lahko se zgodi, da bo ta ali oni obratovodja rekel: 95 % plače ni, ker je priznana akordna plača. Delavstvo bo pa moralo garati na prostoru za navadno plačo. In kedo bo vsega tega kriv? Mogoče vaši zaupniki in organizacije, ki vas svare pred sprejemanjem akorda? Kedo vam naj ščiti pogodbe pravno sklenjene, če pa delavstvo tega ne upošteva in glasuje ter sprejema akord. Tovariši glejte malo naprej kaj bo iz tega in upoštevajte svarilo od strani raznih funkci-jonarjev. ki vam niso nevoščljivi radi teh vinarjev, ki jih trenotno pridobite, ki pa Vas bodo enkrat pekli.
Društvo diplomiranih babic v Sloveniji
Najvažnejša naloga naše organizacije je zaenkrat poleg uveljavljenja naših skromnih tarifov gotovo boj proti poseganju neusposobljenih oseb v naše strokovne posle, boj proti porodniškemu mazaštvu.
V	interesu ljudskega zdravja, ne le v interesu dipl. babic je, da se očuva matere in rojenčke pred prsti »fušaric«. ki nimajo za to potrebne izobrazbe, šole in izkušnje.
Pa tudi v interesu državne in cerkvene oblasti je, da se zavarujejo pravice dipl. babic, ki morajo 10 mesecev obiskovati porodniško šolo. imeti spričevalo občine in župnije o neomadeževanein življenju, priseči za zvesto izvrševanje predpisov, plačevati davek, delovati P<k1 nadzorstvom zdravnikov in oblasti itd.
Naravnost neumljiva je lahkomiselnost ali brezsrčno surova skopost ljudi, ki raje kličejo neizkušeno in nekontrolirano osebo k opravilom pri katerih se gre za življenje dveh oseb in srečo cele družine, samo ker je nekaj manj stroškov kakor pri dipl. babici. Sicer pa se zgodi nežteto slučajev, da k nesrečnim porodnicam kličejo prepozno izkušeno babico, potem ko so že povzročile nesrečo mazaške, ki si dalje ne znajo pomagati. Pa tudi če se rojstvo izvrši povoljno. take osebe ne morejo' dati pravih navodil za oskrbo matere in otroka in so tako krive neštetih bolezni, stroškov, ali celo smrti.
Ker se v tem oziro toliko škode zgodi na ljudskem zdravju in premoženju, je gotovo upravičena zahteva dipl. babic, da mora oblast preganjati mazaštvo in kaznovati mazaške, pa tudi vse osebe, ki jih ščitijo ali jim dajejo potuho. Saj postavo imamo, ki ščiti pravico izvrševanja prakse dipl. babic in predpisuje kazen za ma-zaške in one, ki jim dajejo zaslombo. Toda vzlic teniu se dogaja zelo pogosto v vseh delih dežele, da izvršujejo to prakso neizkušene in nekontrolirane osebe, pa jih' nihče ne naznani, nihče ne kaznuje. In če jih dipl. babica naznani oblasti, se navadno nič ne sliši o kakšni kazni. In dočim višje oblasti, svetne in cerkvene, objavijo kako dobro naredbo, se nižji izvrševalci marsikje zanjo ne zmenijo dosti, ampak po svoje narede, misleč: »Bog je visoko in kralj je daleko«, za nas je pa tako dobro.
Ne kaže drugače, vsaka dipl. babica mora saina zaslediti vsak slučaj mazaštva, poskrbeti za podatke (čas in kraj, imena in priče) in jih poslati Društvu dipl. babic. Društvo bo pa slučaj naznanilo oblasti in zahtevalo, da se preišče in mazaško kaznuje po zakonu. Tako bo organizacija podpirala oblast in nadzirala točno izvrševanje postave.
Po tej poti moramo doseči, da bodo mazaške izginile, kakor so jzginili »padarji« in »konjederke« vsled nastopa dipl. zdravnikov. V ta namen pa si morajo dipl. babice same pomagati s svojo organizacijo. Ali sedaj spoznate vse dipl. babice, zakaj je potrebno društvo, članarina, časopis »Pravica« in disciplina? Kolikor več bo organiziranih, kolikor bolj točno bodo plačevale članarino in časopis, pridobile več članic, podpirale odbor in točno izvrševale vsa navodila odbora in sklepe občnega zbora, preje bo fušaricam odklenkalo in več rešpekta bodo imeli pred Društvom dipl. babic tisti, ki dajejo fušaricam potuho in zaslombo. Višje, oblasti^nas bodo gotovo le podpirale v tem boju za ljudsko zdravje kot svoje zaveznike!
Prosim slavni knezoškofijski ordinarijat, da blagovoli podrejene župne urade opozoriti na to, kako je podpiranje mazaških babic higijenski povzdigi ljudstva, zlasti pa na to, da je dajanje zaslombe neizprašanim porodnim pomočnicam v smislu zakona o pravici za izvrševanje bablške prakse z dne 25. nov. 1921, objavljenega v Uradnem listu dne 31. dec. 1921, št. 154, nedopustno ter bi v konkretnih (t. j. dejanskih) primerih utegnila slediti kazen po členu 2. tega zakona, kakor tudi na to, da so po predpisih o vodstvu porodniških matic nedopustne napačne navedbe v maticah.
Da narod v higijenskem oziru prosvetlimo in dvignemo, ni naša dolžnost le v toliko, v kolikor nam to nalagajo veljavni zakoni, nego to je moralna dolžnost vseh faktorjev, ki imajo med ljudstvom možnost dela in vpliv, če dvignemo narod v higijenskem oziru, služi to ne le njegovi gospodarski moči, nego v enaki meri tudi njegovi etični povzdigi (to je nravnosti, poštenosti). Vsled tega mi je čast vabiti slavni knezoškofijski ordinarijat, da blagovoli po svojih organih (to je po podrejenih duhovnikih) povsod, kjerkoli obstoji možnost, čim intenzivneje (krepkeje) sodelovati z zdravstvenimi organi (zdravniki in babicami) za higijensko povzdigo ljudstva.
