Ameriška
HOiWIF.
V.'*: Y-<in*	> t*"''*••j;4* 4	•• *•: :■• ■»
AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 18, 1963
SLOVENIAN
MORNING N6WSPAPGR
STEV. LXI — VOL. LX1
Rusi dvomijo o večji vrednosti poti na Luno
Bernard L o v 'e 11, direktor znanega angleškega observatorija, trdi po povratku z obiska v Sovjetski zvezi, da ruski strokovnjaki močno dvomijo o vrednosti človekove poti na Luno.
JODRELL BANK, Ang. — Prof. Bernard Lovell, direktor tukajšnjega radio observatorija, eenga največjih na vsem svetu, se je te dni vrnil z obiska v Sovjetski zvezi, kjer je imel kot Prvi zahodnjak možnost in priložnost ogledati si ruske postajo za isleditev in nadziranje u-ttietnih satelitov in drugih predmetov v vesolju. Izjavil je, da na Ruski akademiji znanosti, ki je dejansko odgovorna za prodiranje v vesolje, resno dvomijo o vrednosti človekove poti na Luno. še vedno razmišljajo o Nevarnosti radiacije In o možno-£ti varnega povratka z Lune na
Zemljo.
Lovell je razkril, da namera-Vajo Rusi zgraditi v vesolju o-Porišče, ki bo krožilo okoli Zemlje in bo imelo stalno posadko. Na njem bodo imeli tudi velik teleskop za proučevanje vesolja. Toi oporišče bodo zgradili iz delov, ki jih bodo poslali na P°t okoli Zemlje, pa jih nato med seboj povezali. Za uporabo Naj bi bilo gotovo v nekako petih letih. Posamezni kozmonavti jn kozmonavtke naj bi se. na trm oporišču zadrževali In dejali od pet do« šest dni na enkrat.
Husi se trudijo za izpopolni-tev tehnike združevanja vesolj-ski'h vozil tekom kroženja o«koli Zemlje. To naj bi poskušala doseči tudi kozmonavt Valerij Likovski in kozmonavtka Va-mtina Tereškova, pa se jima 111 posrečilo.
Po proučevanju ruskih napo-°v v vesolju je prišel Lovell ° zaključka, da se dajo ameri-
Novi grobovi
ski
z njimi ugodno primerjati,
a sta torej Amerika in Rusija tem pogledu prilično enaki, a pa Amerika v pogledu pole-a človeka na Luno tekmuje le Sa,Na s seboj.
Nemški vojaški pilotje ss bodo vežbali v Arne-
n
J LON«N, Nem. — Prihodnje &to dobj Zahodna Nemčija svo-^ Prva vojaška letala. Ne bo c. Pa dobavila Amerika. Nem-tpfarnl jih bodo naredili, ame-*0varne Pa bodo pri tem p'kovale. Nemci bodo rabili tr ^ jet-Ietala, ki letijo s hi-^tjo 1,400 milj na uro. jjj, 6r Nemčija še nima primer-v°jaških letališč, bo prihod-0 leto prišlo k nam 83 nem-
skih
^ Pilotov na vežbanje. Vež-V ‘ se bodo na letalih vseh Orl / Svojo vojaško šolo bodo
tgpl^ili na našem vojaškem le-.fcu Luke pri Phoenixu, Ariz.
iNr
^Ni bodo tudi plačali vse *6 za svoje pilote. Ti so Računani na $16,000,000.
S;
I'104G i
:ajo
jet-letala lahko prena-
9itrw VSe vrste bomb, navadne, ske in vodikove.
-S^ATWAYE
Ami0blaSn0'
lUl,a qa
V remenski prerok pravi:
soparno z Najvišja tempera-
John Kavalar
V Euclid Glenville bolnici je preminul John Kavalar, star 81 let, stanujoč na 766 E. 200 St., Tako Euclid, O. Bil je vdovec, soproga Frances, rojena Legat, je umrla leta 1937. Zapušča sina Johna Cadler v Toledu, O., -hčer Frances Schenk, 4 vnuke in več drugih .sorodnikov. Tukaj je bivala 54 let. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Jos.
Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Kristusa Kralja ob 9.30, nato na All 'Souls pokopališče.
Čangkajšek in Mao se menila za sporazum!
Ne brez Kongresa!
Zastopniki železniških družb trdijo, da železniškega štrajka ne bo mogoče preprečiti brez pomoči Kon-
gi'esa.
WASHINGTON, D.C. — Posebna predsednikova šestčlanska komisija je izdelala osnutek za rešitev krize na železnicah in odstranitev nevarnosti splošnega železničarskega štrajka, ki je odložen do 29. julija. Načrt mora biti gotov do 22. julija, ko ga bo predsednik Kennedy izročil s svojimi predlogi Kongresu.
Vodniki demokratske večine Kongresu so bili mnenja, da bo mogoče vprašanje rešiti brez posebne zakonodaje. Sen. Mansfield je dejal še v torek, da so vV krogih vlade prepričani, da bo vprašanje rešeno, ne da bi bilo Kongresu potreba poseči vanj. Včeraj so zastopniki železniških družb izrazili resen dvo-m, da bi bilo to mogoče. Zatrjevali .so, da bo krizo mogoče rešiti le s posebno zakonodajo, ker “unije železničarjev odklanjajo vsak pameten pred-log za ureditev spora”.
Vodnilki železniških družb v svoji izjavi niso Kongresa naravnost 'pozvali, naj uzakoni obvezno posredovanje in sprejem odločitve nepristranske komisije, pač pa so izrazili upanje, da vlada ne bo poskušala štrajka preprečiti z prevzemom obratovanja železnic za čas trajanja spora.
------o-----
Suša uničila večji del
sadja v državi Ohio
CLEVELAND, O. — Suša je letos državo Ohio hudo pritisnila.' Škode ni napravila le na polju, ampak tudi v sadovnjakih in vinogradih. Sodijo, da bo letošnji pridelek jabolk znašal o-koli 2.2 milijona bušljev ali le 60% običajnega. Grozdje je u-trpelo veliko škode že zgodaj spomladi zaradi ponovne slane in bo letošnji pridelek izpod polovice običajnega in okoli 40% lanskega.
Sadjerejci so posebno prizadeti, ker so spomladanske slane uničile večji del pridelka breskev, marelic in češenj.
Ruska špijonska letala nad Kitajsko?
RIM, It. — Italijansko strokovno časopisje poroča, da rabi rusko vojno letalstvo svoja letala Mendars, da špijonirajo na Kitajskem. Letala so menda zelo podobna ameriškim U-2, svoja oporišča pa imajo v ruskih obmejnih provincah, posebno v Sibiriji in za Volgo.
V Italiji imajo celo točne o-pise teh letal. Te novice pa do sedaj niso potrdili ne Rusi ne Kitajci.
trdijo vesti iz Hong Konga, ki jih v Londonu jemljejo dosti resno.
LONDON, Vel. Brit. — Spor med Moskvo in Peipingom rodi novice čudne vsebine. Mednje spada vest iz Hong Konga, da je tamošnji vodilni komunistični dnevnik Ching Po začel pisati, da je najpametnejše, da se Čangkajšek pomiri s komunistično Kitajsko, pri čemur je namignil, da se razgovori med o-bema kitajskima taboroma že vršijo.
Pred časom naj bi bil Mao-Tisetung predložil Čangkajšku, naj prizna suverenost Peipinga nad Formozo, ta pa bi mu nato dal polno avtonomijo, mu pustil vzdrževanje lastnih oboroženih sil, pa jamčil tudi nemoteno vlado do njegove smrti. Deset let po njej, naj bi prebivalstvo Formoze samo odločilo, ali hoče ohraniti stari način vlade ali se popolnoma združiti s Kitajsko ljudsko republiko.
Takih “novic” je bilo že veliko, pa so bile vse napačne. Sedaj misli celo angleško časopisje, da je lahko nekaj resnice na njih. Kitajski dnevnik v Hong Kongu je namreč tudi glavno glasilo komunistične stranke v Peipingu. Gotovo ne piše ničesar brez vednosti in pristanka iz Peipinga. Na drugi strani je pa v Peipingu bilo in je še zmeraj dosti vplivnih komunistov, ki mislijo, da bi bilo pametno, da pride do kom-prormsa s Cangkajškom.
Čangkajškov režim bo tako ali tako propadel s Čangkajškovo smrtjo, sedaj pa dela kitajskim komunistom dosti sitnosti v A-ziji, Afriki in Latinski Ameriki,
Ali spadajo uvodniki tudi v radijo in teievizijo?
WASHINGTON, D.C. — Odgovor na to vprašanje je iskal poseben pododbor za trgovino odbora predstavniškega doma. Prišle so namreč pritožbe, da radijske in televizijske postaje ne dajejo časa samo komentatorjem, ampak tudi uvodničarjem, kar menda ni prav.
Poročevalci navadno zelo hitro zdrdrajo svoje “komentarje”, ki so pa bolj podobni uvodnikom; poslušalci nimajo prilike, da bi o vsebini lahko tako mirno premišljevali kot takrat, ko berejo uvodnike v časopisih. Radijski in televizijski uvodniki delajo torej .samo zmešnjavo v naši javnosti. Zato bi bilo treba vpeljati nek red na radijskih in televizijskih postajah. Je pa na drugi strani dosti tudi takih, ki
voljni in jih hvalijo. Poudarjajo tudi dejstvo, da so uvodniki na radiju in televiziji podobni tistim v naših tednikih, ki spadajo med najboljše v našem časopisju. Odbor še ni zaključil svojega poizvedovanja.
KENNEDY UPA NA USPEH RAZGOVOROV V MOSKVI
Predsednik Kennedy je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da upa na uspeh razgovorov v Moskvi za sklenitev dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja. Poročilo o razgovorih trdi, da je bil dosežen napredek.
