PROBLEMSKA KONFERENCA ZK V ISKRI
Delegacija IS skupščine SR Srbije med obiskom v Iskri.
Kot smo že poročali, je bila v sredo, 7. marca problemska konferenca zveze komunistov v SOZD Iskra o investicijah. Problemsko konferenco je odprl predsednik DS SOZD Iskra Otmar Zorn, ki je pozdravil navzoče, med njimi tudi izvršnega sekretarja predsedstva- CK ZK Slovenije Bojana Klemenčiča in nekatere sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK, kjer ima Iskra svoje delovne, oziroma temeljne organizacije združenega dela.
Predloženo obsežno gradivo za
• blike in treba je poiskati možnosti za skupne naložbe z drugimi podobnimi delovnimi organizacijami iz vse države. Kot primer so razpravljale! navedli uresničevanje tega načela že zdaj, ko se je več jugoslovanskih tovarn dogovorilo za gradnjo skupne tovarne katodnih cevi za barvne televizorje.
Komunisti so nadalje v razpravi opozorili tudi na to, da bo v Iskri še potrebno usklajevati proizvodne programe in izdelati prednostno listo za naložbe in točne časovne plane, da
uspešnih oblik delovanja komunistov v SOZD v pokongresnem obdobju in naj bi pomagal komunistom v tako širokih asociacijah kot je SOZD na eni strani razpravo in oblikovanje ustreznih sklepov o širših problemih, na drugi strani pa akcijsko enotnost in zagotovilo, da se bodo sklepi tudi izvajali in uresničevali.
V tem smislu so komunisti SOZD Iskra na svoji problemski konferenci ZK o investicijah sprejeli tudi ustrezne sklepe,	D. Ž.
Potrebno tesnejše sodelovanje
V sredo, 7. marca je kranjsko Iskro obiskala delegacija izvršnega sveta skupščine SR Srbije, ki jo je vodU predsednik IS Ivan Stambolič. S predstavniki SOZD Iskra in kranjske Elektromehanike so se s člani delegacije pogovarjali o sodelovanju Iskre z Elektronsko industrijo v Nišu ter drugimi srbskimi delovnimi organizacijami.
S problemske konference komunistov SOZD Iskra.
Pogovarjali so se tudi o pomanjkanju dvotarifnih števcev, ki jih predvsem v Srbiji in tudi drugod po Jugoslaviji že nekaj časa ni oz. jih je na trgu težko dobiti. Iskra je že več kot 30 let edini proizvajalec števcev v državi. Naši števci so po kakovosti med najboljšimi na svetu in so tudi na zahodnem trgu zelo iskani. Zato Tovarna števcev velik del proizvodnje izvaža. Iskra ima z zahodnimi partnerji sklenjene dolgoročne pogodbe, ki jih ne more kar na enkrat prekiniti, je poudaril Jože Hujs. Poleg tega dosega Iskra na zahodu s svojimi števci občutno višje cene kot na domačem trgu, medtem ko so cene doma tako nizke, da mora z izkupičkom na tujem trgu kriti razliko stroškov. Pomanjkanje trifaznih dvotarifnih števcev električne energije je povzročil hiter prehod na dvotarifni sistem. Trenutno manjka v Jugoslaviji okrog 60.000 števcev. Zato so se v Srbiji pojavile težnje po gradnji nove tovarne števcev. Iskra temu sicer ne naspro-
^ konferenco (izvleček iz njega objavlja-I Utio posebej) je povzel in razložil komunistom Iskre Ivo Klešnik, ki je predvsem poudaril, da nam ugotovitve ; glede upadanja investicij v zadnjem času narekujejo sedaj in v prihodnje mnogo večje naložbe, ki so potrebne tako za naš razvoj in naše načrte do 1981. leta, kot tudi zato, ker je Iskra kot podpisnica družbenega dogovora o temeljih plana SR Slovenije tudi nosilka tega, tako za Iskro kot Slovenijo in Jugoslavijo tako pomembnega področja kot je elektronika.
Vsi razpravljale! na konferenci so .se strinjali, daje potrebno, če hočemo Proizvodni in tehnološki razvoj Iskrinih tovarn pospešiti, vlagati v naš razvoj sorazmerno veliko denarja. Pri tem pa ne smemo dovoliti, da bi vsaka tovarna investirala na svojem dvorišču, ker se tako ne bomo približali razvojnim ciljem, ki predvidevajo do leta 1981. več kot za 8 milijard novih dinarjev naložb. Za uresničitev tega ambicioznega in strateško pomembnega razvoja pa je potrebno vlagati skupaj. Vendar pa je treba tudi tu Ponekod preseči meje SOZD in repu-
bomo tako obsežni investicijski zamah lahko tudi uresničili, zlasti še, če pri tem upoštevamo tudi dejstvo, da bo več kot 50 odstotkov predvidene investicijske vsote prispevala Iskra sama za svoj razvoj.
Razprave se je udeležil tudi izvršni sekretar v predsedstvu CK Slovenije Bojan Klemenčič, ki je v svojem razmišljanju dejal, da morajo komunisti Iskre na tej konferenci poenotiti poglede v okviru zelo zahtevne akcije in ambicioznega investicijskega programa. Dolžnost komunistov na problemski konferenci je, da se politično in akcijsko dogovorijo in sprejmejo ustrezne sklepe, da se bodo skupaj z drugimi delavci sporazumeli o tej enotni investicijski akciji in se v osnovi opredelili do programa razvoja. Zlasti je poudaril, da omenjeni program ne zadeva samo komunistov in delavcev Iskre, temveč presega občinske in republiške meje ter zadeva tudi Jugoslavijo kot celoto.
Bojan Klemenčič je potem spregovoril še o novi obliki delovanja komunistov - problemske konference ZK, ki naj bi predstavljala eno izmed
S sestanka komisije ZZB
ISKRIN RAČUNALNIK ZA VISOKO ŠOLSTVO
Slavnost na mariborski univerzi
S slovesnim začetkom obratovanja Iskrinega računalnika Iskradata C 18 20 v Računskem centru Visoke ekonomske šole mariborske univerze so se v torek, 13. t.m. pravzaprav začele tudi svečanosti, ki jih mariborska univerza namenja letošnjemu proslavljanju dvajsetletnice obstoja visokega šolstva v severovzhodni prestolnici Slovenije.
Slovesnost je odprl predstojnik Računskega centra VEKŠ mr. Anton Hauc in najprej prepustil besedo dekanu VEKŠ dr. Dušanu Bobeku, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen novega Iskrinega računalnika ne samo za mariborsko univerzo in njeno pedagoško-znanstveno delo, temveč tudi za združeno delo širše mariborske regije. Za njim je mr. Hauc podrobneje spregovoril o nastanku in razvoju mariborskega visokošolskega računskega centra (o tem bomo več poročali v prihodnji številki).
V imenu Iskre je nato navzoče pozdravil direktor Iskre tozd Tovarna računalnikov ing. Dušan Reš, medtem ko je na kratko o pomenu računalništva za mariborsko visoko šolstvo spregovoril še podpredsednik izvršnega sveta mariborske občinske skupščine Vinko Lapuh.
Ob koncu te kratke, a prisrčne in vsebinske slovesnosti, ki so se je udeležili tudi številni profesorji in študentje mariborske univerze, je spregovoril še rektor mariborske univerze prof. dr. Vladimir Bračič. Poudaril je, da je manifestacija ob uradnem začetku obratovanja Iskrinega računalnika začetek slovesnosti ob dvajsetletnici visokega šolstva v Mariboru in se zahvalil Iskri, da je tej visokošolski ustanovi omogočila tako pomemben učni in znanstveni pripomoček kot je prav Iskrin računalnik Iskradata C 18 20.
Nato so si udeleženci slovesnosti ogledali računalnik, kije prav takrat „tiskal“ prvo številko Biltena RC VEKS v Mariboru.
D. Ž.
J
J
Predsednik komisije ZZB SOZD Iskra Franc Križnar je za ponedeljek,
12.	t. m. sklical sejo komisije, ki bi morala biti že pretekli mesec, po konferenci v Portorožu. Po sprejemu predlaganega dnevnega reda so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega Edvarda Kardelja ter narodnega heroja Matevža Haceta.
Osrednja razprava je tekla o letošnjih volilnih in delovnih konferencah aktivov ZZB po naših delovnih organizacijah. Predstavniki posameznih aktivov so s tem v zvezi poročali o Problematiki in pripravah na konference. Le-te naj bi izvedli v marcu, oz. tja do srede aprila. Glede na to, da število članov ZZB v nekaterih TOZD sorazmerno naglo pada in jih je ponekod celo že zelo malo, je na seji prevladalo mnenje, naj bi v takih primerih vse še preostale člane povezali v skupen aktiv v okviru DO; kjer pa je njihova številčnost še tolikšna, da Z' -gotavlja nadaljnje aktivno delovanje, pa naj aktivi ZZB po TOZD še obstajajo. Seveda pa je nujno, da so tr &o ali
tako organizacijsko povezani prav vsi člani ZZB.
V nadaljevanju seje je Franc Križnar povedal, da bo praznovanje letošnjega dneva Iskre in dneva borca 30. junija v Zajčji dobravi v Ljubljani, pri čemer bo nosilec organizacije tega vsakoletnega srečanja Iskrašev DO Avtomatika. Pri tem se je porodila pobuda, naj bi ob tej priložnosti, podobno kot pred leti na Pržanu, organizirali tudi vajo SLO in civilne zaščite. Svoj delež k praznovanju pa bodo s posebnim pohodom dali tudi mladinci pohodne enote „99 d“.
Udeleženci seje so nato govorih še o možnostih za letovanje oz. klimatsko zdravljenje tega potrebnih članov ZZB v posamezni organizaciji združenega dela, končno pa je predsednik komisije Franc Križnar spregovoril še o ponovnem aktiviranju komisije za državna odlikovanja. Aktivi ZZB naj pri tem skupno s sindikatom evidentirajo najbolj zaslužne, da bi jih komisija lahko predlagala za državna odlikovanja.
J. C.
NENEHNO POVEZOVANJE DELA IN IZOBRAŽEVANJA
Po nedavni obravnavi v slovenski skupščini je prišel v javno razpravo osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Razprava bo trajala do začetka maja in bo lahko v mnogočem vplivala na končno podobo šolstva v naši republiki. Na povabilo Iskrinega kolektiva je osnutek zakona minuli teden, 9. marca, tolmačila številnim Iskrinim udeležencem predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Slovenije Majda Poljanšek. Sestanka, ki sta ga organizirala poslovodni organ SOZD Iskra in koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra v poslovni stavbi v Ljubljani, so se poleg Iskrinih delegatov v slovenski skupščini in delegatov, oz. vodij delegacij posebne izobraževalne skupnosti elektro stroke Slovenije ude-ležili še člani koordinacijskega odbora sindikata in mladine naše sestavljene organizacije ter vodje kadrovskih področij Iskrinih delov organizacij s sodelavci.
Majda Poljanškova je najprej spregovorila o izjemnem pomenu novega zakona, saj bo urejal celotno srednje, višje in visokošolsko izobraževanje. Njegova značilnost je v usmerjanju učencev, ki se prične po končani osemletki, v izobraževanje za delo in ne samo v nadaljnji študij. Poudarja vedno večjo vlogo izobraževanja ob
delu in iz dela, predvsem pa postavlja osnovo vsemu vzgojnoizobraževal-nemu delu, temelječo na načelih svobodne menjave dela. „Z eno besedo,“ je poudarila predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, „zakon o šolah ne bo samo zakon za šole, pač pa za celotno združeno delo, za vso družbo. Osnutek zakona o
tuje, želi pa, da bi se števci izdelovali po domači licenci in ne po uvoženi kot nekateri predlagajo.
Določeno pomanjkanje dvotarifnih števcev se pravzaprav kaže že nekaj let. Iskrina tovarna števcev je takoj, ko je ugotovila primanjkljaj, pričela z akcijo za povečanje proizvodnje števcev, predvsem trifaznih. Zaradi nezadostnih sredstev za nova investicijska vlaganja in omejevanja uvoza opreme, se je povečanje proizvodnih kapacitet Tovarne števcev zavleklo in bo možno šele v drugi polovici letošnjega leta.
V primerjavi z letom 1978 se bo proizvodnja trifaznih dvotarifnih števcev za domači trg v prvi polovici letošnjega leta predvidoma povečala za 20 % mesečno. Celotno povečanje proizvodnje števcev v- letošnjem letu napram letu 1978 bo po planu 35 %
. mesečno.
. Poleg tega je za pokritje razlike med ponudbo in povpraševanjem predviden tudi uvoz nekompletnih števcev od našega inozemskega poslovnega partnerja, ki bodo dokončani v Tovarni števcev, Iskra pa bo zanje prevzela obveznost servisiranja in garancijo za tekočo dobavo sestavnih delov za morebitna popravila.
Pogovarjali so se tudi o sodelovanju Iskre s Crveno zastavo, za katero Iskra izdeluje nekatere avtomobilske dele in o sodelovanju z Elektronsko industrijo Niš pri izdelavi katodnih cevi za televizorje in drugih delov.
Ivan Stambolič, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Srbije je po končanem obisku v kranjski Iskri izjavil, da sodeč po tem, kar se dogaja v tej DO in po dosedanjem sodelovanju Iskre z delovnimi organizacijami iz drugih repubUk, naprimer z Ei, sodelovanje poteka dobro. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni, saj so možnosti za sodelovanje veliko večje in širše. Potrebno je mnogo več tesnejšega sodelovanja, veliko večjega števila OZD iz vseh repubUk pri skupnih razvojnih programih. Največ neizkoriščenih možnosti za boljšo deUtev dela in povezovanje v posameznih gospodarskih panogah se kaže na področju elektronike, razvoja energetike in opreme, strojegradnje, avtomobilske industrije osebnih in tovornih vozil, na področju črne in barvne metalurgije, prehrambene industrije, kmetijstva in drugod. Ob obisku v Sloveniji, je povedal Ivan Stambolič, so se dogovorili o nalogah, ki za izvršni svet in druge republiške organe izhajajo iz izraženih predlogov in interesov zdru ženega dela.	A. Boc
usmerjenem izobraževanju in drugi zakoni tvorijo celovito zasnovo’ družbene preobrazbe, vzgojnoizobraževal-nega sistema in družbenoekonomskih odnosov na tem področju.
Ugledna gostja je poudarila, da je vodilna misel osnutka zakona v stalnem izobraževanju, in to v vseh obdobjih dela in življenja ter v nenehnem povezovanju in prepletanju dela in izobraževanja. Zakon prinaša tudi pomembno novost v tem, da z delom pridobljeno znanje postaja enakovredna sestavina usmerjenega izobraževanja. Izobrazba v času temeljnega izobraževanja delavca pa se ne omejuje na okvire pokUcev, temveč izhaja iz večje širine temeljnega izobraževanja, ki naj udeležence usposobi za začetek dela.
Delavec bo pridobival funkcionalna
(Nadaljevanje na 3. strani)
ELEKTRONIKA - INFRASTRUKTURA KLJUČNEGA POMENA
(IZ GRADIVA ZA PROBLEMSKO KONFERENCO ZK)
SOZD Iskra je, kot podpisnik Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80, nosilec razvoja programov za področje elektronike in elektrotehnike predvsem pa mikroelektronike, elektrooptike, računalništva ter merilno-regulacijskih sistemov in naprav za avtomatizacijo industrijskih in drugih procesov. Obveznosti, ki jih je sprejela Iskra v tem dogovoru so nedvomno izrednega družbenega pomena saj vplivajo na uresničevanje komparativnih prednosti, ki jih ima SR Slovenija s tem, da pospešujejo ekstenzivno zaposlovanje in dvigajo produktivnost dela, j vplivajo na prilagajanje proizvodnje potrebam svetovnega trga in ne nazadnje ustrezajo strateško obrambnim zahtevam naše republike.
Elektronika je postala infrastruktura ključnega pomena za razvoj celotne družbe, saj si brez njenega razvoja ne moremo predstavljati razvoja nobene proizvodnje, kakor tudi za našo družbeno ureditev ustreznega razvoja informacijskega sistema, zdravstva, šolstva itd. Razvoj elektronike terja družbeno vsklajevanje investicijskih usmeritev proizvajalcev, saj je edina realna možnost razvoja v ekonomsko upravičeni izvozni usmeritvi proizvajalcev kar nudi ustrezno dolgoročno socialno varnost delavcem. V usklajevanju proizvodnih usmeritev mora Iskra, kot nosilec razvoja te dejavnosti v SR Sloveniji, opraviti pomembno delo ob pomoči vseh odgovarjajočih družbenih institucij.
SOZD Iskra je v vsem preteklem obdobju zelo dinamično rastla. Proizvodnja se je skoraj vsake 4 leta podvojila, izvoz pa je povprečno naraščal za ca 30 %. Taka dinamična rast, ki je sicer splošno značilna za elektroniko posebno v zadnjem obdobju, ni bila zadosti podprta z ustreznimi naložbami, ki bi, sledeč intenzivnemu tehnološkemu razvoju v svetu, povzročile dovolj hitre in temeljite premike v posodabljanju tehnologije v smeri še večje udeležbe znanja, visoke produktivnosti, celovitosti in kvalitete proizvodov ter hkrati široke izvozne usposobljenosti.
To so osnovni cilji, h katerim se Iskra odločno usmerja in so neogibni pogoj za izpolnitev njenih obveznosti do temeljev plana 76-80, uresničene pa bodo samo z realizacijo ustrezno zastavljene investicijske politike, ki je prikazana v pričujoči informaciji, ob maksimalnem angažiranju vseh samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov v SOZD Iskra ter ob primerni družbeni podpori.
PROGRAMSKA USMERITEV
Iskra je v obdobju do preobrazbe v skladu z ustavo in sprejetja srednjeročnega plana preživljala hiter, vendar razmeroma neenakomeren in pretežno ekstenziven razvoj. Številne necelovite usmeritve posameznih tovarn so bile pobarvane z mnogimi lokalizmi, v znatni meri zasnovane na obstoječem, že vpeljanem proizvodnem programu in večinoma usmerjene na njegovo količinsko povečevanje na podlagi povečanega zaposlovanja. Taka usmeritev, združenega s sistemskimi in finančnimi težavami, ki niso pospeševale smelejše investicijske odločitve, je tudi bila eden od vzrokov za relativno zaostajanje investicijske dejavnosti Iskre v prvi polovici sedemdesetih let.
S formiranjem DO, kot glavnih programskih nosilcev posameznih področij in SOZD, v katerem naj se vsklajujejo dolgoročne strateško-programske usmeritve, pa so bile podane osnove za oblikovanje temeljev plana celotne Iskre in za njeno vključitev v republiške planske naloge kot enega temeljnih nosilcev razvoja. Ob tem so bili opredeljeni glavni infrastrukturni tehnološki projekti Iskre, ki so dobili tudi ustrezno republiško prioriteto.
Osnovne značilnosti dolgoročne programske usmeritve Iskre izhajajo iz ugotovitve, da je za nadaljnji razvoj Slovenije neogibno potrebno ustrezno prestrukturirati njeno gospodarstvo in še posebej njeno predelovalno industrijo v smeri osvajanja zahtevnejših in kompleksnejših proizvodov. in tehnologij. S tem se mora povečati njena rentabilnost, njena konkurenčna in zlasti izvozna usposobljenost ter relativno zmanjšati njena uvozna odvisnost.
Glavne cilje take usmerjenosti Iskre lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
—	intenzivna usmerjenost v kvalitativne faktorje gospodarjenja, zlasti še v povečanje deleža znanja v proizvodnji,
—	usmerjenost v čim hitrejšo proizvodno in tržno osvojitev glavnih infrastrukturnih področij sodobne elektronike in njene uporabe kot so mikroelektronika, optoelek-tronika, poslovno in procesno računalništvo, integrirane telekomunikacije, avtomatizacija tehnoloških procesov in nekateri drugi, ki so osnova za strukturno izboljšanje uvozne odvisnosti,
—	usmerjenost v intenzivno raziskoval-no-razvojno Tiejavnost, kar pomeni nadaljnje visoko materialno in kadrovsko vlaganje vanjo ter vsestransko angažiranje zunanjih raziskovalnih in pedagoških institucij, obenem pa razumno stopnjo osamosvajanja od tujega restrektivnega znanja, ki lahko predstavlja, le premostitveno osnovo za nadaljnji lastni razvoj,
—	usmerjenost za nadaljnje absolutno in relativno večanje izvoza pri čemer gre tudi za spremembo strukture v prid zahtevnejših proizvodov in sistemov skozi ponudbo
kompleksnih inženiringov ter direktnega izvoza znanja, zlasti za potrebe dežel v razvoju,
—	usmerjenost masovnejše proizvodnje za uvedbo visoke stopnje mehanizacije in avtomatizacije, kar bo izdatno dvignilo produktivnost dela, omogočilo izboljšanje kvalitete in tehničnih lastnosti izdelkov ter s tem povečalo njihovo izvozno usposobljenost,
—	usmerjenost na izboljšanje kadrovske izobrazbene strukture zaposlenih in na njihovo usposabljanje na vseh stopnjah za osvajanje sodobnih tehnologij v elektroniki.
Proizvodni programi vseh organizacij Iskre so v okviru planov definirani, investicijski elaborati so deloma vloženi, deloma pa se še pospešeno izdelujejo. Vsi so, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, tudi podvrženi interni programski verifikaciji v SOZD na skladnost z osnovnimi ciljnimi usmeritvami Iskre tako, da lahko smatramo, da so v pretežni meri rezultat koordinirane investicijsko-razvojne politike samoupravno sprejete v temeljih plana SOZD Iskra.
RAZISKOVALNO-RAZVOJNA USMERITEV ISKRE
Na sedanji stopnji razvitosti postaja raz-iskovalno-razvojna (RR) dejavnost bistvena sestavina vsakršne gospodarske strategije. To še posebej velja za elektronsko industrijo za katero je zaradi eksplozivnega tehnološkega razvoja, značilno izredno hitro tehnično in tržno zastarevanje proizvodov, saj se po nekaterih študijah predvideva, da bo že leta 1985 življenjska doba izdelkov elektronske industrije znašala le 1,5 do 2 leti. To dejstvo pa zahteva, da so tako vlaganja v RR dejavnost, kot tudi vlaganja v nove tehnološke reprodukcijske potenciale na področju elektronike trajna kategorija.
Iskra je RR dejavnosti posvečala vedno posebno skrb. V RR dejavnosti v Iskri deluje blizu 1600 sodelavcev, od tega preko 500 z visoko in višjo izobrazbo. Vlaganja v RR rastejo bistveno hitreje od naraščanja vrednosti proizvodnje. Leta 1977 so znašala preko 350 mio din, oziroma skoraj 4,5 % od vrednosti proizvodnje (povprečje SR Slovenije znaša ca 1,4 % vključno s sredstvi RSS) ter bodo leta 1980 presegla 5 %. Pri tem je treba omeniti, da znaša letna vrednost odplačil za tuje licence ca 4 % vlaganj v RR dejavnost.