Škof. ordinarijat je natisnil ta oglas v Škof. listu in dostavil: »O tem se župni uradi s tem obveščajo.« Gotovo ne z namenom, da polože v kot in pozabijo, ampak, da se po tem ravnajo.
Na tem mestu bodi izrečena zdravstvenemu odseku in škofijskemu ordinarijatu prisrčna zahvala za uslugo, ki sta jo s tem storila vsem dipl. babicam. Članice se sedaj lahko sklicujete na to odredbo, kadar kje drugače postopajo, če to ne bi pomagalo, pa natančne podatke sporočite Društvu, ki bo nastopilo pri višji oblasti v zaščito vaše pravice proti zaščitnikom mazaštva.
Odbornica.
Za rudarje I
Iz govora poslanca Kugovnika v narodni skupščini:
Mislim, da mi ni treba poudarjati velike važnosti našega rudarstva in njegovo važnost na dolgo in široko razkladati. Dovolj je, če opozorim samo na to, da imamo v rudarstvu zaposlenih okoli 35.000 delavcev in da potemtakem lahko trdim, da živi od njih zaslužka preko 100.000 oseb.
Vpoštevajoč to število našega delavstva, obsojani male svote, ki so ustavljene v proračun, bodisi kot plače ali pa kot krediti za zgradbo delavskih stanovanj.
Opozarjam tukaj na razmere v državnih rudnikih Velenje in Zabukovca, kjer primanjkuje zdravih delav-! skih stanovanj. Kljub temu, da sta bila omenjena rudnika i 1922 in 1923 aktivna in da sta donesla lepe svote čiste-I ga dobička, ni bilo mogoče za najnujnejše potrebe, za
sanacijo itd. dobiti več kot 345.000 dinarjev. Kaj pome-nja ta svota v danih razmerah, si lahko vsak sam predstavlja. Dohodki, ki sta jih donesla ta dva rudnika, so šli v druge kraje in v druge namene.
Delavcem v Velenju v Zabukovci se vedno očita, da zaslužijo več, kot pa delavci v Bosni in v Srbiji. Da ne bo kdo napačno tolmačil njihovih zahtev po zboljšanju njih gmotnega položaja, naj pripomnim, da omenjena rudnika nista preskrbljena s tako cenimi življenjskimi potrebščinami, kakor so preskrbljeni rudniki v Srbiji. Bosni in drugod.
Omenjam naj n. pr., da so v času, ko so morali • delavci v Velenju in Zabukovci plačevati moko po 25 do 30 kron kilo, dobili delavci v bosanskih rudnikih moko po 3 krone kilo. Hvalevredno je, da država skrbi za rudarske delavce v Bosni, prosim pa gospoda ministra za šume in rudnike, da posveča to pozornost tudi rudarskim delavcem v Sloveniji. Apeliram na gospoda mini-, stra, da obrne več pozornosti na prej omenjena rudnika v Sloveniji in da ne postopa ž njima tako mačehovsko, kakor do sedaj.
Dovolite mi, da pri tej priliki, ko razpravljamo o proračunu ministrstva za šume in rudnike, izprogovorim tudi par besed o rudarjih v privatnih podjetjih.
V	prvi vrsti naj izpregovorim nekoliko o bednem položaju delavstva Trboveljske premogokopne družbe-Kar so tamkaj počenjali z delavci za časa stavke (Klici: Saj se še počenjajo!), je narodni skupščini znano. (Klici: Tako je!) O. minister ve tudi, da se družba oziroma njeni ravnatelji posmehujejo sklepom narodne skupščine. (Ogorčeni klici na desncii: Škandal, sramota! — Karol Škulj: En privandran Rus ima večjo moč kot narodna skupščina! — Predsednik Milutin Dragovič: Neinojte sinetati vlastitog govornika.) Ali da pa ti delavci, ki jih je družba za časa stavke odpustila, še danes nimajo miru in jih še danes preganjajo tudi od drugih podjetij. To postopanje družbe oziroma njenih ravnateljev presega že vse meje socialnega čustva. (Karol Škulj: Privandran tujec persekvira in zasleduje kot hijena svojo žrtev. Po njegovi krivdi ne morejo odpuščeni delavci nikjer dobiti dela. Ta privandrani tujec meče na cesto Srbe, Hrvate in Slovence!) To je mogoče samo v naši državi, kjef hodi vlada roko v roki z velekapitalom. To, kar se počenja z delavci — vodja rudnika v Kočevju neki Bis-kupski — je naravnost ostudno in protizakonito. (Josip Gostinčar: To je lopov, naj se ga izžene iz naše države. — Karol Škulj: Pri takih razmerah bi bil tudi jaZ komunist!) Ta človek gre tako daleč, da denuncira delavstvo tudi pri drugih podjetjih ter ga na ta način spravlja ob delo in kruh in to javno pred vsemi oblastmi, če j® delavcu prepovedano ovirati svoje tovariše pri delv in zaslužku, mislim, da bi moralo biti to prepovedano tudi vodji rudnika in da bi se ga radi njegovega postopa' nja moralo klicati na dogovor. Po mojem mnenju bi bilo treba takega človeka zapreti ali ga pa iztirati iz države. (Karol Škulj: Iztirati ga iz države bi bilo bolje! — 2i-1 valino pritrjevanje in ploskanje na desnici in levici.) Na-| še delavstvo ne bo pustilo, da ga tuj državljan pripravlja ob kruh. Podpredsednik Milutin Dragovič: Gospodine poslaniče, molim Vas, da završite svoj govor.