WASHINGTON. D.C. — Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Kennedy dejal, da upa na uspeh razgovorov o končanju preskušanja atomskega orožja, ki so se začeli pretekli ponedeljek v Moskvi med zastopniki Sovjetske zveze, Amerike in Anglije. Napovedal je, da bodo dogovor v slučaju sporazuma skušali raztegniti tudi na druge države in tako končali preskušanje atomskega orožja no vsem svetu. To bo verjetno precej težavna naloga, ker Francija in rdeča Kitajska ne kažeta dosti volje, da bi se takemu sporazumu pridružili, dokler ne bosta dosegli pnmerno izpopolnjenega lastnega atomskega orožja. 'Poročilo o razgovorih v Mo-, —~
- — £0^0.%£fcewHe 5»
pri izdelovanju osnutka za do- b6 OŠLSkdl AlšICflkO S
govor. Razgovori so tajni, ven- WASHINGTON, D.C — Pred dar so prodrle v javnost vesti, par dnevi so za6eli v pariz,u g0_ da sta ameriški m ruski predlog voriti! da De Gaulle mis]i> da je zelo podobna in da so izgledi sed čas> da vrne Kennedyju na skorajšnji uspCsni zaključek 0,bisk) morda še let0Si najkasne_ dobri. Zastopniki treh sil bodo^ |pa prihodinje leto. Noviea
Iz Clevelanda | in okolice
L. 1981 je imelo 398 davkoplačevalcev dohodek nad, milijbn dolarjev
WASHINGTON, D. C.—Glavni federalni davčni urad je objavil statistiko o davkoplačevalcih v 1. 1961. Statistika pravi, da je 398 davkoplač^alcev prijavilo osebne dohodke v znesku nad $1,000,000. L. 1960 jih je bilo 92 manj. Vendar pa rekorda niso pobili. V znanem 1. 1929 je bilo kar 523 prijav, ki so znašale po milijon davčnih dolarjev in več, 1. 1928 sta pa bila samo 302.
Sicer se napovedani davčni dohodki niso ustavili ravno pri praviloma so
SSfSSS F “Fkajti rr
5„v •	, ,	, ,	,. J. davčna napoved se je sukala o-
sek je tako postal proti svoji	,	.... J , .	.
„ i-.	J koli dveh milijonov dolarjev,
plU	^ Pr0“ kar pomeni, da je bilo treba
Pofomu je to potrebno? misli-	»8»».»«» ^vkov.
jo v Peipingu tisti, ki zagovar- N'S? J,h Pl“»l vsi m.hjonar,.,
iajo sporazum.	”>'mi ]e “p 17 “° srf ‘
nih, da so imeli samo talke do-
rp j. .	...	hodke, ki niso davčna podlaga,
i udi Avstralija na drugi so zopet izkoristili celo kolesih	vrsto odpisov in izjem. Ti seve-
CANBERRA, Avstral. — Po da niso plačali nobene dohodni-uradnih podatkih je v vsej Av- ne.
straliji bilo registriranih kon- Število milijonarjev po pre-cem leta skupno 2,277,564 avto- moženju (torej ne po dohod-mobilov, torej po en avtomobil kih) je pa neprimerno večje, na manj kot 3 in pol osebe. V Nihče jih še ni štel. Poznavalci tem pogledu je Avstralija takoj pa trdijo, da jih je v naši de-za Združenimi državami.	želi nad 100,000!
Konservativci iščejo naslednika Macmillanu
LONDON, Ang. — Vse poli- maknil že do konca sedanjega tično delo angleških političnih zasedanja. Drugi pravijo, da •strank je prepojeno s tradicijo. Macmillan niti ne misli na od-Ta predpisuje strankam tudi step in da je treba čakati do način, kako naj izbirajo svoje jesenskega parlamentarnega za-voditelje. Socijalisti se tradici- sedanja v oktobru. Takrat 'bodo je držijo zmeraj manj, v kon- pa Macmillanovi pristaši prišli servativnih vrstah je pa še zme- s teorijo, da začetkom parla-raj v časteh. Zato se razgovori, mentarnih bojev ni treba me-kdo naj bo Macmillanov nasled- njati vodstva, tako pravi tradi-nik, vršijo zaenkrat samo med cija.
starejšimi vodilnimi konserva- Vsekakor ima Macmillan tivci.	prav; napovedal
Nesreča za konservativno razburjanje javnosti radi zna-
nato razpravljali tudi o vrsti,je iskala svojo	y moskov.
drugih vprašanj, ki povzročajo ,skih konferencah. Tam je prišlo napetost v svetu posebno v Ev-jdo razkola med ruskimi in ki_ ropi. Med temi bo brez dvoma t tajskimi komunisti) na drugi tudi nemško vprašanje in vpra- strani pa ni izklju6en0( da bodo sanje Berlina. Na to kaže nena- na drU!gl ,konferenci) ki je tudi den prihod vzhodnonemške de' Moskvi; prišli do del le«gacije pod vodstvom zunanje- razuma> da je treba u.staviti
£vriStra L Bo tza v Mo‘| preskušanje atomskega in vodi-
F' ,	, .	„	'kovega streliva v vesolju, zraku
Sovjetski predlog o sklenitvi !in pod vodo
nenapadalnega pakta med Se-
verno-atlantsko in Varšavsko zvezo bodo skušali obiti z izjavo predsednika Združenih držav in predsednika vlade Sovjetske zveze, da ne bosta Amerika in Sovjetija poskušali >s silo spreminjati sedanjega reda in sedanjih meja v Evropi. Francija, Zah. Nemčija in tudi Anglija so se namreč precej odločno izjavile proti sklenitvi u-radnega pakta o nenapadanju med NATO in Varšavsko zvezo.
Ako bi bilo vse to res, bi bili rdeča Kitajska in Francija precej osamljeni. De Gaulle se je 'baje zbal te osamljenosti in za-Ičel misliti na obisk v Washing-' tonu.
Ko so v Beli hiši zvedeli za te govorice, so jih gladko zanikali. Z molkom so pa odgovorili na vprašanje, ali se ameriški in francoski diplomat j e morda vseeno pogovarjajo o možnosti obiska.
Haiti bil nekdaj bogat
WASHINGTON, D.C. — O-tok Haiti (Espaniola) je bil do pred nekako 150 leti francoska kolonija. Na njem so bile obsežne sladkorne 'plantaže, ki so prinašale lastnikom ogromne dohodke, saj je zunanja trgovina kolonialnega Haitija dosegla letno vsoto okoli 140 milijonov dolarjev.
Italijan, obtožen vohunstva, v Londonu oproščen
LONDON, Vel. Brit. — Poro-Ita je po 10 urah razpravljanja oprostila dr. G. Martellija, 39 let starega italijanskega fizika, ki je bil obdolžen vohunjenja v korist Sovjetske zveze.
Dr. G. Martelli je bil v okviru Evropske atomske skupnosti zaposlen v atomskem razi-
Ko je postal otok samostojen, so črnci pognali svoje francoske S“ Zap0Sieia v atom^kem razi-bele eosoodarie 7. niePa niihn. sk°valnem laboratoriju pri Cul-
so ga prijele in našle pri njem razne priprave za sprejemanje in predenje vo-
kose. Sladkorne plantaže so propadle in mesto njih so začeli Za sPr®JemanJe m predenje vo-na preprosti način gojiti kavo bunskllh Porocl1- ItaliJan ^ Pred Ta predstavlja .sedaj tri četrti- sofscem Priznal- da •)* vzdrže-
ne vsega izvoza, ki pa po vred- F z1veze. s sovjetskimi obve-nosti dosežp krvmai	/a. scevalnimi agenti, pa trdil, da
nosti doseže komaj polovico o nega iz kolonialne dobe.
i
Karneval pri Sv. Vidu—
Sinoči se je začel karneval pri Sv. Vidu. Bil je zelo dobro obiskan. Nocoj bosta nastopila “Lojze in Janez”. Kupon iz torkove AD bo nocoj prinesel aluminijasto poletno pohištvo enemu izmed navzočih.
Preiskava o umoru Golda se nadaljuje—
Oblasti se trudijo, da bi razčistile umor M. Golda. Ugotovljenih je bilo nekaj novih podrobnosti. Sodišče je včeraj za-slišievalo A lex a Shondorja Birnsa in gdč. Allene Leonards, 24 let istaro učiteljico z Garfield Heights, ki trdi, da je bila na usodni večer z njim v neki restavraciji pri večerji. Zasliševanje se bo danes nadaljevalo. Na Birnsa pada sum, da je bil pri umoru osebno udeležen ali pa je z njim v zvezi s na kak drug način.
V Slovenijo—
V Slovenijo sta odpotovala z ladjo United States ga. Mary Luzar in g. Alojz Knaus, ki je oil tukaj na obisku. Vse potrebno za potovanje je uredila pot. pis. M. Antloga na 6516 St. Clair Ave. — Srečno pot!
-------o-
Trgovina med Kitajsko in Sovjetijo padla na eno tretjino
MOSKVA, ZSSR. — Jz odprtega pisma, ki ga je objavil Centralni komitet Komunistične partije Sovjetske zveze o sporu s Kitajsko Komunistično partijo, je razvidno, da je ta kriva zmanjšanja medsebojne trgovine v zadnjih letih. Od leta 1960 je medsebojna trgovina padla za 67 cdstotkov ali za nekako dve tretjini na $680 milijonov vrednosti.
Hlad na daljnem jugu
CHRISTCHURCH, N. Z. — Po podatkih ameriške antarktične odprave je kazal toplomer preteklo nedeljo na južnem polu 109.8 pod ničlo, kar predstavlja za ta najjužnejši predel na zemlji nov rekord.
