178. Številka.
I Ijaljaii. i Mhoto 7. m«ti HZI.
LIH. lito.
popoldne,
el|e ta praulks.
_ jra« : Prostor I mlm X 54 m/m zi mak oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
0pr*Tni*t¥o „siov. Naroda" in .Narodna Tiskam" nnaflota ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 30«.
velja t
Mualjaat T
celoletno polletno . 3 mesečno
In
ipSiovenaki Narod' v J«fe*lavl|l:
celoletno naprej plačan • K 180-— polletno 90-—
3 mesečno......u   45*—
1 ......15—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na  oošljeio v Drvi: naročnina večino   jdfjr- po nakaznici. Na samo nismem naročila brez oosiatve denarja se ne moremo ozirati.
po poatl i
i
,  K240 —
. .,120— . p 60-— .   m 20 —
VTrodaiitTO „flev. Naroda40 »aaflpva vttoa at 1, b
Dofiae aproloflu lo poapUana ta
Poiamttiia Številka veli« 1 krono« Poštnino platana v gotovim.
5Bs
Ilaša meja ob srednji Dravi.
Dr. Otokar Rvbar citira v »Slov. Narodu« od 5. avgusta uradno izjavo mirovne konference glede večjih korektur pri razgraničevanju naše države v Prekmurju. V tem izreku: »dovoljujejo zavezne in pridružene države, da zamore Svet Društva Narodov, če to zahteva ena prizadetih držav, ponuditi svoje posredovanje, da se prijateljskim potom popravi prvotna Črta. v istih razmerah, na onih mestih, kjer je to kaka mejna komisija smatrala poželjno«. Po členu 29. madžarske mirovne pogodbe ;ma komisija slediti čim bližje v pogodbi dani meji, upoštevajoč kolikor le mogoče upravne meje in krajevne gospodarske interese.
Na podlagi teh dveh določil bi mogla naša razgraničbena komisija, ki ravno te dni pričenja svoje delo, na terenu sprožiti vprašanje mejne korekture ob Dravi. Tu nam ie določena za mejno črto stara administrativna meja med Hrvatsko in Ogrsko. Ta se vijuga ob Dravi sedaj na desni, sedaj na levi breg. tako da leži 12 koščkov hrvatske zemlje na levem in ravno toliko koščkov Ogrske na desnem, hrvatskem bregu. Res, da ostane na ta način s Hrvatsko združena tudi pokraiinah RepaŠ. to je občina Gola z 2100 prebivalci, toda dober kilometer nadalje teče po tem ozemlju tudi železnica iz Barča na Žekinjec in Zakani. In glejte, naša mirovna delegacija je temu kilometru na ljubo priznala na tem mestu mejno korekturo v toliko, da bo cela ta železniška proga nrinadla Madžarski, namesto da bi zahtevala vso to progo in zraven še proeo od Zeki-nieca preko Murskega Mostišča v jMežimurje.
Ta proga ni za Madžarsko nobenega posebno važnega gospodarsko prometnega pomeffa. Tem večie neprecenljive važnosti je ona za našo državo. Baš do Barča ie namreč reka Drava plovna. In ker je Madžarska izgubila svoje žitnice v Vojvodini, izgubi tudi to pristanišče vso svojo prometno važnost, če ostane zvezano z Madžarsko. V okviru naše države pa bi Barč postal naš drugi Sisek,
V bivši Ogrski so bila Vojvodini na razpolago zraven Siska še mnoga druga pota za izvoz žita. na primer Donava. Drava in številne proge. Danes pa ie na podlagi določenih mej naše države Vojvodina navezana edino na Savo. torej na Sisek. S pridohitviio Rarča bi bil Sisek ra*- '
bremenjen od vsega žitnega prometa za Avstrijo, Nemčijo in Čehoslova-ško. Razbremenjeno pa bi tudi bilo naše najšibkejše železniško križišče v Zidanem mostu. Zato oa bi DriŠfa do polne veljave Droga iz Barčj preko Čakovca in Ptuja v Mariboi. Kaj bi pomenila ta železnica v gospodarskem in nacitonalnem oziru za Maribor, ni treba naglašati. Kaj so vendar delali v Parizu eksperti va Zagreba? Ali ne poznajo velikih naših naselbin ob vsej tej progi, da omenjam samo veliko vas Babočo in devet vasi šomotskih Slovencev, ki jih priznava tudi madžarska uradna statistika. Na vsem je videti, da ima Zagreb Podravju vedno hrbet obrnjen.