Jurij Kugovnik: Bom takoj gotov, gospod predsednik. Ker gospod minister za šume in rudnike trdi, da nima zakonske možnosti, da bi pozval privatne podjetnike na odgovornost, zahtevam, da čimprej izdela nov rudarski zakon in sicer v tem zmislu, da bo država Prl podjetju soudeležena in to v taki meri, da bo imela pra-vico soodločevanja in da bo imela vsak čas upogled v knjige in račune in da bo mogla na ta načirt varovati svoje in delavske interese.
Ker me gospod predsednik opominja, da naj končam, izjavljam samo še to, da po vsem tem, kar se«1 tukaj navedel in z ozirom na to, da vlada noče upoštevati in sprejeti naših najupravičenejših predlogov, ne moremo glasovati za predloženi budget tega ministrstva. (Odobravanje in ploskanje na desnici.)
________
Delavska zveza.
Okrajna delavska zveza Preska.
Bližajo se nam zopet občinske volitve, in tudi Pfl nas se že pričenja živahno volilno gibanje. Vodstvo naše okrajne del. zveze je v tesnem stiku z zaupniki našega delavstva opazovalo to volilno gibanje in grupacijo ra^ nih v poštev prihajajočih strank. Pripravljali smo svo) načrt, upoštevali smo edinole blagor občine in vseh ob' čanov vedoči, da je naš skupni blagor tudi blagor &e' lavstva. Pred očmi smo imeli zlasti program del. zveze' ki hoče priboriti nižjemu sloju občine t. j. delavcu, Že< lezničarju, malemu obrtniku, bajtarju itd. tudi v obči11' skem odboru primerno stanovsko zastopstvo, ki mu Pjj vseh pravicah gre. Zal je tudi pri nas le še preve£ lju® ki se še ne morejo otresti zastarelega mnenja, da je ** ljudi nižjega sloja že velika milost, da smejo voliti. razumljivo predrzno pa jim je, da bi nižji delavni sl® smel imeti tudi primemo zastopstvo v občinskem od' boru, to jim kar ne gre v glavo. In kdo je zopet ob priliki pokazal najmanj smisla za delavstvo? Ravno n** samostojneži pomešani z demokratskimi korifejami * podobno šaro.	„
Naši delavski zastopniki so namreč predložili svoJ pogoje in načrt koliko zastopnikov hočejo v novem ° činskem odboru in kako naj bodo razvrščeni na kanj datni listi in takoj so samostojneži in liberalci nagn^ silen krik, da jih delavstvo hoče odreti. (Revež bo bo£. tina drl! Ta je pa dobra!) Zahtevali smo namreč delavskih odbornikov in ravno toliko namestnikov^ kandidatni listi, ter še nekaj drugih pravic v bodoč«
! občinskem odboru. Te naše zahteve so zelo skromne, a J upoštevamo, da je nad polovico vseh naših občins volllcev delavsko-bajtarskega stanu in malih obrtnik0
i
ki vsi skupaj niso do pred tremi leti imeli nobenega zastopstva v našem občinskem odboru. Le zadnja tri leta smo imeli na približno 60 do 70 volilcev enega zastopnica, toda na 16—18 posestnikov je že tudi prišel po eden, in na 4 -5 gostilničarjev že tudi po eden v občinskem °dboru. Vprašamo vas gospodje samostojneži in drugi vaši pripadniki ali je to pravica?! Tako pravico nam Privoščite? Hvala lepa! Ml si bomo pravico že sami podali in izvojevali, ne bo Je nam nobeden več delil. To Izvemo vsakemu v brk pa naj bo kdorkoli hoče. Skle-n*li smo nastopiti na podlagi svocle kandidatne liste pod označbo: »Delavska zveza«. Na to svojo listo bomo določili kandidate izmed delavstva, železničarjev, malih Trtnikov, bajtarjev ter sploh izmed takih, ki žive ®d dela svojih roli.
Vse navedene vabimo, da se nam pridružite! Sto-P'H bomo skupno na volišče, kot čisto nova, čvrsta ar-ma<a. ki bo zmožna priboriti pravice, ki nam gredo!
Dev. Mar. Polje.
Članom naše okrajne delavske zveze sporoča-I?)6- da se dobe v pisarni Zveze še dr. Gosarjeve knjige »Za krščanski socializem« kakor tudi knjižice »Ljud-**a visoka šola« po prodajni ceni. Dalje so članom dnev-na razpolago litsi »Pravica« — »Socialna misel« — ‘frerod« — »Zdravje« — »Občinska uprava«, ter »Urad-n* list«. Dalje vsi sedaj izišli zakoni v .brošuricah. Člani ^lužujte se teh za izobrazbo in razvedrilo potrebnih Pripomočkov. Pisarna posluje dnevno od 8—12 ure dopoldan. Obračajte se v vseli zadevah na tajništvo zveze.
D. M. v Polju.
Veliko razburjenje je povzročalo pri naših šiviljah v°jaških oblek zadnje čase poslovanje vodstva odečne [adione v Ljubljani. Ko smo se oglasili proti krivicam, ** so se godile, je bilo vse pokonci. In delavke, mesto .a bi pojasnile celo zadevo na merodajno mesto, so Šle ln spletkarile ter teple s svojim nespametnim ravnanjem ?atne sebe. Daleč je še delavska in strokovna izobrazba ,n solidarnost. Nekaj jih imamo v dobrem spominu. Se-Jjaj je centralno vodstvo stvar uredilo. Kot bi odrezal je pto razburjenja konec in stroji veselo drdrajo svojo delavčevo pesem naprej. Seveda so sedaj odpadle tudi 'jse razne piotekcije, razni darovi in upamo, da odpa-~eio tudi še tisti dinarji za stroške prestrašenega valpta. £ed in pravica, ter potem tudi magari strogost če tre-a> in šlo bo vsem v korist. Upamo, da vodstvo pusti *a naprej na sedanjem mestu g. Žitnika. Delavke, Vam ®a kličemo: organizirajte se v svojo strokovno zvazo Slvili, ker le tako se Vam bo delil pošteno zasluženi kruh.
Socializem hrastniških berno-tovcev.