Atomska tovorna ladja Savannah bo znova obratovala
GALVESTON, Tex. — Prva stiti z atomska tovorna ladja Savannah je imela smolo že v začetku. Najprvo niso vsi stroji na je, da se bo ladji delovali tako, kot zahtevajo varnostni predpisi.
je to delal le zato, da sovjetsko poslaništvo ni izdalo njegovi ženi in njegovima dvema otrokoma viz za v Sovjetsko zvezo. Martellijeva žena je rodom Rusinja in je hotela moža zapu-otrokoma vred.
Maršal G. Žukov se vrne v javnost
LONDON, Vel. Brit. — Maršal Žukov, ruski junak druge
svetovne vojne, ki je bil leta Štrajk je trajal cele mesece, 1957 tekom obiska v Jugoslaviji
------ -....- ------„—v-  ------------- -..v. -	-------- j----Ko so
stranko je pa v tem, da je takih nega škandala z obrambnim mi- stroje spravili v red, je pa za-vodilnih konservativcev zelo nistom Promumom in radi špi- čelo štrajkati ladijsko osobje. malo, odkar sta se iz aktivne jonskih afer kmalu poleglo. To Štrajk je trajal cele mesece
politike umaknila Churchill in se je tudi zgodilo. Zato so se pogajanja niso bila lahka, kaj- in Albaniji odstavljen kot voj-Lord Salisbury. Vodilni konser- tudi Macmillanovi nasprotniki | ti osobje je zahtevalo izredno ni minister in upokojen, bo vativci se trenutno ne pečajo sprijaznili z mislijo, da bo tre-j visoke plače. Federalno tajni- menda v bližnji bodočnosti sto-toliko z vprašanjem, kdo naj bo ba počakati za oktobrsko letno štvo za trgovino je sedaj dalo pil znova v ospredje javnega Macmillanov naslednik, kolikor konferenco konservativne stran- ladjo v najem zasebni pomorski življenja. Tukajšnji poznavalci z načinom, kako naj pride do ke. šele tam bodo lahko govo- Uniji« ki je dosegla sporazum razmer v Sovjetski zvezi trdi-spremembe v vodstvu stranlke. rili' o Macmillanovem nasled- tudi z osobjem.	jo, da ga Hruščev potrebuje za
, Parlament bo zasedal še do stvu, ako jim Macmillan ne bi I Ladja bo kmalu začela pre- pomiritev visokih vojaških kro-— ičiajna žlica sladkorja ima konca avgusta, zato mislijo ne- prekrižal računov, kot jih je že važati navadno trgovsko blago, gov, ki da niso posebno zado-
okoli 18 kalorij.
i kateri, naj bi se Macmillan u- večkrat.
j'kje, pa linija še ni povedala, 'voljni z njegovo politiko.
Zadnje vesti
BEJRUT, Lib. — Po sem do-šlšh vesteh je prišlo v glavnem metsu Sirije Damasku do nemirov. Slišati je streljanje strojnic in topov ter drdranje tankov po mestnih ulicah. Kdo je upor začel in s kakim namenom, danes zjutraj še ni bilo znano. VIENTIANE, Laos. — Predsednik laoške koalicijske vlade princ Suvana Fuma je objavil, da ao komunistični vojaški oddelki Patet Lao s podporo vojaških oddelkov iz Se\r. Vietnama začeli danes splošen napad na postojanke nevtralističnih oddelkov gen. Konga Le, i\i jih podpirajo “vladne čete” gen. Nosavana.
WASHINGTON, D.C. —Predsednik Kennedy je dejal včeraj časnikarjem, da je za 28. avgust napovedani pohod podpornikov uzakonitve civilnih pravic v glavno mesto dežele “v veliki tradiciji” naše dežele. Izrazil je prepričanje, da to potekel v miru, kajti le v tem slučaju je računati na njegov uspeh. Vsako nasilje bo rodilo le odpor.
Ameriška Domovina
p	/ver
3UC53
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 136 Thurs., July 18, 1963
nje evropskih letalskih družb od strani ameriških in kanadskih letalskih potnikov.
Zdi se nam, da je čas, da vladi Združenih držav in Kanade napravita temu konec, pa naj bo to s spremembo pravil in sklepov l.A.T.A. ali pa tudi brez teh. Čemu naj bi Amerikanec ali Kanadčan plačeval za pot v Evropo in nazaj po $650, če so ga ameriška in kanadska letala voljna peljati preko Atlantika za skoraj polovico nižjo ceno!
Pismo
Vrhenškega
Tineta
Gospodarske težave Združenih narodov
Generalni tajnik ZN Tant je pred gospodarskim in socijalnim svetom ZN v Ženevi nalil prisotnim delegatom čistega vina. Povedal jm je, da bodo imeli ZN koncem leta okoli $300,000,000 dolgov, zato pa prazne blagajne. Napovedal je tudi posledice takega finančnega stanja.
Združeni narodi bodo do konca leta likvidirali svoje vojaške obveze do Konga. Kar je tam še čet ZN, bodo morale iti vsaka v svojo domovino, ker ni nikogar, ki bi jim poravnal stroške. Ali bo do takrat sedanja kongoška vlada že dosti močna, da varuje red in mir v deželi, v to verujejo samo optimisti. Lahko pričakujemo, da bo prihodnje leto izbruhnila v Kongu nova kriza, ki je kongoška vlada brez tuje vojaške pomoči ne bo mogla obvladati. Vse to je povedal Tant, pa je vkljub temu vztrajal pri napovedi, da bo razpustil čete ZN v Kongu.
Tant bo počasi likvidiral tudi vojaške postojanke ZN ob meji med Izraelom in njegovimi sosedi. Tam sicer vlada že dolgo mir in čete ZN niso ravno neobhodno potrebne. Toda arabski svet je ostal, kar je bil. Tam zmeraj nekaj vre in vsak tudi majhen spopad med Izraelom in njegovimi sosedi lahko sproži nove obmejne boje. Tant ve tudi to, pa bo vendarle vojaške postojanke ZN opustil.
Tant je tudi povedal, da se bodo Združeni narodi morali odpovedati svoji tradicijonalni nalogi, da vzdržujejo s četami mir na nemirnih točkah. Omejiti bodo morali svoje posredovanje samo na take slučaje, kjer bosta oba nasprotna tabora pripravljena, da nosita vse stroške posredo-Aranja ZN. ZN so tak poskus napravili v Jemenu. Prevzeli so tam nalogo, da varujejo premirje med četami sedanje revolucijonarne vlade in pristaši bivšega kralja. Stroške za to akcijo bodo pa nosile prizadete države, v glavnem Jemen, Egipt in Savdska Arabska. Na zunaj se zdi, da vlada v Jemenu res mir na domači fronti, toda vsi poznavalci trdijo, da je mir samo prividen in da se boji lahko obno vijo vsak trenutek. Delegacija ZN je številčno premajhna, ima premalo pravih prevoznih sredstev in izvežbanega csobja, da bi mogla res sigurno varovati mir, ki zavisi bolj od dobre volje obeh nasprotnih taborov kot od moči delegacije ZN. Zaenkrat se morejo tolažiti ZN samo s tem, da je vse to “boljše kot nič”.
Tant je napovedal varčevanje v ZN tudi pri drugih proračunskih postavkah. Tako bodo počasi shirale vse kulturne in socijalne akcije raznih odborov in komisij ZN, ZN bodo pa postali uradniška organizacija brez pravega delokroga.
Žalostno je pri tem, dh se članice ZN nočejo zavedati resnosti položaja. Kar 85 med 111 članicami želi, da zmanjša svoje denarne prispevke k izdatkom ZN. Komaj dobrih 20f)'( se zaveda, da je treba za ZN nekaj žrtvovati tudi v denarju in ne samo v besedah. Združeni narodi bodo torej stali ob začetku jesenskega zasedanja pred še večjo krizo kot so stali začetkom leta. Tudi taka bodočnost ne plaši tistih 85 članic ZN. So trdno prepričane, da bo naša dežela vskočila, ker ne bo mogla dopustiti, da poleg komunistov še proračun ubija to važno mednarodno ustanovo.
Čas je, da se napravi red
Ta teden je v Ottawi posvetovanje zastopnikov vlad kakih 20 članov Mednarodne letalske prevozne zveze (LA. T.A.), da izdelajo predloge za spremembo pravil omenjene organizacije. Sprememba je potrebna, kot je dokazal spor v preteklem maju v vprašanju cen za polete preko Atlantika.
Tedaj je prišlo do ostrega spora med državnimi letalskimi družbami svobodne Evrope ter med ameriškima prekomorskima letalskima družbama in Trans-Canada Airlines. Po sklepu omenjene Mednarodne letalske zveze bi morale vse letalske družbe, ki vzdržujejo promet preko Atlantika, ukiniti s 1. majem 10-odstotni popust za povratno vožnjo. Ameriški letalski družbi sta bili proti temu in sta ostali na zahtevo vlade pri starih cenah, isto je storila tudi kanadska letalska družba.
Vse tri so spoznale, da v smislu pravil l.A.T.A. nimajo nobene druge možnosti kot sklep izvesti, posebno, ko je nastopila nevarnost ostrega spora z angleško in francosko vlado.