Pri nas naj se torej vijuga državna meja semintja ob Dravi. Poglejmo, kako so v sličnem slučaju reke Morave bili pozorni Čehoslovaki. Zagotovili so si ne ie slovaški ^evi breg cele Morave do izliva, temveč tudi doberšen pas zemlje ob reki na nižieavstrijskih tleh, tako da jim no kanalizacija te reke lahka interna zadeva, mi pa smo si ob Dravi nakopali vsled lastne lenobe in površnosti nevarnost vednih konfliktov z Madžarsko. Ali je to politično? Ali ie to ekonomsko? Zopet driicn *:1m-čaj. Meja čehoslovaške proti Madžarski ie poteomiW»a prjvsnd tako. da pripadaio železniška križišča čern-slovaški republiki. Na ta način se vleče za celo mejo ena sama dolea strateeična ž^znica. Pri nas na izgleda, da bodo imeli tako orogo Madžari, da jim bo tem lažje vznemirjati Slovenijo in Zagreb. S progo preko Žakania in Mjtrskecra Mostišča bi tudi Zagreb imel eno izvozno, najtrdnejše pTnHirnn^ ^p^^nico v^C
Z vsemi temi sila težkimi argumenti bi. mislim, našim zastopnikom v razgraničbeni komisiii morda le uspelo, spraviti to vnrašanie v nri-iatelisko diskusiio pred forum zveze narodov.
_Df. Jože Rus. Beograd.
Milka H.:
O ženski uzgoji.
(Dekliška nadaljevalna šola.) \
Izmed najnujnejših zahtev časa se mi zdi temeljita preustrojitev in ureditev ženske vzgoje, ki naj bi odgovarjala zdravemu zmislu naravnega poklica žene.
Kakor je krivično obsojati ženo kot človeka za inferiorno bitje napram mo-
žu in omejevati ji svobodo razvoja, tako napačno je zanikati razliko, ki daje posebno smer zvanju tega in onega spola. Živimo v dobi, ki je več ali manj pripravljena, priznati ženo kot enakopravnega človeka. >Enakopravnoet!< — kako dragoceno priznanje kulturne dobe, ki pa ima kakor >svoboda< le tedaj resničen blagoslov, če je njen tolmač resnična kultura. Torej kulture, zdrave vzgoje, resnične izobrazbe je treba!
Našemu ženstvu je odprt vstop na vse šole, tudi na srednje in visoke šo-j le. Kljub temu je neovrgljivo dejstvo, da niti kvantitativno, niti kvalitativno ne dosegajo vobče gojenke na omenjenih zavodih moških gojencev.
Po dovršenih študijah pa tembolj stopa žen^tvo v ozadje, prepuščajoč možu prvenstvo v vsem javnem delovanju, bodisi v poklicih samih, še bolj pa izven njih. Zakaj?! — Uverjena sem, da bo marsikatera ženska >pravašica< ugovarjala, da je le zavist, ki ne priznava ženi. da bi se uveljavila; našteti se da tudi primerov izbornih žen, ki so vredne vrstnice najboljših mož. Prvemu ugovoru bi se dalo odgovoriti, da se resnično sposoben človek slednjič gotovo uveljavi in preko vse zavisti in ovir doseže priznanje, to dokazujejo tudi velike žene vseh časov: Kornelija. Sapho, A spazi ja — do vseh novodobnih prič in glasilk polnovrednega Človečanstva žene, ki jim bo šele zgodovina odkazala primerno mesto; da ne prezremo vseh \rlih žen, ki so se skrite v ožjem krogu častno uveljavile.
In vendar — niti naše sestre v prvih kulturnih državah, ki so mnogo pred nami. kaj «e le me — ne dosegamo pravega moža v polnem razvoju in udejstvovanju svojega bistva.
Vzrokov za to zaostalost ženstva ni toliko iskati v njeni naravi, ki se razlikuje od moške, temveč v tem, da si je v početku mo?ki kot telesno močnejši zasužnjil ženo in je kot take ni smatral za enakovrednega človeka. Kakor so osvobojeni sužnji dokazali dostojanstvo človeka šele v svobodi, tako bo tudi žena šele dosegla pogoje polnega razvoja, ko bodo odpadle zadnje verige, v koje so jo oklenili močnejši gospodarji.