Hrastnik. — Iz vrst stanovanjskih najemnikov.
’y V Trbovljah imamo stanovanjsko oblast, ki spri-odpora posestnikov, ki imajo pri oblasti vedno prednika, kateremu se prav nič z delom ne mudi: Za da-nes hočem popisati samo kako stojijo hrastniški ber-^°tovci v službi hišnih posestnikov (mislim, seve samo ^čje posestnike, ker mali nam itak niso protivni). V y umnem društvu imajo že od novembra 1. 1. prazno »ši stanovanie- ^a konzum smo vsi rudarji po več tiot Prispevali.) Načelstvo, ki obstoja iz samih ber-n&hCev’ s^'eni*°> da se omenjeno stanovanje ne sme je t nemu delavcu oddati. To je res socialistično! Stvar to a'e: Hrastniški bernotovci iz steklarne in kem. j »nie so se uprli svojemu voditelju g. Malovrhu in j r. anovili samastojno zadrugo, ki posluje že par let. [ vil -111 le pa °srožen obstoj podružnice, katero je napra-
S7“‘°vi
. tem je
lr^Pred 12. leti g. Malovrh v hiši g. Dernovška na ko 'odvoru 'j
dru^ih raz rudi!, d
lav^-U lsolastniku steklarne) ter ga prosil, naj ukaže de-
v°ru. Ta podružnica je zelo od rok. zato in iz več pot - razlogov slabo obiskana. G. Malovrh se je pač Aur,u^!> da pomaga najbolj trpečim. Šel je k gospodu
Ak ,	ua
lav	las___________ ________ —	— '_____  ________________
kla*?u ^akob Gotz, da se izseli iz hiše, ki je last šteje tinf’ ter naj se preseli v stanovanje konz. društva, ki uPir°i°re	Po*	ure	oddajleno.	Ker	je g. Gotz že	star,	se	je
Ker	temu	na^rtu,	češ	da ne	more tako	daleč	hoditi.
pre Pa.ie K. Gotz zaveden Slovenec in je bil že večkrat tu<jj anJan, se ni upal dolgo upirati. Obljubljeno mu je ob uVe^e Plačilo in poleg tega mu ne bo treba točno delj/1 "a	steklarna to v svojo škodo
Praše’ nam n‘ tre‘^a misliti. Ker je pa tukaj veliko po-Hiije v.anje po stanovanjih ter po več družin skupno sta-°bla’so'Je Malovrh mislil, da bi pa vendar znal pri stan. skiet).J kdo protestirati. Zato je šel zopet k g. Abel-u ter odbije Z n^m sadečo kupčijo. Ce stanovanjsko oblastvo Pustil 1>resel'tev Gotzovo, bo g. Abel Gotza od dela od-sko 0’uiS tem	S. Gotz izgubil stanovanje in stanovanj-
Maiov ?Stvo	Prisiljeno g. Gotzu dobiti stanovanje. G.
danje p1.. ^	potem preselil	konzumno podružnico v se-
He	stanovanje.	Mi dobro vemo, da g. Abel
&dpustj « takih razlogov Gotza od dela odpustiti. Ce ga Gotov’ h-G i.ma ta Pravico 3 mesece v stanovanju ostati, ^'tisk	odpustitev	samo formalnega značaja, torej
ie že "a ®tan- oblastvo. Da bi g. Malovrh lažje uspel, t>alje • ls*cai &• gerenta in predsednika stan. oblastva. Dr‘stašeinS^Stavi* dolgo resolucijo, katero je dal svojini skert)U “? delavcem podpisati ter jo predložil stanovanj-ravnatel t	za'ltevo	delavstva. G. Malovrh je
'%ia noJh	'ma razkošno	stanovanje, zato ni čuda, če
rdeča	socialnega	čuta. Njegov socializem je
?.°cialist0 t in ^ar^a Konja. Čudimo se pa drugim 111 bedn-01 *avcem> ki na ta način nastopajo proti svo-»r.'>Padai.mJ°,varišem> ki po kleteh s svojimi družinami
Cllr\u! J • V	cfn	OnAirtltn + J tr	Mn 1*- ^ ...»
Cli°nistj °’ ^esedah ste socialisti, v dejanjih pa korup-
Prometna zveza.
Osrednji odbor Prometne zveze sklicuje za dne 6. IV. 1924 t. j. v nedeljo ob 10. uri v Rokodelskem domu v gostilniških prostorih širši sestanek članov PZ, na katerem se bo obravnavalo notranje delovanje organizacije in splošne zadeve železničarjev. Železničarji člani PZ! Dolžnost je vsakega člana, da se tega sestanka udeleži, ker bomo razpravljali o prihodnjem centralnem občnem zboru in protestirali zoper nameravano zapostavljanje nas prečanov, posebno pa slovenskih železničarjev glede prevedbe in uvrstitve.	Odbor.
Dobrote južnih železničarjev na Jankovičev plakat.
Dokler je bila Družba južne železnice, smo vedno dobili plačo in vse doklade brez podpisov in pismenih prošenj s kolcki in to se je godilo povsod, ker uprava nam je dala sama in nam tudi še danes da duplikat, kot potrdilo za vse prejemke. Danes pa moraš za vsako malenkostno doklado, ki je imamo 38 par za celo noč, še s podpisom potrditi. Sedaj nam je pa kilometrina, ki je tako majhna, da sploh ne odgovarja prejšnjim razmeram že drugi mesec kar meni nič, tebi nič ukinjena. Zakaj? Deputacija je šla do postajenačelnika; on je pa rekel, da on ne more nič ukreniti in da naj delamo prošnjo s ko-lekom 5 Din. To se pa nam nespametno zdi, ker s tem se podpira lenoba direkcije. Proračun je bil pravočasno poslan na direkcijo. Toda tam tisti gospodje na njem sedijo. Ako bo šlo to tako naprej, bomo morali tudi za naše težko zaslužene plače delati kolekovane prošnje.