Pravila LAT A. določajo soglasnost sklepov; vsaka, tudi najmanjša letalska družba lahko prepreči sprejem nujnega predloga. Večina državnih letalskih družb, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov preko Atlantika, dela z izgubo, med tem ko obe ameriški in kanadska letalska družba zaradi velikega obrata še vedno dosegajo dobičke. Ev
WaUkegain, 111. — Za pisanje kar nekam len postajam. No, kakih izredno važnih novic res ni vsak dan. Taki navadni do- tajnik
pri tem. Član je mislil dobro, češ društvo imamo, tu ima blagajno, dajmo “bajgali” Poma-^^^ y čem in
gajmo, hodimo res pravi bratje ka:
Tudi večina se je že zanimala za to in so mu izražali podporo. Do tu vse prav in lepo in vsem se je zdelo, tako je
nikjer dobri. Polagoma v ne-j kem zmernem mirnem razpoloženju se pa vse počasi izravna. 1 Počasi se drug drugega priva-1 dijo in gre. Hitrico vsiljevati jej pa nekaj, kakor kak prisiljeni zakon, v katerem ni nikoli mirul in prave sloge. Da bo moralo | priti do enakosti in enakomernega vpoštevanja med belimi in zamorci, o tem ni vprašanja. Le prehitro ne sme priti, to je nevarno. Čemu siliti pri tem V “nekak prisiljen zakon”, ko še drug drugega dobro ne pozna-in se še nismo priučili ne v kakih slu-
mo
Slovar slovenskega jezika
V Ljubljani bo izšel veliki slovar slovenskega jezika — prvi,
godki, kakor redne mesečne seje društev, ali kaj takega — ti dogodki so pa taki, kakršni so navadno vsak mesec. Plačaj asesment pa tiho in priden bodi 'in ne vsajaj se glede tega ali onega, pa bo vse O.K. Pred desetletji je bilo drugače. Takrat smo imeli člani bratskih društev več besede (no, to še imamo), mislim, debatirali smo o tem in - onem in o vsakem “ni-klu” za razne podpore, ali kar je že bilo. Pravdali smo se na sejah po “kranjsko” (ali po slovensko) bi rekel. Zadnja tri ali štiri desetletja se je to spremenilo. Državni zakoni te ali one države so te oblasti polagoma vzeli v svoje roke in društvom in organizacijam je kar lepo povedano, kako se morajo obnašati, to kar se tiče zavaroval-n'm na življenja, itd. Nekako na isti podlagi, na kateri morajo -voditi svoja poslovanja zavaro-valninske privatne družbe, nekako več ali manj velja tudi za bratske organizacije. Kar povedano jim je: Takole morate voditi svoje posle, kar se tiče finančne zavarovalninske odgovornosti, takole pa takole, pa bo vse prav ... Vse to seveda je prišlo, ker nekatere organizacije (ne slovenske, ampak raznih drugih narodnosti in značaja), so včasih poslovale gospodarsko zelo neprevidno. -Sprejemale so vplačila za asesmetne za zavarovalnino, a ko- je bilo treba plačevati podpore, so se mnoge obnašale tako, kar ni v skladu s poštenostjo in pa obljubami, ki so jih dajali onim, ki so jih včlanjali v svoja društva in organizacije. To je povzročilo, da so se državne oblasti začele zanimati, da je treba p r e d p i s ati zavarovalninskim družbam in organizacijam tega ali onega značaja gotove določbe in postave. V splošno je do bro to. Zavarovalninski skladi za smrtnine in bolniške podpore so torej pod kontrolo. Ako se pa hoče kaka taka organizacija zanimati za kaj drugega, tedaj mora imeti za take namene posebne sklade, v katere je treba posebej prispevati. Za kaj takega pa navadno članstvo ni preveč navdušeno. Zato za take cilje in namene ni več toliko navdušenja, tudi ne za razne druge bratske namene. Zato je epaziti, da pri podpornih organizacijah ni več tako- močnega brastva kakor nekoč. Ne mislim glede tega kar določajo pravila za bolniške in druge podpore. Ampak za druge razne narodne namene. Zakaj ne? Posebnih Skladov za to ni. Brez teh pa ni nič, kakor ni dobre juhe, če ni zraven kaj mesa in dobrih kosti.
Pred par leti, ko so bile določbe glede zavarovalnin za bolniške in smrtninske slučaje že uveljavljene p0 raznih državah, se spominjam slučaja na neki seji. Neki rojak, navdušen za vse narodne potrebe, je stav-Ijal
,	, ki bo naše besede razla-
je! Gorečnost mu je kar sijala	bomo . monJh .bltl drug gal v našem jeziku. Že letos
iz navdušenih oči. Tudi večina dru2em^	■,1^1 m a. °'|naj bi izšel poskusni snopič,
navzočih članov se je že zani-	5??	^ 1965 prva knjiga, zaključilo
pa naj bi se delo 1. 1970. Uredniki so: slavista Anton Bajec, avtor Besedotvorja in
treba reševati narodne potrebev.vT1'lwo'1'1'.danes največja avtorieta v j	VLADE se mnoze iz dneva v! . ,	.	.....
m zadeve. Zdai pa se je oglasu	,	, raziskovanju in urejanju knji-
;LsJL™.,dan. Predsednik Kennedy sku-|,____ rJ,.™
ša s svojimi predlogi priti
novih določb in pooblastil
mo znali drug drugemu priza-' naša ti -in drug drugega ljubiti? i Resna zadeva, ki zahteva več razsodnosti.
I * JAVNE ODGOVORNOSTI VLADE s-e množe iz dneva v|
s sledečim vprašanjem:
“Bratje! Ideja, o kateri se govori, je dobra in plemenita. Ampak vsi ti predlogi za razne podpore za- to in ono so pomanjkljivi v tem, da ne določajo, kje naj se vzame denar za nakazila teh podpor. Iz društvene blagajne za smrtninski in bolniški sklad ne moremo in ne smemo vzeti niti centa za te namene. Vse te prispevke moram poslati naprej na- glavni urad organizacije. In ker mnogi zaostajajo s plačili mesečnih ase-s-mentov, sem včasih še kratek m moram marsikdaj kak dolar sam dodati, da je zavarovalnina za vse krita. Iz tega sklada ne smemo dati niti centa in amen. Tako -so državne določbe. Lahko pa, če želite, da se napravi v ta namen kaka zbirka, tedaj naj se kdo izmed vas javi, eden ali dva ali več in pojdite okrog članov in drugih in zbirajte in kar se bo nabralo darov, tisto in -toliko se bo pa lahko dalo v ta namen. Iz teh društvenih skladov za smrtnine in bolniške podpore pa ne moremo in ne smemo dati niti centa.”
Ko je društveni tajnik to pojasnil, se je tisti “navdušeni” član oglasil:
“Ja, hudirja, od kdaj pa je to? Saj denar, ki ga plačujemo za vse razne zavarovalnine, kot operacije, bolezni in za smrt-ninski sklad, je naš. Zakaj smo pa vedno preje lahko kaj darovali iz blagajne?”
Tajnik mu je pojasnil, kako je bilo preje, ko ni bilo takih državnih zakonov in kontrole. Zdaj pa je tako. Zdaj pa, če se hoče za take darove kaj dati, je treba posebne Zbirke.”
Potem je vse utihnilo, tudi član, ki je preje tako navdušeno predlagal razne podpore za to in ono. Tudi drugi člani s-o vsi ostali mirni in tihi.
Tako je. Vse se spreminja in spremenilo se je tudi to. Seveda mnogi radi govorijo o potrebah za razne podpore in radi priporočajo, naj se nakaže te ali one podpore, seveda le iz kakih skupnih blagajn, dokler se ne tiče to posega v lastni -žep. Kadar pa pride do tega, se pa tudi navdušenost za razne podpore ohladi. Kaj se hoče, taki smo ljudje več ali manj vsi.
* DRUGE ZADEVE PRI NAS IN DRUGOD. — Ko smo čitali zadnje tedne o izgredih radi segregacije in integracije med belimi in zamorci po raznih krajih naše Unije, smo seveda vsak izmed nas imeli svoje pomisleke in mnenja o tem. Pri nas v naši okolici je precej zamorcev. Niso vai o njih enakega mnenja. Vendar na splošno pa z njimi še kar dobro
^jževnega jezika, France Tom-jšič, jezikoslovec in leksiko-
vlado, s katerimi bi vlada mo>raf’ in Pesnik Mile K1^bič' gle reševati težave in potrebe !Tak° bo besedni zaklad sl°-novih časov. Pri tem seveda ga ovirajo na obeh straneh. Re-
publikanci: na desni, na levi s starimi idejami in koncepti prežeti demokrati, ki v novotarije mlajših rodov ne verujejo.
Starini so pač dvomljivi in mnogi menijo, mladi bodo nam vse zafučkali. In v tem in takem tempu gre vse naprej, zadeve pa ostajajo nerešene. Tako gre iz dneva v dan in mesec za mesecem poteka. Mnogi se jezijo na Kennedyja, da s svojim cincanjem nikamor ne pride, drugi se jezijo tu in tam na kongres in -senat, kjer da namesto, da bi hitro reševali nujne potrebne zadeve, iste nalašč zavlačujejo, da z zadržavanjem in zavlačevanjem mečejo polena pod noge predsedniku. Eni pravijo, Kennedyja ne bomo volili več, saj ne zna odločno nastopati in kaj pa je dosegel? Pod njim se je začela rasna nestrpnost in zamorcem je zrastel radi njegovih obljub greben. In tako dalje in tako dalje. Kritikov je dosti na vseh koncih in krajih. Res dobrih nasvetov, kateri bi bili vsem dobrodošli in sprejemljivi, pa nikjer ni. V nekih takih časih smo-. Kaj bo nam vse to prineslo, ve le Bog.
Naj bo za danes dovolj, pa drugič o čem drugem.
Vsem čitateljem lista A.D. iskren slovenski pozdrav!
Vrhenšk Tine -------O-------
Piknik Sloveaiske šola
v Sollinwoodu
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 21. julija, popoldne vas zopet vabimo na farmo sv. Jožefa na White Rd. To popoldne bo tam namreč piknik Sloven ske šole pri Mariji Vne-bovzeti na Holmes Ave. Preskrbljeno bo za dobro vožnjo, otroci pa se bodo v tekmah pomerili, kdo je hitrejši.