Poleg lastnih RR kapacitet Iskra intenzivno sodeluje z vsemi primernimi zunanjimi raziskovalnimi institucijami (Institut Jožef Stefan, IEVT, Fakulteta za elektrotehniko, TVŠ Maribor in druge), s katerimi ima poleg vrste konkretnih aranžmajev za razvoj mikroelektronike, debeloplastnih in tankoplastnih vezij, telekomunikacij, elektromotorjev, računalništva, študija o sončni energiji ter vzgojo in izobraževanje tehničnih specialistov, sklenjene tudi dolgoročne samoupravne sporazume o sodelovanju. Zlasti je nepogrešljivo njihovo intenzivno sodelovanje pri vseh Iskrinih strateških tehnoloških projektih kot so mikroelektronika, računalništvo, avtomatizacija, bodoči telekomunikacijski sistemi, sončna energija in nekateri drugi.
Intenzivni tehnični razvoj na področju elektronike pa je tudi povzročil, da imajo raziskovalci trenutno na razpolago nezadostno, zastarelo in za osvajanje novih področij neprimerno laboratorijsko opremo, zlasti računalniško orientirano merilno in tehnološko opremo. To ugotovitev potrjuje tudi podatek, da znaša vrednost raziskovalnih delovnih priprav le cca 110.000 din na zaposlenega v RR dejavnosti poleg tega pa so preko 60 % odpisane, kar je za elektroniko po vseh normativnih primerjavah popolnoma nezadostno. Zato so hitra in učinkovita vlaganja v moderno razvojno opremo in druge fizične delovne pogoje za razvojno dejavnost še posebno pomembna.
ZUNANJETRGOVINSKA USMERITEV ISKRE
Na temeljih razvojnih orientacij SR Slovenije je nujno intenziviranja izvoza in njegovo prestrukturiranje v smeri višjih oblik in kompleksnejših produktov. Pospešen izvoz terja ne samo visoka uvozna odvisnost, ampak tudi relativna majhnost slovenskega pa tudi jugoslovanskega tržišča, kjer se prostor za masovni značaj proizvodnje tudi zaradi ostre jugoslovanske konkurence
Iskrina temeljna organizacija Mikroelektronika in laboratorij za mikroelektroniko z ljubljanske elektro fakultete sta prve tri dni tega tedna organizirala v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani predavanje o mikroračunalniku S 6800. Ta računalnik izdeluje ameriška firma AMI, od katere je Iskra tudi kupila licenco za izdelavo mikrovezij in kapsulacijo.
Predavanja se je udeležilo skoraj 60 strokovnjakov in drugih zainteresiranih predstavnikov iz domala vse Slovenije. Predaval je ing. Stevanja z elektro fakultete.
Podobno predavanje, tokrat o mikroračunalniku EMZ 1001 bo prihodnji teden prav tako v Iskrini PPC. Ta računalnik so skoraj v celoti razvili
vedno bolj zožuje, zato je izvozna usmerjenost tudi nujna z vidika nadaljnjega zagotavljanja visoke stopnje rasti in dolgoročne socialne varnosti delavcev Iskre.
Teh dejstev se Iskra v polni meri zaveda. Usmeritev na izvoz je v Iskri tradicija, zgraditev ustrezne zunanje-trgovinske organizacije in mreže je v preteklosti terjala izjemne materialne in kadrovske napore. Prav ta orientacija pa je omogočila, da smo za srednjeročno obdobje 76-80 prevzeli obveznost, da izvozimo skupno za 500 mio dolarjev blags in da smo, uspešno dvigajoč izvoz, v le 1977 izvozili za 82 mio dolarjev blaga, hkrati p? ustvarili zunanjetrgovinski presežeknad uvozom za ca 10 mio dolarjev. V letu 1978 predvidevamo 100 mio dolarjev izvoza, visok trend naraščanja pa bomo obdržali tako, da bo do leta 1983 kumulativno realizirana že 1 milijarda dolarjev izvoza.
Že več kot pred 12 leti je Iskra spoznala, da so višje oblike gospodarskega sodelovanja in višje oblike trženja (transfer tehnologije, dolgoročne proizvodne kooperacije in dolgoročna poslovno-tehnična sodelovanja) s tujino nujna in je pričela ustvarjati pogoje za take dejavnosti ter uspešno realizirala vrsto projektov.
Posebno pozornost je Iskra posvečala izvozu v dežele v razvoju, kjer so že doseženi ugodni rezultati, saj predstavlja izvoz v dežele v razvoju že 26 % celotnega Iskrinega izvoza. Taka Iskrina usmeritev zahteva, da se še bolj usposobimo za nudenje kompleksnih uslug vključno z možnostjo prenosa tehnologije proizvodnje in drugih znanj, saj si moramo v skladu z našo neuvrščeno politiko prizadevati, da se bodo te države lahko razvijale neodvisno od vplivov velikega svetovnega kapitala, ki oži njihovo politično samostojnost. V tem okviru bi lahko Iskra podprla dejavnost mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju, ki ga imamo v SR Sloveniji, predvsem z razvojem ustreznih informacijskih sistemov za te države, kakor tudi s pomočjo pri razvoju njihove infrastrukturne industrije, kamor nedvomno sodi elektronika.
PROJEKCIJA RAZVOJA SOZD ISKRA
Na podlagi ocene bo po predvidevanjih v obdobju 76—80 realizirana povprečna letna rast fizičnega obsega proizvodnje v obsegu 18,8 %. Tako bo, po ocenah, leta 1980 realizirano za 16,6 milijarde cin proizvodov in bo izvoz znašal 140,4 mio dolarjev. S tem pa bo srednjeročni plan razvoja 1976-80 izpolnjen tudi v kumulativi. V SOZD Iskra bo v letu 1980, po oceni, realizirano za 28,4 milijarde din celotnega prihodka. Glede na predvideno strukturo celotnega prihodka in dohodka iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 76—80 bo realizirano v letu 1980 tudi 6,8 milijarde din dohodka in 1 milijarda akumulacije (poZZD).
V obdobju 1978 do 1985 predvideva SOZD Iskra za 13 milijard din vlaganj v osnovna sredstva pri čemer se kot rezultat investicijskih vlaganj v prvem obdobju leta 1980 pričakuje predvsem kvalitativni premik v programsko tehnološki bazi Iskrinih proizvodnih programov, ki zagotavlja trdno izhodišče petletnega razvoja SOZD Iskra do leta 1985.
Predviden paket naložb v osnovna sredstva v višini 7,85 milijarde din in 3,42 milijarde obratnih sredstev v obliki ustreznih kreditov za zagotovitev aktiviranja teh naložb v letih 1981 in 1982, bi poleg izpolnitve srednjeročnega plana razvoja 1976 do 1980 zagotovil tudi solidno programsko osnovo in start v naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985, ki postavlja SOZD Iskro pred vrsto pomembnih nadaljnjih razvojnih nalog.
Nadaljnji razvoj v srednjeročnem obdobju 1980—1985 predvideva poglobiti že začrtano profesionalno usmeritev Iskrinih proizvodnih programov do leta 1985 ter poseči na nekatera nova obetajoča področja kot so: kibernetika, robotika, digitalna informatika, novi viri energije, varstvo okolja, ki se bodo razvijala v prihodnjem obdobju in za katere bo potrebno v naslednjem srednjeročnem načrtu pripraviti konkretne programe vlaganj. Kot prioritetna naloga še nadalje ostaja v srednjeročnem obdobju od leta 1981 od 1985 izvoz in prehod na umirjeno zaposlovanje. Z rezultati razvoja do leta 1985 bo SOZD Iskra ohranila položaj največjega proizvajalca elektronike in elektroindustrije v Jugoslaviji ter se uvrstila med večje proizvajalce elek-
na ljubljanski elektro fakulteti. O njem bo predaval dr. Rajič.
V želji, da bi nadaljevala s podobnimi predavanji, sta se organizatorja tokrat odločila za manjšo anketo. V njej bosta skušala ugotoviti stopnjo zainteresiranosti za takšno obliko informiranja o mikroelektroniki, ustreznost predavanj, kaj vse bi bilo morda treba dodati in spremeniti itd.
Obe predavanji sta bili namenjeni le predstavnikom iz Slovenije, prihodnji mesec pa bosta Iskra in Elektro fakulteta organizirali podobna predavanja tudi na Reki, in sicer v sklopu predavanj, ki jih pripravlja sekcija ETAN z Reke.
rLD
tronske in elektroindustrije v Evropi. Nova programska tehnološka osnova proizvodnih programov bo omogočila do leta 1985 predvsem zmanjšanje razkoraka z razvitimi industrijskimi deželami in skupaj s pospešeno avtomatizacijo proizvodnih procesov oblikovala nekatere kvalitetne dejavnike gospodarjenja predvsem pri zaposlovanju, pridobivanju in delitvi dohodka ter naložb.
Upoštevajoč kazalce iz 140. člena ZZD bo po ocenah dohodek na zaposlenega v letu 1985 porastel na 0,69 milijona din napram 0,24 milijona din v letu 1980 ob istočasnem porastu deleža akumulacije v dohodku. Tako se bo po pričakovanju delež akumulacije v dohodku v letu 1985 povečal na 26,3% napram 14,8% v letu 1980. Po predvidevanjih bi se leta 1980 do 1985 zaposlilo v SOZD Iskra dodatno 4.300 delavcev pri čemer bi bila realizirana 2,8% letna stopnja zaposlovanja predvsem v smeri izboljšanja kvalifikacijske strukture. Istočasno bi po ocenah v 5-letnem srednjeročnem planu do leta 1985 izdelali za
146.4	milijarde din proizvodov posodobljenega Iskrinega programa, pri čemer bi za
1.4	milijarde dolarjev proizvodov izvozili. Uspešna izgradnja domače proizvodne osnove bo predvidoma omogočila znatno nadomestitev uvoza in ugodno zunanjetrgovinsko bilanco Iskre. Kvalitetno gospodarjenje bo, po ocenah, omogočilo, da bo SOZD Iskra skupno do leta 1985 realizirala 308,8 milijarde celotnega prihodka, ki bo s 74,1 milijardami din dohodka omogočil, ob načrtovani skupni porabi, 16,6 milijarde din akumulacije.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Po sprejetju ustave in zakona o združenem delu smo v Iskri vlagali velike napore za ustrezno samoupravno organiziranost. Analize samoupravne organiziranosti, ki so bile opravljene leta 1975 ob reorganizaciji
združenega podjetja, so pokazale, d ie ustrezna samoupravna organiziranost pomembna za uresničevanje ciljev, ki smo si jih delavci Iskre zastavili pri združevanju. Z organiziranjem delovnih organizacij, kot nosilcev posameznih programskih področij, smo ustvarili osnovo za hitrejši razvoj materialne osnove dela v vseh delih sestavljene organizacije obenem pa tudi osnovo za dolgoročnejšo načrtnost pri razvijanju posameznih programskih delov. Analiza razvojnih možnosti, ki je bila pripravljena kot osnova za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta SOZD Iskra za obdobje 76-80 je dokazala pravilnost naše usmeritve. Sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD Iskra za obdobje 76—80 je bil začetek ponovnega uveljavljanja sistema planiranja kot osnovnega instrumenta uveljavljanja ustreznega družbeno ekonomskega položaja delavca in zagotavljanje njegove dolgoročne socialne varnosti.
Po sprejemu zakona o združenem delu, ki je prinesel nova spoznanja za uresničevanje ustavnega položaja delavca, smo v Iskri opravili ponovno analizo ciljev združevanja v SOZD in samoupravni organiziranosti. Rezultat analize in poglobljenih razprav, ki smo jih vodili v naših kolektivih leta 1977, je bilo ustanavljanje novih TOZD ter sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra v katerem smo, v skladu z ZZD, še temeljiteje opredelili cilje združevanja v SOZD in urejanje ekonomskih in drugih odnosov v SOZD Iskra.
Predvidena investicijska vlaganja bodo zahtevala tudi hitrejše prilagajanje samoupravne organiziranosti novim proizvodnim pogojem zato bodo morale subjektivne sile preprečevati, da bi neustrezna samoupravna organiziranost zavirala njihovo realizacijo-
Z
Zaključki problemske konference ZK SOZD Iskra
Za realizacijo predvidenih investicijskih vlaganj v SOZD Iskra bodo, nedvomno, potrebni veliki napori vseh delavcev Iskre, še posebno pa samoupravnih, družbeno-političnih in poslovodnih organov v SOZD, delovnih organizacijah in TOZD. Z vidika uresničevanja vloge ZK in ostalih družbeno-političnih organizacij v teh naporih, se nam zdijo še posebno pomembne naslednje ugotovitve:
1.	Pospešena investicijska vlaganja v SOZD Iskra, ki so predvidena, so nujna za doseganje planiranih ciljev razvoja SOZD Iskra, kakor tudi za zagotovitev dolgoročne socialne varnosti delavcev glede na hitro odmiranje proizvodnih programov na področju elektronike. Zato si bo ZK v vseh delih SOZD Iskra prizadevala, da bodo predvidena investicijska vlaganja dosledno uresničena. ZK bo pri ocenjevanju poslovne in strokovne ustreznosti poslovodnih organov in strokovnih služb predvsem izhajala iz ugotovitve kako so le ti pripravljeni in sposobni izvajati sprejeto investicijsko politiko.
2.	Predvidena investicijska vlaganja bodo, poleg izjemnih naporov delavcev Iskre, terjala tudi širšo podporo vseh odgovornih družbenih dejavnikov, tako zaradi zahtevnosti, kakor tudi njihovega družbenega pomena, saj so pomembna za uresničitev obveznosti, ki smo jih sprejeli pri razvoju elektronske industrije v družbenem dogovoru o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 76-80.
3.	Za uspešno izvedbo predvidenih investicijskih vlaganj je potrebno izvesti združevanje celotnih sredstev akumulacije v SOZD Iskra. Zato komunisti zadolžujemo strokovne službe in poslovodne organe da pripravijo ustrezne strokovne predloge v katerih bodo opredeljeni kriteriji združevanja sredstev, razdelana prioriteta vlaganj po posameznih proizvodnih programih in obdelani kriteriji nadomestil za vložena sredstva v skladu z določili ZZD.
4.	Pri izdelavi programa izvajanj investicijskih vlaganj morajo delavci v TOZD opraviti tudi vsklajevanje prioritete vlaganj v posamezni delovni organizaciji kot nosilki programskega področja v SOZD Iskra. V programu izvajanj investicijskih vlaganj morajo biti predvideni tudi način in višina združevanja sredstev za predvidene investicije.
5.	Nosilci investicijskih vlaganj so delavci TOZD združeni v delovne organizacije, kot nosilke posameznih programskih področij SOZD, koordinacijo glede njihove skladnosti z dogovorjeno programsko usmeritvijo, pa opravljajo organi SOZD, posebno pa kolegijski poslovodni organ SOZD, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, ki mora pri koordiniranju investicijskih vlaganj upoštevati prioriteto vlaganj v strateške programe, kot so določeni v srednjeročnem načrtu SOZD Iskra za obdobje 76-80. ZK se bo pri izvajanju investicijskih vlaganj dosledno uprla vsem drobnolastniškim interesom posameznih TOZD kakor tudi posameznim lokalističnim interesom, ki bi rušila začrtan program investicijskih vlaganj.
6.	Za izvedbo predvidenih investicijskih programov je nujno pospešiti ustanovitev interne banke preko katere bo mogoče izvesti združevanje sredstev v SOZD Iskra in izven nje ter njihovo uspešno usmerjanje za izvedbo dogovorjenih investicij. Zato komunisti zadolžujejo ustrezne strokovne službe in poslovodne organe, da skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Iskra banke pripravijo vse potrebno da bo interna banka čimprej pričela poslovati.
7.	Pri izvajanju predvidenih investicijskih vlaganj je potrebno posebno pozornost posvetiti kadrovski politiki. Glede na omejene možnosti pridobivanja ustreznih kadrov v SR Sloveniji je nujno opraviti temeljite analize:
—	štipendijske politike
—	vključevanja SOZD Iskra v sistem usmerjenega izobraževanja
—	sporazumevanja z izobraževalnimi organizacijami na sistemu izobraževanja ob delu in na delu.
Poleg tega je potrebno v vseh sredinah takoj pristopiti k usposabljanju delavcev, ki bodo delali na osvajanju novih tehnologij, ki so predvidene v investicijskih vlaganjih.
8.	Posebno pozornost je potrebno posvetiti vlaganjem v družbeni standard. ZK si bo prizadevala, da pri izvajanju investicijskih vlaganj posvetimo posebno pozornost in skrb vlaganjem v življenjske in kulturne potrebe delavcev, ki ne smejo biti nižje od običajnihvlaganj v te namene na posameznem področju.
9.	Glede na to, da predvidena investicijska vlaganja zahtevajo tudi velik uvoz opreme za njihovo izvedbo je potrebno celoviteje usmeriti uvoz opreme iz tistih dežel, ki nudijo sodobnejšo tehnologijo ter ugodnejše pogoje nabave. Pri . predvidenem uvozu je nujno upoštevati tudi potrebo po čimvečji standardizaciji
in unifikaciji opreme.
10.	Pri izvajanju predvidenih investicijskih vlaganj je potrebno pripraviti strokovne e predloge za izgradnjo skupnih kapacitet povsod tam, kjer s skupnimi naložbami
dosežemo bistveno racionalizacijo, v skupnem poslovanju SOZD Iskra (n.pr. proizvodnja tiskanih vezij, orodij, skupna skladišča, skupni objekti družbenega standarda itd.).
11.	ZK si bo prizadevala, da pri izvajanju predvidenih investicijskih vlaganj ne bo prihajalo do zaostajanja v samoupravni organiziranosti SOZD Iskra. Zato j? potrebno ob izvajanju investicijskih vlaganj tekoče analizirati kako bodo ta vlaganja vplivala na organiziranost in sprotno analizirati ali so podani pogoji za organiziranje novih TOZD v delovnih organizacijah.
Posebno pozornost bomo posvetili organiziranosti dislociranih obratov ter si prizadevali, da bomo z novimi investicijami ustvarili potrebne ooaoie za organiziranje TOZD.
12.	Nemudoma je potrebno pristopiti k izdelavi analize razvojnih možnosti Iskre za obdobje 1981-1985, ki bo osnova za sprejem samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD Iskra za obdobje 1981—1985. V tej analizi je potrebno prikazati nadaljevanje sedanjih investicijskih vlaganj in prizadevanj, kakor tudi možnosti razvoja SOZD Iskra po letu 1985.
13.	Pospešiti je potrebno dogovarjanja o združevanju dela in sredstev ter proizvodnih usmeritev tako med samimi proizvajalci, kakor tudi med proizvajalci in porabniki elektronike v SR Sloveniji in SFRJ. Pri dogovarjanju je potrebno izkoristiti vse možnosti neposrednega dogovarjanja kakor tudi pomembne vloge gospodarskih zbornic in drugih družbenih institucij.
14.	Še nadalje je potrebno delovati na vsklajevanju proizvodnih programov v SOZD Iskra v skladu s sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti.
15.	Člani ZK bomo še nadalje delovali ta uveljavljanju vloge OOZK s krepitvijo njihove inciativnosti, kar bo omogočilo uspešno uveljavljanje vloge ZK na vseh nivojih in nadaljnjo akcijsko povezovanja OOZK v skladu s statutom ZKS in dogovorjenimi metodami delovanja ZK v SOZD Iskra
V___________________________________________________________________________________J
Predavanji o mikroračunalnikih
NENEHNO POVEZOVANJE DELA IN IZOBRAŽEVANJA
(Nadaljevanje s 1. strani) znanja in se usposabljal za delo — ob delu ali iz dela, temeljno izobraževanje pa naj nudi zlasti tisto strokovno izobrazbo, ki ima trajnejšo vrednost in po svoji širini omogoča poznejše usposabljanje in izpopolnjevanje delavca za več sorodnih poklicev kot doslej.
Majda Poljanškova je spregovorila tudi o tistih zakonskih določbah, ki zavezujejo delavce v temeljnih organizacijah, da v svojih samoupravnih aktih podrobneje uredijo uresničevanje pravic do izobraževanja, kajti le-to je sestavni del odgovornosti delavcev za razvoj temeljne organizacije.
Ko je govorila o nalogah uporabnikov in izvajalcev v usmerjenem izobraževanju, je nanizala zakonske možnosti izobraževanja. Njihov namen je v tem, da si vsakdo čim hitreje pridobi strokovno izobrazbo in potem na temelju svojega dela, ob vzajemnosti in soUdamosti drugih delavcev, pridobiva vse zahtevnejša znanja.
Del nastopa je namenila tudi preusmerjanju izobraževanja, zagotavljanju delavcem, da bodo lahko vplivali na politiko zaposlovanja, vlogi in obveznostim delovnih organizacij do izobraževanja, vzgojno-izobraževal-nemu programu itd.
z	;	\
Področje usmerjenega izobraževanja pri nas, v SOZD Iskra, gotovo ni zanemarjeno, ampak je, nasprotno, lahko v marsičem tudi sicer vzor za zavzeto in konkretno dejavnost, saj je znano, da je Iskra šola kadrov svoje stroke, zato je tudi konferenca posvečena tem problemom v našem SOZD, nedvoumno uspela. Odmev tega je bil tudi kratek, a vsebinsko bogat razgovor s predsednico republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majdo Poljanšek, ki nam je poudarila nekatere glavne značilnosti usmerjenega izobraževanja v tem trenutku na sploh in v Iskri še posebej.
„Splošno je znano, da je Iskra že doslej na področju izobraževanja veliko delala, zato je lahko tudi ob tem novem osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju bolj kritična kot tiste DO, ki so bile na tem področju bolj počasne in nimajo še toliko pokazati.“ je odgovorila na uvodno vprašanje.
,Jskra si je posebno prizadevala in ogromno dosegla na področju štipendijske poUtike, na področju dopolnilnega izobraževanja zaposlenih. — Zato lahko tudi kritično pristopa k ustreznim rešitvam, pač glede na to, ali osnutek zakona, daje perspektive za nadaljnji razvoj ali ne.
Predvsem zato sem se tudi odzvala vabilu za konferenco v SOZD Iskri. Nisem želela ljudi le informirati o tem, kakšen je osnutek zakona, ki je v javni razpravi, ampak jih tudi opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki morda niso dovolj dobro postavljene ali na tiste, ki jih osnutek zakona ne vsebuje. Ne gre le za to, da odgovorimo na ustreznost posameznih rešitev, ampak zato, da bi zakon res zaživel tudi v praksi.
Imam vtis, da ste se v Iskri zelo poglobili v nove obveznosti in resno pristopili k novim nalogam na tem področju. Niste se vključili le kot razpravljale! o sistemu, ampak so vsi tudi na današnji konferenci pristopali predvsem z vidika nalog in odgovornosti — to pa je več kot običajna javna razprava."