Prizadeti železničarji postajnega osobja.
Za južne železničarje.
Poslancu Gostinčarju je minister za promet tole odgovoril:
Cast mi je odgovoriti Vam na vprašanje, ki ste mi ga izvolili poslati preko predsedstva narodne skupščine o akontaciji osobja južne železnice.
Upravni svet južne železnice na Dunaju je v svoji seji od 17. okt. 1907 sklenil, da bode uprava južne železnice vse prejemke svojega osobja povišavala v istih terminskih rokih, kakor bo to vršila uprava državnih železnic svojemu osobju. Ta odlok je bil objavljen v razpisu 385/A leta 1907.
Po prevratu se je bivše ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani postavilo na stališče, da ta obveza ne velja, ker se obveza nanaša na avstrijske državne železnice, a ne na državne železnice kraljevine SHS. Obratno ravnateljstvo je poleg tega vedno sledilo regulaciji službenih prejemkov, kadarkoli je to storilo tudi ministrstvo saobračaja. Uslužbenci obratnega ravnateljstva južne železnice, odnosno državna uprava južnih železnic, še niso postali pravno državni uslužbenci naše države zato, ker rimski sporazum o prevzetju teh železnic še ni uzakonjen. Na podlagi tega uslužbenci bivših južnih železnic nimajo pravice na napredovanje in se jim iz tega razloga ne more dati nalog za izplačilo.
Omenjeno osobje prejema neke dohodke, ki so ostali od vsih južnih železnic pod imenom doklad »nagrada za naporno in odgovorno službo«, za »prekourno delo«, itd., katerih doklad osobje državnih železnic nima. Te doklade znašajo pri mnogih mnogo več, kakor pa znaašjo povišani prejemki državnega osobja.
Kakor hitro pa se bo rimski sporazum uzakonil, borno takoj regulirali vse uslužbenske pravice.
Minister saobračaja, dr. Kojič, 1. r.
Železničarski upokojenci.
Poslanec Gostinčar ie posredoval za upokojen^ jn dobil tale odgovor :
Cast mi je odgovoriti Vam na Vaše vprašanje, katero ste mi blagovolili poslati preko predsedstva narodne skupščine v zadevi regulacije plač in draginjskih doklad vpokojencetn državne železnice v Ljubljani. Upokojencev bivše državne železnice imamo dvoje vrst: Upokojence, ki so bili redni člani pokojninskih skladov in ki danes uživajo redno pokojnino tega fonda.
Upokojence, takozvane miloščlnarje, ki niso bili redni člani pokojninskih skladov, prejemajo miloščino v višini 50 % tiste pokojnine, katero bi prejemali, ako bi bili redni člaini pokojninskega sklada. Število takih upokojencev, miloščinarjev je majhno, vsega skupaj 500. Tem upokojencem je po odloku ministrskega sveta točka 2. od 4. januarja 1924 odrejena dnevnica v iznosu 2 dinarja.
Med temi upokojenci se nahajajo uslužbenci, ki so bili v službi dalj in manj časa in je za sedaj nemogoče odrediti večjo pokojnino, ker se ne ve, na podlagi česa je bila pokojnina odmerjena v dobi, v kateri je bila njihova pokojnina odrejena.
Kar se tiče železničarskih invalidov in oseb, ki prejemajo pomoč za nesposobnost po nesrečnih slučajih; vodi o njih seznam središnji urad za osiguranje radnika v Zagrebu (Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu).
Prevedba osobja na dinarske plače po 1. maju 1921 je izvršila uprava južne železnice. Vsem uslužbencem vpokojencem pred 1. majem 1921 je odrejena penzija na podlagi kronske plače, a upokojenim uslužbencem po 1. majem 1921 na podlagi dinarske plače. Razliko izmed ene in druge pokojnine predvideva zakon o draginjskih dokladah.
V	kolikor razsodišču dopuščajo finančne razmere, se vodi račun o tem, da se bedno stanje upokojenih uslužbencev popravi in da se jim pokojnina zviša.
Minister saobračaja, dr. Kojič, 1. r.
Inserirajte v „PRiftViei!“
Prosveta.
Duhovne vaje.
Zadnje tri dni pred sv. Jožefom je priredila organizacija kršč. soc. delavstva v Ljubljani duhovne vaje. Vršile so se pri čč. oo. frančiškanih v samostanski dvorani pod vodstvom č. o. Angelika Tominca.
Kljub slabi agitaciji je bilo število udeležencev precej veliko. V treh govorih nam je č. o. Angelik lepo orisal sv. Jožefa kot vzgled delavcev, vrednost dela samega in njegove sadove. Na praznik sv. Jožefa smo duhovne vaje zaključili s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. C. o. Angeiiku se na tem mestu najlepše zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost.
Naše duhovne vaje v Ljubljani že niso več novost.. Vršile so se že dvakrat popreje. Vendar je pa potrebno, da nekoliko več spregovorimo o pomenu duhovnih vaj. Marsikdo bi se morda poprašal, čemu da so duhovne vaje. Nato lahko dobimo takoj odgovor, ako si samo malo ogledamo namen delavskega gibanja. Sad dela naših organizacij naj bo ureditev družabnega reda tako, da bo popolnoma odgovarjal pravičnosti.
Pot do tega cilja je pa dolga in težavna. Treba ja zanjo poštenjakov, pravih kristjanov, ki se v borbi za pravičnost ne bodo dali premotiti od zlatega teleta za nobeno ceno. Treba je nesebičnih kristjanov, ki za poštenje, čast in pravico žrtvujejo tudi samega sebe ter se ne strašijo krvavih iger kapitalističnih mogotcev. Vseh teh nam je treba. Toda kje jih dobiti? Po gostilnah, na plesu, v mamljivem razkošju se nam taki borci sigurno ne bodo vzgojili. Pač pa bodo vzrastli pri duhovnih vajah, kjer se duše vadijo v pravem in resničnem krščanstvu.