Nekdo se bo domov peljal kolesom, nekdo pa kar tam počival na lepem ležalnem stolu!
Vsi vabljeni, vsi dobrodošli!
Matere
la giefmo sij mrku z nezavarovanimi mmll
CLEVELAND, O. — Narodno društvo za preprečevanje slepote je razposlalo časopisom, radijskim postajam in drugim u-stanovam za obveščevanje javnosti posebno okrožnico, v kateri opozarja na nevarnost ne-izhajamo. posrednega opazovanja sončne-Toleriramo jih, kolikor se naj- ga mrka prihodnjo soboto z več da in med njimi je mnogo zavarovanimi ali nezavarovani-
takih, ki to razumejo in vpošte- mi očmi. Okrožnica trdi, da | darov in čestitk, da ne moreva vajo. Kakih svetnikov pa ni do- sončna očala, posebna zaščitna na vse odgovoriti osebno. Naj sti nikjer ne med belimi ne očala, ki jih uporabljajo varil- nama bo dovoljeno, da se vsem temnimi. Vse to je treba vpo- ci pri delu, okajeno steklo in tem potom prav iskreno zahva-števati. pa gre. Moje
venskega književnega jezika zbran, urejen, razložen. Po lanskem pravopisnem (in deloma pravorečnem) slovarju bo torej za prvo točko obširnega programa Inštituta za slovenski jezik (povojne ustanove Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, v glavnem zamisel pok. prof. Ramovša) uresničena tudi druga. S slovarskega, področja bodo čakali izvedbe poslej: zgodovinski in etnolečki slovar ter zgodovinska slovarja osebnih in krajevnih imen.
Napovedano velikanško delo bo eden največjih uspehov v 400-letni zgodovini zbiranja slovenskega besedišča. To zbiranje je začel protestantski prevajalec Biblije Jurij Dalmatin. Celoten prevod sv. pisma je bil končan 1. 1578 in že tega leta je v Ljubljani izšel 1. del, v katerega “Registru” je Dalmatin zbral “nekatere kranjske besede za Hrvatov in drugih Slovencev volo v nih jezik stolmačene”. — V posebni knjigi pa so nabrane slovenske besede prvič izšle v štiri jezičnem slovarju Nemca Megiserja (Gradec 1592). Poslej so predvsem redovniki močno pomnoževali nabrano gradivo, a je ostalo v rokopisih in bilo deloma izkoriščeno šele mnogo kasneje. Podjetni bosonogi avguštinec Pohlin je 1. 1781. izdal prvi slovar, ki je tolmačil slovenščino (z
mo lahko takole: Vzamemo dva večja kosa z belim papirjem prelepljene lepenke. Skozi enega napravimo okroglo luknjo v debelini mezinca. Nato obrnemo hrbet soncu in obrnemo lepenko' z luknjo proti soncu na tak način, da sije sonce skozi njo na drugi kos bele lepenke. Tam bomo dobili sliko sončne luči in na njej lahko opazovali mrk brez vsake škode za naše oči.
Sončni mrk bomo verjetno lahko opazovali tudi na televiziji!
Bodimo previdni in pazljivi, ne skušajmo sami gledati sončnega mrka in pazimo, da tega ne bodo storili naši otroci. Oči je lahko pokvariti, popraviti pa se jih ne da nikdar več!
Zahvala zlatoporošeneev
CLEVELAND, O. — Podpisana Joseph in Antonija Vrh s 17829 Dillewood Rd. sva nedavno praznovala zlato poroko. Ob tej priložnosti sva dobila od sorodnikov in prijateljev toliko
nemščino in latinščino), kjer so torej slovenske besede po abecedi urejene, stale na prvem mestu. Narodno-prerodna težnja je videla v jeziku podlago za vse delo, v slovarju pa podlago za jezik — tako izrecno naglaša program Kumerdej e ve privatne jezikovne akademije: podobno važnost je slovarju pripisoval Zois in vanj vpregel Vodnika.
Pohlinovo “Tu malu besedišč” je ostalo ogrodje sloven-sko-nemškim i n nemško-slo-venskim slovarjem te dobe (Korošca Gutsmanna) in naslednjih desetletij (Murko, Janežič). Tudi prvi poskus, urediti slovensko besedno gradivo v skladu s tistodobno slavistično znanostjo (Jarnik, 1832), je še veliko dolžan Pohlinu.
Večino dotedaj zbranega tiskanega in rokopisnega gradiva je znanstveno prerešetal v pet in polletnem trdem delu Matej Cigale in ga pomnoženega izdal v obsežnem Nemško slovenskem slovarju 1. I860 (imenovan tudi Wolfov slovar, ker je eno leto pred njega izidom umrli škof Wolf zapustil fond za veliko izdajo nemško-slovenskega in sloven-sko-nemškega dela). To delo je postalo zanesljiv temelj za slovenskonemški “W o 1 fov” slovar, ki je čez dobrih 30 let j pomnožen z novimi zbirkami in z na novo prevejanim bese- ■ dilom, izšel pod vodstvom Maksa Pleteršnika. Ta si je : pridobil še posebno zaslugo s tem, da je vsaki besedi zabeležil naglas, njega trajanje m | intonacijo, pri e in o tudi vokalno kvaliteto. Ob “Pleterš-niku” so poslej izhajali pravo- ; piši (Levec, Breznik, Breznik' | Ramovš), pravopisni slovarji (Breznik-Ramovš, Inštitut ^ slovenski jezik) in slovarji, ' katerih slovenščina razlag® besede tujega jezika ali obratno: Za Musicevim, Grobming' Lesica-Moletovim, Vilharje'; vim, Veskičevim smo dobili P0 j 2. svetovni vojni izborni Jl!'j vančičev srbohrvatsko-slovefl'! ski in slovensko-srbohrvatsk* l slovar; za goriškima izdaj®' ma. Hostnikovega rusko-slov' in slov.-ruskega imamo zdaj ‘H Pretnarja Rusko-slovenski sF' var; Zavadilovina češko-slov'j in slov.-češkemu je dodal 1929 F. Bradač svoj češkc' slovenski slovar; klasična je' zika sta tolmačila Wiesthar'| jev in Doklerjev (latinšči®0! pozneje še Bradačev) slov®1'!;
zasnov®® slovar i*' sv®' i'
obširni, znanstveno francosko-slovenski Šturma je ostal med 2 tovno vojno pri prvih snop čih, priročna slovarja sta n®®1 dala Pretnar in Kotnik, le'b' tudi angleško-slovenskega; H angleško-slovenskega Škerlj6, va. Italijansko-slovenski slovil1 je sestavil dr. Bajc. Staro t®®' dicijo nemško-slovenskih varjev so nadaljevali Brad®0'1 Pregelj, Glonar in Tomši® za španščino sta v emigr®0 prišla nu svet oba dela
i1
sl®'
ii'
r Pa gre- Moje mnenje o razviti filmi ne ščitijo oči pred hva za izkazano ljubezen in na-pie og za predlogom, da j vsem tem je, da je pri vsem močno sončno svetlobo v za- ] klon j en ost.
A	,v-	----, -- |naj.se Pomaga tu in tam z da- tem nastala neka napetost na'dostni meri, da ne bi te mogle' Vse bova ohranila v srmmimi
ropske Ltalske družbe SO zato za zvišanje cene poIetov|rcm 12 društvene blagajne. Go-mbeh straneh. Vse to zato, ker utrpeti	'
preko Atlantika, ameriški in kanadska za znižanje. Tokrat vor^ Je zelo goreče in navduše- se ne .skuša rešiti teh prohle-' so zmagale evropske letalske diužbe v škodo potnikov, med no’ da SO' njegove besede kar o- mvo polagoma stopnjema v
katerirni je štiri petine Američanov in Kanadčanov. G!e-'8revale in osvajale srca navzo- kem mirnem razumevajočem projektorja, ki ga na preprost Prisrčna hvala’ dano od te strani je to neke vrste neprostovoljno podpira- cih članov na seji. Nič slabega duhu. Hitrica in naglica nista način	g a * eProst • hVala-
kolj-Hladnik). Končno omeniti Glonarjev Slovar venskega jezika in zadnje 1‘ ! izdaje Slovenskega pravop’9*'
Napovedani slovar knjb;e'J nega jezika bo nedvomno ž': dolgo dobo tista skrbno z® žena zakladnica, iz katere M do zajemali vsi. Kakšno botffl stvo bo v njej, je razvidet’
podatka, da okoli 5000
bo strani
slovar obsefj
120.P®
škode.	in se skušala ob
. Čisto varen način opazovanja kazati za toliko ne- mrka je le posreden s pomočjo dobrote.
priložnosti
pozornost
iz-
in
v preprosti obliki izdela-
Joseph in Antonija Vrh
gesli. Za primerjavo vzetfi . dejstvo, daje vsebovalo P°l novo Besedišče 10.645 bes® Cigaletov slovar 2012 str®11* 103.000 nemškimi gesli, fi strani s l1®'
teršnik
pa 1807 siraiu 0 ' j, 000 gesli in 150.000 pome®
— V New Mexico živi še °k 50,000 Indijancev.
