21
Iz deželnega zbora.
XI. seja 15. januatja.
Pri tem zborovanju bilo je nu dnevnem redu 13 deloma jako važnih predmetov, katerih se je pa rešilo samo 6 prvih toček, namreč:
1. Branje zapisnika X. deželnozborske seje dne 12. januarija 1887.
2.    Naznanila deželnozborskega predsedstva.
3.   K prilogi 33. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku deželnega zaklada za leto 1885.
4.   K prilogi 13. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem zaključku zemljiško-odvezuega zaklada za leto 1885.
5.   Priloga 56. Poročilo finančnega odseka o ko-nečno veljavni uredbi najnižje dopuščene priklade na neposrednje davke za zemljiško-odvezni zaklad.
6.   K prilogi 36. Ustno poročilo finančnega odseka o pomanjkanji prostora v ljubljanski bolnišnici in blaznici.
Pri zadnji točki, ki zadeva razširjanje deželne norišnice, vnela se je živahna razprava, kakoršno zasluži važnost predloga. Poročal je o tej točki g. baron Schwegel, ki se je po vsem stavil na ono stališče, na katerem stoje zdravniki in ž njimi c. kr. vlada, in katera meri na to, da je dežela dolžna za bolnike preskrbeti toliko prostora, kolikor in kakoš-nega je treba po zahtevah zdravniških. Enako stališče zagovarjal je dr. vit. Bleivveis; dr. Vošnjak pa sicer v obče tem zahtevam ni ugovarjal, pač pa je ugovarjal temu, da dežela v tem oziru ni dosti storila. Še odločnejše pa se je vladinim zahtevam nasproti stavil baron Apfaltrern naglasujoč, koliko je dežela uže do sedaj storila v tem oziru. V razpravo segel je tudi gospod deželni predsednik.
Poročevalec prišel je naravno v nasprotje z baronom Apfaltremom, pa si je prizadeval stvar tako sukati, da so načelu vse stranke soglasne, akoravno je bilo v načelih največje nasprotje.
Konečno so se sprejeli predlogi finančnega odseka nespremenjeni v ta namen, da deželni odbor v smislu razširjenja norišnice na Studencu stavi v prihodnjem zasedanji svoje predloge.