Za vzgojo pravih kremenitih značajev v naši bojni armadi sta načelstvi JSZ in DZ vpeljali duhovne vaje, ki se bodo vršile redno pred praznikom sv. Jožefa. Obenem pa.želita obojni načelstvi, da se duhovne vaje v bodoče vpeljejo tudi po vseh naših skupinah in zvezah. Sad našega dela bomo le takrat doživljali, kadar bomo potrebno pomoč v našem delu črpali v Njem, ki edini je Pravica in Resnica.
D. M. v Polju.
Naša delavska zveza je v zvezi s Krekovo mladino v Zadobrovi vprizorila v Ljudskem domu krasno igro »Mrak.« Del. moški pevski zbor pa se je pod vodstvom pevovodje tov. Pintarja prvikrat prav dobro obnesel. Le še več agilnosti in neutrudljivega dela. Tako impozantne predstave menda še ni bilo pri nas. Nabito polna dvorana, mnogi so morali oditi. Bilo je pa dosti dela a danes gleda vsak z zadovoljstvom nazaj. Druga naša predstava je bila šele ta. Za naš delavski praznik 1. maj pripravljamo zopet nekaj posebnega. Samo nevzdržno za ciljem, ki ima namen delavstvu dati razvedrila in izobrazbe. In, če gre v nedeljo popoldan v gostilno gotovo zapije več in ga poleg tega še boli glava drug gan, od igre ima razvedrilo in užitek še dolgo. Vsa čast našim igralcem in delav. omladincem.
Predavanja, ki jih je prirejala Delav. zveza vsakih 14 dni v zimski sezoni, smo za letos zaključili in jih bomo nadaljevali jeseni. Izpadla so jako dobro, posebno ker so to prvi začetki. Poleti bomo večkrat prirejali poučna predavanja, tudi v slikah. 2e to nedeljo 6 .111. se vrši v Ljudskem domu popoldan ob 4. uri jako zanimivo predavanje g. dr. Pirca od zdravstvenega odseka iz Ljubljane in sicer o alkoholizmu. Pridite gotovo vsi, ker čisto gotovo ne bo prav nobenemu nič škodovalo, posebno ker bo izvajatelj kazal in podprl svoje dokaze, v skioptičnih slikah.
Krekova mladina Šneberje-Žadobrava priredi v nedeljo 6. ob 3. liri popoldne na Ježici igrokaz v 4. dejanjih »Divji Lovec«.	Vljudno	vabi	odbor.
Tunel.
Roman. Po Bernhard Kellermannu poslovenil Narte Velikonja. Cena broširani knjigi Din. 36.—, vezani Din. 48.—.
To je svetovni roman socijalne vsebine, v katerem občuduje velikanski napredek moderne tehnike proletarski delavec, ki ji služi s svojimi žuli z istim zanimanjem, kakor zastopnik velekapitala, ki daje slednjemu materi-jelne hrane. Roman je pisan tako živahno in s krepkimi potezami, da se ti zdi, da se vrši dejanje pred tvojimi očmi. Ob štrajku se vali pred tabo sprevod delavcev ko<t velikanska lava, ki uniči vs*, kar ji pride napot. Tako zanimivega socialnega romana ne pozna svietovna literatura. Slovenski prevod se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Dopisi.
Hrastnik.
Zadnje čase so pričeli naši demokrati živahno agitacijo za zgradbo »Narodnega doma«, ki bo, kakor trdijo, v korist vsemu prebivalstvu hrastniške doline. V ta namen so se obrnili na delavstvo in nameščence rudnika (seveda ne naravnost, pač pa potom rudniškega vodstva) s prošnjo, da bi prispevali za Narodni dom delavci en šilit z dokladami, nameščenci pa enodnevno plačo, izračunano na podlagi mesečne plače brez družinskih doklad. Misel ni slaba. Na stroške drugih bi marsikdo zidal domove. Toda nimamo še vsi deske na glavi, kakor menda mislijo demokrati, da bi v to privolili, kajti mi dobro vemo, kam pes taco moli in ne gremo na vaše limanice' Sedaj ko bi radi demokrati spravili dom pod streho in niso na predpustnih veselicah zadosti denarja nagrabili, so postali ponižni kot kužki in sladki kot bonbončki, potem ko bodo dozidali dom, jim bo zopet zrastel greben. Pa se nam bodo zopet posmehovali, češ, pa smo
a
jih le potegnili. Pa.ne boš Lojze in drugi taki!
Še živo nam je v spominu, kako je bilo za časa zadnje stavke. Nihče od demokratov ni takrat pobiral za nas uboge brezposelne delavce, pač pa so več ali manj vsi razen nekaj prav redkih izjem trobili v rog trboveljske premogokopne družbe. Vse se sčasoma maščuje.
Zagorske novice.
Pretečeni teden je bilo v Kisovški premogovni revir zopet 12 delavcev na novo sprejetih. Odpuščeni rudarji pa tavajo še vedno brez dela. Kaj takega je samo v Jugoslaviji mogoče. V bodoče bomo seznanili našo javnost s tukajšnim rudniškim ravnateljem, ki je Človek tako redkih »manir«, da pač zasluži malo več pozornosti.
Kot čitamo v zadnji številki »Glasa Svobode, so bili »neodvisni« s svojim političnim shodom v Delavskem domu zelo zadovoljni. Nas to odkritosrčno veseli. Saj moramo priznati, da je bilo klerikalcem na tem shodu tudi zelo všeč. V pomirjenje torej, je vsa stvar potekla v obojestranski prav. »Živeli oboževalci Marijinih družb! Zagorska dolina ostane rdeča,« smo ta teden nekje brali. Pa je že res, da "ta povojna rdeča barva ni nič kaj pristna. Le prerada bledi. Vsak dež ji škoduje, vsako solnčece jo skvari. Prav z debelo rjuho poštenja, odkritosrčnosti in drugih podobnih stvari bi jo bilo potrebno ogrniti, potem bi ji pa morda ne prišlo nič do živega. Po plahto torej! — Naši člani so ob priliki zadnjega plačila darovali za bolnega tovariša Koželj Franca 100 dinarjev in za Jeseniške kovinarje 100 dinarjev. Srčna hvala!