Kako trdno nas še oklepajo okovi, priča najbolj dejstvo, da se vobče žen-stvo vzgaja le za ljubezen in zakon, a še to napačno in pomanjkljivo. Vse življenje, ves družabni red sili ženo kot za edinim, vrednim ciljem, da se zbegana in omotena vjame v to >zlato kletko<. Kako bridko očitanje je >vjetega ptiča tožba« človeku - gospodarju. A naravnost žgoč udarec človeški kulturi v obraz je, da se obstriženo in pohabljeno l»tico, oropano svobode in toliko lepote na svetu, z lažnjivim, banalnim kultom preslepi in omami, da se sama ne zaveda svoje revščine, da se celo ponaša in šopiri v njej, v vado drugim nevednim, nerasodnim vrstnicam.
To je slika, resnična in kričeča, ki s svojo bujnost jo pač zatemni žal še ta-
ko redke slučaje, ko si je ohranila žena svobodo — neglede na zakon — da se je s primemo vzgojo in izobrazbo razvila po v>eh svojih zmožnostih v polnovredno bitje.
Zakaj bi morala ravno ženskemu bitju biti ljubezen, zakon vse? — Ali se je mar mož izneveril v tem oziru svojemu namenu, če je našel izven ljubezni in zakona še toliko lepega torišča svojemu udejstvovanju? — Zakaj ni možu zakon kletka, da bi pohabljen in prikrajšan životaril v njej? Pač žalostno je, da se ne zaveda, ali se noče zavedati človeška družba, kako poniževalna, nemoralna in sramotna je vloga večine žensk.
Prične se vobče s pohaMjenjem in prijenjem ženske v dobi, ko se konča šolska obveznost, to je z izpolnjenim 14. letom. Do tega časa so deklice v približno enaki meri z dečki preskrbljene z vzgojo in poukom ter so tudi v resnici njih vredne vrstnice. Kar se s to dobo počensi, v teh najusodnejših letih nudi deklicam glede vzgoje in izobrazbe, je zelo pomanjkljivo ali naravnost škodljivo, ker ne vpošteva ne zahtev resničnega življenja, ne sil, ki čakajo pripravljene v vzbujajoči se ženi.
Če vpoštevamo dejstvo, da se je na polju vsega šolstva pokazala nujna potreba reforme, velja ta potreba Še v "večji meri glede dekliških šol. Bodisi na višjih osnovnih ali strokovnih šolah, na licejih in gimnazijah, povsod najdemo nekako mehanično šablono v razvrstitvi in kopičenju učnih predmetov, če že ta nakopičena snov ne odgovarja potrebam in individualnosti moške mladine, tem manj so ji more prilagoditi ženska, na katero se pri sestavi učnih načrtov ni mnogo ali nič mislilo, če moška mladina bolje uspeva in vztraja, tiči to tudi v njeni moralni sili, ki jo črpa iz vsakdanjega življenja, v vzgledih svojih večjih tovarišev, v vseh važnih vlogah, ki jih zavzema mož v življenju.
Kje naj zajema mladenka to moralno sik)? — Ali tudi v vsakdanjem življenju, kjer vidi košati ti se plitva, brezdušna bitja in uganjati z njimi nezaslužen kult? Kako demoralizujoče mora vplivati dejstvo, da doseže najvišjo žensko čast le >gospa<, če je še taka gos-ka, ki ne dela drugega, kot dva krade bogu čas in možu denar, ki je naravnost škodljiv parasit človeške družbe. Kdaj si še slišal, da bi bdi oženjen moški bolj >milostljiv< od neoženjenega ? Ali naj mar črpa zdrave hrane in vspod-bude iz ljubezenskih romanov, ki jih vidimo največkrat v dekliških rokah, kjer igra glavno vlogo ljubezen in zakon kot cilj in konec vsega.
Čemu se potem truditi in mučiti s suhoparno učno tvarino, ki ni prav nič zanimiva, in ko se vobče sliši, da >po* .fcmejo ženske V6led napornega učeDja grde in zgodaj starec, torej le čim preje v kletko, to je najbolje? >Dobro je seveda, če se postrani kaj nauči, da ji ne bo treba čakati na moža.«    A glavno,
vsaj na tihem. Če Že ne Javno — mož in — kletka.
Odtod vsa polovična in površna \%* obrazba, vsa phtvost večine žesk.
Med tem, ko se moška mladina t vnemo in samozavestno pripravlja to pogumno posega v življenje, poskusa r» majhno Število našega ženstva jedva prve, omahljive korake, ki pa jih vsekakor najtopleje pozdravljamo kot prvo* gibanje vzbujanja.