James Oliver Curwoodt
OGENJ DIVJA
“David, usoda pleše čudno smešno. Moja Carmina se je sklonila nad vas, ker vas sovraži; in Marie-Anna je pokleknila poleg vas, ker vas ljubi. Da, res je tako. Borili sta se za vas in ljubezen je zmagala, ker je močnejša kakor sovraštvo. Sicer pa, ko ste ležali tam brez pomoči, se je zdelo Carmini, da ste drugačni, kakor ste bili, ko ste ji obešali brata. Zato sta vas zavlekli k drevesu, da bi razmislili, kaj bi z vami. Kajti jaz sem bil daleč na splavu. Ženska glava je čudna, gospod David, in kdo ve, zakaj 'sta storili tisto, kar sta storili. Marie-Anna je vedela, da Carmine niste mogli videti ali spoznati. Zato je ona nastopila kot storilka in moja žena Carmina je šla s kanujem in se meni pridružila. Obe sta bili zmešani in, ko sem prišel jaz, sta že bili predaleč zašli. Ni se dalo več pomagati. Zato smo sklenili igro doigrati. Ko sem videl, kaj se dogaja, da namreč ljubite Marie-Anno tako, da bi se tepli za njeno čast, četudi je moja žena, sem začutil, da se vse dobro steče. Ali prenagliti se nisem smel. Zato ste imeli zagrade na oknih in . ..”
Pierre je zmignil z ramami. Na licu mu je bilo čitati bol in v glasu je bila ginjenost, ko je povzel besedo:
“Ko bi naš ubogi Roger ne bil šel v boi'bo proti požaru tja h grobu staršev, bi vam bil povedal samo del vsega, ker vem, da bi vaša ljubezen do Marie-Anne itak zmagala. Nič vam nisem povedal na reki, icer sem hotel, da bi na lastne oči videli naš raj. Vedel sem, da ga ne bi razdirali, če bi ga postali deležni. Tako nisem mogel reči, da je Carmina moja žena, kajti to bi nas bilo izdalo. In razen tega me je zanimal boj proti ljubezni, ki ste jo smatrali za nečastno. Videl sem v njej dokaz, da bi mi mogel biti pravi brat človek, ki zna razumno izbirati med ljubeznijo in namišljeno dolžnostjo. Zato sem vas rad imel, tudi ko ste me kakor nič položili na pesek. Sedaj vas ima tudi Carmina rada, ker ste me rešili iz ognja. Ali vi He poslušate! . . .”
David je gledal in Pierre se mu je ko je videl izraz lica.	j
“Nepapinas!” je močno zaklical. “Nepapinas!”
Nepapinas je takoj vstopil. Pierre je stegnil proti Davidu svoje obvezane roke in David se jih je dotaknil. Brez besed sta se ločila, ali oči so povedale, da sta si moža prijatelja kakor brata.
Nepapinas je odpeljal Pier-ra iz sobe, David pa je na blazinah prisluhnil bitju svojega srca. Zdelo se mu je, da mu v prsih bijeta dve srci namesto enega.
Neskončno dolgo se mu je zdelo, preden je prišla Marie--^mia na njegov klic. Za trenutek je obstala in ni vedela, kaj bi. Hotela je steči njemu v naročje, p,a zopet zbežati kakor ptica, šele ko jo je Poklical po imenu, je zletela k njemu in pokleknila k popelji. Z bolečo roko jo je Pobožal po glavi, ko je pritisnila svoje lice k njegovi rami. Ko je bil izrekel njeno ime, sploh ni skušal kaj več govo-^ti. Saj srca so se že sporazumela.
Po kratkem molku ga je °na pogledala v oči in vprašala ;
“Je prav tako, David?”
Nič ni odgovoril. Dal ji je
samo poljub za potrdilo.
“In me vzameš s seboj?” je zašepetala.
“Da, in ko te pokažem našemu staremu, višjemu intendantu McVanu, in mu povem, da si moja žena, ne bo mogel utajiti dane obljube. Rekel je namreč, da morem zahtevati, kar hočem, kadar bom uredil zadevo Roger ja Audemarda. Zahteval bom, da me odveže od službe. Mislim, da bo to septembra. Tako bova mogla biti do prvega snega zopet tukaj. Saj veš ..
Zopet je stegnil roke.
“Saj veš,” je zaklical, “našel sem kraj svojih sanj in rad bi ostal tukaj za vselej. Si zadovoljna s tenk Marie-Anna?”
V veliki sobi tam na koncu veže je čakal Pierre na svojem sedežu. Okna so bila odprta proti gozdu. Nevoljno je godel, da Carmine toliko časa ni nazaj. Potem jo je pa slišal, kako se je po prstih prikradla od Carriganove sobe. Ko je Pierre videl, da se sladko smehlja in ji oči radostno žarijo, je bridko obžaloval, da si ne more zadovoljno pometi rok.
“Ko bi bili to vedeli,” je zašepetal, “ bi bili dali pri ključavnici napraviti večjo luknjo. Bila bi dobro povračilo za vohunjenje skoz okno na kabini. Pa povej mi, Carmina, si videla kaj, si slišala kaj?”
Z mehko roko mu je zadelala usta:
“Ne kriči vendar tako na glas!” ga je opozorila. “Ozvezdja Velikega medveda sicer nisem opazila, to pa vem, da so v Chateau Boulainu štiri srečne osebe. In sedaj, če bi rad vedel, kdo je najsrečnejši . . .”
“Tisti sem jaz, draga moja.” “Ne.”
“Dobro, če hočeš biti ti, pa bodi!”
“Prav, pa potem?” Pierre se je zasmejal: “David Carrigan.”
“Ne, ne! če hočeš reči, “Hočem reči, da sem vedno drugi, razen če mi
jaz
do-
puščaš, da sem prvi,” je popravil Pierre in poljubil ženi roko, ki ga je božala po obrazu.
Potem je sklonil svojo veliko glavo k njej in Carmina je s prsti prebirala mesta, kjer so mu bili lasje osmojeni in koža ožgana. Nič nista govorila. Molče sta gledala skozi temno vežo proti Carri-ganovi sobi.
KONEC
Frank i, ttophy novi direktor “Razstave domov in cvetja”
. s
silili
k vratom nasmehnil, njegovega
Cleveland, O. — Frank M.
Murphy, upravnik Loew kino-,gledališč na Srednjem zahodu, je bil imenovan nedavno za novega u p r a v n e g a direktor j a “Razstave domov in cvetja”, ki jo redno prirejajo v našem mestu vsako spomlad.
Murphy je doma v Massa-chusettsu, pa je dolgo let v Clevelandu. Novo službo je prevzel, da bi mogel ostajati čim več doma pri svojem poslu in družini. Doslej so ga vedno no-]z Nehrujevo pomočjo —, plačava napredovanja v službi zadr- ti račun za svoje politično mi-
V Združenih narodih bo zopet kriza radi Konga
NEW YORK, N.Y. — Ne bo izbruhnila že jutri, toda generalni tajnik ZN Tant jo je začel sistematično pripravljati. Že v Ženevi je napovedal, da bo do konca leta razformiral vse čete ZN v Kongu, ker nima denarja za njihovo vzdrževanje. Da se nikomur vsaj na videz ne zameri, ne bo stavil v tem pogledu nobenega predloga, ampak samo poročal v svojem jesenskem letnem poročilu, kaj namerava napraviti.
Z njegovim poročilom se bo pečal najprvo Varnostni svet in tam bodo trčila drugo do drugo razna stališča. Moskva bo na primer vsa vneta za Tantovo idejo, naša administracija se bo pa uprla, ker ne zaupa kungoški vladi, da bi mogla s svojo policijo in armado vzdrževati red v vseh provincah.
Kaj se bo rodilo iz te debate, ne ve nihče. Afriški idealisti imajo seveda že kompromisni načrt: potrebne čete za ZN naj dajo afriške države, potreben denar pa naša dežela. Naša delegacija se bo težko sprijaznila s to idejo, ker ve, da naše politično javno mnenje niti slišati noče o taikih “kompromisih”.
°-------
Krišna ienon nima sreče
NEW DELHI, Ind. — Krišna Menon je bil dolga leta ožji sodelavec in osebni zaupnik indijskega predsednika vlade Nehruja. Med tem ko je Nehru previdno čuval vtis neopredeljenega vodnika neopredeljene Indije, je bil Krišna Menon oster kritik Zahoda, ki je le redko našel tudi kako ostro besedo na račun komunističnega sveta in njegove napadalne politike.
Ko so rdeči Kitajci napadli lansko jesen Indijo, je moral Krišna Menon, ki je komaj nekaj mesecev preje izšel kot zmagovalec iz volivne borbe —
ževala v najrazličnejših dežele proč od doma.
Razstava domov in cvetja je
delih šljenje. Odstavljen je bil kot obrambni minister in je kmalu nato moral tudi iz vlade. Ostre
izgubila svojega direktorja lani kritike je bil deležen celo sam v oktobru, ko je umrl 88 let Nehru. V zadnjem času je poštar! Ralph P. Stoddard, njen skušal Menon priti znova v o-dolgoletni organizator in vod- »predje. Nehruju se je ponudil nik.	|za zastopnika Indije na zaseda-
Užitek . . . vselej . . . kadar si privoščite Strok’s.
Pokusite kaj napravi za okus piva varjenje nad ognjem!
Napravi Stroh s pivo lahko, mehko . . . osvežujoče, da je kot hladna kopel j v vročem poletnem dnevu. Vzemite čašo Stroh s, ki je v Ameriki edino nad ognjem varjeno pivo.
THE STKOII BREWERY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN
nju ZN, ta je mesto njega postavil za vodnika indijske delegacije svojo sestro Mme. Pandit. Menon bi šel rad kot pose* ben Nehrujev zastopnik v Sov-jetijo in v glavna mesta komunistične Vzhod. Evrope, ta je to nalogo izročil svojemu nečaku R. K. Nehruju.
Federacija ne sprejema “črnih muslimanov” v službo
WASHINGTON, D.C. — Kakih 70,000 črncev je organiziranih v organizaciji “črni muslimani”. So res iz samega sovraštva do bele rase prestopili v islam in imajo v programu, da ustvarijo v naši deželi neodvisno muslimansko republiko, ki bodo pa v njej smeli živeti samo črni muslimani. To je gotovo najbolj fanatična črna organizacija v naši deželi in ne sovraži samo belih, ampak tudi vse črnce, ki so zmernejši v svojih nazorih.