Na vprašanje, kakšne konkretne naloge nas čakajo, je tovarišica Poljanškova menila: „Že v razpravi so nekateri tovariši poudarjali vprašanje šibkega, oziroma nizkega odstotka ljudi, ki študirajo ob delu. Gotovo bo ta odstotek potrebno bistveno zvišati, če bomo hoteU, da bo naša izobrazbena raven primerna hitremu razvoju. Poleg tega bo, seveda, potrebno pregledati, koliko je usklajena afirmacija ob delu in iz dela in večja usklajenost že zaposlenih v šolah z interno organiziranim izobraževanjem.
Dopolnilno izobraževanje ima vsekakor veliko nalogo pri samoupravljanju in oblikovanju mentalitete delavca, da bi boljše opravljal svoje delo.
Za boljše opravljanje dela pa ni dovolj le formalna višja stopnja izobrazbe, ampak je potrebno permanentno dopolnilno izobraževanje. Žal preneka-terikrat velja, da je potrebno iti v šolo predvsem zaradi spričevala, kar pa ni v skladu z nagrajevanjem po rezultatih dela. Glede na to, da je Iskra velik SOZD, pokriva tudi velik del potreb elektrogospodarstva - prav ta njena velikost pa jo tudi zadolžuje, da se odgovorno angažira znotraj izobraževalne skupnosti s tega področja v celoti."
Ob koncu pa je tov. Poljanškova poudarila, da so ljudje v zadnjem času začutili neurejenost na tem področju, zato moramo tod storiti korak naprej, da bo vse, kar je dobro, še bolj zaživelo v naši samoupravni skupnosti. „Prav zaradi tega moramo kritično pristopiti k lastnemu razvoju, preverjati svoja stališča in orientacije v TOZD in preko javnih razprav dobiti tako povratno informacijo, ki bo pomenila res korak naprej, za boljši jutri vseh nas!"
V_________________________________________________________________/
Majda Poljanšek.
teh svetih bolj zastopani predstavniki združenega dela, glede prestrukturiranja proizvodnje pa je opozoril na vse večji delež elektroindustrije v Sloveniji.
V izredno bogati razpravi smo slišali tudi zelo nevzpodbuden podatek, da se le en odstotek delavcev v Iskri izobražuje ob delu na tehničnih področjih.
V
Petdeset let je pravzaprav še mladost, ali pa, vsaj rekli bi, tako komaj polovica življenja. Toda, kadar ima za seboj tolikšen uspeh — osebni in materialni, ustvarjalni, kot je to v primeru predsednika našega poslovodnega kolegija SOZD Iskre Jožeta Hujsa, predstavlja to vendarle dogodek, ob katerem lahko ne samo čestitamo njemu, ampak tudi sebi.
Doma iz morda gospodarsko najmanj razvitega področja — iz Pomurja, je s svojo vztrajnostjo in svojimi vizijami utrl pot najbolj napredni panogi naše industrijske znanstvene tehnologije, oziroma gospodarske panoge to je elektroniki.
Vsekakor je zažel svojo pot javnega udejstvovanja v krogu krajevne ljudske samouprave v Kranju, kar je izpričevalo že takrat njegovo voljo in točnost povezovanja politične vneme s poslovno natančnostjo.
Pozneje je prešel v gospodarsko dejavnost in je v okviru Iskra Commerca — PSO razvil svoj pozneje tako priznani posluh za komercialni uspeh in realnost v proizvodnji. Preden je prevzel odgovorno nalogo v industriji doma, je razširil svoje obzorje in svoje stike kot predstavnik združenega podjetja Iskre v ZDA. Ko pa je prevzel vodstvo Iskre Elektromehanske v Kranju, je že posegel v samo jedro takratne in bodoče
kompleksne Iskrine delovne organizacije — pridobil si je nedvomne zasluge pri koncepciji razvoja Elektromehanike in pri vzponu telefonije.
Po teh dveh kazalcih je tudi Iskra zaslovela široko v svetu. Seveda pa je tudi sam lahko razmahnil vse svoje ustvarjalne sile šele, ko je bil izvoljen za generalnega direktorja SOZD Iskra. Na to zahtevno delovno mesto je prinesel s seboj bogate izkušnje iz svojega dotedanjega dela, hkrati pa temu dodal neuklonljivo predstavo in program za prihodnost Iskre in jugoslovanske elektronike sploh. Zavedajoč se, da je sleherni dan proizvodnja v konkurenci velikanov po svetu v samem trenutku že zastarela, če ji ne sledi nova, boljša in sodobnejša proizvodnja, je odprl perspektivno poglavje mikroelektronike in računalništva v prepričanju, da bo na tem odgovornem področju moralo priti tako v Sloveniji, kot v Jugoslaviji do usklajenega nastopa, pri čemer pa bo prav Iskra gotovo morala nositi težko breme, tako kot bo ostala ena izmed nosilk srednjeročnega razvoja v republiki in Jugoslaviji sploh
'Pb svojih osebnih in poslovnih stikih pa je tovariš Hujs vselej dokazoval, da elektronika ni samo tehnika proizvodne industrije, ampak da je sposobnost hitrega in učinkovitega kontaktiranja nujna zahteva sodobnega človeka, še posebej, če za poslovnimi in dol-
F
|
ll!
žnostnimi nastopi nenehno bije topla človeška osebnost.
To je seveda dobivalo vselej svoj odraz tudi v Hujsovih prizadevanjih, da ne vodi SOZD Iskra sam, ampak da je samo člen v samoupravljanju, kajti samoupravna demokracija z družbenopolitičnimi organizacijami ostaja vzporedno s težnjo po čim večji ustvarjalnosti temelj naše socialistične skupnosti.
Razumljivo je, da so lahko njegovi uspehi taki, ker so se za tak razvoj Iskre zavzeli vsi delovni ljudje, ki so z velikimi napori in seveda ob pomoči celotne družbe razvijali Iskro kot celoto in kot pomemben subjekt gospodarskega razvoja Slovenijeiin Jugoslavije, pa tudi kot pomemben gospodarski subjekt zunaj naših meja.
V tem duhu mu tudi celotna SOZD Iskra ob petdesetletnici prenaša svoje iskrene čestitke.
Mara Ovsenik
Dan žena — boj
Dan žena so v našem Poslovnem centru žene proslavile s srečanjem v avli. Najprej je zbrane pozdravila v imenu prireditelja — sindikata Ditka Bagon in povedala nekaj prazničnih misli. Po govoru je Mala drama Slovenskega narodnega gledališča predstavila komedijo Jeana Anouilha Orkester.
Ditka Bagonova je v svojem govoru ugotovila, da je žena v naši družbi sicer formalno dobila svoje mesto in svoj položaj. Tako na zunaj. Vendar je mentaliteta, nabrana v stoletjih, še zelo živa in ni taka, da bi žena in mati začutila in imela enakost, ki ji gre: „Pri svoji emancipaciji pa ima ženska v primerjavi z moškim težji položaj. S svojo dejavnostjo izven družine se je, ob nespremenjenih odnosih v družini, njena obremenitev močno povečala. Če naj bo človek aktiven in ustvarjalen, se mora učiti, seznanjati se z dejavnostjo v katero se vključuje, jo spremljati. To pa zahteva poleg interesa tudi veliko časa.
Pri nas smo problem ženske emancipacije reševali v dveh smerah: enkrat z dviganjem življenjske ravni, s čimer naj bi ženi pomagali zaradi preobremenjenosti (družbena prehrana, stanovanja, vrtci...), drugič pa z iskanjem
za nove odnose
Govornica Ditka Bagon
načmov in poti, da bi ženo animirali za širše družbene probleme (% žensk v samoupravnih organih, delegacijah, DPO) in za poklicno afirmacijo nasploh.
V zadnjem času opažamo še en pristop, ki je subtilnejši in bo verjetno hitreje vodil k cilju. Mislim usmerjeno izobraževanje in skrb pri vzgoji de-
Jean Anouilh v svoji komediji krepko-pometa s svetom malomeščanstva in mestom žene v njem. Zato je ta komedija še kako primerna ravno za osmi ■ marec. Preko 500 žena je z aplavzi in salvami smeha spremljalo dogajanje na improviziranem odru v avli. Lep praznik je bil in takega si lahko samo še želimo.
FY
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI
Ob 8. marcu
Praznovanje 8. marca v Žužemberku, je bilo letošnje leto še posebno počaščeno. Že večletna tradicija, da naše žene obiščejo naši najmlajši pionirji iz osnovne šole Žužemberk, tudi to leto ni izostala.
Že v zgodnjih jutranjih urah so nas obiskale 4 skupine pionirjev v svojih kapah in rutkah s polnimi koški sveže nabranih pisanih spomladanskih cvetlic. Obiskali so v obeh tovarnah vsako ženo na delovnem mestu ter jim čestitali za njihov praznik. Nepopisno je to doživetje naših žensk, kako topel je bil sprejem čestitk.
V	poznejši razpravi je prvi sodeloval član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Boris Mužič. Zlasti je poudaril, da bodo morale Iskrine delovne organizacije nameniti v prihodnje dosti več pozornosti izobraževanju ob delu in iz dela, ob tem pa tudi kadrovski politiki, izboljšanju kvalifikacijske strukture, programski usmeritvi, mentorstvu itd.
Spregovoril je tudi o premajhni obveščenosti delavcev, pa tudi o tem, da delavci pogosto niso seznanjeni z našimi bolj dolgoročnejšimi programskimi usmeritvami in se, na primer, pri dopolnilnem izobraževanju nevede odločajo za druga področja, ki nunajo ničesar skupnega s prihodnostjo njihovega sedanjega kolektiva.
V	razpravi je sodeloval tudi član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Boštjan Barborič. Dotaknil se je dveh področij - vloge strokovnih svetov ter o nujnosti prestrukturiranja izobraževanja zaradi znanih prestrukturiranj proizvodnje v Sloveniji. V zvezi z vlogo strokovnih svetov je poudaril, da bi morali biti v
Med predstavo komedije Jeana Anouilha . Orkester". Že sama udeležba na pro> slavi,še bolj pa navdušen aplavz gledalcev priča o tem, da so izvajalci nastopili uspešno.
čkov in deklic za družinske in tehnične dejavnosti v vrtcih in poklicno usmeijanje otrok po nagnjenjih in sposobnostih in ne več po spolu. Tako bo pretrgana veriga, ki stajo prenašala starša zaradi njune tradicionalne vzgoje, ko sta opravljala in prenašala izročilo ..ženskega in moškega" dela. Seveda pa bo vzpostavitev novih odnosov zahtevala velik napor in daljši čas, to pa predvsem zato, ker so tudi sedanji odnosi rezultat daljšega zgodovinskega obdobja, v katerem se je živelo drugače . . .
Žena pa mora širiti svoje obzorje. Učenje in širjenje njenega pogleda na svet terja napore, ki pa bodo obrodili uspehe: že majhna samopotrditev in gibanje k samouresničitvi človeka vzpodbuja človeka k aktivnosti. Ženska mora uvideti še niz dejavnosti, s katerimi se da osvobajati ustvarjalne moči in sile. S tem širjenjem ženske osebnosti pa se tudi moškemu odpira nov svet, v katerem se bo lahko še našel," je zaključila Ditka Bagon.
Na osnovi doseženih rezultatov v preteklem letu, ki so tudi rezultati velikega napora vseh 282 žena, kolikor jih je zaposlenih v tem 420-članskem kolektivu, je izvršni odbor sindikata predlagal delavskemu svetu za odobritev skromnih praktičnih daril.
Tudi direktor Dušan Lavrič je izrekel čestitke sleherni ženski ob stroju, na delovnem mestu.
Še posebna pobuda je bila v tem letu, da se spomnijo vseh njihovih bolnih v bolnici. Tople besede naše delegacije, čestitke z darovanim cvetjem ter skromnimi darili, so bili bolnikom v največje zadovoljstvo.
Izražene želje za čimprejšnjo ozdravitev in vrnitev med nas na delovna mesta, pa v še večjo voljo in odpor do bolezni.
JK
ISKRA
Številka 12-17. marec 1979
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Poslovanje v januarju
Leto 1979 smo pričeli uspešno, saj smo presegli plan proizvodnje za izvoz in skoraj v celoti izpolnili tudi plan proizvodnje. TOZD za namensko proizvodnjo so v januarju izpolnile 92,8 % planiranega obsega. V Elektro-mehaniki smo proizvedli za 354.887.163 din in izpolnili plan s 100,5 %. Plan domače proizvodnje je bil presežen za 4,2 %, plan kooperacijske proizvodnje smo izpolnili le z 71,5%.
V januarju smo le 70,6 % proizvodnje proizvedli po planiranemu asortimanu. Predvidenemu planu smo bolje sledili z domačo proizvodnjo kot na področju kooperacijske proizvodnje. Elektromehanika je proizvedla po planiranem asortimanu za 70,8 % proizvodnje, TOZD za namensko proizvodnjo pa za 70 %.
Za izvoz smo v januarju proizvedli skupaj za 4.180.645 dolarjev izdelkov in presegli dinamični plan izvoza za 8,9 %, dejanski plan pa za 16,9 %. TOZD za namensko proizvodnjo so za izvoz proizvedle za 1.418.480 dolarjev izdelkov in izpolnile dinamični plan z 98,3%, dejanski plan pa s 95,6%. Elektromehanika je proizvedla za izvoz za 2.762.165 dolarjev izdelkov in presegla dinamični plan za 15,3 % in dejanski plan za 32,1 %.
Občutno manjša pa je bila žal realizacija izvoza, saj smo v celoti realizirali le 80,5 % dinamičnega plana izvoza. Medtem ko so TOZD za namensko proizvodnjo dosegle realiza-
cijo v predvidenem obsegu z 98,6 %, oz. 1.424.082 dolarjev, je bila realizacija Elektromehanike precej manjša od planirane in znaša 1.666.721 dolarjev, oz. 69,6 % planirane realizacije.
IZPOLNJEVANJE LETNEGA PLANA
V	januarju smo izpolnili 7,6 % proizvodnega plana za leto 1979 in 7 % letnega izvoznega plana. Sama Elektromehanika je v januarju proizvedla 7,8 % letne planirane vrednosti, oz. 7,2 % letnega plana proizvodnje za izvoz. TOZD za namensko proizvodnjo so v januarju izpolnile 6,2 % letnega plana, oz. 6,6 % plana proizvodnje za izvoz. Z odstotkom izpolnitve letnih planov smo lahko zadovoljni, seveda pa morajo biti rezultati v prihodnjih mesecih še boljši.
V	letošnjem januarju smo (vrednoteno po enakih cenah) proizvedli za 9,4 % več kot lani v istem obdobju. Medtem ko je Elektromehanika proizvedla za 10,6 % več, so TOZD za namensko proizvodnjo povečali proizvodnjo za 1,2% več kot januarja lani.
Po uspešnem začetku leta moramo vsa prizadevanja usmeriti v še bolj uspešno poslovanje, v prihodnjih mesecih nas čakajo večje planske zadolžitve. Hitreje bomo morali reševati vse probleme in zagotoviti nemoten potek proizvodnje in s tem uspešno izpolnjevanje planov.	.
Delegati so sprejeli predloženo finančno poročilo o poslovanju sindikalne konference in sklenili, da se presežek prihodkov prenese v poslovanje za letošnje leto. Sredstva bodo uporabljena v prvi polovici letošnjega leta, kajti sredstva, ki jih konferenca dobi kot namensko dotacijo delovne organizacije, bodo glede na izkušnje preteklih let, na voljo šele v maju.
Vsa poročila in programi komisij, ki delujejo v okviru sindikalne konference, so bila soglasno sprejeta. Delegati so menili, naj komisije - predvsem socialna — posredujejo svoje programe in kriterije za izvedbo letošnjih nalog in akcij tudi našim osnovnim organizacijam ZSS izven Kranja. Iz poročil, ki so jih prebrali predsedniki komisij, se vidi, da so v opravljenem delu sindikalnih organizacij zajeta tista področja, Kjer se kažejo vsakdanji problemi, s katerimi se srečujemo. Na osnovi sprejetih poročil je delo sindikalne organizacije pohvalil tudi Ivan Cvar, član KPO in zaželel konferenci še uspešnejše delovanje v prihodnjem obdobju.
Letos nismo sprejemali že tradicionalnega dokumenta — sindikalne liste. Namesto tega je Republiški svet ZSS pripravil takoimenovana Stališča RS ZSS, predlog tega dokumenta je obravnavala tudi konferenca. V razlagi sta bila poudarjena predvsem dva elementa: pridobivanje in ustvarjanje dohodka ter dehtev in poraba sredstev. Delegati so se dogovorili, da morajo dokument temeljito obravnavati v osnovnih organizacijah ZSS kot tudi komisije za gospodarjenje in razvoj samoupravnih odnosov. Obravnava oz. pripombe morajo biti zbrane do 15. marca.
f	S ži.E	Š aae	0	-2 se E1	14		3 . 131
Podatki za mesec:		» ^	0 >	ž m 5	0 'E	0	C a
	4 s	’S n	sTe	$ "S E	$ S	$	— N Q ■> T- N
	1 8 > >	= 2 Q a	O O D to	Sli	O c	O Q 38 O O >	o „ d >5) c h-
ATC	86.922	82,1	58,4	107,5	0,1	123,6	8,2
TEA	31.068	90,2	70,5	118,2	1.9	126,6	3,1
TEN	17.431	101,9	38,0	72,0	—	—	—
TEI Horjul	2.957	44,7	34,0	70,5	- .	—	—
TEL	12.983	104,9	78,8	55,6	' —	135,7	4,8
IPT	3.625	90,6	82,4	118,9	-	—	—
Elektrooptika	24.750	99,6	99,6	—	7.7	—	—
Vega	13.006	101,3	84,7	122,9	3.8	127,3	6,4
MSO	16.291	177,7	93,1	107,8	0,5	116,2	n
Števci	60.476	112,2	91,3	91,9	9.5	124,2	2,9
Instrumenti	20.414	115,5	91,9	133,5	4,0	123,4	3,6
Mehanizmi	11.201	142,4	89,3	154,4	6,8	130,3	5,9
Stikala	28.374	109,2	86,1	104,9	6,9	122,4	2,1
ERO	65.325	118,3	66,4	134,9	1.6	126,9	5,1
Orodjarna	749	749,0	100,0	-	-	135,6	3,6
Mer. naprave	4.748	128,0	58,3	62,5	—	126,6	4,9
TSD	1,816	—	—	—	—	129,4	4,4
Vzdrževanje	10	-	-	—	—	120,4	4
Restavracija	—	—	—	—	-		
DSSS	128	—	—	—	—	122,6	2,7
Računalniki	2.915	21,0	5,2	-		126,5	10
Prodaja	-	-	—	—	—	—	
Nabava	—	—		—	—	—	6,1
RTC	269	—		—		—	0,6
SKUPAJ DO	403.651	99,5	70,6	103,4	5.1	125,1	5,5
V..
J
SEJA SINDIKALNE KONFERENCE ELEKTROMEHANIKE
Priprave na organizacijo počitniške dejavnosti
V Kranju se je 27. februarja sestala sindikalna konferenca DO Iskre Elektromehanike. Na seji so obravnavali poročila komisij, ki delujejo v okviru konference, skupaj s programi dela za prvo polovico letošnjega leta, sprejeli so poročili nadzornega odbora in inventurne komisije ter zaključni račun sindikalne konference. Usklajena so bila tudi pravila o organiziranosti konference, posebno pozornost pa so namenili obravnavi predloga Stališč RS ZSS in pripravam za organiziranje počitniške dejavnosti v delovni organizaciji.
dejavnosti, skladno z možnostmi naše delovne organizacije:
1.	Potrebno je proučiti in analizirati koriščenje obstoječih kapacitet Počitniške skupnosti — ISE Iskra in se do njih opredehti, bodisi da:
— koristimo obstoječe kapacitete brez pristopa k sporazumu ISE in se odločimo za ekonomsko ceno letovanja (dejanske stroške v kraju letovanja)
— koristimo razširjene kapacitete in pristopimo k podpisu sporazuma ISE Ljubljana.
2.	Glede na majhne kapacitete koče Mladost na Krvavcu, naj se prouči možnost izgradnje novega počitniškega doma za delavce Iskre. Delavci naj se na samoupravnih organih TOZD odločijo o združevanju potrebnih sredstev. Akcija naj se izvede v letošnjem letu, z gradnjo bi pričeli takoj po pridobitvi dokumentacije (rok: maj).
3.	Strokovna služba v DO naj se poveže s hotelskimi organizacijami in
turističnimi agencijami ter nudi pregled ustreznih hotelskih kapacitet.
4.	Glede na rezultate ankete in dejstvo, da imajo nekatere TOZD kamp prikolice, druge pa nabavo planirajo in imajo rezervirana sredstva, je treba v DO za tozde iz kranjskega področja pristopiti k enotni obliki tovrstnega letovanja. Nesmiselno bi bilo, če bi vsaka TOZD organizirala vso potrebno dejavnost — od iskanja primerne lokacije do postavitve, vzdrževanja ipd. Za izvedbo akcije naj se zadolži strokovno službo v DS SS.
5.	Kapacitete, ki so na razpolago, bomo ponudili tudi upokojenim članom DO, zlasti v pred in posezoni. Upokojenim sodelavcem smo dolžni, v skladu z možnostmi, nuditi razpoložljive počitniške kapacitete, saj so tudi oni z minulim delom doprinesli k
OBVESTILO UPOKOJENIM ČLANOM ZB NOV ELEKTROMEHANIKE
Komisija za letovanje članov združenja Zveze borcev NOV Iskre Elektromehanike Kranj obvešča vse upokojene člane Zveze borcev NOV o možnosti letovanja na morju v Novigradu (Rineta) v pred in posezonskem obdobju.
predsezona: 1.6. do 11. 6. 1979 11.6. do 21. 6. 1979 posezona: 30. 8. do 9. 9. 1979 9. 9. do 19. 9. 1979
Cene oskrbnega dne v pred in posezoni:
dnevna cena odrasli: 144 din otroci 3—7 let: 99 din otroci 1—3 let: 22 din
Obvestilo velja za zgoraj navedeni čas, tako za upokojene člane združenja Zveze borcev kot za zaposlene člane združenja ZB NOV in ostale delavce Iskre Elektromehanike, v kolikor bodo ležišča prosta. V vsaki hišici so po štiri ležišča.
Prijave za letovanje upokojencev sprejema do vključno 31. marca 1979, Majda Vidic v tajništvu sindikalne organizacije.
Za vse ostale pa Martin Brce tel.: 2383, kontrola ERO (I. delavnica).
Komisija za letovanje članov ZB NOV Elektromehanike
V
KAKŠNA BO NAŠA DEJAVNOST?