Opozarjamo na današnji oglas glede sodne dražbe raznega manufakturnega blaga, ki se vrši dne 9. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne ter nadaljne dni v skladišču v Ljubljani, Mestni trg št. 25/1.
Žene in dekleta.
O vzgoji.
Najlepša materina dolžnost in naravna želja vsake matere j«, da vodi otroke k časni in večni sreči. To pa je tudi glavna naloga njenega življenja. Če vrši to svojo krščansko in družabno dolžnost, sega njen vpliv preko lastne družine v življenje narodovo, v življenje domovine in v razvoj človeštva. Težko delo, a vzvišeno in lepo! Najrevnejša mati se s tem enači s kraljico, kajti obe imata enake dolžnosti in tudi enako veselje, če jih le vestno vršita. — Če se že veselimo na cvetlicah domačega vrta, ki jih gojimo po trudapolnem delu, koliko bogatejše mora biti materino veselje, ki goji mladiko človeštva. Vodnica je k luči stremečemu duhu, razvija mu razum, usmerja voljo in vsaja vanj plemenita čuvstva.
V tej krasni nalogi je osredotočena vzvišena čast materinskega poklica, v njej pa je utemeljena tudi velika njena odgovornost. Najplemenitejšo snov ima v svojih rokah: človeka, lastnega otroka. Melika 111 sprejemljiva je otrokova duša, toda mati mora znati vzgajati. Mnogim materam se zdi vzgoja nekaj čisto enostavnega, ki pride samo po sebi, ko so otroci enkrat tu. Mislijo namreč, da je z grajo in kaznijo ali s pohvalo že vse opravljeno in potem se še čudijo, če rodi njihovo površno in nesmotreno delo tako malenkostne uspehe. Saj grajajo in kaznujejo brez izjeme vsak prestopek, ali brezmejno hvalijo tudi zgolj naravne zmožnosti. Nimajo pa niti najmanjšega pojma o bistvu vzgoje, o pogojih za telesni in duševni razvoj. Visoka naloga vzgoje se na ta način ponižuje na stopnjo praznega mehaniziranja. A vendar je vzgoja mnogo več kot to.
Da mati pravilno vrši svojo vzgojno nalogo ne zadoščajo le zapovedi in prepovedi. S skrbnim ozirom na otrokove posebnosti in zmožnosti mora mati vzgajati. Ne edino njena dobra volja, storiti pravo in tudi ne razna mnenja, ki jih je privzela od drugih, ampak jasno razumevanje otrokovega mišljenja, čuvstvovanja in hotenja je temeljni pravec vzgoje. Otrokove dobre in slabe lastnosti, vzroke njegovega dela, vpliv domače družine in vse otrokove okolice mora mati mirno in pametno presoditi, če so v soglasju z načinom njene vzgoje.
Mati naj se postavi v mislih nazaj v svojo mladost in naj premisli, kako je mislila, razumevala in delala kot otrok. Opazuje naj svojega otroka zlasti pri igri in v družbi z drugimi, da spozna značilnosti njegove narave. Le potem ga more na pravilen način opominjati, grajati in kaznovati, če je treba; kajti le po tem potu ga more vzgajati tako, da mu ne odbija srca, ampak vpliva nanj tako, da ga vsega pridobi zase. Potem otrok tudi res ne uboga zaradi zunanjega pritiska, ampak iz lastne volje. Plačilo in kazen je treba deliti le tako, da je otrok v duši prevzet in v srcu prepričan, da je plačilo- ali kazen zaslužil. Nepravilno pa je vselej, če uboga le iz strahu pred kaznijo. — Vpliv na voljo je smernica za vse vzgojno delo, da postane iz malega sebičneža človek z močno voljo in lepim značajem.
Socialno delo žene.
Malokatero krilatico slišimo dandanes tako pogosto kakor ravno »socialno delo«, toda malokatera je tako zelo	le	beseda in tako malo	delo, kakor ravno ta.	Torej
delo	bi	moralo biti. ne gole	besede.
Socialno ? To je za bližnjega in na bližnjem,	to	je
delo	v	družbi, eden za vse	— vsi za enega. Kaj	je	to
drugega kot izpolnjevanje besede Kristusove: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe !« one velike zapovedi, ki jo je postavil Bog poleg zapovedi ljubezni božje ?
Iz te zapovedi same že sledi za vsakega posameznika dolžnost socialnega dela. Dejstvo je pa, da se vsi brez izjeme v tem oziru vsak dan opetovano pregrešimo in to je tudi vzrok one mrzlote brez ljubezni in sočutja, o kateri čujemo toliko tožeb dan na dan. Ni sramota, ako priznamo to napako in zlasti ne, ako temu priznanju sledi poboljšanje.
Kakor pa je doslej mož grešil na socialni pravic- i nosti, tako je ženi manjkalo socialne ljubezni. Vsakemu spolu je Bog podaril posebne lastnosti in vrline, s katerimi se dopolnujeta in koristita drug drugemu in sploš-nosti. Temeljna poteza vsakega moža je baš možatost, temeljna poteza prave žene (najsi bo omožena ali neo-možena) pa materinstvo : t. j. skrbeti, delati, žrtvovati za druge, ljubiti druge in pozabljati sebe. I11 vsaka žena naj izraža to temeljno in plemenito potezo ženskega značaja ! Mati naj bo svoji okolici z veliko žensko ljubeznijo ! Na ta način se dvigne iz sebe in preko sebe in pozabi sebe, da koristi drugim.