Nekaj članov te organizacije je tudi v federalni službi. Tem je sedaj stopila federalna komisija za civilno službo na prste. Dognala je namreč, da so “črni muslimani” prisegli zvestobo le svoji organizaciji in bi v slučaju, da bi res obstojala “neodvisna muslimanska republika v A-meriki”, šli v boj zanjo in pro-
ti Ameriki. Vse to je komisiji	y na
“	levice zadostovalo, Upokojencem
da je proti njihovi zaposlitvi v federalnih službah; 12 članov te organizacije je že zgubilo federalna službena mesta.
Moški dobijo delo
Delo za moške
20 mizarjev sprejmejo takoj za delo na zgradbi na 27800 Euclid Ave. Kličite delovodje Vili Pogačnik UT 1-0248 ali pa Milana Jager 944-6755 ali 261-2088.	(140)
MALI OGLASI
Sobe in lokal se odda—
5 sob zgoraj in lokal za trgovino, primeren za brivnico, frizerski salon ali kak urad na 1167 E. 74 St. se odda v najem. Za podrobnosti kličite 442-4751.	(139)
V najem
Tri sobe, opremljene, neopremljene ali deloma opremljene, za starejši par ali vdovo na 14927 Aspinwall Ave.
(137)
V najem
Oddamo 5 sob pošteni družini. Najemnina zmerna. V Col-linwoodu blizu šole in Eaton Axle tovarne. Kličite 531-4863.
(140)
najem
oddamo štiri sobe s kopalnico. Oglasite se osebno na 5421 Stanard Ave.
— (136)
V najem
4 sobe oddamo zgoraj, na novo dekorirane, na 1156 E. 63 St. Kličite 881-8999.
— (138)
Posestvo v Sloveniji naprodaj
V Ločah pri Poljčanah blizu šole, cerkve in postaje, se prodaja hiša z 2 spalnicama, hektar zemlje okrog, vinograd 1.500 trt in klet. Cena $2,200. Podrobne informacije: Anton Babic, 149 Landsddvvne Ave., Winnipeg 4, Man., Canada.
________ (138)
Naprodaj
Dve veliki hiši na enem lotu, vsaka ima 2 stanovanja. Na E. 74 St. Kličite LA 4-6197
(137)
V najem
Oddamo 5 sob, dekorirane, blizu Kličite EX 1-8941.
na novo tovaren. (137)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Kd.	IV 1-2237
v s’ <
Vedno najboljša kakovost ... priljubljene cene vsepovsod!'
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE PRI MAY’S

Zopei nova dobava
MOŠKO LAHKIH
OBLEK
ZNANIH ZNAMK

- 'd
MERE:
Redne:
3G do 46
Kratke: 36 do 44
Dolge:
37 do 46
OGLEJTE SI TO IZBIRO
KROJI:	BARVE:
•	Priljubljeni	karirasti (i	Modra
O	Zaželjcni črtasti	•	Olivna
O	Enobarvni	•	Siva
•	Lepi plaids	•	Črna
•	Drupi elegantno tkani • Sivočrna
0 Rjava
BLAGOVI:
•	55'{ Dacron Polyester, 45% Rayon
e Avron hombaževina in Triacetate
•	Rayon in acetat
m
GLADKE HLAČE ALI NA GUBO
MOŽJE:	Izberite izmed teh 842 krasnih in. trpežnih lahkih oblek.
Vsaka ima odlike, ki jih sicer morete najti samo v dražjih oblekah ter so za najmodernejših krojev in barv te sezone. Mnoge od njih so, ki se perejo in takoj oblečejo brez likanja in jih boste s ponosom nosili vse poletje tja do pozne jeseni. In pomislite, kako prijetno hladno in udobno Vam bode za samo $20! Pridite kmalu, da boste lahko izbrali najboljše.
Z ozirom nu nizke cene bomo računali nekaj malegra za popravila.
Hi
KLETNI ODDELEK ZA MOŠKE OBLEKE,
THE MAY COMPANY
DOWNTOWN IN PODRUŽNICE.

S000 prev Koški fiajbsipih
tropskih hlač
izdelani pi poznsnsza iidslcvslcs!
0.99
O par
o Gladki sprednji del * Sprednji del z gubo » Dijaški kroji e Evropski kroji ® Kroji s pasovi
PRIMERJAJ OD 5.99 do 6.99
Vsak od teh parov ima všito zaščitno znamko tega znanega izdelovalca.
Boste spoznali kakovost in vrednost takoj.. . Čudoviti prihranki.
Preglejte veliko izbiro krojev in barv. Šivane iz lahkega poletnega blaga, avtomatične “peri in obleci” in celo take lahke hlače, ki jih lahko ndfctte celo leto. Karkoli ste si zamislili, boste našli v tej grupi: Običajni kroji z gubo, evropski kroji, priljubljeni kroji z gladkim sprednjim ti el o m in mnogo drugih krojev. Mnoge od teh so spodaj že i-.delane in se Mhko takoj nosijo. V modri, čVni, rjavi, svetlorjavi, sivoČrni, s vi, olivni in v mnogih drugih barvah in zaželenih krojih te sezone.
2al, se ne oziramo na postna in telefonska naročila!
KLETNI ODDELEK ZA MOŠKE OBLEKE, THE MAY COMPANY, DOWNTOWN IN PODRUŽNICE
MERE 28 BO 42 Oglejte se tele blagove:
•	55% Dacron in 4,5% Rayon.
Operi in obleci
•	75% Dacron in 25% Nylon
•	Rayon in acetat
•	In mnogo drugih
S	m
HENRIK SIENKIEWICZ:
I
&
I
KRSŽARil
^wwtmtytmwwtmwwmiMwmwwtmwwi
I
g
“Kriste!” je zaklical Gam-roth. “Kateri med njimi pa so najboljši?”
“Kakor se vzame. Najboljši lokostrelec je Anplež, ki prebije s puščico oklep in zadene goloba na sto korakov. Čehi strašno sekajo s sekirami. Dvorezni meč najbolje sučejo Nemci. Švicar razbija rad z železnim čepom čelade, a največji vitezi so tisti, ki prihajajo iz francoske zemlje. Ti se bijejo s konja in peš, pri tem pa izgovarjajo strašno bojevite besede, ki jih sicer ne razumeš, ker je to tak jezik, kakor bi tolkel ob kositrne sklede, vendar pa so pobožen narod. Očitali so nam po Nemcih, da branimo pogane in Saracene pred križem, in obetali, da hočejo to dokazati v viteškem dvoboju. Takšna božja sodba naj bi se tudi pokazala med štirimi njihovimi in štirimi našimi vitezi, udarili pa se bodo na dvoru Vaclava, kralja rimskega in češkega.”
Tedaj se je polastila kmetov in trgovcev še večja radovednost, da so dvigali vratove nad vrči proti Matku iz Boga-njca in ga začeli izpraševati:
“Kateri pa so med našimi? Povejte brž!”
Matko je dvignil vrč k ustom, se napil in odgovoril:
“Ej, ne bojte se zanje! To so Jan iz Vloščove, kaštelan Dobžinjski, Nikolaj iz Vaš-muntova, Jaško iz Zdakova in Jaroš iz Čehova: vsi slavni vitezi in pravi hrusti, če treba na kopje, meče ali sekire — nič novega zanje, človeške uči bodo imele kaj gledati in ušesa kaj slišati — zakaj, kakor sem rekel, če pritisneš Francozu grlo z nogo, ti bo še vedno govoril viteške besede. Tako mi bog pomagaj in sveti križ; kakor znajo oni le govoriti, tako znajo naši pobijati.”
“Slava bo, da bi le bog blagoslovil,” je rekel eden izmed plemičev.
CHICAGO, ILL.
“In sv. Stanislav!” je dodal drugi.
In obrnivši se k Matku, je začel dalje izpraševati.
“No, nadaljujte! Slavili ste Nemce in druge viteze, da so hrabri in da so Litvo lahko zmagovali. Pa z vami, ali jim ni bilo teže? Mar so šli na vas takisto radi? Kako je bog dal? Slavite naše!”
Toda Matko iz Bogdanjca očitno ni bil samohvalen, ker je skromno odgovoril:
“Tisti, ki so komaj prišli iz oddaljenih dežel, so veselo udarili po nas; ko pa so poskusili enkrat ali dvakrat, jih je precej minilo. — Zakaj naš narod je žilav in to žilavost so nam često očitali, rekoč: ,Prezirate smrt, toda pomagate Saracenom, zato boste pogubljeni!* V nas pa je še bolj rasla trma, ker to ni res! Kralj in kraljica sta dala Litvo krstiti in vsakdo tam priznava Kristusa gospoda, dasi ga vsakdo ne razume. Znano je tudi, da je dal celo naš milostni gospod maliku, ko so ga v katedrali v Plocku vrgli na tla, prižgati svečo — in šele duhovniki so mu morali dppovedati, da se to ne spodobi. Kaj šele preprosti ljudje! Marsikdo pravi sam pri sebi: Knez je ukazal, naj bi se dal krstiti, pa sem se dal, ukazal, naj se klanjam Kristusu, pa se klanjam; čemu pa bi starim poganskim malikom
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER — GROCERY STORE Must sacrifice due to illness. Good location. Will sacrifice. VI 2-9334 between 8 a.m. and 9 p.m.
(138)
ROOMING HOUSE WITH TAVERN
Fully equipped, ex. location. Priced for quick sale.