POČITNIŠKA
Smo pred obdobjem, v katerem je aktualna počitniška dejavnost. Glede na sprejeta stališča sindikata v Poreču, so delegati na konferenci na predlog sekretariata sprejeli naslednje sklepe o pripravah na organiziranje počitniške
Tovarno telekomunikacij na Laborah je 8. marca obiskalo 30 tujih in domačih novinarjev — udeležencev 25. mednarodnega srečanja novinarjev smučarjev, ki je bilo od 4. do 11. marca v Kranjski gori. Gostje so si ogledali tovarno ATC in se pogovarjali s predstavniki sestavljene organizacije Iskra in DO Elektromehanike. Ogledali so si tudi novi film o Iskri, ki je bil tokrat v Kranju prvič
____________________ prikazan. Novinarje je najbolj zanimala organiziranost DO in SOZD, postavljali
e um je so tudi vprašanja s področja samoupravljanja, odločanja delavcev, volitev itd. I	fS r\. Zanirml° Jih ie izobraževanje delavcev ob delu in za delo, naši proizvodni
programi v tovarnah zunaj države, planiranje razvojnih programov, ekonomski odnosi med republikami in drugo.
temu, kar danes imamo in s čemer razpolagamo.
6. V TOZD naj sprejmejo sklep o odvajanju določenih finančnih sredstev za organiziranje tradicionalnih letnih in zimskih športnih iger Iskre. Pobudnik te tradicionalne športne manifestacije v Iskri je sindikalna organizacija. Zato naj bi v vseh TOZD odobrili ustrezna sredstva. Na obeh tekmovanjih nastopamo delavci Elektromehanike kot ena ekipa, kot zahtevajo pravila tekmovanja. Delegati
Številka 12-17. marec 1979
»PREDHODNO VARSTVO" PRI UVOZU OPREME
Ena od pomembnih inovacij, ki jih skupna služba za varstvo pri delu skuša prednostno uresničiti, je (boljše) organiziranje predhodnega varstva pri delu. Problem v naši delovni organizaciji poznamo kot ..predhodni postopek" in je v tem, da je treba odgovornost za upoštevanje predpisov varstva pri delu prenesti k izvoru, na začetek, k sami zamisli, in to nadaljevati v vseh nadaljnjih fazah do začetka uporabe oziroma obratovanja objektov ter delovnih priprav in naprav.
Ker dveletno čakanje na primeren čas za celovito ureditev tega področja še vedno ni prineslo vseh potrebnih pogojev, predvsem pa je ostala bojazen, da bi bila celovita ureditev prevelik zalogaj, je bilo dogovorjeno etapno urejanje. Celotno področje, ..predhodnega postopka" se bo urejalo v štirih relativno samostojnih delih. Prvi tak relativno samostojni del, za katerega je že pripravljen tudi osnutek organizacijskega predpisa, je nabavljanje strojev in opreme. Poglejmo osnovna načela!
1.	Zahteve varstva pri delu za novo delovno pripravo ali napravo določi (opredeli) naročnik oz. bodoči uporabnik. To je v prvi fazi temeljna organizacija oz. njena tehnološka služba (oddelek tehnološke priprave proizvodnje). Seveda v najtesnejši povezavi z odsekom za stroje in opremo v programsko tehničnih službah ter v strokovnem sodelovanju s službo za varstvo pri delu (varnostni inženir v temeljni organizaciji ali skupne službe za varstvo pri delu v delovni organizaciji) in tehnološkim oddelkom v programsko tehničnih službah. V to (prvo) fazo sodi tudi zbiranje ponudb, njihovo ocenjevanje in odločanje o izbiri dobaviteljev oz. proizvajalca.
2.	Določene (opredeljene definirane) zahteve varstva pri delu je treba vključevati v pogodbe z dobavitelji oz. proizvajalci. To je še posebej pomembno pri sklepanju pogodb s tujimi proizvajalci. Za te namene je dobro imeti spisek (listo) splošnih pogojev, ki so vezani na naše predpise o varstvu pri delu in na naše razmere (npr. parametri energetskih medijev ipd.). Taka specifikacija v naši delovni organizaciji obstaja in sicer širša (starejša) in ožja (novejša). V takem spisku pogojev so vključene tudi najpomembnejše splošne zahteve varstva pri delu, ki zadoščajo, kadar gre za nakup ..standardnih" strojev in opreme. Nadalje naj bo v pogodbi vključena obveznost tujega proizvajalca, da za proizvod, ki nam ga dobavlja, preskrbi po možnosti tudi javno listino njihove nacionalne (državne) institucije za varstvo pri delu. V skrajnih primerih bi zadoščale tudi tovarniške javne listine (atesti) za posamezne dele (npr. tlačne posode, zvari ipd.) in izjava, da je proizvod izdelan po njihovih (nacionalnih) predpisih. Za specialne stroje ali naprave, kjer pa je že vnaprej znano, da gre za možne višje rizike v pogledu varnega dela, morajo pogodbe vsebovati še posebne zahteve, ki jih definira naročnik oz. bodoči uporabnik. Za tak način dela je bil pred kratkim sprejet dogovor pri našem uvozniku opreme (Iskri Commerce).
3.	Od proizvajalca, oz. dobavitelja je treba poleg tega zahtevati tudi dobavo ustrezne tehnične dokumentacije. Najmanj v enem izvodu naj jo pošlje in vsaj dva meseca pred datumom dobave, da bo možno kompletiranje (prevajanje, dopolnjevanje) navodil za varno delo, preizkušanje in vzdrževanje. V kolikor dobavitelj nima po naših zahtevah izdelanih navodil, v katerih je opisan varen način dela s pripravo ali napravo ter način njenega preizkušanja in vzdrževanja, mora dati vsaj spisek varnostnih ključnih točk (neke vrste povzetek iz širše tehnične dokumentacije), ki nam služi kot osnova za izdelavo praktično uporabnih varnostnih navodil. Tudi o tem je bil sprejet dogovor pri našem uvozniku.
4.	Posebna zakonska obveznost uvoznika investicijske opreme (za našo delovno organizacijo je to Iskra Commerce) je izdaja pismene izjave v skladu s posebnim republiškim predpisom. Če so opisani predhodni ukrepi izvedeni, potem tu ni večjih težav.
V vso dejavnost za izpolnjevanje teh skopo predstavljenih načel se v naši delovni organizaciji pospešeno vključujejo oddelki v programsko tehničnih službah, tehnološke službe v temeljnih organizacijah in delavci skupne službe za varstvo pri delu oz. varnostni inženirji v temeljnih organizacijah. Pa ne samo ti. Tu so še poslovodni organi v temeljnih organizacijah in kolegijski poslovodni organ ter samoupravni organi na obeh ravneh. Vključevanje varstva pri delu v predhodni postopek je torej odvisen od večjega števila strokovnih delavcev, odgovornih delavcev s pooblastili in delegatov, od njihovega odnosa oz. od kvalitete stališč do varstva pri delu.
In še za ilustracijo: DS delovne organizacije je na zadnji seji sprejel sklep, s katerim ..pooblašča kolegijski poslovodni organ, da izvede vse ukrepe, da se v skladu z zakonitimi določili in samoupravnimi akti izvedejo raziskovalna, pripravljalna in zaščitna dela za novogradnjo. . Če to pomeni tudi polno vključevanje elementov varstva pri delu, potem to pomeni začetek uresničevanja danes že precej znanega čl. 43 zakona o združenem delu.
P. P.
predlagajo naj se višina sredstev po TOZD ne določa pavšalno, temveč dejansko po številu udeležencev tekmovanj.
Sklepi sindikalne konference bodo posredovani samoupravnim organom TOZD in DO kot tudi članom kolegijskega poslovodnega organa Elektromehanike, ki se zadolži za uskladitev dela z individualnimi poslovodnimi organi v TOZD. Tozdi naj bi se do predloženih variant opredelili najkasneje do konca marca.	g.
” e*
■k.	b
......... ..... I
Po 27 letih marljivega dela v TOZD Števci je pred nedavnim odšla v zasluženi pokoj Vida Giosento Kavčič,ki so ji sodelavci zaželeli zdravja in zadovoljstva.
r
'N
V skladu s sklepom Časopisnega sveta glasila Iskra objavlja v prilogi uredniški odbor glasila štiri akte, ki zadevajo naše glasilo in obrazložitev nove cene našega glasila v letošnjem letu.
Akti, za katere prosimo, da jih preučite in da po razpravi pošljete morebitne predloge in dopolnitve na naslov našega uredništva, Ljubljana, Prešernova 27, do 30. marca, so naslednji:
1.	Temeljna vsebinska in oblikovna zasnova glasila „lskra";
2.	Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij;
3.	Pravilnik o objavi javnega odgovora in sporočila v glasilu „lskra"
4.	Pravilnik o honorarjih in honorarnem sodelovanju v glasilu Iskra.
Ob koncu pa objavljamo še konkretno obrazložitev za novo ceno glasila v letošnjem letu in Predračun stroškov za izdajanje glasila „Iskra" v letu 1979.
Pripombe in dopolnitve bo uskladil Časopisni svet in jih kot predloge posredoval DS SOZD Iskra v potrditev.
V
J
TEMELJNA VSEBINSKA IN OBLIKOVNA ZASNOVA GLASILA »ISKRA«
a)	VSEBINSKA ZASNOVA
Časopis Iskra je politično-informativni tednik glasila SOZD Iskra (v nadaljevanju: glasilo).
Temeljno vsebinsko zasnovo in izhodišča uredniške politike glasila Iskra opredeljujejo ustavna načela naše samoupravne socialistične družbe, ZZD, program in drugi dokumenti Zveze komunistov, Socialistične zveze in zveze sindikatov, temeljna načela zakona o javnem obveščanju, določila samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskre, ter kodeks novinarske etike.
Prvenstvena naloga časopisa je, da zagotovi medsebojno obveščanje delavcev združenega podjetja o vseh pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki bi lahko vplivale na njihov družbeno-ekonomski položaj in odnose znotraj združenega podjetja v TOZD in SOZD, kakor tudi na odnose z drugimi skupnostmi in dmžbo nasploh. V tem smislu je časopis dolžan zagotoviti redno, objektivno, celovito in razumljivo obveščanje delavcev, ki naj služi delavcem — samouprav-Ijalcem za neposredno odločanje o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, o materialnem in finančnem stanju in poslovanju, o izpolnjevanju planov in vseh drugih medsebojnih obveznosti, ki so pomembne za njihov položaj in delo, za odločanje in nadzor nad izvrševanjem odločitev ter nad delom vseh organov in služb SOZD Iskra.
Časopis obvešča tudi o dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v SOZD Iskra, njihovih stahščih, ocenah in pobudah, kakor tudi o kulturni, prosvetni, izobraževalni, socialni, športno-rekreacijski dejavnosti skupnega pomena, ker tako goji duha sohdarnosti in pripadnosti skupnosti.
V okvim objektivnih možnosti obvešča časopis o aktualnih političnih, gospodarskih, kulturnih in ostalih pomembnejših dogajanjih v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, zlasti pa o izkušnjah v sorodnih organizacijah združenega dela in njihovih asociacijah, s ciljem pospeševanja širših integracijskih gibanj in konstituiranjem samoupravne socialistične družbe. Posebno pozornost posveča izkušnjam s področja izgrajevanja sistema svobodne menjave dela med proizvodnimi organizacijami in družbenimi dejavnostmi ter delovanja delegatskega sistema.
Poleg tega objavlja časopis še poljudno znanstvene informacije, Uterame prispevke in zabavno gradivo, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno sorazmerje in prednost informativno-poUtičnem gradivu.
Časopis je javna tribuna, dostopen slehernemu članu delovne skupnosti SOZD Iskra, odprt za pobude, konstruktivna mnenja in ocene, predloge in kritike, ter v ta namen posebej neguje dopisovanje in izmenjavo izkušenj. S kritičnim presojanjem in komentiranjem si prizadeva presegati preprosto registriranje dogajanj in spodbuditi k aktivnemu razmišljanju in preverjanju informacij, k tvornemu srečanju dejstev in mnenj.
Osnovno vodilo uredniške politike je, daje glasilo Iskra dmžbeno angažirani časopis, ki mora nenehno sooblikovati samoupravno socialistično zavest delavcev združenega podjetja in izhajati iz njihovih avtentičnih samoupravnih interesov, njihovih prizadevanj, da dejansko obvladajo svoj družbenoekonomski položaj, pogoje in sadove svojega dela. V tem smislu delavec ni zgolj prejemnik,
temveč in predvsem vir informacij, aktiven činitelj v procesu obveščanja, obveščanje pa tako prerašča v neločljivi del delovnega oziroma samoupravnega procesa. Glasilo si mora prizadevati, da sprotno seznanja delavca o vseh fazah oblikovanja odločitev in jim tako omogoči pravočasno odločanje.
Pri realizaciji temeljne zasnove in uredniške politike je potrebno zagotoviti najtesnejše sodelovanje z ostalimi glasili delovnih kolektivov SOZD Iskra, kajti samo skupaj z njimi oziroma z racionalno delitvijo dela in dopolnjevanjem lahko glasilo Iskra izpolni svoje poslanstvo.
Gradivo, ki obravnava dogajanja zunaj Iskre, je treba objavljati samo z vidika vpliva teh dogajanj na Iskro.
Zunanje obletnice in prireditve je treba primerno obeležiti v glasilu (na primer 60-letnico partije).
Zunanji dogodki ne smejo izbrisati značaja lastnega glasila.
Glede načina informiranja navzven: v bistvu je glasilo javno, v njem morajo biti napotki našim delegatom, kadar se bo zunaj odločalo o Iskri in ne objavljanju informacij, ki bi škodovale tako ugledu Iskre, kot naše širše družbene skupnosti.
Glasilo kot priprava in gradivo za odločanje delavcev:
—	glasilo ne sme biti samo registrator že sprejetih odločitev,
—	v glasilu se mora o vseh objavljenih materialih trajne vrednosti, kot so to samoupravni sporazumi, dogovori itd., objaviti tudi komentarje in napotila za sprejemanje omenjenih aktov, ali odločanje delavcev o njih;
Glasilo kot mobilizator: potrebno je s predhodnimi vnaprejšnjimi informacijami pospeševati odločanje ali razreševanje posamezne problematike (dohodkovni odnosi, delegatski sistem, izvajanje sporazumov). Pri tem se odpira možnost uvedbe rubrik, kot odgovori na vprašanja, različne okrogle mize in podobno.
Sistematičnost glasila glede decentralizacije:
—	na uredniških odborih je potrebno opredeliti posamezne probleme, ki jih je treba ob določenem času sistematično obdelovati (investicije, izvoz, inovacije, zaključni računi ipd.),
b)	OBUKOVNA ZASNOVA
Na podlagi sprejete vsebinske zasnove in sprememb koncepta glasila Iskra, s katerimi smo uveljaviU strani posameznih delovnih organizacij, predlagamo naslednjo oblikovno zasnovo:
Poprečen obseg glasila v letu 1979 naj bo 10 tiskanih strani. V ta obseg ne štejejo priloge in komercialni oglasi DO Iskre, ki jih glasilo zaračunava naročniku, pač pa informacije, razpisi in podobno, vendar pa v gospodarno odmerjenem obseeu.
1.	Naslov časnika, številka, datum — uvodnik — vesti preteklega tedna (pomembni obiski, dogodki, dosežki) — dogajanja v širši družbeni skupnosti — 2 glavna sestavka — kratko kazalo
2.	-3. Prispevki v merilu Iskre — tehtnejši članki, komentarji, gradivo osrednjega uredništva — gradivo stalnih zunanjih sodelavcev
3.	-8. Prispevki v merilu DO Iskre — dogajanja v DO s poudarkom na gradivu, zanimivem tudi za druge bralce in na tematsko gradivo v skladu z usmerjanjem glasila — gradivo novinarjev DO in njihovih zunanjih sodelavcev — informativno, poučno in resnejše gradivo
8.-10. Prispevki z lažjo bralno vsebino: kultura (gledališče, glasba, književnost, upodabljajoča umetnost), telesna kultura, rekreacija, šport — vesti in obvestila društev in organizacij delavcev Iskre — rubrika za žene in dekleta — potovanja in izleti (programi, zapisi, poročila), mali oglasi delavcev Iskre (brezplačni) - rubrika o smrtih in podobno - humor, enigmatika, nagradni natečaji
—	gradivo oskrbujeta poseben urednik in referent v osrednjem uredništvu z zunanjimi sodelavci.
Zavoljo boljše preglednosti in proti enoličnosti vsebine pa je treba:
—	slike zavzemajo najmanj 20 %, naslovi najmanj 10 % prostora
—	največja dovoljena dolžina objavljenega gradiva 5 tipkanih strani (10.000 znakov); daljša gradiva samo v posebni prilogi, ki jo plača naročnik
—	1/3 glasila prispevki 3—5 tipkanih strani, 1/3 — 3 tipkane strani, 1/3 do 1 tipkana stran
—	glavni urednik je dolžan z odmerjanjem honorarjev vzpodbujati krajše prispevke
—	glasilo ne objavlja novinarsko neobdelanih besedil — ne glede na vir in avtorja, razen v prilogah
—	glasilo ne objavlja osmrtnic, razen v okviru morebitne mesečne kronike, kakor tudi ne komercialnih oglasov za naročnike izven Iskre
—	razmerje resno/lažje čtivo ne sme preseči 2:1
—	razmerje informacije (trajnejša znanja ne sme preseči 2:1
—	odgovorni urednik je dolžan poleg zgornjega upoštevati tudi razpored vsebine
—	za normalno obremenitev novinarjev in doseganje kakovosti naj bo v teku leta 1979 v osrednjem uredništvu zaposlenih: 1 odgovorni urednik, 1 ured-nik-komentator, 1 urednik-bralnih strani, 1 tehnični urednik, 1 referent in 1 tajnica. Opisi opravil novinarjev vsebujejo tudi obseg njihovih mesečnih obveznosti glede objavljenega gradiva (v vrsticah).
Vsaka delovna organizacija iskre naj zaposluje poklicnega novinarja, ki je sočasno nosilec informacijske dejavnosti. DO Iskre naj opise opravil ter način nagrajevanja teh delavcev uskladijo z opisi opravil in nagrajevanjem v osrednjem uredništvu.
Prispevki zunanjih sodelavcev morajo tvoriti vsaj 25 % obsega glasila. Sodelovanje v glasilu morajo spodbujati tudi primerni honorarji, ki jih določa Pravilnik o honorarjih.
c)	ZAKLJUČEK
Za izvajanje te zasnove so zadolženi časopisni svet, glede na izvajanje vsebine te zasnove, uredniški odbor pa poleg tega še za konkretno uresničevanje sprejete vsebinske in oblikovne zasnove.
V skladu s tem bo treba izdelati tudi nov pravilnik, s katerim bodo delavci glasila, uredniški odbor in izdajatelj urejali medsebojne pravice, dolžnosti in obveznosti.
Poslovanje glasila Iskra je javno. Poleg uredniškega programa so javni tudi vsi drugi dokumenti, ki podrobneje določajo vsebino in materialno poslovanje uredništva. *
Glasilo nenehno usmerjajo družbeno-poUtične organizacije, samoupravni, poslovodni in strokovni organi Iskre.
Časopisni svet SOZD Iskra in časopisni sosveti DO Iskre naj četrtletno obravnavajo in določajo usmeritev glasila.
Poslovodni kolegij SOZD Iskra in poslovodni kolegiji DO Iskre naj vsaj polletno obravnavajo glasilo.
Za svetovanje na posameznih strokovnih in dejavnostnih področjih imenuje časopisni svet na predlog glavnega urednika stalne zunanje sodelavce.
Za delovno usmerjanje glasila v DO Iskre skrbijo uredniški pododbori in za informiranje zadolženi vodstveni delavci (običajno sekretarji).
Glasilo bo vsako leto na najbolj smotrn način obvestilo javnost o virih financiranja, o gibanju letne naklade in o gospodarjenju, s sredstvi.
Prisotnost interesa izdajatelja pri vsebinskem in materialnem poslovanju
uredništva je razen z drugimi načini izražena tudi s časopisnim svetom glasila Iskra, formiranem v duhu zakona o tisku.
Časopisni svet je dmžbeni samoupravni organ glasila Iskra. Imenuje ga ustanovitelj. Njegove dolžnosti in pravice so določene z ustanovitvenim „aktom“ o ureditvi odnosov med izdajateljem in glasilom Iskra.
Uredniško politiko na temelju prej navedenih dokumentov koncipira in izvaja uredniški odbor, ki ga sestavljajo glavni in odgovorni urednik in člani uredniškega odbora. Glavnega in odgovornega urednika imenuje delavski svet SOZD Iskra, potem ko dobi mnenje uredniškega odbora in časopisnega sveta.
Uredniški odbor odgovarja časopisnemu svetu in ustanovitelju za dosledno uresničevanje vseh sprejetih dokumentov, ki opredeljujejo uredniško politiko.
Uredniški odbor skrbi z ustreznimi predlogi za tako kadrovsko politiko v uredništvu, ki bo zagotovila izvajanje nalog, ki jih opredeljuje ta program.
Uredniški odbor mora v soglasju in s pomočjo ustanovitelja zagotoviti ustrezne materialne in druge pogoje za kontinuirano družbenopolitično in strokovno izobraževanje novinarjev in dopisnikov glasila Iskra.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
OSNUTEK PREDLOGA
V skladu z določili Akta o ureditvi odnosov med izdajateljem in glasilom Iskra (v nadaljevanju ustanovitveni akt), ki ga je sprejela Skupščina ZP ISKRA na svojem zasedanju 27. 2. 1974 in v skladu z določili Zakona o javnem obveščanju, ustavnimi načeli, zakonom o združenem delu ter programom in drugimi dokumenti ZK, SZDL in Zveze sindikatov, sprejema časopisni svet, uredniški odbor in delavci glasila
Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij
I.	UVODNE DOLOČBE
Ta pravilnik določa članom uredniškega odbora (v nadaljevanju UO) pravice in dolžnosti, način dela, notranje odnose ter odnose do izdajatelja in časopisnega sveta.
Izvrševanje izdajateljskih funkcij je poverjeno DS SOZD ISKRA, (v nadaljevanju izdajatelj) ki je za svoje delo odgovoren po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD ISKRA delavcem v delovnih organizacijah in širši družbeni skupnosti.
Časopisna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je poverjena delovni skupnosti skupnih služb SOZD ISKRA. Uresničuje se z neposrednim vplivanjem izdajatelja preko družbenega organa upravljanja — časopisnega sveta na njegovo dejavnost in na izvajanje njegove temeljne vsebinske zasnove.
Osnovne smotre delovanja UO določa izdajatelj na osnovi temeljne vsebinske zasnove glasila, ki jo sprejme po opravljeni javni razpravi izdajatelj. Temeljna vsebinska zasnova je sestavni del ustanovitvenega akta.
Vsebinska zasnova glasila mora vsebovati tudi izhodišča uredniške politike.
II.	SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Uredniški odbor posluje pod imenom:
Delovna skupnost skupnih služb SOZD ISKRA — uredniški odbor glasila ISKRA Skrajšani naziv:
Delovna skupnost skupnih služb — glasilo ISKRA, Ljubljana
Člen 2
Uredništvo posluje s tretjimi osebami preko delovne skupnosti skupnih služb SOZD ISKRA.
Člen 3
Uredništvo ima sedež v Ljubljani, Trg revolucije 3.