Treba je le izkoristiti dobo, ki prihaja, in v zdrami ta tn podkrepiti žensko bitje z zdravo in trdno vagojo ter px4-merno izobraebo, da slednjič vso eenst-vo stopi samozavestno, svobodno na dan, povdarjajoč v polnem razvoju svia-jih sil svoje človeško dostojanstvo iu svoje človeške pravice.
Predvsem je treba, da postane vse* nadaljno šolanje od 14. in najmanj do 16., še bolje do 18. leta za vso mladino obvezno. Seveda je to šolanje prikrojiti načelom: zdrave, naravne vzgoje in potrebam resničnega, praktičnega Mrvljenja.
Dekliške šole v tem zmislu (kakor bi se že imenovale) bi se morale ozirati predvsem na individualno zmotnosti, torej obsegati najrazličnejše pano«« (stroke). V tem okvirju seveda prioV s a map oseb i do veljavo tudi spioatoaf vzgoja in izobrazba, bodisi kot aved-stvo, bodisi kot uspeh.
Tu je tedaj treba določiti specifično ženske zmožnosti. Kljub znanstvenim raziskovanjem, ki hočejo dokazovati, da smo v duž©vnem oatru enaki, da torej absolutno >moskex to abaolutoo >ženskec duše ni, ker jo v vlakom ttJ|u nekaj >moškib< in nekaj »lunella i Sas-mentov, si bi le dovolila trditi, vobče (izjeme gotovo obstojajo^ ženskem bitju vod > ženskih c v več imoških« elementov, ksr Je le fizični ustroj v neločljivi arsei a ničnimi silami. Oa smo fislono o tem vsai smo menda val edini- Posledica nežnejšega, Šibkejšega aalsaa so predvsem tudi nežnejši, SdbkejM afadfu Kakor Je zelo napornega, trajnoga ta lesnega dela zmožen le mož, tako totff najnapornejeema, nnjintenzrvnajs^mm vztrajnemu duševnemu delu nSao kos ženski živci, vsaj ne brez negatrvoUs posledic za telesno zdravje, S tem seveda ne mislim, da bi se kategorično odrekala ženskam zmožnost, os. ursjHee do katerihkoli študij, — ppaafcefr samo, če to kedaj se plača s (aairap na hudo konkurenco, in i ostrost na škodo, ki bi jo s tem trpalo nanrap zvanje žene kot matere. 8 tem sevedi nikakor zopet ne bi hotela trditi, da fV materinstvo edin dlj ali omejena naloga žene, kakor bi bilo krivo nasprotno žrtvovati materinstvo Aragfcn k**e~ resom
(Dalje prihodnja*.)      Z LTi
——
Pristopajte h vyJnoo~ slooenskl matici"!
Fran Govekar:
84
Sulfanje.
(Dalje.)
Le ljubezen, k! se ie rada žrtvovala, ker je videla, da koristi someščanom, je zadrževala dr. Podobnika na županskem stolu; v duši pa mu je naraščala nada, da se bliža čas, ko se bo mogel brez škode pa tudi brez osebne sramote umakniti z mesta, ki je sedel nanje le na silne prošnje svojih prijateljev. Dotlej je hotel vztrajati pogumno.
Navsezgodaj je že prihajal na magistrat v pisarno, reševal spise, odkazoval v plačilo račune, ki so jih predlagali meščani za dodajanje hrane in zobi umikajoči se avstrijski vojski, ter urejal vse uradne posle, da bi mogel vsak hip nemudoma ostaviti magistrat ta ga v redu prepustiti nesledntkovemu vodstvu.
V skrbi za someščane je dal nabiti poziv, naj bodo, kadar dospejo Francozi, vsi mirni in tihi, da se ne pripeti kakšna nesreča. Mestni birič je moral z bobnom hoditi po vseh trgih in cestah ter še ustno zabičevati ljudem, naj se Francozom v nikakem oziru ne upirajo, naj ostanejo doma ter pazijo, da ne izbruhne pri pokvartiranju francoske vojske po hišah, skladiščih, hlevih in senikih požar, ki bi mogel upepeliti vse mesto, ker je zlasti v predmestjih še mnogo hiš napol lesenih In kritih le s slamo. Da ne bi nastala opasna pomota in da ne M Uudje mislili, da MJc morda
plat zvona, je v svoji preskrbnosti dosegel celo, da so vsi župniki prepovedali cerkven-cem zvoniti z velikimi zvonovi. Edino mrtvaški zvončki so smeli še naznanjati, kadar se je na oni svet preselila duša kakega Ljubljančana.