63rd-Ashland, phone 925-9057
(140)
MOBILE HOME FOR SALE
OWNER MUST SELL Air conditioned 1960 Custom make 60 ft. Evanston Coach. 2 bedrm. Cor. lot. Many other extras. 400 W. Touhy, Des Plaines. Lot 183. 824-3203.	(137)
RESORT PROPERTY
COUNTRY ESTATE 270 ACRES
New 6 rm. brick ranch home, every city convenience, overlooking approx 2,000 ft. lake frtg. Gas ht.; crab orchard firepl.; -paneled family rm.; full bsmt.; ceramic tile kitchen, bath, many more de luxe features; 2 car gar.; boathse.; 3 rm guest house., 6 rm. tenant house with complete set farm bldgs, (not on lake). Must be seen to appre-c:ate. Less than 4 hours drive fm. Chicago. $20,000 down. Owner. Mrs. J. Lundquist, R.R. No. 1, Oxford, Wise. — Ph. 608-296-2196	(140)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 8 rm. bung., 2 full baths, gas heat. Side drive, 2 car garage. Storms and screens. Awnings. Nr. schls., transportation, and shopping. PR 8-2261	(136)
TINLEY PARK — BY OWNER 3 Bedrm. redwd. ranch. Gas ht., Alum. S & S, Carpeting. 2 car gar. Many extras. Close to trans., schls. & shopping. Low G.I. Loan $15,750. Phone 532-3369.	(136)
RESTAURANT GOOD ESTAB. BUSINESS 1313 W. 103rd St.	BE 3-9898
(139)
REAL ESTATE FOR SALE
PALATINE — BY OWNER 3 bdrm. tri-level. All alum, exterior, storms/screens. Wall-wall crp., 1% baths, pan. rec. rm. Blt.-in oven and range. Gar., % acre lot. $26,500.	FL 8-3487
(138)
EV. PK. — BY OWNER Brk. bung. 3 Ige bdrms. Cor. lot 66x125. 2 car. gar. Full bsmt. Oil ht. 2 baths., crptg. $24,300. 2656 W. 97th Place, phone GA 4-6450.
(138)
DELUXE
2 bdrm. cor. craftsman home. N.W. sec. of Blue Island. Att. gar., too many extras to list. Close to everything. Lndscpd. land. Stms. & Sens, full bsmt. Don’t miss this one. By OWNER, appt. only. FU 5-4741.
(138)
HOMETOWN
3 bdrms. plus fam. rm., gar., side dr., w.w. carptg., strms. & serns. bargain at $15,200.
Owner	735-8055
138)
EVERGREEN PK. — NR. EVERYTHING
2720 W. 87th pi., 6 rms., 3 bdrms., sidr dr., attch. ovsz. gar., ige. attic, gas ht., w.w. carptg., storms, sems, awnings. Immed. poss. By owner. Appt. 422-7060.	(140)
ne privoščil mrvifce skute, čemu bi jim ne vrgel pečene repe ali pa jim odlil pene s piva? če tega ne storim, mi konji počepajo ali dobe krave garje ali pa v njih mleko okrvavi — ali pa bo pri žetvi škoda. In mnogi tako delajo, zaradi teh pa dolže vse. Toda to delajo iz nevednosti in iz strahu pred besi. Tistim besom je bilo poprej dobro. Imeli so svoje gaje, velike dome in konja za jahanje, pa desetino so pobirali. Sedaj so gozdi posekani, jesti ni kaj — po mestih zvonijo, zato se je ta golazen poskrila v najgostejše šume in tuli tam v samoti. Ako pride Litovec v gozd, ga tam v borovju kdo potegne za kožuh in pravi: ,Daj !* Nekateri tudi dado, ali predrznejši kmetje ne dado ničesar ali jih pa še celo love. Nekdo je nasul v volovski mehur praženega fižola, pa je takoj zlezlo vanj trinajst besov. A mož jih je zadrgnil z oskorševim koleščkom in jih nesel v Vilno naprodaj očetom frančiškanom, ki so mu jih drage volje odkupili in s tem uničili sovražnike Kristusovega imena. Sam sem videl ta menur, od katerega je že od daleč udarjal strašanski smrad v človeške nosove — tako je nagnusni smrad kazal njih strah pred posvečeno vodo.”
“Kdo pa je štel, da jih je bilo trinajst?” je previdno vprašal trgovec Gamroth.
“Litovec je štel, ko je videl, kako so lezli. Videti je bilo, da so notri, kar se je iz samega smradu lahko opazilo, in zato ni hotel nihče koleščka odstraniti.”
“čudno je to, čudno!” je zaklical eden izmed plemičev.
“Nagledal sem se tam mnogo velikih čudežev, zakaj______
reči se mora: ljudstvo je do-
VAM JE V MISLIH NOV ČOLN ?
Ako ste našli čeden čoln, ki Vam ugaja, Vam ^odefy rada pomaga pri plačilu s posojilom na čolne naravnost pri nas. Pri ^odcfjj dobite posojilo za vsak pameten in stvaren namen na lahka mesečna odplačila, primerna Vašim finančnim razmeram. Če je posojilo važno za Vas, je važno tudi za nas.
bro, a vse je pri njih posebno. Kodrasti so in malokateri knez si češe lase; jedo pečeno repo in ji dajejo prednost pred. vsako jedjo, ker pravijo, da raste od nje moč. V svojih domovih žive skupno z živino in kačami; v pijači in jedi ne poznajo mere. Poročenih žensk ne cenijo, ali device zelo spoštujejo in jim priznavajo veliko moč: komur devica natare trebuh s suhimi čre-besi, tega takoj mine ,koliko*.”
“Ne bi mi bilo žal dobiti ,koliko*, če bi bila dekleta lepa!” je vzkliknil boter Eyer-tretter.
“O, le vprašajte Zbi.ška!” je odgovoril Matko iz Bogdanjca.
Zbiško se je zasmejal, da se je klop stresla pod njim.
“'Prekrasne so med njimi!” je rekel, “mar Ringala ni bila čudovita?”
“Kakšna Ringala? čarovnica ali kaj? Brž!”
“Kaj? Mar niste ničesar slišali o Ringali?” je vprašal Matko.
“Niti besede.”
“To je vendar sestra kneza Vitolda, žena Henrika, kneza mazovskega.”
“Kaj vendar pravite! Kakšnega kneza Henrika? Mazov-ski knez tega imena je bil elektor plocki, a je umrl.”
“Prav ta je bil. Iz Rima bi mu imela vsak čas priti dis-penza; toda prej mu je dala dispenzo smrt, ker bog očivid-nq ni bil posebno zadovoljen z njegovim vedenjem. Takrat me je bil poslal Jašek iz Gleš-nice h knezu Vitolclu, ko je prispel od kralja v Ritersver-der knez Henrik, elektor plocki. Vitold se je bil takrat že naveličal vojne, prav zato, ker ni mogel dobiti Vilna, naš kralj pa svojih lastnih bratov in njih razuzdanosti. Ker je torej kralj videl pri Vitoldu večjo spretnost in večji razum kakor pri svojih bratih, mu je poslal škofa s pozivom, naj bi
zapustil križarje in naj bi se mu pokoril, zato pa bi mu izročil vlado nad Litvo. Vitold, ki je ljubil izpremembo, je rad poslušal poslanstvo. Bile so tudi gostije in turnirji. Elektor je tudi rad zasedel konja, dasi to drugim škofom ne prija, in je kazal svojo viteško moč pri viteških igrah. Hrusti pa so vsi knezi mazovskega rodu — saj je znano, da celo dekleta njihove krvi lahko lomijo podkve. Zato je knez prvič vrgel s sedla tri viteze, drugič pet — med našimi je prekotalil mene, a pod Zbiškom je konj pri spopadu sedel na zadnji nogi. Nagrade pa je sprejemal vse iz rok prekrasne Ringale, pred katero je poklekoval v popolni opremi. In zaljubila sta se tako drug v drugega, da so ga pri gostijah za rokave vlekli od nje clerici, ki so bili z njim, njo pa je krotil brat Vitold. Naposled je rekel knez: “Sam si dam dispenzo, a potrdi mi jo papež, če ne rimski, pa avignonski, poroka pa se mora izvršiti takoj, sicer zgorim!* Bila je velika žalitev božja, toda Vitold se ni hotel braniti, da ne bi razžalil kraljevskega poslanca — in poroka se je izvršila. Nato so odpotovali v Suraž, potem v Sluck, v veliko žalost tegale Zbiška, ki si je bil po nemškem običaju izbral Ringalo za kraljico svojega srca in ji zaobljubil zvestobo do smrti .. .”
(Dalje prihodnjič.)
-------o-----
TUDI VZROK
Pri učiteljski izkušnji bi imela neka kandidatinja “pasti”. Vodja se pa zanjo potegne, rekoč:
“Gospodje, ali hočemo, da bo samo ta padla? Jaz nisem za to: kajti njene naloge niso ravno posebno slabe in drugič je pa I tako čedne postave, da se bo ! gotovo kmalu omožila!”
FRISIAN PROVISION	
SLOVENSKA MESNICA	STANKO PRISLAN
1147 Addison Rd.	EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:	
=	37c \k	Boiled or	SSd#’ Baked Ham	'Wa
cZŽts m ib.	Corned Beef	IL Brisket	Cit SUs
TQKY KRISTAM PARTING & DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1 4234
Za vsakovrsina Eiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
♦
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
PRI BARVANJU KONJA? — Včasih so cigani barvali konje, ki so jih ukradli, da jih lastnik ne bi prepoznal. Mož na sliki konja ne barva, ampak le hladi z umazano vodo sredi polja sladkornega trsa na Haitiju.
TOLIKŠNE HRUŠKE? — Na prvi pogled bi človek utegnil soditi, da se Abdulah, prestolonaslednik Je-mena, igra z velikanskimi hruškami, dejansko so to napihnjeni balonči raznih barv. Abdulah je prvorojeni sin kralja Husejina in njegove angleške žene princese Muna.