Člen 4
V skladu s samoupravnimi splošnimi akti SOZD ISKRA deluje uredništvo v sestavi delovne skupnosti skupnih služb, v kateri delavci uredništva združujejo delo.
Ostali člani UO-novinarji uredniki iz posameznih delovnih organizacij v okviru SOZD SKRA pa v delovnih organizacijah, v katerih združujejo delo.
Člen 6
Dejavnost glasila obsega:
urejanje in izdajanje tedenskega glasila ISKRA ter urejanje in izdajanje prilog glasila.
Člen 6
Glasilo ni pravna oseba in nima svojega žiro računa.
Za finančne obveznosti glasila solidarno odgovarja izdajatelj.
Člen 7
V pravnem prometu glasila zastopa delovna skupnost skupnih služb SOZD ISKRA.
III.	ORGANIZACIJA GLASILA
Člen 8
Uredniški odbor glasila mora biti organiziran tako, da poleg rednega dotoka informacij v okviru celovitega sistema obveščanja in nemotenega opravljanja vseh zadanih nalog zagotavlja:
—	pravilen vsebinski koncept glasila in s tem izvajanje njegove temeljne vsebinske zasnove
—	redno izhajanje v planiranem obsegu
—	skladnost v objavah med področji in rubrikami
—	ustrezno razmerje med gradivi novinarjev uredništva, novinarji delovnih organizacij in resornimi uredniki
—	gospodarno uporabo finančnih sredstev
—	sodelovanje z izdajateljem in bralci
—	učinkovito delovanje uredniškega odbora.
Člen 9
Uredniški odbor sestavljajo glavni in odgovosni urednik, tehnični urednik, novinarji uredništva, novinarji uredniki iz DO in resorni uredniki.
Člen 10
Uredniški odbor se sestaja enkrat tedensko. Dan, čas in kraj seje uredniškega odbora določata glavni oziroma odgovorni urednik. Udeležba sej UO je za člane UO obvezna.
IV.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ORGANOV PRI IZDAJANJU GLASILA
Člen 11
Družbeni organ upravljanja pri glasilu ISKRA je časopisni svet, ki je sestavljen iz delegacije uredništva, delegacije izdajatelja in družbenopolitičnih organizacij SOZD ISKRA, ter delegacije predsednikov časopisnih sosvetov iz DO.
Člen 12
Časopisni svet ima zlasti naslednje pristojnosti in pravice:
—	razpravlja in sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja vsebinske zasnove glasila,
—	obravnava vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejanje glasila in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izdajatelju in uredniškemu odboru glasila,
—	sprejema temeljni program dejavnosti glasila za dolgoročno obdobje (leto, polletje),
—	zasleduje izvajanje temeljnega programa
—	daje soglasje k pravilnikom in drugim aktom, ki urejajo usmeritev glasila,
—	obravnava letni program dela glasila in hkrati predlaga izdajatelju ceno izvoda glasila,
—	pripravi predlog avtorskih honorarjev za prispevke,
—	skrbi za neposredno povezovanje oziroma razvijanje ustreznih oblik neposrednega povezovanja glasila z delavci, da se zagotovi njihov neposredni vpliv na delo in razvoj glasila oziroma podružbljanje informacij,
—	opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom in splošnimi akti
—	daje mnenje k imenovanju glavnega in odgovornega urednika
—	daje soglasje o zadevah, ki se tičejo javnosti dela glasila.
Člen 13
Predsednika časopisnega sveta voli svet izmed svojih članov. Glavni in odgovorni urednik ne moreta opravljati funkcije predsednika sveta. Predsednik sklicuje seje na svojo pobudo, na pobudo glavnega in odgovornega urednika, večina članov uredniškega odbora ali na pobudo večine članov časopisnega sveta (najmanj 2/3).
Člen 14
Glasilo je dolžno objaviti sklepe, mnenja in predloge časopisnega sveta. Naloga sveta pa je, da izdajatelja sproti obvešča o svojem delu in najmanj enkrat letno o tem predloži pismeno poročilo.
Člen 15
Časopisni svet je dolžan obvestiti izdajatelja o vseh zadevah, ki bi lahko ogrozile izvajanje časopisne zasnove oziroma izdajanje časopisa in ki jih sam ne bi mogel odpraviti.
Člen 16
Mandat članov časopisnega sveta traja štiri leta in sovpada z mandatnim obdobjem DS SOZD Iskra.
Člen 17
Časopisni svet deluje v skladu z določili ustanoviteljskega akta ter po poslovniku, ki ga sprejme za svoje delo.
Člen 18
V skladu z nalogami so člani časopisnega sveta za svoje delo odgovorni DS SOZD Iskra in tistemu, ki ga izvoli.
Člen 19
Uredniški odbor ima zlasti naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	načrtuje vsebino naslednjih številk ter določa teme za tekočo številko
—	ugotavlja, ali so pripravljeni članki za objavo v skladu s programiranimi temami in aktualnostjo dogodkov,
—	oceni vsebinsko ustreznost prispevkov,
—	po kriterijih samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v delovni skupnosti skupnih služb SOZD Iskra ocenjuje delo novinarjev ter predlaga ocene,
—	obravnava druge zadeve, pomembne za obveščanje delavcev SOZD Iskra.
Člen 20
V skladu s svojimi nalogami so člani UO odgovorni za svoje delo DSSS SOZD Iskra, oziroma DSSS tistih delovnih organizacij, v katerih združujejo delo.
Člen 21
Glavni urednik ima zlasti naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	odgovarja za uresničevanje vsebinske zasnove glasila in njenih prilog,
—	odgovarja za izvrševanje politike izdajatelja časopisnega sveta,
—	vzdržuje stike z izdajateljem, DRO SOZD Iskra in kolegijskim poslovodnim odborom SOZD Iskra,
—	o delu UO in problematiki glasila poroča časopisnemu svetu in izdajatelju.
Člen 22
Glavnega urednika imenuje DS SOZD Iskra za dobo štirih let na predlog sindikata, potem ko dobi mnenje uredniškega odbora in časopisnega sveta. Za svoje delo je glavni urednik odgovoren DS SOZD Iskra.
Člen 23
Odgovorni urednik ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	organizira in vodi delo uredniškega odbora ter skrbi za vsebinsko urejanje glasila,
—	odgovarja za objavo prispevkov
—	določa in razporeja zadolžitve članom uredniškega odbora,
—	sklicuje in vodi seje UO,
—	v dogovoru z glavnim urednikom določa v objavi in razvrstitvi posameznih prispevkov v glasilu,
—	pridobiva zunanje sodelavce in dopisnike,
—	odgovarja za nemoteno delo uredništva.
Člen 24
Odgovornega urednika 'imenuje DS SOZD Iskra na predlog razpisne komisije, potem ko dobi mnenje UO in časopisnega sveta.
V.	PREHODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 25
Ta pravilnik sprejme DS SOZD Iskra z večino glasov vseh delegatov.
Člen 26
Spremembe in dopolnitve se opravi po istem postopku kot je predviden za sprejem.
Predsednik DS SOZD Iskra Otmar Zorn
Pravilnik o objavi javnega odgovora in sporočila v glasilu »Iskra«
1.	člen
Delovni ljudje in občani, družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva imajo po zakonu pravico
a)	do javnega odgovora na sporočilo, ki je bilo objavljeno v glasilu Iskra (v nadaljnjem besedilu odgovor), če se z odgovorom bistveno dopolnijo dejstva in podatki iz objavljenega sporočila (20. člen ZJO, Uradni list SRS št. 7/73);
b)	do objave svojega sporočila v glasilu Iskra (v nadaljevanju: glasilo), če je sporočilo pomembno za javnost (43. člen ZJO, Uradni list SRS št. 7/73).
2.	člen
Odgovor mora obravnavati neposredno predmet sporočila, na katerega se nanaša in mora vsebovati bistvene dopolnitve ali spodbijati dejstva, ki so bila navedena v sporočilu.
3.	člen
Odgovor mora biti konstruktiven, podprt s podatki ali z navedbami prič, ki jih je mogoče preveriti.
4.	člen
Odgovor ne sme vsebovati žaljivk na račun avtorja sporočila ali časopisa, ki je sporočilo objavilo.
5.	člen
Odgovor, če ni odklonjen, mora biti objavljen najpozneje v 14 dneh od dneva, ko je prispel v uredništvo glasila.
6.	člen
Odgovor se objavi na približno istem mestu, kot je bilo objavljeno sporočilo, v enakem tisku in z enako velikim naslovom ter največ v takšnem obsegu, kot je bilo objavljeno sporočilo.
7.	člen
O objavi oziroma odklonitvi odgovora odloči odgovorni urednik po predhodnem posvetu z glavnim urednikom in avtorjem sporočila, na katerega se odgovor nanaša.
8.	člen
O pritožbi zoper odklonitev objave odgovora odloča časopisni svet. Njegov sklep je dokončen.
9.	člen
Časopisni svet odloči o pritožbi zoper zavrnitev objave odgovora najpozneje v dveh tednih po prejemu pritožbe.
V primeru zavrnitve objave je odgovorni urednik dolžan v roku iz člena 5 o tem pismeno obvestiti upravičenca na javni odgovor (iz člena 1) z obrazložitvijo razlogov.
10.	člen
Če je pritožba upoštevana, se odgovor objavi v prvi ali naslednji številki glasila, ki izide po seji časopisnega sveta, na kateri je bila pritožba obravnavana.
11.	člen
Glasilo je dolžno objaviti sporočilo v smislu odstavka b) 1. člena tega pravilnika, kadar je takšno sporočilo pomembno za delavce DO v sestavi SOZD ISKRA, za upokojence, štipendiste Iskrinih DO in učencev ŠC Iskra.
12.	člen
Glasilo objavi javno sporočilo brezplačno, za zunanje institucije pa po ceniku, ki ga sprejme ustrezni organ časopisa.
13.	člen
Sporedi prireditev, vabila, razglasi, oglasi, razpisi, čestitke, osmrtnice in zahvale so sporočila v smislu tega pravilnika, kadar jih objavljajo ustrezni samoupravni organi, službe in DPO ter društva DO v SOZD.
14.	člen
Sporočilo je objavljeno v tekoči številki glasila, če prispe v uredništvo en delovni dan pred zaključkom redakcije, t.j. najpozneje v sredo za sobotno številko, sicer pa v naslednji številki glasila.
15.	člen
O objavi ali odklonitvi objave sporočila ter o tem, ali bo objava za zunanje institucije brezplačna, odloča odgovorni urednik.
16.	člen
O pritožbi zoper odklonitev objave sporočila odloča časopisni svet. Njegov sklep je dokončen.
17.	člen
Časopisni svet odloča o pritožbi zoper zavrnitev objave sporočila najpozneje v dveh tednih po prejemu pritožbe.
18.	člen
Če je pritožba upoštevana, se sporočilo objavi v prvi ali naslednji številki glasila, ki izide po seji časopisnega sveta, na kateri je bila pritožba obravnavana.
19.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme časopisni svet.
PREDLOG
Pravilnik o honoriranju in honorarnem sodelovanju v glasilu »Iskra«
1.	člen
Načelno je treba sleherni informativni prispevek, ki ga napiše priložnostni ali stalni sodelavec glasila „lskra", ki pa ni poklicni novinar in je objavljen v glasilu, honorirati.
2.	člen
Višina honorarja za pisane originalne prispevke se odmerja po tipkanih straneh (30 vrstic) in sicer v razponu od 100 do 300 dinarjev za stran. Višina honorarja je odvisna od kvalitete, pomembnosti in aktivnosti prispevka in se določa po naslednjih faktor-
jih:
—	uvodnik, zahtevnejši
komentar	3,5—4,5
—	kritika	3 —4
—	reportaža	2,5-3,5
—	komentirano poročilo	2,5—3,5
—	glosa	2,5-3
—	intervju	2,5—3,5
—	poročilo	1 —2,5
—	novica	2,5—4
—	ureditev ene strani
v časniku	100 vrstic
—	tehnična ureditev ene
strani časnika	50 vrstic
Predlog za višino honorarja na osnovi navedenih faktorjev pripravita glavni in odgovorni urednik glasila, sprejema pa ga uredniški odbor na redni tedenski seji. Trimesečno je dolžan uredniški odbor poročati časopisnemu svetu o izvajanju honoriranja ter predlagati morebitne potrebne ukrepe.
3.	člen
Hoiiorar za sleherno objavljeno fotografijo, ki je napravljena z lastnim filmom znaša 50,00 din. Za ostale slikovne prispevke veljajo honorarji kot za objavljeno besedilo.
4.	člen
DS SS SOZD Iskra lahko na predlog glavnega in odgovornega urednika sklene z zunanjimi sodelavci pogodbo o stalnem sodelovanju za honorarne urednike posameznega področja. Za takšno sodelovanje je mogoče skleniti posebno pogodbo o stalnem sodelovanju največ do višine 2.000 din mesečnega honorarja.
Obveznosti in dolžnosti takšnega sodelovanja ureja posebna pogodba o stalnem honorarnem sodelovanju. Časopisni svet mora za vsako sklenjeno pogodbo dati soglasje.
5.	člen
DS SS SOZD Iskra lahko na predlog glavnega in odgovornega urednika sklene tudi posebno pogodbo za prevajanje ali prirejanje daljših besedil (feljtoni, prevodi romanov in podobno).
Ustrezni znesek od avtorske pole (30.000 tiskovnih znakov) se plačuje po veljavnih avtorskih honorarjih o katerih so se dogovorile slovenske založbe.
6.	člen
Izjemoma je treba honorirati tudi storitve poklicnih novinarjev Iskre, opravljene zunaj rednih delovnih obveznosti. Višina honorarja v takih primerih se določa v skladu z določili 2. člena tega pravilnika.
7.	člen
Honorarji se ne izplačujejo za:
a)	dobesedno objavljene zapisnike ali gradivo za samoupravne organe, organe družbenopolitičnih organizacij in druge organe, sindikalne skupine, zbore ipd.
b)	oglase, krajša obvestila ali pozive bralcem.
Naloge za izplačilo honorarjev podpisujeta glavni in odgovorni urednik glasila Iskre.
Ta pravilnik je sprejet, ko ga sprejme delavski svet delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra.
V Ljubljani, februar 1979^
*
i '	.	- * i.................. i-i
' i' f = . : ' V* ' i’ >r r >	• • -
1 ;	1 i Z •: t 1 ! 1
NOVA CENA IN PREDRAČUN ZA LE TO 1979
r
v
1
Že lani na začetku 1978. leta nam je tiskarna podražila tiskanje našega glasila za kakih 40 %. Potem je med lanskim letom prišlo še do dvakratne podražitve papirja, na začetku letošnjega leta pa smo prejeli še obvestilo o podražitvi poštnine.
Zavoljo vsega tega smo bili prisiljeni zvišati ceno izvoda našega glasila v
letošnjem letu na 4,20 dinarjev. Podrobnejši pregled stroškov za en izvod glasila nam daje naslednje preglednice:	
— za tisk	1,05
— za papir	0,95
— za osebne dohodke osrednjega uredništva	1.05
— potni stroški, dnevnice.	0,38
— za honorarje zunanjih sodelavcev	0,28
— za najemnino	0,24
— za honorarje resornih urednikov	0,20
— pisarniški material	0,05
— skupaj	4,20
PREDRAČUN
1
j
stroškov za izdajanje glasila „lskra" v letu 1979 Stroški osebja in dela uredništva — bruto OD	1,130.000
— prispevki na OD	126.000
— prevoz na delo	30.000
- potni stroški	300.000
— dnevnice	150.000
— honorarji	350.000
— reprezentanca	64.000
Skupaj	2,150.000
Stroški izdajanja	
— tiskarna	2,440.000
— pisarniški in foto-material	30.000
— najemnina	300.000
— časopisi	15.000
— razno in rezerva	80.000
Skupaj	2,865.000
Skupaj	5,015.000
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM





4
\
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Sodelovanje z Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju
, V okviru urejanja samoupravnih . ružbeno-ekonomskih razmerij v de-°vni organizaciji, je Avtomatika ^Postavila sodelovanje z večimi vi-°košoiskimi in znanstvenimi organi-acijami združenega dela, oziroma J'novimi strokovnimi in znanstvenimi elavci, ki se s problematiko organizira razmerij v združenem delu, orga-'Ziranja poslovnih sistemov in pod-lstemov bolj poglobljeno ukvarjajo.
Poleg sodelovanja z Elektrofakulte-3 v Ljubljani, mariborsko univerzo, avodom za produktivnost idr. lahko e|ežimo tvorno sodelovanje z Visoko °lo za organizacijo dela v Kranju.
začetek sodelovanja sega v 1978. ®to, ko je bila sklenjena pogodba med ^vtootatiko in kranjsko šolo o sodelo-'anju na raziskovanem, strokovno-Ofganizacijskem in izobraževalnem Področju. Cilj sodelovanja je najti čim *°|j uspešne rešitve problemov, ki se Pojavljajo pri urejanju samoupravne in Pjošne organiziranosti vseh TOZD in plovnih skupnosti delovne organiza-
Že prvi razgovori so pokazali, da o potrebno zaradi obsežne problema-lke dati prednost razvijanju informa-Cljskega sistema v Avtomatiki, ureja-^u dohodkovnih odnosov in sistemu ktnega srednjeročnega in dolgoročne-8a načrtovanja.
. To so v bistvu tista glavna področ-!a- ki so v okviru samoupravnih in Izvršilnih organov prisotna in pomem-na za vse vrste odločanja, naj si bo to , rateško, taktično ah operativno —
kolektivno.
UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV
Z organizacijsko metodološkega vidika bi bilo urejanje dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji ugodnejše, če ne dosti lažje, v kolikor bi potekalo vzporedno z razvijanjem informacijskega sistema. Vendar to glede na določila sprejeta z zakonom o združenem delu ter zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ni mogoče, ker jih je nujno potrebno vzpostaviti takoj. Z uvedbo informacijskega sistema jih bo možno le še razvijati in izpopolnjevati.
Z urejanjem dohodkovnih odnosov je treba pospeševati preobrazbo družbenoekonomskih odnosov v TOZD, DO in celotni družbeni skupnosti. To je torej strateško razvojna naloga vseh delavcev v združenem delu, ker nastaja v dohodkovnih odnosih nov položaj delavca. Gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije v samoupravnem sistemu je eden od temeljev za preobrazbo odnosov, kateri temeljijo tudi na preobrazbi družbenoekonomskih in družbenopravnih osnov. V ta namen smo v Avtomatiki proučili možnosti in potrebe o dohodkovnih odnosih, pripravili izhodišča za reševanje in urejanje dohodkovnih odnosov, za posamezne samoupravne sporazume pa se pripravljajo osnutki.
RAZVIJANJE SISTEMA LETNEGA SREDNJEROČNEGA IN DOLGOROČNEGA NAČRTOVANJA
Razvijanje informacijskega SISTEMA
, Glede razvijanja informacijskega Ostema je bil podan osnutek predloga ,Za sodelovanje, ki ga je pripravil nosile sodelovanja Saša Dekleva (iz kranj-$ke visoke šole). Sam razvoj poslovno •informacijskega razvoja, faza podrobna razvoja in faza uvajanja. Do-Sedanje raziskave uspešnosti razvoja Poslovno-informacijskega sistema so v Praksi pokazale domnevo, da je potrebno razvoj planirati. S tem namreč zmanjšamo negotovosti, dosežemo ekonomiziranje dela, usmerjanje k ?1JU in pridobimo orodje za vodenje dela. V osnutku je podan tudi pre-. kako skozi omenjene faze razviti ^formacijski sistem v Avtomatiki.
Seminar v aprilu
Ta sistem je tudi pogojen z zakonom o združenem delu ter zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja, toda brez načrtovanja ni mogoče razviti in primerno urediti dohodkovnih odnosov, ki so z omenjenim v tesni medsebojni zvezi. Zaradi tega je potrebno pripraviti ureditev postopkov planiranja v TOZD, delovnih skupnostih in delovni organizaciji.
Če hočemo omenjene naloge izpeljati, bo potrebno intenzivno sodelovanje med nosilci svetovanja za informacijski sistem, dohodkovne odnose ter načrtovanja in delavci Avtomatike. Na ta način naj bi letos oblikovali enotno metodologijo planiranja, v začetku naslednjega leta pa še metodologijo spremljanja izvajanja plana.
Š.D.
V decembru lanskega leta je konfe Zenca osnovnih organizacij sindikati Avtomatike sklenila na ravni delovni 0rganizacije organizirati seminar zi Novoizvoljene delegate samoupravni! 111 družbenopolitičnih organov.
Seminar se bo predvidoma pričel1 Začetku meseca aprila v hotelu Metro Pol v Novem mestu, kjer ima delovni Organizacija tudi dve TOZD. V sode ovanju s Centrom za funkcionalne Izobraževanje Kranj ga bo organiziral: j kadrovska služba delovne skupnosti z: I skupne zadeve. Glede na veliko števik Udeležencev (predvidoma jih bo 250) o izobraževanje potekalo v obliki šti rih tridnevnih seminarjev.
| Pri tem bo zajeta naslednja struk : tUra delegatov:
-	predsedniki in člani delavskif , |yotov TOZD, delovnih skupnosti ir | 'aO Avtomatike
j - sekretarji OOZK : . ~ predsedniki in sekretarji OC S1ndikata
-	predsedniki in sekretarji OC čSMs — predsednik aktiva ZZB
-	predsedniki samoupravne delavce kontrole
!	— predsedniki odbora za samo-
| uPravni nadzor
. — predsedniki disciplinske komisije.
Naziv seminarja ter struktura ude-ležencev dovolj jasno nakazujeta, da 18re za dodatno izobraževanje dele-. Satov samoupravnih in družbenopo-| Ničnih organov Avtomatike, ki bodo N)°rali v tem mandatnem obdobju vložiti čim več naporov in kreativnega aela. Sprejete obveznosti bodo morali Prevzeti z vso odgovornostjo, saj bodo v marsikateri TOZD in delovni skup-n°sti s svojo dejavnostjo položili te-aielje v delegatskem delovanju novo 0rganizirane Avtomatike.
Ne bo odveč, če spregovorimo tudi o vsebini seminarja, saj le-ta zajema zanimiva področja in delovanja tako iz zakona o združenem delu kot iz kongresnih dokumentov in temeljnih samoupravnih aktov delovne organizacije.
Tematika bo razdeljena na naslednja poglavja:
1.	Samoupravno delo z vidika ustave in zakonskih predpisov (predavatelja: Gantar Pavle, dipl. iur. in Pavlin Nace, dipl. iur.)
2.	Delegat v samoupravni praksi, samoupravno komuniciranje v delegacijah (predavatelj: Florjančič Jože, mgr. kadr.)
3.	Odnosi med delavci v ZD pri
pridobivanju dohodka in čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo — sindikalna stališča (predavatelj:	Zupan Marjan, dipl.
oec.)