Tri dni je že minilo, odkar so se tudi še zadnji cesarski piketi umaknili izpred mesta daleč onkraj Save. Dr. Podobnik je že vsako uro pričakoval navala Francozov.
Ko je torej stražnik Kozlevčar brez sape planil v sobo, ga je župan takoj vprašal:
»Ali so tu?«
Čisto miren je bil njegov glas in brez nervoznosti je segel po klobuku.
»So že tukaj, gospod župan,« je ihtel Kozlevčar. »General in trobentač pa nekaj huzarjev. Pri .Bidelmanu' so.«
In povedal je ves dogodek pred mostom.
Zupan je odšel nemudoma v sosednjo Rechterjevo gostilno, Kozlevčar pa se je vrnil na ulico, kjer je dopovedoval vsakomur, da je francoski general že v mestu, da prevzame gospodarstvo pravkar iz županovih rok in da s*? bliža Francozov kot listja in trave.
Dr. Podobnik se je kmalu vrnil na magistrat, iz Rechterjeve gostilne pa so brž potem jadrno odjezdili konjiki, na čelu jim francoski ia avstrijski častnik. Dirjali so skozi Slonovo ulico, po Dunajski cesti mimo pokopališča in dalje proti Savi. Po mnogih ovinkih so se gnetle ženske, otroci pa tudi moški in zrli za jezdeci.
»Kaj pomeni ta mešana konjica? Kam jahajo? Francoski general in cesarski oficir skupaj! Kateri je zmagalec in kateri ujetnik?« so ugibali Ljubljanci.
Pa se je raznesla vest: »Za Borovnico je bila bitka! Saj smo slišali grmenje topov, a smo mislili, da se pripravlja k nevihti. Avstrijci in Kraševci so pobili Francoze in jih zapodili v kotanjo, iz katere ne morejo uiti. Zdaj jezdi francoski general k cesarski vojski naznanjat, da se Francozi vdajajo.«
Tretji pa so trdili: »Vojne je konec! Mir je sklenjen! Cesar je odstopil vse laške dežele in Kranjsko francoski republiki!«
In nekateri so vzdihali: »Hvala Boga, samo da imamo zopet mir!« Večina pa je stiskala pesti in sikala: »Kaši generali so tepci in strahopetci, vrag jih poberi!«
Stražnik Kozlevčar in njegova tovariša Kobal in Nagode so med tem tekali po mestu in iskali občinskih svetovalcev. Zupan jih je poklical na posvetovanje. Le malo so jih našli, a med njimi nobenega nemškega plemiča in nobenega duhovnika. Prišla pa sta vsaj meščana Jože Kokalj, mladi Ivan pl. Dessel-brunner, tovarnar na Selu, in nekaj obrtnikov. Čemerni so bili gospodje. Drag bo ta francoski poset, mesto pa je že izžrto in ogoljeno do kosti!
Desselbrunner, lep, visok in živahen mož, je bil edini, ki je ohranil tudi v tem težkem časa zlati svoj humor. Smejal se je gromko, se šalil z boječimi in zbeganimi tova«
riši ter kričal: »Nič bati se! Slabše nam ne ba nego nam je bilo doslej!  Pod  cesarjem a$ pod republiko, vse eno, — živeli bomo smrti. Ce ne pojde po dveh, pa po Štirih! prememba je dobra, vsaj za par mesecev« _ hočete,  gospod  župan,  pozdravim Francoze pred mestno hišo s francoskim govorom, da bodo kar gledali. Saj znam, hvala Boga hi moji bivši guvernanti! Kar meni jih prepustite, gospod župan! Rajni Lmaart me je sapdjal, da sem na gledališkem odru zaigral vlogo Tulpenbeima v  »Županovi  Micki«,  zdaj pja vam zaigram slavnostnega  govornika preo* francosko armado. Ali želite? — Par starlfi ključev ml dajte, da jih izročim generalu, tn izpeljem vam komedijo, da boste Mdovottrtff« Toda mestnim očetom danes m* bito ne smeh. Dr. Podobnik je resno svetoval, da t>i bilo koristno iti francoski armadi naproti hi jo prositi, naj prizanese Ljubljani ter ji naj ne nalaga nove naklade, ker je mesto ie Mak ubogo, vsa dežela pa kamenita in od vojske docela izmozgana. Povedal je zbranim očetom, da je pravkar v spremstvu avstrijskih konjenikov jezdil skozi mesto francuski podpolkovnik k cesarskemu genejraiu HobeoBot-lerju na Cernuče, da mu izroči pismo franeo-skeg agenerala Bemadotta, ki je menda zćsć na Vrhniki. Skoro se vrne francoski podpolkovnik s Černuč. Ali ne bi kazalo poslati ž njim k Bernadottu nekaj zastopnikov ljubljanskega mesta?