Sodobna bolezen mase je i/. materijalizma rojeni egoizem, ki je smrtni sovražnik socialnega dela. >Kaj pa imam od tega ?« to je prvo vprašanje. Žal da se je ta duh razširil tudi v široke kroge našega ženstva. Seveda pa učinkuje tu še mnogo neprijetneje kakor med moškimi, kajti močno čuvstveno življenje žene bi moralo že samo po sebi nesebično čutiti s skrbmi in težavami drugih. Temu grdemu egoizmu, ki roga krščanski ljubezni do bližnjega vedno bolj, moramo ravno me, žene, napovedati neizprosen boj. Ta pa bo uspešen le e-daj. ako rpičnemo s takojšnjim delom : z življenjem iz socialne ljubezni. Vzgoja otrok, ureditev doma za prijazen in miren kotiček lastne družine, kjer pa najde zavetje in pomoč tudi vsakteri naš bližnji ob času potrebe, pomoč bednim in zapostavljenim, bolnim in siromašnim itd. Ali niso to široka polja za socialno delo žene, ki se zaveda svoje dolžnosti ter hoče lopo besedo podpreti tudi z lepim dejanjem in je srečna, ako more osrečiti druge ? In kako tnalo je včasih treba za trohico rseče ! Zato pa more tudi žena-delavka z neznatnimi in skromnimi sredstvi socialno delovati med svojimi so-vrstnicairii, ki jim s svojo ljubeznijo prinaša božjo ljubezen.
Drobiž.
Za pouk in zabavo.
Republikanci.
Predsednik ameriške Unije Benjamin Harrison (1889—1893) je stopil v prodajalno s perotnino in je hotel kupiti purana. Tri črnce je videl tam in jim rekel: »Državljani! Gotovo ste prav tako dobri republikanci, kakor sem jaz?«
»Gotovo! Gotovo!,« so mu odgovorili.
»Prav. Vidite tukaj purana, največjega in najlepšega od vseh? Tistemu ga bom dal, ki mi bo povedal najtehtnejši vzrok, zakaj se prišteva naši stranki.
»Zato sem republikanec, ker je samo ta stranka iz-vojevala nam črncem prostost,« reče prvi.
»Prav dobro!«, ga pohvali predsednik. »In ti?«
»Zato sem republikanec, ker samo ta stranka priporoča zakone, dobre za nas,« reče drugi.
»Tudi prav dobro. In ti?«
»Jaz sem pa zato republikanec, ker bi rad imel purana!«, se odreže tretji.
Srčno se je predsednik nasmejal, ga je potrkal po rami in je dejal: »Veš kaj, ti si najbolje odgovoril. Tvoj vzrok je najbolj pošten in mu ne morem prav nič ugovarjati. Vzemi purana in pojdi.«
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 27. 111. 1924.
Za I italj. liro Din. 3.4990-3.5200.
,. 1 funt šterling Din. 348.40—351.40.
.. 1 dolar v čeku Din. 80.62' = —81.62/-.
., 1 dolar v gotoviHi Din. 79.75—80.75.
' „	I	franc,	frank	Din.	4.377#-4.4270.
..	I	češko	krono	Din.	2.35 •'»—2.38 ^.
.,	10.000 nem. avstr,	kron Din. 11.40	11.50.
..	I švic. frank Din.	14.05 -14.15.
Dne 31. lil. 1924.
Za 1 italj. liro v čeku Din. 3.507B—3.537*.
.. I italj. liro v gotovini Din. 3.467i 3.497\
.. 1 funt šterling Din. 348.40—351.40.
.. ! dolar v čeku Din. 80.50—81.50.
.,	I	dolar	v gotovini	Din. 79.62^ -80.62';.
..	I	franc,	frank	Din.	4.42 « 4.47.
..	1	češko	krono	Din.	2.44H—2.47M.
.,	10.000 nem. vstr. kron Din. 11.42*6	11.62**.
..	I švic. frank Din.	14.07«	14.17«.
obroke!
Pohištvo
Ma
obroke!
dokler traja zaloga nudita po ugodni ceni
ERMAN & ARHAR
Št. Vicfi 4 nad Ljubljano.
!! Ne zamudite ugodne prilike !• Oglejte si pred nakupom našo zalogo!
Svojo veliko zalogo blagajniških knjig, saldo-kontii amerlkanskih journalov, komisijskih knjižic, šolskih ===== map, notezov i. t. d. priporoča ==
KNJIGOVEZNICA K. T. D-
LJUBLJANA - KOPITARJEVA ULICA 6/U
Vzajemna zavarovalnica
■ = v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti p0’ žarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke' Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinacija*1.
t. j. manufakturnega blaga, trikotaž, predvsem pa velikih partij posteljnih batiranili odej ter vsega inventarja se prične dne 9. aprila 1924 ob 9. uri dopoldne ter nadaljuje prihodnje dni v skladišču v Ljubljani, Mesini trg St. 25, I. nadstropje.
Prodajalo se ho proti gotovini.
Inventurni zapisnik je na vpogled v pisarni konic, upravitelja dr. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
VSAK CLflN KONZUMA
dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2.
Poskusi! Ne bo ti žal!
Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene.
Poskusi! Ne bo ti žal!
Klobuke, čepice
srajce, ovratnike, dežnike, potrebščine za telovadbo in drugo modno blago kupite po znižani ceni prl tvrdki IVAN KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg 10.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
) v Ljubljani r. z. z o. z. .........=
I ki se je preselila iz hiše uršulinskega samosti poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na Miki®” šlčevl cesti poleg hotela „Unlon\
Hranilne vloge se obrestujejo po 6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka, v tekoče111 računu	5	1/2	°/o
vezane za dobo pol leta
6 v2 %
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzaje'^jJ posojilnica relativno večino delnic stavbne delniške družbe h°,jj. .Union' v Ljubljani. Vrhutega je njena last nova palača ob Klošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- i'1 zemstvu. Denar sc lahko naloži po poštnih položnicah-
I
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos»r'