4.	Pridobivanje celotnega prihodka v TOZD in DO (predavatelj: Mali Florjan, mgr. oec.)
5.	Samoupravna organiziranost v EK) Avtomatika SOZD Iskra (predavatelj: Godec Jože, ing. org.)
6.	Perspektive in naloge programske usmeritve v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju DO Avtomatika (predavatelj: Preskar Stane, dipl. ing.)
7.	Vloga in naloge družbenopoli-
tičnih organizacij, predvsem sindikata v uresničevanju samoupravljanja (predavatelj:	predstavnik republiškega
sindikata).
Organizator zasluži tudi pohvalo za pripravo obširnega gradiva, katerega bo vsak od udeležencev — delegatov lahko koristno uporabljal v vsakodnevni samoupravni praksi.
Š.D.
TOZD ORODJA
Kadrovska
problematika
Ko obravnavamo kadrovsko problematiko v AVTOMATIKI ne moremo mimo podatka, da je TOZD Orodja edina temeljna organizacija v tej DO, ki v letu 1978 ni povečala števila zaposlenih, temveč se je le-to zmanjšalo za cca 10 %.
Vzrokov za to je več in da bi lahko realno ocenili nastalo situacijo je potrebno, da se ozremo na mesec januar 1978, ko je bilo ugotovljeno, da je temeljna organizacija poslovno leto zaključila z izgubo.
Zaradi slabega poslovanja in s tem pogojenih nizkih osebnih dohodkov je TOZD zapustilo v prvi polovici leta 1978 dvanajst delavcev in to predvsem takih poklicev, da je bil z njihovim odhodom resno ogrožen gospodarski načrt za to leto. Pri tem mislimo na pokhce kot so strugarji, rezkalci, brusilci in podobno. Izgubo teh delavcev zaradi konjunkturetega kadra ni bilo mogoče nadomestiti s pridobitvijo novih delavcev preko objav, saj je poleg zadovoljivih osebnih dohodkov urejeno delovno okolje eden izmed poglavitnih pogojev, ki so jih postavili kandidati, za kar pa TOZD Orodja ob veliki prostorski stiski, ki vlada in nejasnih investicijskih možnostih — prostorska širitev, ne more dati garancije.
Pogled v delavnico TOZD Orodja.
Ugotovimo lahko tudi to, da kadrovska politika v preteklih obdobjih ni bila načrtovana dolgoročno, saj se je za potrebe • TOZD izobraževalo večinoma orodjarje, medtem ko se je ostale kovinarske poklice zapostavljalo. Poleg tega pa se pri izobraževanju pojavlja problem, ki je pereč tudi po drugih delovnih organizacijah tj. da se štipendist po končanem šolanju, ko bi moral nastopiti delo odloči za nadaljevanje študija na srednji tehnični ali drugi ustrezni šoli za kar pa temeljna organizacija v večini primerov ni zainteresirana oz. ne potrebuje takih poklicev.
Da bo temeljna organizacija lahko realizirala zastavljeni gospodarski na-
črt za leto 1979 je potrebno preprečiti odhajanje proizvodnih delavcev kar lahko dosežemo samo s povečanjem osebnih dohodkov in ureditvijo delovnih pogojev. S tem si izboljšamo tudi možnosti za zaposlovanje novih delavcev, katerih bi z ozirom na gospodarski načrt potrebovali najmanj 15.
Ker realizacija gospodarskega načrta ne more sloneti samo na eventuelni zaposlitvi novih delavcev pripravljamo v okvim temeljne organizacije interno izobraževanje, oz. prekvalifikacijo, s čimer bi vsaj delno omilili pomanjkanje za našo TOZD prepotrebnih kadrov.
Delegacija Strojimporta na obisku
Po obisku proizvajalcev obdelovalnih strojev iz SAP Vojvodina je koncem meseca febmarja obiskala delovno organizacijo ISKRA-Avtoma-tika še delegacija STROJIMPORTA iz Cehoslovaške.
Namen obiska je bil, da se partnerja, ki že vrsto let sodelujeta na področju avtomatizacije obdelovalnih strojev, podrobneje seznanita s trenutnim stanjem v proizvodnji in možnostmi za nadaljnje, tesnejše sodelovanje.
Glavni oziroma večji partnerji, s katerimi Avtomatika na Cehoslovaš-kem sodeluje so Kovosvit — Sezimovo Usti (proizvajalec orodnih strojev) in TOS Rakovnik-Rakovnik (proizvajalec strojev za brizganje plastičnih mas). In
sicer Avtomatika oziroma TOZD SVN zanje izdeluje tehnično izredno zahtevne programatorje, izvedene v kontaktni ali brezkontaktni tehniki, ki jih le-ti vgrajujejo v že omenjene stroje.
V zadnjih desetih letih se je izvoz Avtomatike gibal od 200 do 600.000 cl. dolaijev. Za leto 1979 pa je bila sklenjena pogodba v višini 1,7 milijonov cl. dolarjev. S tem ni rečeno, da je zgornja meja v izvozu dokončna. Pozitivni trend rasti lahko obdržimo še vnaprej, če bomo obdržali kvaliteto izdelkov, solidnost pri dobavnih rokih in če bomo kontinuirano sledili potrebam njihovega tržišča.
Iz teh razlogov je bilo tudi dogovorjeno, da se v Avtomatiki že v me-
secu maju 1.1. seznanimo z njihovimi potrebami za 1980. leto. Takšno, načrtno vodenje potreb tržišča nam bo v veliko pomoč pri organizaciji oziroma planiranju proizvodnje in naj bi predstavljalo osnovo za sodelovanje tudi vnaprej.
Direktor uvoza, Jaroslav Schoralek je bil kot vodja delegacije s predstavitvijo ISKRA-Avtomatike (ogledal si je proizvodnjo v TOZD SVN) in vodenjem razgovorov na komercialnem področju zelo zadovoljen. Ker je obisk delegacije časovno sovpadel z zunanjetrgovinsko konferenco SOZD ISKRA, je bil v okviru razgovora, ki ga je imela delegacija na Bledu z vodstvom Avtomatike dan tudi predlog, da bi s ciljem čim boljšega sodelovanja uvedli redno izmenjavo obiskov.
Š.D.

ISKRA INVEST SERVIS
Prevoz na delo je včasih trd oreh
Iskra Invest servis ima zelo razvejano delo. Skrbi za ogrevanje v Stegnah, za prehrano v več naših tovarnah, skrbi za stavbe, pomaga pri gradnjah novih objektov in še bi lahko naštevali. Poleg tega ima na skrbi tudi prevoze na delo v tovarne na kompleksu Stegen. Kakor mi je povedal vodja obrata Janez Hafner, to ni tako enostavno. Uskladiti je namreč treba želje delavcev z možnostmi prevoznikov. To pa ne gre vedno gladko.
V Iskrinih tovarnah v Stegnah je zaposlenih že okrog 3000 delavcev z avtobusni pa se jih vozi 1037. Do lan-
skega oktobra so prevoze urejali v vsaki TOZD zase. Ko pa so zaradi rekonstrukcije Celovške ceste tod zaprli promet, se je stvar zapletla. Večina delavcev je prihajala z mestnimi avtobusi po Celovški, tisti iz okolice pa s posebnimi avtobusi z ljubljanske avtobusne in železniške postaje. Zaradi obvoza so avtobusi proti Šentvidu začeli voziti po obvoznici - Vodnikovi cesti. Ta pa je od Stegen odmaknjena kar za dobrih 20 minut hoje. .
Zato se je 28. 9. 1978 sestal v TOZD Žarnice Svet upravljalčev in poveril Iskri Invest servisu nalogo, da reši ta gordijski vozel. Ta je takoj uvedel posebno progo na relaciji Stegne — Trg revolucije. Avtobus je
Pred nekaj dnevi je odšel v zasluženi pokoj Vinko Godec, delavec na izdelovanju kita za žarnice v novogoriški Avtoelektriki, točneje v tovarni žarnic v Ljubljani. V tej TOZD je bi! zaposlen od leta 1972, sodelavke in sodelavci pa so ga vedno cenili po njegovi prizadevnosti in zagnanosti, saj je vsem mlajšim z veseljem pomaga! pri njihovem začetnem delu.
Vsi njegovi najbližji so se od Vinka prisrčno poslovili z željo, da bi še dolgo let v zdravju in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj ter mu ob tej priložnosti poklonili darilo — TV aparat „Panorama", kot spomin na Iskro.
Za vse dobre želje in spominsko darilo se je prisrčno zahvalil in po tej poti obljubil, da bo še naprej spremljal njihovo delo, uspehe in težave ter, da bo ob vsaki ponujeni priložnosti še prišel na obisk.
Janez Hafner.
vozil med delovnim časom vsako uro. Proga se ni obnesla, ker zanjo ni bilo posebnega zanimanja, razen v konicah okrog 6. ure in ob dveh popoldne, zato so jo ukinili.
Po dogovoru Invest servisa z Via-toijem je 9. novembra lani začel voziti avtobus po novi Industrijski cesti in sicer so tja preusmerili progo 8 (Ježica—Vižmarje). Najprej so se sicer dogovorili, da bi tod podaljšali avtobusno progo, ki vodi do Litostroja. Pozneje pa so se odločili za progo 8, ker ta bolje povezuje vse mestne proge.
Invest servis je sklical 9. 11. 1978. sestanek vseh zainteresiranih o problemu prevozov v Stegne. Tako so prišli zastopniki Iskre, Komunalne skupnosti Šiška, Viatorja, Dekorativne in drugih podjetij s tega področja. Dogovorili so se za končno rešitev. Hkrati so iz Invest servisa razposlali vsem Iskrinim TOZD in DO vprašalnike, koliko ljudi bi se vozilo, kdaj in kam. Žal po delovnih organizacijah
(Nadaljevanje na 6. strani)
ISKRA
Številka 12—17. marec 1979
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
TOZD FERDI LJUBLJANA
Letni občni zbor sindikata
Vse lansko leto je bilo delo sindikalnih osnovnih organizacij bolj razgibano že zaradi kongresov ZK, sindikatov in ZSM. V TOZD Feriti pa so delo vzeli še bolj resno, saj so ob uresničevanju Zakona o združenem delu postavili norme nagrajevanja po delu in se jih tudi dosledno držali. Druga značilnost je bilo tekoče spremljanje rezultatov proizvodnje in poslovanja.
Tako se je res lahko vsak delavec angažiral pri odločanju in gospodarjenju.
V lanskem letu sta v okviru TOZD Feriti delovali dve osnovnii organizaciji sindikata in sicer ena v matični tovarni v Stegnah, druga pa v dislociranih poslovnih enotah v Ljubnem in Solčavi. Ob tej reorganizaciji so uskladili delovanje delegatskega sistema, saj obe 00 delujeta v različnih občinah in celo regijah. Tako so oblikovali ločeni delegaciji za občino Šiška in občino Mozirje za Zbor združenega dela v obeh občinah, splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino SIS Mozirje in posebnih delegacij v občini Ljubljana-Siška. To je vsekakor napredek v uresničevanju delegatskega sistema.
Predsednik IOS pa je ob poročanju o tem napredku takoj dodal, da s tem konstituiranjem še ni nič končanega. Delegacije morajo zaživeti tako, da bodo dejanski odraz delovne sredine, ki jih pošilja v skupščine in nato morajo isti delegati informirati sodelavce o odločitvah.
Prav tu, je rekel predsednik, pa še ni vse kakor bi bilo treba. Delegati še premalo prisluhnejo hotenjem v sindikalnih skupinah in osnovnih organizacijah. Premalo pospešeno delujejo v skupščinah in tako se mnogo zadev rešuje prepočasi, premalo efektno in
marsikaj na tej počasni poti zvodeni.
Na občnem zboru so ugotovili, da je informiranje kolektiva kar dobro urejeno. (Jaz pa bi rekel, da bi lahko služilo marsikaki TOZD ali DO za vzor.) V Feritih imajo svoj informativni bilten, ki izhaja tedensko ali štirinajstdnevno, pač po potrebi. V njem objavljajo vse važnejše rezultate v proizvodnji, porabne izvlečke osnutkov samoupravnih aktov, poročajo o delu družbenopolitičnih organizacij, samoupravnemu dogajanju v TOZD in se zadrži ob vesteh, ki ga zanimajo. Poleg tega biltena imajo občasno na razpolago tudi poročila Biltena delovne organizacije, ki iste, oz. podobne novice objavlja za vso delovno organizacijo.
Na zboru so člani sindikata pregledali tudi ostale aktivnosti in si zastavili akcijski program za prihodnje leto. Tako so razpravljali o vprašanjih družbenega standarda, zlasti sredstvih za stanovanjsko gradnjo, o rekreaciji, športu in kulturni dejavnosti. Predsednik je v poročilu menil, da so te aktivnosti še premalo žive, kar pa je za lani razumljivo, ker 00 ni imela dovolj sredstev na razpolago. Letos pa bo bolje, saj so pravočasno pripravili akcijski program in zagotovili sredstva za realizacijo načrtov.
V načrtu za letošnje leto so posvetili tudi več skrbi izobraževanju. Tako seminarjem in drugim oblikam družbenopolitičnega izobraževanja, kakor tudi splošni izobrazbi. Letos bodo skušali pomagati vsem delavcem, ki nimajo končane osemletke, da bi to končali. Še več skrbi pa bodo posvetih izobraževanju s področja ljudske obrambe. To so lani nekoliko pozabili, zato bodo letos temu področju posvetili vso potrebno skrb.
KF
nesljivost in uporabnost. Zal pa zaradi pomanjkanja opreme niso mogli laboratorijsko preizkusiti serijske proizvodnje.
Zato so sicer teoretično dobro pretehtano novo tehnologijo uvedli v tovarni v TOZD Vižmarje v proizvodnjo. Naleteli pa so žal, na vrsto težav. Pri preizkušanju so se srečali z dejstvom, da s starimi stroji in nekvalitetno opremo ne morejo doseči visoke, zlasti pa ne enakomerne kvalitete. Maja meseca lani so s proizvodnjo začeli, žal pa je zaradi eksperimentiranja in ponovnih poskusov prišlo do precejšnjih izpadov proizvodnje. Zlasti mnogo težav so imeli s pečmi, ki so premalo precizne in je zato na njih težko zregulirati čisto določen permanenten postopek.
Na keramičnih izdelkih je bilo treba rešiti še vrsto tehiličnih problemov — tako hrapavost, občasne razpoke, možnost pritrjevanja zanesljivih priključnic in še druge. Precej problemov so rešili sproti, z nekaterimi pa se spopadajo še danes. Upajo, da bodo zadnje težave rešene in bo proizvodnja nove, visokokvalitetne keramike stekla nemoteno.
Kljub vsem tem tehničnim težavam je nova tehnologija materiala keramičnih nosilcev velik uspeh razvoj-nikov in raziskovalcev ter tovarne. Dosegli so kvalitetno raven, ki jo zahteva svetovno tržišče, predvsem pa veliko zanesljivost, ki je porok veliki življenjski dobi elementov za elektroniko, izdelanih na teh nosilcih. V razvoju Keramike pa dobro vedo, da tudi ta dosežek ni nič dokončnega, saj se pri nas in še bolj v svetu, neprestano porajajo nove ideje, novi proizvodi in nove možnosti. Iz vsega tega rastejo nove zahteve, ki jih mora tovarna osvojiti, dohajati in po možnosti prehiteti, če hoče uspeti.
Ob vseh težavah razvojnikov pri uvajanju nove tehnologije je nek pro-
TOZD SPECIALNI ELEMENTI
Mladina dela
TOZD KERAMIKA VIŽMARJE
Razvoj sega do svetovnega trga
„Samo hiter in sodoben razvoj lahko sledi zahtevam po svetu, tega pa lahko dosežemo s sodobnimi prijemi in sodobno tehnologijo", mi je rekel v pogovoru vodja razvoja v TOZD Keramika magister Andrej Češnovar. Keramični nosilci so podlaga večini elektronskih elementov in je torej bistveno, kakšna je ta keramika. Zato so lani v Keramiki uvedli novo -brezaIkalno maso, ki jamči višjo kvaliteto in zlasti zanesljivost.
V TOZD Keramika so zadnjih sedem let izdelovali keramična te-
tega niso vzeli „zares“ in je prišlo le tnalo odgovorov.
Po 1. januarju letos pa so uredili prevoze takole: zaposleni, ki stanujejo v okolici Ljubljane, imajo posebne avtobuse z mestne železniške in avtobusne postaje. Tako se vozi 550 delavcev. Vsi ostali, se pravi Ljubljančani se vozijo z rednimi avtobusi mestnega prometa do Slovenija-avta,
Ni vedno lahko priti m avtobus
R ISKRA
O Številka 12-17. mare 1979
lesca, oz. nosilce iz spojin kalija in natrija. Spojine iz teh elementov pa so znane po svoji alkaličnosti in pokazalo se je, da na svetu vse bolj uvajajo brezalkalno keramiko. Prišlo je zaradi tega do izpada naročil iz inozemstva. Alkalna keramika, oz. porcelan škoduje ogljikovi plasti, tako se zmanjša zanesljivost in trajnost elementov.
Zato so že pred tremi leti začeli razmišljati o novi masi z višjimi kvalitetami. Na Inštitutu „Jožef Stefan" so razvili spekter cirkonskih porcelanov in zbrali najprimernejšega, ki so ga poimenovah NP - 4. Izmerili in opisali so njegove visoke kvalitete, za-
tu pa jih čaka poseben avtobus, kijih zapelje prav v Stegne. Taka ureditev ima veliko prednost, ker na križišče pri Slovenija-avtu pripelje vrsta mestnih prog in sicer 1, 3, 5, 8 in T5. Na ta način lahko delavci, ki stanujejo v Ljubljani, z enkratnim prestopanjem pridejo prav pred tovarniška vrata. Tako je urejeno za okrog 487 delavcev.
Tudi za gibljivi delovni čas je poskrbljeno, ker zjutraj pelje zadnji avtobus ob 6,45 in popoldne ob 15. uri iz Stegen. Mestni promet je organiziran kot običajno, posebne vožnje pa opravlja Alpetour iz Škofje Loke. Te vožnje s postaje in od Slovenija-avta so dodatna dejavnost Alpetoura. la namreč pripelje delavce v Litostroj okrog 5.30 zjutraj, oz. ob 13.30 popoldne, nato pa avtobusi odpeljejo po delavce na postajo in na druge posebne proge. Zato se tu včasih zatakne. Če namreč v slabem vremenu avtobusi kasnijo v Litostroj, nastane verižna reakcija in so pozni tudi za posebne vožnje.
S takimi težavami so se delavci in Apetour srečali prve dni v novem letu in še nekajkrat v novem snegu in ob poledici. Končne rešitve tu ni.' Če bi naročili druge, posebne avtobuse, ki bilo to vsekakor predrago.
„Ta ureditev pa ni nič dokončnega", mi je zatrdil Janez Hafner. Ozirali se bomo na vse želje in potrebe sproti in seveda na možnosti tudi."
FY
Mladi v TOZD Specialni elementi v Ljubljani precej delajo na področju športa, kulture in zlasti dobro sodelujejo z občinsko mladino na Viču. Tudi s sindikalno organizacijo marsikaj kombinirano izpeljejo v tovarni in izven nje. Še vedno pa imajo težave s premajhno aktivnostjo nekaterih članov, vse preveč se pri delu in na sestankih pojavljajo eni in isti mladinci.
Zlasti živahno delajo mladi v Občini Vič v Konferenci mladih delavcev. Predvsem so se lotili najvažnejše naloge: izobraževanja. „Mladi delavec mora poznati svoj status, svoje pravice in dolžnosti in biti tako razgledan, da lahko odloča in gospodari v TOZD in širši skupnosti", mi je rekel predsednik, Vladimir Medžič. Zato je Konferenca mladih delavcev (KMD) organizirala več seminarjev s področja družbenopolitičnih ved in udeležilo se jih je tudi precej mladincev iz Specialnih elementov.
Mladinci na Viču imajo tudi Trim ligo, katere član je tudi osnovna organizacija mladine Specialnih elementov. Tu igrajo mali nogomet, kegljajo, igrajo odbojko in še nekatere športe. Skupno s sindikatom pa so omogočili sodelavcem celo vrsto športnih aktivnosti v Športnem centru Tivoli, bow-ling, savno, plavanje in še nekatere.
Za letos imajo pripravljen predlog obsežnega akcijskega načrta. S športom bodo nadaljevali, več članov bodo poslali na delovne akcije in organizirali bodo obisk več seminarjev, Id jih bo pripravila Politična šola na Viču. Zlasti bodo poskrbeli za udeležbo na seminarjih za kandidate za sprejem v ZK.
Omeniti moramo tudi več delovnih akcij, ki jih je organizirala 00 ZSMS Specialni elementi na Pokljuki. Tu namreč ta kolektiv gradi svoj počitniški dom, ki bo služil za oddih poleti in zlasti pozimi smučarjem. V njem bo prostora za tri družine. Mladinci so naredili več sto prostovoljnih ur ob sobotah in pomagali pri napeljevanju vodovoda, pri gradbenih delih in urejevanju okolice.
_ Na koncu mi je rekel predsednik: „Še tole zapišite, da bi bili naši mladinci lahko bolj masovno aktivni, da se nas ne bi le nekaj udeleževalo akcij. Ker je vseh mladih v TOZD 40 in evidentiranih članov 30, je to še zlasti pomembno".
FY
Prevoz na delo je včasih trd oreh
(Nadaljevanje s 5. strani)
V proizvodnji VF Keramike.
ka
fesor dejal: „Kako mislimo doseči boljšo kvaliteto na strojih, ki so komaj zadostovali za slabšo? “ Ob tem bi se veljalo zamisliti, saj pogostokrat pozabljamo, da mora slediti zelo fleksibilnemu razvoju tudi živahna investicijska dejavnost. Enostavno rečeno: samo najsodobnejši stroji lahko zagotovijo visoko kakovost. Isto bi veljalo reči o tehnologiji. Z visoko avtomatiziranimi in mehaniziranimi napravami, s postopki, ki dajo maksimalno proizvodnjo, lahko dosežemo rentabilno in akumulativno proizvodnjo.
Morda velja razmisliti ob tem uvajanju razvojnih dosežkov v proizvodnjo še o opremljenosti naših laboratorijev. Še vedno moramo mnogo dosežkov preizkusiti šele na napravah, ki služijo redni proizvodnji. Zato se stroji in trakovi ustavijo, pripravijo za poskuse proizvodnja pa stoji. Dragi so taki eksperimenti, pogostokrat mnogo dražji od opreme, ki bi izključno služila poskusom v laboratorijih.
Tega se v TOZD Keramika dobro
zavedajo. Ker prav zdaj pripravi]*! vse potrebno za gradnjo nove tovaif so v elaboratu predvideli tudi dob1 opremljen laboratorij s potrebni1:, napravami za teoretične raziskave1, naprave za praktične preizkuse. ” stavili bodo „mini“ linijo vsega f stopka za izdelavo keramike. T3* bodo lahko dorečeno in preizkuše^ poslali novo tehnologijo v proizvCj njo. Tak način ne bo le cenejši, ker1 bo oviral redne proizvodnje. Strok0' njakom bo dal možnost, a neneM izboljševanje obstoječega program raziskavam novih postopkov, novlj tehnologij in novih kvalitet tudi' praksi.
Prc
bil
več
gal
vt
v\
h
Vsekakor moramo pohvaliti r3?. skovalce in razvojnike ob dosežen) uspehih ob razvoju novih kvaliteti* mas. Zaželimo jim pa lahko tv-čimprejšnjo uresničitev želja: no’ tehnično opremo, ki bo dajala bolje1 več, z manj truda in zapletov.
lab
bo
toi
je
mc
20
ele
na
njr s 1
t>0
lih
Al
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
je
Bc
nji
Pl:
bi]
Izredni uspehi trgovinske mreže
Iskrina trgovinska mreža v Jugoslaviji je v minulem letu dosegla izredno ugodne rezultate. Njena realizacija je znašala več kot poldrugo milijardo dinarjev, s čimer je presegla lanskoletne načrte za 7 %, v primerjavi z letom poprej pa je poslovala za 45 % bolje.
Te vzpodbudne rezultate smo slišali na nedavnem sestanku poslovodij trgovinske mreže Iskre Commerce v Ljubljani, o njih pa je spregovoril vodja direkcije trgovinske mreže Marko Perenič.
Sestanek, katerega se je udeležilo 33 poslovodij Iskrinih trgovin po Jugoslaviji ter vodje petih regionalnih skladišč, je bil namenjen podrobni preučitvi poslovanja v minulem letu, obenem pa so si na njem že začrtali naloge za letos.
Iskra ima zdaj v Jugoslaviji že 34
lastnih trgovin, med njimi pet takšni*1 ki so začele poslovati v minulem k*1 To so trgovine v Bitoli, Kragujevc* Titogradu, Beogradu in Prištini. Dir** cija trgovinske mreže pa bo s prizad1 vanji za nadaljnje širjenje svoje dej3' nosti nadaljevala tudi letos. Tal' načrtujejo, da bodo v tem letu oif trgovine v Škofji Loki, Vranju, SaP jevu in Zadru — zanje imajo že podp) sane dokončne pogodbe —, v bliž1* prihodnosti pa bo Iskra Commek odprla prodajalne še v Karlovcu, ^ raždinu, Bihaču, Titovem Užicu ter1 Kranju in Kopru.
Eden izmed dokazov za prizadf vanja in visoko produktivnost Iskri111 trgovinske mreže je tudi ta, da so5 letošnjo realizacijo začrtali v viši* milijardo 750 milijonov dinarjev.
Lado Drobil
illlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
P<
Pi
bž
se
os
ta
št
le
Pi
k<
Za
Pi
31
Pi
k;
P'
Sl
n-
S(
Pi
I
Bolj elastični odnosi z ITT
Poročali smo že, da je bila pred nedavnimi na obisku v Ljubljani delegacija evropskega dela mednarodne družbe ITT. Vodil jo je podpredsednik E .A. van Dyck, v njej pa so bili še Marketing direktor za digitalne telekomunikacije M. van der Kuylen, direktor izpostave za koordinacijo poslov s socialističnimi državami ITT Standard z Dunaja O. Bachi, koordinator za Jugoslavijo P. Petscina in direktor poslov ITT v socialističnih deželah Tsyqalnitzky.
Ugledni gostje so se z najvišjimi Iskrinimi predstavniki — Hujsom,
Artičem, Mihevom, Tavčarjem, Trik1 jem in drugimi pogovarjali zlasti j' možnostih nadaljnjega sodelovanj1 med obema organizacijama na pl> dročju elektro in elektronske indust[l' je. Beseda je potekala zlasti o najn0 vejših raziskavah na področju čiri' elektronskih digitalnih komutacijsk*11, sistemov (predstavil jih je gospod V3* der Kuylen), o Iskrini dejavnosti1,3 področju Metaconte v Sovjetski zveri' prav tako pa tudi o Iskrinih prizad6'! vanjih, da bi s centralami vrste Mej3 conta prodrla tudi v druge dežele i* (Nadaljevanje na 7. stran1*
ju
st
vi
tr
bc
Is
tr
P'
ve
m
že
je
P
tr
•ndustrija avtoelektricnih izdelkov
Iz zaključnega računa za leto 1978
Pretekli teden smo na zborih delovnih ljudi in na delavskih svetih vseh TOZD in DSSS novogoriške Iskre — Avtoelektrike obravnavali zaključni račun — pokazatelje poslovanja v lanskem letu. Ugotovili smo, da so se za poslovanje v letu 1978 nadaljevale težnje in hotenja iz preteklih let po čimboljši realizaciji. Na področju proizvodnje smo dosegli dokaj solidne rezultate, saj je bila za 22 % večja kot v letu poprej, prodaja seje povečala za 30 %, v druge države pa smo izvozili za 50 % več kot v letu 1977. Nekoliko manj smo zadovoljni z rezultati celotnega poslovanja, sap je ostalo zelo malo sredstev za vlaganje v sklade, povečala pa se je tudi izguba, ki jo v zaključnem računu izkazujeta tovarna vžigalnik tuljav Bovec in tovarna AET Tolmin.
Proizvodnja
V	delovni organizaciji Avtoelektri-l ka smo izpolnili proizvodni plan 95
/lj3’ Pr°centno, glede na lansko leto pa je a# bila vrednost proizvodnje za 22,3 % ob1 Večja. Proizvodni plan so v tovarni vži-uiifi Jalnih tuljav v Bovcu presegli za 15 %, ve; v tovarni velikih zaganjalnikov za 1 %, . P1 v Vseh ostalih TOZD pa je bil procent i j> ^Polnitve plana pod sto.
Tal Iz obširnega poročila o poslovanju išef; *ahko tudi ugotovimo, da so bili naj-rvoj P°ljši proizvodni rezultati doseženi v er' tovarni vžigalnik tuljav Bovec, kjer se )](0; Je proizvodnja na zaposlenega — v pri-ehf ^sijavi z letom 1977, povečala ,za ait- %, sledi ji tovarna generatorjev in ,01'. e‘ektronjke s 16 % povečanjem, tovar-di I na žarnic Ljubljana s 14% poveča-Pjem in tovarna velikih zaganjalnikov j s 13 % povečanjem proizvodnje na za-m noslenega. Manjša vrednost proiz-:et| id nje na zaposlenega kot v lanskem ;tIjj . :u pa je bila dosežena v tovarni ma-111 rl^Sanjalnikov — za 4 % in v tovarni no' aET Tolmin za 14 %.
Ije . Planirana vrednost na zaposlenega J® bila spet največ presežena v VT j( oovec za 12 %, v TOZD velikih zaga-njalnikih za 3 %, v ostalih TOZD pa ■ Planirana vrednost na zaposlenega ni 1 bila dosežena.
F y tovarni malih zaganjalnikov je Prišlo večkrat do izpada proizvodnje 'jaganjalnikov. Ta izpad so delno nadoknadili z večjo proizvodnjo rezervnih delov, kljub temu pa jim plana Proizvodnje ni uspelo doseči. Med glavne vzroke navajajo predvsem nekatera ozka grla v proizvodnji; nepravočasno dobavo nekaterih vrst repro-materiala in sestavnih delov, pogosto slabo kvaliteto materiala in sestavnih delov, pomanjkanje potrebnih orodij bj zakasnitve pri dobavi in rekonstruk-ciji nekaterih obdelovalnih strojev.
V	tovarni velikih zaganjalnikov so naredili nekoliko manj zaganjalnikov *,5 KM in zaganjalnikov iz družine AZJ. Ta izpad pa so v celoti nadoknadili z večjo proizvodnjo dinam, re-
! zervnih delov in neblagovne proiz-jk v°dnje. Za še boljše proizvodne rezul-P tate je glavna ovira zastarel strojni V Park, ki zahteva čedalje več vzdrževalnih del, nekatera ozka grla (pred-! vsem pri štancanju rotorskega lista), Pomanjkanje rotorja zaradi težav pri Proizvodnji gredi, nepravočasne dobave nekaterih vrst repromateriala in sestavnih delov ter nezadovoljiva oskrba z orodji.
Pri ocenjevanju proizvodnih rezultatov TOZD — GE je potrebno upoštevati, da je bil plan proizvodnje za leto 1978 zelo visoko zastavljen, saj je predvideval za 62 % večjo proizvodnjo k°t v letu 1977. Kljub temu, da so zastavljeni plan dosegli samo z 85 % Pa je dosežen obseg proizvodnje za
Ipi 38 % večji kot v lanskem letu.
>J< Do večjih zastojev v proizvodnji je Jf Prišlo pri alternatoiju zaradi pomanj-Vr kanja aluminijastih pokrovov, krem-r' Pljastih polov in gredi, pri elektron-I skih izdelkih pa je poleg pomanjkanja jr; Materiala prišlo tudi zaradi težav, ki ^ s° vezane na razvoj in tehnologijo, i $ V tovarni vžigalnih tuljav Bovec je Sit Proizvodnja potekala zelo ugodno.
Zelo se je povečala proizvodnja vžigalnih tuljav, saj je bila večja za 121 %. Proizvodnja bi bila lahko še večja, če ne bi nastopale nekatere težave, predvsem z uvoženim repromaterialom in z nekaterimi ozki grli.
V TOZD AET so v letu 1978 izpolnili samo 84 % zastavljenega plana. Do izpadov iz različnih vzrokov je prišlo predvsem pri proizvodnji ogrevalne svečke, termoregulatoijev, magnetnega vžigalnika, svetlobnega indukta in pri proizvodnji keramike.
Do izpadov proizvodnje je prišlo predvsem zaradi selitev v nove proizvodne prostore, zaradi nedokončanih investicij pri proizvodnji magnetnega vžigalnika in keramike, zmanjšanega povpraševanja po nekaterih izdelkih in težav pri nabavi nekaterih vrst repromateriala in orodij.
Slabška izpolnitev plana proizvodnje v tovarni odlitkov Komen je predvsem posledica štirimesečne zakasnitve pri dobavi novega tlačnega stroja. Prizadevanja za povečanje proizvodnje je poleg tega oviralo stalno pomanjkanje kokil in talilnih loncev, prezasedenost kapacitet in s tem v zvezi dovoljenje serij, kar slabo vpliva na storilnost in na kvaliteto odlitkov.
Plan proizvodnje so v tovarni žarnic Ljubljana dosegli s 96 %, kar je za 28 % več kot v lanskem letu. Proizvodnja je vseskozi zaostajala za potrebami tržišča, večjo proizvodnjo pa so omejevali predvsem nekateri, še vedno nerešeni tehnološki problemi pri enonitnih in dvonitnih pomožnih žarnicah ter žarnicah s steklenim podnožjem, slaba kvaliteta nabavljenega repromateriala, in slaba oskrba s tehnološkim plinom in električno energijo.
Ker je prihajalo, zlasti v začetku leta, do zamud pri dobavah žarnic inozemskim in domačim kupcem je bila pri doseganju čimboljših proizvodnih rezultatov posvečena posebna skrb, saj je bilo veliko dela opravljenega v podaljšanem delovnem času.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Vrednostni obseg fakturirane prodaje je bil v lanskem letu za 30 % večji kot v letu poprej. Za celotno delovno organizacijo je bil plan prodaje izpolnjen 99,5 % po temeljnih organizacijah pa so bili doseženi tile rezultati: TOZD — mali zaganjalniki 96,1 % TOZD — veliki zaganjalniki 99,2%, TOZD - generatorji 96,4 %, TOZD vžigalna tuljava 101,8 %, TOZD- žarnice 110,4%, TOZD - AET 98%, TOZD - odlitki 103,5 % in TOZD delovna sredstva 119,5 %. V lanskem letu smo v Avtoelektriki prodali manj izdelkov za prvo vgradnjo, kot smo s planom predvidevali. Glavni razlog za nedoseganje plana je v tem, da so kupci naših izdelkov najavili večje potrebe kot so jih sicer rabili v letu 1978.
Industrija motorjev Rakovica je svoja naročilai znatno zmanjšala. To zmanjšanje pa je imelo znaten vpliv na prodajo izdelkov, ki jih proizvajajo v tovarni velikih zaganjalnikov. Prodaja malih zaganjalnikov za prvo vgradnjo je potekala normalno, prodaja izdel-
al
" Bolj elastični odnosi z ITT
(Nadaljevanje s 6. strani) ne samo v SEV, k čemur jo zdaj ome-e.'i JUje licenčna pogodba z BTM. Gre zla-( sh za Jurčijo in Indijo ter še za šte-ijii v.lne druge države tako imenovanega iih betjega sveta. Vsekakor bi lahko z it |0' tol ji1'
Jf' Predstavniki obeh firm so namenili (ii Veliko pozornosti tudi nadaljnji iz-?enjavi strokovnjakov, podobno kot [e- ^ na nekaterih prejšnjih srečanjih pa 13 Je Iskrina stran tud: tokrat seznanila if Predstavnike ITT. da bo sodelovanje ni ^ed oberp^ partnerjema mogoče
j rt! elastično politiko oba partnerja t .r.a. in BTM skupno nastopala na teh ržiščih, seveda pod enakopravnimi

okrepiti le ob obojestranski trgovinski menjavi. Znano je, da Jugoslavija vsako leto kupuje precejšnje količine od ITT, in to nekako v višini 20 milijonov dolarjev, pri čemer gre velik del tega prometa prav preko Iskre. Medtem pa je v primerjavi s to vsoto ITT-jev nakup v Jugoslaviji zanemarljivo majhen.
V prihodnjih tednih se bo izmenjava informacij med Iskro in ITT nadaljevala, na teh srečanjih pa bodo predstavniki obeh firm že skušali tudi doseči konkretne dogovore o področjih, o katerih je bilo govora na Bledu in v Ljubljani 5. in 6. marca.
Lado Drobež
r
Zahvala za pomoč
Kraji nad Novo Gorico, v okolici Lokvi, Grgarja in Čepo-vana so prekrasni. Majhne vasice in zaselki ter nedotaknjena narava privabljajo vse več nedeljskih in drugih izletnikov. Prebivalci teh krajev, veliko jih je zaposlenih v novogoriški Avtoelektriki, so si kar najlepše uredili svoje domačije, saj tudi tam ni prizanesla strahotna naravna ujma - potres, ki je s svojo široko razsežnostjo divjal pred tremi leti tudi m tem območju.
Zaselek Vrata nad Čepova-nom premore le nekaj hiš, le nekaj domačij. Prebivalci Vrat živijo revno, dokaj odmaknjeno življenje, saj tod ni pogojev za kmetijsko in živinorejsko dejavnost, ker nastopi zima zelo zgodaj, spomladansko sonce pa jo zelo pozno prežene. Zato si ljudje pomagajo z delom v dolini, čeprav morajo zjutraj zgodaj na pot, domov pa pridejo, ko se že mrači.
Žal, poseže nesreča prav tam, kjer so pogoji za življenje težji kot v dolini. V prijazni, čeprav skromni domačiji je do lanskega novembra stanoval tudi Angel Renko, zaposlen kot dvoriščni delavec v A vtoelektriki. Vendar nesreča ne počiva, čeprav bi vsi želeli, da bi te besede nihče ne poznal, predvsem pa Angel. Njegovo hišo, vso opremo, ves vloženi trud, rse prihranke, vse so zajeli ognjeni zublji in v trenutku spremenili domačijo v pepel. Angelu je ostala le žalost, spomin na srečne dni, ki jih je užival med štirimi vogali in vprašanje: kam sedaj in kako naprej?
V tej kruti nesreči ni ostal sam. Solidarnost prebivalcev, krajevne skupnosti, sodelavcev in sindikata Iskre - Avtoelektrike je bila spet tista humana gesta, ki je omogočila Angelu
najosnovnejše pogoje za nadaljnje življenje in pozabo na najtežji dan v njegovem življenju. Krajevna skupnost je odstopila Angelu prazno, obnovljeno stanovanjsko hišo, ki jo je bilo potrebno opremiti. Denarja ni bilo, zato so priskočili na pomoč njegovi sodelavci v tovarni delovnih sredstev, ki so zbrali 4000 din in mu kupili najpotrebnejšo obleko in obutev. Sindikalna organizacija je namenila ponesrečencu iz sklada skupne porabe 15.000 din in s tem denarjem kupila spalnico in štedilnik, v gotovini pa mu je podarila 3000 din.
Branko Čermelj je Angelu podaril kavč, fotelje, mizico in tri nočne omarice. Sergej Černe pa je brezplačno odstopil viseče kuhinjske omarice.
Obraz Angela Renka je tako postal vedrejši. Besede zahvale so mu zastajale v grlu, korak v lepši jutri je postal hitrejši. Njegova zahvalnost vsem in vsakomur za tako veliko pomoč je iskrena, prihaja iz srca. Zato so vsi, ki so kakorkoli pripomogli Angelu k begu iz nesreče toliko bolj zadovoljni in srečni.
Marko Rakušček
J
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Lansko poslovanje TOZD Sprejemniki
o	' <
kov tovarne generatorjev in elektronike pa je bila manjša zaradi premajhne proizvodnje alternatorjev AAK in AAQ ter regulatorjev ARA. Plan prodaje žarnic je bil zaradi razmer, ki so vladale na trgu sicer moten, je bil pa v celoti presežen. Prodaja izdelkov tovarne AET je pod planiranim obsegom, vzrok za to pa je nedoseganje plana proizvodnje pri nekaterih izdelkih in zmanjšana naročila s strani nekaterih kupcev.
Plan prodaje v drugo vgradnjo je bil presežen tako, da se je glede na leto
1977	skupna prodaja na domačem trgu povečala za 326 %, plan prodaje na domačem trgu pa je bil dosežen z 99%.
Pri prodaji na tuja tržišča ugotavljamo, da je bil plan za delovno organizacijo kot celoto izpolnjen, ali točneje, da je bila realizacija izvoza za 1,4 % nad planiranim in da je bila vrednost v tujino prodanih izdelkov za 50 % večja od lani'.
O izvoznih rezultatih smo obširneje poročali v letošnji 6. številki našega glasila.
OSEBNI DOHODKI
V lanskem letu je bila izplačana masa osebnih dohodkov za 40,5 % večja kot v letu 1977. Na povečanje mase je vplivalo za 10% večje povprečno število zaposlenih, povečanje povprečnega osebnega dohodka za 23,3 % in pričetek poslovanja — priključitev tovarne odlitkov Komen v Avtoelektriko.
Osebni dohodki so se obračunavali na podlagi Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in ustreznih pravilnikov sprejetih v TOZD in DSSS. Za režijske delavce je bil v začetku leta uveden nov sistem ugotavljanja količine in kvalitete dela, za produktivne delavce pa se je še naprej ugotavljalo dejansko opravljeno delo v odnosu z normiranim.
Povprečni osebni dohodek v letu
1978	je bil za 23,3 % večji od povprečnega osebnega dohodka za leto 1977 in za 1,1 % večji od povprečnega planiranega osebnega dohodka.
Osebni dohodki so se dvignili dokaj sorazmerno v vseh TOZD, le v tovarni žarnic so se nekoliko bolj povečali — za 27,9 % in v tovarni vžigalnih tuljav za 27,5 %. Najmanj se je povečal OD v primerjavi z lanskim leto v delovni skupnosti skupnih služb in sicer za 21 %.
Povprečni OD je znašal v lanskem letu za produktivne delavce 4.468,10 din, za režijske delavce pa 6.044,22 din.
PRED ODGOVORNIMI NALOGAMI
Naloge, ki so pred nami v letošnjem letu ter pogoji dela bodo zahtevali še bolj celovito angažiranje nas vseh, od delavcev v proizvodnji, do strokovnih in vodilnih delavcev. Pogoji gospodarjenja v letošnjem letu bodo vsekakor težji, zato se moramo organiziranje, in odgovorneje lotiti izvajanja delovnih nalog, predvsem pa boljše izkoristiti sposobnosti in znanje vseh članov kolektiva. Poročilo o poslovanju v lanskem letu nam mora biti stalno — vsakodnevno opozorilo, da moramo doseči boljše poslovne rezultate, ki bi nam zagotovili več sredstev za razširjeno reprodukcijo, ugodnejšo delitev dohodka, to pa je povečanje rezultatov za osebne dohodke in skupno porabo.
Zavod za prosvetno in pedagoško službo Hrvaške in jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO sta priredila v začetku marca konferenco: Kako pospeševati tehnologijo izobraževanja.
Konferenca je potekala v Dubrovniku, vseh udeležencev pa je bilo nad 300. V glavnem so se sešli strokovnjaki iz vrst šolstva vseh ravni, to je od osnovnih šol do fakultet, nadalje republiških inštitucij in proizvajalcev šolske opreme.
Najprej so udeleženci poslušali sedem referatov in o njih razpravljali, nato pa so si razdelili delo. V posameznih komisij ali so podrobneje razpravljali in beležili stališča do razvoja, napredka in raziskovanja izobraževalne tehnologije.
Štiridnevna konferenca je bila vsebinsko zelo bogata, kar potrjuje obilica sprejetih predlogov. Tako je komisija sprejela predlog, da znanstveniki
O poslovanju v letu 1978 je spregovoril vodja računovodstva in financ Rudolf Maks naslednje:
,jZ lanskoletnim poslovanjem glede na rezultate ne moremo biti zadovoljni. Medtem, ko je bila lanska realizacija za 8,8 boljša kot je v letu 1977 pa smo letni plan dosegli le s 84 %. Tak rezultat so v glavnem povzročili izpadi v proizvodnji, ki so nastali po večini zaradi pomanjkanja materialov, to pa nam je tudi zmanjšalo prihodke.y takšni meri, da nismo uspeli zagotoviti dovolj sredstev za nujno potrebne sklade.
Vzporedno z rednim imamo pri nas tudi dopolnilni program, ki zajema MK - magnetofone in avtoradije. Ta program predstavlja 28,5 % skupne realizacije, kar je precejšen odstotek
in strokovnjaki združijo delo pri pripravi enotnega jugoslovanskega koncepta tehnologije izobraževanja ter oblikujejo komisije za tehnologijo izobraževanja v vseh republikah in obeh pokrajinah.
Za nas je bilo najzanimivejše delo izmed štirih komisij,delo tretje komisije, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in standardizacijo učnih sredstev in pripomočkov. V tej komisiji je sodelovalo približno 50 strokovnjakov. Sešli so se trikrat. Na koncu so sprejeli zaključke s predlogi organizacij stalnih komisij v vseh republiških in pokrajinskih zavodih za prosvetno — pedagoško službo.
Drugi predlog zadeva posebno delovno skupino, ki naj bi zedinila vse predložene standarde, normative in priporočila na področju tehnologije izobraževanja.
Tretji predlog terja boljšo organizacijo in hkrati tudi zmanjševanje nepotrebnega uvoza opreme za vzgojno izobraževanje delovne organizacije.
tako, da nameravamo z njim nadaljevati še v prihodnje. Vendar pa težimo k preusmeritvi na kooperacijo.
Za lansko leto lahko tudi ugotovimo, da so materialni stroški rasli počasneje, kot se je povečevala cena realizacije, vendar je treba dodati, da so se cene reprodukcijskega materiala povečale za 12,9 %, medtem ko so se reprezentančni stroški celo zmanjšali za 8 %.
Obveznosti, ki jih pokrivamo iz dohodka so v prejšnjem letu znašali za 29 % več kot v letu 1977. Največji izdatek je tu predstavljal prispevek železnici, saj je znašal prek 1,10 milijonov dinarjev, slede pa mu prispevek za vodooskrbo na področju naše občine, ki je znesel 600.000 dinarjev.
Čisti dohodek je bil glede na plan za 5,5 % večji, v primerjavi z letom prej pa celo za 37 % večji.
Za sklade srno namenili 6,9 milijonov din, od tega 2,9 milijona din za rezervni in poslovni sklad.
Dodajmo še, da je povprečni OD v letu 1978 znašal 4886 din, kar je 25,5 % več kot leto poprej.“
Boris Čerin
Pri tem je treba dati prednost domači proizvodnji in njenem sodelovanju z našimi in tujimi proizvodnimi organizacijami. Za posamične funkcionalne celote je treba sporazumno izbrati nosilce programov, da bi se tako zagotovila proizvodnja, morebitni izvoz in vzdrževanje opreme.
Prav tako je komisija priporočila delovnim organizacijam, da v sodelovanju s strokovnimi delovnimi organizacijami učenja in izobraževanja povečajo proizvodnjo tistih učnih pripomočkov, ki jih manjka na našem tržišču.
Iz „Iskre“ se je udeležilo konference deset naših sodelavcev. Zelo pomemben delež je prispeval Tomaž Škulj, dipl. inž. tehnične fizike, iz delovne organizacije Elektromehanike -TOZD Prodaja v Ljubljani, z referatom o problemih proizvodnje in uvoza učnih sredstev in opreme.
Marjan Kralj
Marko Rakušček
Konferenca o tehnologiji izobraževanja
ČASOPISNE NOVICE
Beograjska Politika poroča, da je PTT podjetje, Nova Varoš sklenilo pogodbo s kranjsko Iskro za razširitev avtomatske telefonske centrale. Z novimi 1.000 telefonskimi priključki bo PTT povezalo okoliške vasi v novovaroški komuni.
Nova Makedonija iz Skopja poroča, da je v Makedoniji čutiti močno pomanjkanje dvotarifnih števcev. V januarju je skopsko podjetje Tehnometal—Makedonija prejelo od Iskre le 400 dvotarifnih števcev in še od te količine jih je prišlo na pulte maloprodaje samo 30.
Beograjski Privredni pregled poroča, da predvideva Iskra Commerce iz Ljubljane visoko stopnjo rasti prometa v tem letu, tako na domačem, kot na tujem tržišču. Letos planira Iskra na 25 % višjo prodajo, oz. za več kot 10 milijard dinarjev samo na domačem tržišču.
Krajevna skupnost Šentjernej je začela s posodobitvijo domačega hipodroma. Konjeniško stezo bodo razširili na 12 metrov, uredili tribune in okolico tako, da bodo na Šentjernejskem hipodromu v prihodnje lahko prirejali tudi dirke za državno prvenstvo. Sredstva za razširitev hipodroma je prispevala tudi šentjernejska Iskra.
Delo, Politika, Borba in Privredni vjesnik. Dnevnik in še drugi časopisi so objavili pojasnilo Iskre o razlogih za pomanjkanje dvotarifnih števcev in pa obvestilo, da bo teh izdelkov kmalu dovolj na tržišču. Pri tem zagrebški Privredni vjesnik omenja, da je vzrok za pomanjkanje Iskrin izvoz števcev na tuja tržišča. Če bi izvoz dvotarifnih števcev preusmerila Iskra na domače tržišče, pomanjkanja ne bi bilo.
Banjaluška tovarna Rudi Čajavec še vedno uspeva s prodajo svojih televizorjev na temelju zamenjave starega televizorja z nakupom novega. Pri tem vračuna Rudi Čajavec za vsak televizor svoje proizvodnje 750 dinarjev, za televizorje drugih proizvodenj, tudi tujih pa le 650 dinarjev.
Januarska industrijska proizvodnja se je povečala v primerjavi z lanskim januarjem za 7,1 odstotka. Pri tem pa so se cene nadrobno v istem razdobju povečale za celih 18,8 odstotka. Poprečni mesečni dohodek za januar je dosegel vrednost 5.903 dinarjev. Podatki veljajo za republiko Slovenijo, objavil pa jih je beograjski Privredni pregled.
Ljubljanski Dnevnik poroča o začetku gradnje industrijske cone v Trbovljah. Pri tem omenja tudi rezerviran prostor za razširitev Iskre, tovarne polprevodnikov v Trbovljah. Glede onesnaževanja okolja so člani izvršnega sveta SO Trbovlje na zadnji seji tudi predlagali, da naj bi se trboveljska Mehanika in Iskra dogovorili o skupnih naložbah za čistilno napravo njihovih tehnoloških voda, ki so zelo agresivne in ne bodo smele pritekati v osrednji čistilni kolektor, katerega gradnjo načrtujejo sedaj v Trbovljah.
Pod naslovom „Kdo bo ..osvojil" domači kompjutrski sistem" se sprašuje novinar J. Pjevič v beograjski ..Borbi". Srž članka zadeva nesporazum, oz. natančneje neskladje razvojnih programov v računalništvu med Iskro in Elektrotehno, pri čemer razčlenjuje 15-letno razvojno delo te panoge pri nas in 2-letno v delovni organizaciji Gorenje—Delta. Pjevič zaključuje, da je bila sedanja polemika v časopisju glede teh razvojnih programov koristna, kajti zanesljivo bo privedla do sporazumne rešitve med tremi renomiranimi proizvajalci, to je Iskro, El in Rudijem Čajav-cem.
Beograjski Privredni pregled obravnava v celostranskem članku sedanje rezultate in zastavljene cilje naše zunanjetrgovinske organizacije, kot jih je prikazala zunanjetrgovinska konferenca na Bledu. Članek je napisal novinar Saša Jovanovič.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Štipendisti so zborovali
Med Klubom štipendistov in Iskro je nastala nekakšna praznina. Prej je za to povezavo skrbel Referat za štipendije. Zdaj pa naj bi se štipendisti povezali direktno s štipenditorjem -to je s TOZD in delovnimi organizacijami. To pa še nekako ni steklo. To bi bila osnovna ugotovitev letošnje Letne skupščine Kluba štipendistov Iskre, ki je bila v Ljubljani v torek, 6. 3. 1979.
Letno poročilo o delovanju kluba je podal predsednik Matjaž Mlinšek. Med drugim je poročal: „Štipendisti smo v preteklem obdobju delovali na več področjih:	Organizirali smo
ekskurzije, po tovarnah, inozemske prakse, udejstvovali smo se v športu, sodelovali z drugimi študentskimi klubi, z drugimi mladinskimi organizacijami, zlasti pa z mladino Iskre. Delovali smo v klubu inovatorjev, se izobraževali poleg obveznih študijskih in učnih programov. Delovali smo na kulturnem področju tfer se skušali aktivneje ukvarjati s problematiko štipendiranja.“
Nadalje je Matjaž naštel vrsto akcij, ki jih je Klub opravil. Tako je predvsem hotel člane čimbolj množično pritegniti k delu, največ seveda v svojih prostorih v TSŠ v Vegovi 4. in seveda v Kranju, kjer je največ srednješolcev. Delovanje je bilo najbolj množično na ekskurzijah in na smučiščih, nekaj manj pri inovacijski dejavnosti.
Delo nikakor ni bilo slabo, saj je začel postajati prostor v sedanjih klubskih prostorih že kar premajhen. Zlasti so bili živahni mladi inovatorji, ki so se ukvarjali z izvedbo konkretnih načrtov, tako so naredili več stabiliziranih usmernikov, merilcev induktiv-nosti, merilcev izhodnih nivojev, TV iger, predojačevalcev in drugih. Največja akcija je bila ekskurzija v Zagreb, ki se je je udeležilo preko 400 štipendistov. Ogledali so si satirični kabaret v gledališču Jazavca, ustavili so se v Kumrovcu in ogledali še več zanimivosti v Zagrebu.
Na pobudo ZSMS Iskre in Kadrovske službe Iskre je predsednik Kluba predlagal reorganizacijo klubskih dejavnosti. V bodoče naj bi opustili kulturno in rekreacijsko dejavnost. Ostali pa naj bi družbenopolitična dejavnost in tehnič no-izobražev alna aktivnost. Kulturo in rekreacijo naj bi štipendisti gojili v okvirih svojih TOZD, ki jih štipendirajo in to v okviru OO ZSMS po TOZD:
Ob tem predlogu se je vnela živahna debata. Štipendisti so zagovarjali mnenje, da se bo z reorganizacijo dejavnosti razbila množičnost in živahnost delovanja. Sedaj opuščeni dejavnosti sta pritegnili največ članov
k delu in ti so potem živo delovali tudi v drugih akcijah. Vendar je obveljal predlog o reorganizaciji, ki ga bomo objavili drugič v širšem prispevku.
Precej pripomb je bilo tudi ob poročilu Vladimirja Klavsa, ki je poročal o poslovanju Iskre v letu 1978 in omenil problem počitniških praks. Študentje so imeli mnogo pritožb na nestrokovno prakso. Zlasti srednješolci se čutijo zapostavljene, njihova praksa je pravzaprav formalnost in za svoje strokovno usposabljanje ne dobijo skoro nič.
Letna skupščina Kluba štipendistov Iskre je razrešila stari Izvršni odbor. Na sestanku Kluba v ponedeljek, 12. 3. 1979 pa so na volitvah izvolili nov izvršni odbor. Odbor je izvolil novega predsednika Kluba Toneta Selka in za podpredsednico Terezo Velkavrh.
Na| zaključim z mislijo s skupščine: „Ce nam bo uspelo tako štipendiste, kakor tudi kadrovske delavce in mladino Iskre vpeljati v nov način dela kluba, potem bi Klub zaživel tako, kot si želimo mi vsi in tudi Iskra, saj smo vendar Iskrini štipendisti."
Matjaž Mlinšek
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame ANGELE KRAJNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obrata Posebna naročila TOZD ATC za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Poldka Zavašnik z družino.
ZAHVALA Ob izgubi moje mame ANGELE GRADIŠAR
se zahvaljujem sodelavcem TOZD ERO za izraženo sožalje, denarno pomoč in za spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Marica Leskovar.
ZAHVALA
Ob smrti najinega dragega očeta FRANCA ČEŠNOVARJA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem ISKRA—Avtoelektrike Razvojno -raziskovalnega oddelka v Ljubljani in oddelku ISKRA—ERO Razvoj Ljubljana, za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerki Francka Novak in Marjetka Jesenovec.
Povezava čez Karavanke
Kadar rečemo Koroška se nam v srcu vselej zgane, saj so naše misli, pogosto pri naših rojakih onkraj meje, ki se še borijo za svoje pravice. Še posebno je to začutila delavska mladina, konkretno mladina našega sozda, ki se je že pred nekaj leti tesneje povezala s slovenskimi koroškimi mladinci v Avstriji. V nadaljevanje dosedanjih srečanj je bilo tudi prisrčno srečanje naših mladincev z mladinci Koroške dijaške zveze minulo soboto v Celovcu in Dobrli vasi, ki se ga je udeležilo okrog štirideset naših in koroški mladinci.
Na tem srečanju mladine Iskre in KDZ so odprli tudi Klub koroške dijaške zveze v Celovcu. Klub je izredno toplo urejen v kletnih prostorih Koroške dijaške zveze. Hkrati so ob tej priložnosti podelili vrsto priznanj in nagrad mladinskim organizacijam sozda. Za Iskro Trbovlje je priznanje za prijateljsko sodelovanje in pomoč sprejela predsednica ZSM Majda Škrinjar, za Iskro IEZE Jože Hauptman, za Iskra Keramika Majda Škrinjar, za Iskra Keko Žužemberk Geni Maver, za Iskro Magneti Dane Kališnik, za Iskro Elektromehanika Igor Omerza, za Iskro IC Marinka Trček in za SOZD Iskra Igor Vlepič. Priznanja je v imenu koroške dijaške zveze podelila njena predsednica Magda Koren. Predsednica Izvršnega sveta mladinske dijaške zveze Anica Plešnik pa je ob tem poudarila, da nas skupno delo pove-
zuje na vseh področjih, da nas zbližuje tako v izmenjavi delovnih izkušenj, kot tudi pri skupnem športu. Ob tej priložnosti je ponovno poudarila, pomen tudi zimskih športnih iger, ki so bile tudi letos na koroškem Avstrijskem. Ko se je zvečer mladina zbirala v slovenskem hotelu „Pri Rutarju", kjer so bili oskrbljeni res dobro, so se mladi pogosto tudi do poznih večernih ur pogovarjali o uspehih, ki sojih ;šže dosegli in tudi o načrtih, ki bi jih v bližnji prihodnosti radi uresničili.
Tudi tokrat je sledil kulturni program z družabnim večerom v hotelu „Pri Rutarju" v Dobrli vasi, na katerem so se že doslej trdne vezi še bolj okrepile. Koroški mladinci so se zanimali za organiziranje akcije naših mladincev, za samoupravljanje in delo v industriji, medtem ko je bilo za nas, goste s te strani Karavank razumljivo, najbolj zanimivo to, kar so nam koroški mladinci pripovedovali o svojih prizadevanjih za jezikovne in druge pravice na Koroškem. Seveda so bile v središču pozornosti tudi priprave za bližajoče se volitve v Avstriji, na katerih bodo naši rojaki nastopili čim bolj samostojno in odločno. Prav tako nadaljujejo tudi boj v akcijah občinskih svetov ter za iskanje novih delovnih mest, k čemer, kot so poudarili, prispevajo tudi slovenska podjetja z druge strani meje.
Mara Ovsenik
VELESLALOM SMUČARJEV ŠIROKE POTROŠNJE
Kot vsako leto so smučarji DO Široka potrošnja pripravili svoje prvenstvo v veleslalomu in sicer 11. marca na Soriški planini. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, ob dokaj številni udeležbi in ugodnih snežnih razmerah pa je tudi lepo uspelo. Zenske in moški starejših razredov so tekmovali na 450 m dolgi progi, z višinsko razliko 110 m ter 18 vratci, moški mlajših razredov pa na 650 m dolgi progi, ki je imela 24 vratič in 130 m višinske razlike. Tekmujoči so se uvrstili takole: ŽENSKE C: 1.) Kolenc (DSSS) 2:07,15; ŽENSKE B: 1.) Guzelj (TGA) 1:23,96; ŽENSKE A: 1.1 Bogataj 41,68, 2.) Drol 42,96, 3.1 Terfila (vse Elektromotorji), 4.) Brišar (TV Pržan)
T. Mohorič (DSSS), 9.) Ivanuša (TV Pržan), 10.) T. Mrak (TGA); MOŠKI C: 1.) I. Mohorič (Elektromotorji) 40,69, 2.) J. Habjan (TGA) 44,21, 3.) Kemperle (Elek-
Iskrašu Bogdanu Norčiču za 5. svetovno prvenstvo v smuških poletih iskreno želimo:
,,Dober odriv!”
Robertu Deželaku priznanje za zmof v B razredu. tromotorji) 44,61, 4.) S. Krelj (DS# 45,01, 5.) Kryštufek (prodaja) 50,31, C Seršen (TV Pržan), 7.) Š. Razinger, 8.) f Mohorič, 9.) B. Mohorič, (vsi Elek«J motorji), 10.) Ladič, 11.) Osterc (oba T Pržan), 12.) Šebdrt (Sprejemniki); MO#:
8: 1;) Deželak (DSSS) 45,88, 2.) F. Gas*! (Elektromotorji) 46,70, 3.) Rupnik (TG^ 47,03,	4.) F. Tarfila (Elektromotor1
47,14, 5.) Termik (TV Pržan) 48,11, 6 Dernovšek (TGA), 7.) Plestenjak (J 1 Pržan), 8.) T. Habjan, 9.) F. Jelenc, 10.) H Jelenc (oba Elektromotorji), 11.) Seljal (TV Pržan), 12.) Magušar (Elektromotorji)
13.	) Župane (Sprejemniki), 14.) Jereti^ (TGA), 15.) Martinčič (Sprejemniki) 16 Cankar (TV Pržan), 17.) A. Koren (Spr? jemniki), 18.) Trojar (Elektromotorji), 19' Cvetek (TV Pržan), 20.) Kos (TGA MOŠKI A: 1.) Frelih 42,10, 2.) Cenčii 42,58, 3.) Pintar 42,92, 4.) Jensterle 43,0»
5.) Tavčar 43,24, 6.) Logar, 7.) Kejžar M Elektromotorji), 8.) Debeuc, 9.) Stanovnik s 10.) Oblak (vsi TGA), 11.) Susinger, 12.) f C Susinger, 13.) Suhadolnik (vsi TV Pržan':
14.	) Kavčič (Elektromotorji), 15.)
0.
Oblak (TV Pržan); EKIPNO: 1.) Elektrfr motorji 43, 2.) TGA 67, 3.) TV Pržan 106' 4.) DSSS 130, 5.) Sprejemniki 312, 6.) daj a 344 točk.	_jC
51,12,	5.) Florjančič (Elektromotorji)
51,51, 6.) Bertoncelj (DSSS), 7.) Podlesnik,
8.) Lendero (obe TV Pržan); MOŠKI F: 1.) Pretnar (TGA) 41,93, 2.) Boršt nar (Prodaja) 44,29, 3.) R. Rakovec (TV Pržan) 44,79, 4.) Polajnar 52,71, 5.) Šmid (oba Elektromotorji) 1:32,38; MOŠKI E: 1.) P. Gartnar (Elektromotorji) 39,45, 2.) Stojanovič (TGA) 44,49, 3.) P. Hafner (DSSS) 58,08, 4.) Krelj 1:00,60, 5.) Gosar (oba TV Pržan) 1:00,87, 6.) Šuštar (Elektromotorji) 1:26,43; MOŠKI D: 1.) T. Gartner 35,59, 2.) Tolar (oba Elektromotorji) 38,70, 3.) Vidovič (Sprejemniki) 38,97, 4.) Kisovec 39,84, 5.) Habjan (oba TGA) 40,37, 6.) F. Šmid, 7.) Nastran (oba Elektromotorji), 8.)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje žene HELENE DOLENC
se iskreno zahvaljujem upravi za pismeno sožalje, sindikatu za podarjeni venec in denarno pomoč ter sodelavcem za izraze sožalja, denarno pomoč in za spremstvo na njeni zadnji poti
mož Pavle Dolenc
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje drage mame IVANE GROBOVŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOŽD Števci za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč
sin Slavko z družino.
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA ŠULCA kolarja iz Prečne
se zahvaljujemo kolektivu TOZD ELA in DSSS, za podarjene vence, izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti
žalujoča sinova Jože in Drago ter hči Angelca.
KAM ZA 1. MAJ
Vabimo vas, da v naši organizaciji preživite prijetne praznične dni ob morju in v planinah — v hotelih z bazeni.
PORTOROŽ
GRAND HOTEL PALAČE — 27. 4. — 2. 5. cena v: 1/2 sobi 1.500 din (5 penzionov), 1/1 sobi 1.820 din
vse sobe TWC, snack bar, aperitiv bar, kavarna, avtomatično kegljišče, sauna in kopanje v zimskem bazenu hotela Palače.
APOLLO, MIRNA — depandanse Grand hotela Palače — 27. 4. — 2. 5., cena v: 1/2
sobi din 1.240 din (5 penzionov), 1/1 sobi din 1.430 din
vse sobe TWC, vsi družabni prostori in bazen so na razpolago v hotelu Palače
POREČ
Hoteli LOTOS — Zelena laguna — 27. 4. — 2. 5., cena v: 1/2 sobi din 700 din (5 penzionov)
vse sobe TWC, aperitiv bar, dnevni prostor s televizijo, odprti bazen s teraso za sončenje, šport no-rekreativni center, 5 km od centra Poreča, hotel DELFIN — Zelena laguna — 27. 4. — 2. 5., cena v: 1/2 sobi din 1.030 din (5 penzionov), 1/1 sobi din 1.100 din,
vse sobe TWC, aperitiv bar, disco-bar, frizerski salon, sauna, zaprti bazen z ogrevano morsko vodo, 7 km od centra Poreča.
družinske VILE ASTRA — Zelena laguna — 27. 4. — 2. 5. cena najema za 6 dni za 4 osebe je 1.340 din .vsak apartma se sestoji: predsoba z vgrajeno omaro, kompletno opremljena kuhinja s pomožnim ležiščem, 2 spalnici, kopalnica-prha, WC in vsak apartma ima svojo teraso.
a pa rt. — Hotel MARINA — Porat—Červar — 27. 4. — 2. 5., cena najema za 6 dni za 2 osebi je 1.050 din, za 4 osebe je 1.450 din, za 5 oseb je 1.570 din, vsak apartma se sestoji: kompletno opremljena kuhinja z cnevnim prostorom, 1—2 spalnici z dodatnim ležiščem, kopalnica — prha, WC.
RAB
hotel EVA — Suha punta — 27. 4. — 2. 5. cena v: 1/2 sobi 950 din (5 penzionov) vse sobe TWC, balkon taverna, aperitiv bar, avtomatično kegljišče, 5 km od Raba.
MALINSKA - KRK
hotel TRIGLAV in hotel MALIN — 27. 4. — 2. 5. cena v 1/2 sobi 1.080 din, (5 penzionov + svečano kosilo)
vse. sobe TWC, kavarna, snack bar, terasa z aperitiv barom, kopanje v hotelu Palače (Haludovo) 250 metrov od hotelov.
ŠMARJEŠKE TOPLICE
hotel ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE - 27. 4. - 2. 5„ cena v: 1/2 sobi 1.180 din (5 penzionov), 1/1 sobi 1.420 din
vse sobe TWC, naravno zdravilišče, termalna voda 32 stopinj Celzija.
LIPICA
hotel MAESTOSO — 27. 4. — 2. 5. cena v: 1/2 sobi 1.350 din (5 penzionov), 1/1 sobi 1.480 din
vse sobe TWC, aperitiv bar, night club, zaprti bazen z ogrevano vodo.
POKLJUKA
hotel ŠPORT — 27. 4. — 2. 5. cena v: 1/2 sobi 1.700 din
vse sobe TWC, restavracija, klubski prostori, sauna, zaprti bazen z ogrevano vodo. Popust za otroke od 2 do 7 let je 30 % od polnega penziona, v kolikor koristijo otroški penzion in svoje ležišče v sobi s starši.
VSI ARANŽMAJI SO Z LASTNIM PREVOZOM!
Prijave sprejemamo do 10. aprila 1979!
ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE!
ISKRA INVEST SERVIS Dejavnost za rekreacijo in letovanje Ilirska 27., LJUBLJANA Tel.: 325-587, 325-589

S
s
s

s
s

s
s
s

s
s
s
s
s
s
;
s