2. stran«
.SLOVENSKI NAKOD", dne 7. avgusta 1920,
1/8. Štev.
Telefonska In brzojavni? poročila.
SIJAJNI ODHOD ITALIJANOV IZ ALBANIJE. LDU Rim, 4. avgusta, (Dun. k. ur, — Štefani.) V zmislu dne 2. t. m. y Tirani podpisanega dogovora med Italijo in Albanijo je italijanska vlada že odredila priprave za povratek sedaj v Val oni in na obali se naha-jajočfli vojakov ter onih čet, ki so še v Albaniji, izvzemši na otoku Sase-,now Čete, ki se nahajajo v Skadru, ostanejo na svojem mestu. Dogovoit vsebuje nadalje določila glede nekaterih posebnih vprašanj, kakor n. pr. kolikor mogoče hitre izročitve uprave mesta Valone ter ozadja albanski vladi.
MEDNARODNI GENERALNI ŠTAB LDU Pariz, 4. avgusta. (DKU) Kakor poroča »Chicago Tribune«, je svet zveze narodov, ld zboruje v fean Sebastianu, sprejel francoski načrt ustanovitve mednarodnega generalnega štaba, obstoječega iz vojaških in mornariških strokovnjakov. Naloga tega štaba bo, da izdela operacijski načrt v primeru, da kaka drsava prelomi pogodbo zveze narodov ali napove volno.
PREMIRJE MED RUSKO IN POLJSKO.
LDU London, 5. avgusta. (DKU) Po uradnih poročilih je med pogoji ■aa premirje med Rusijo in Poljsko tudi zahteva po razorožitvi Poljske pod nadzorstvom poljskih sovjetov.
LDU Moskva, 5. avgusta. (Brezžično) V vseh krajih osvobojenega oaemija se sestavljajo sovjeti.
LDU Moskva, 5. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo: Ob železniški progi smo pri Sarnikowu prekoračili StohocL
LDU Washingtoti, 5. avgusta. (Brezžično) Po vesteh iz Varšave bo fpo mnenju francoskih in angleških vojaških strokovnjakov treba mesto v treh dneh izprazniti. Vlada bo predložila svoj sedež v Krakov. Poljske čete beže. Na begu podirajo Vse mostove za seboj. Nobenega upanja ni več. da bi bilo mogoče ustaviti sovražnika pri prodiranju.
POLJSKO - RUSKA POGAJANJA. KONEC POLJSKEGA ODPORA. LDU London. 5. avgusta. (DKU Reuter) Angleška vlada je poslala ooljševiški vladi brezžično obvestilo, da vspričo dejstva, da hoče Rusiia iS Poljsko pričeti ne samo pogaianja Sa premirje, ampak tudi za mir. odpade nameravana konferenca v Lon-dOillL
LDU Pariz. 4 avgusta. (DKU :WoIff) »Newyork Herald« piše iz j^ndona: Angleška politika proti sovjetski vladi stremi za tem. da se prične z gospodarsko blokado moskovske vlade in da se prepusti Poljsko usodi. Poljski ni več mosro-
fpomagati, njena vojaška moč pn> ruskim armadam je kakor 1 : 3. LDU London. 4. avgusta. (DKU) »Eveiiing News javljajo, da so angleške in francoske misije zapustile .Varšava
LDU Pariz. 4. avgusta. (DKU) Pariški večerni listi smatrajo na podlag! taformaclj iz dobro poučenih vladnih krogov, da je položaj na Poljskem zelo obupen. »Temps* me-n& da so danes došla poročila taka, (Ja ne morejo prikriti neke tesnobe. Ruske čete so si izsilile prehod čez Bug. Ruske čete v tem trenotku 'Koncentrično prodirajo proti Varša-rfp Pofiaki niso razrušili mostu čez ŠBjUg. Boljše viške sile, ki jih cenijo na •40.000 mož, korakajo ob rusko-poli-^skl meji proti Mlawi. kjer bodo odrezale edino železniško progo iz .Varšave v Odansk. Poljska vlada ie ortčela mislit! na to, da bi izpraznila Varšavo. Vlada se bo nastanila v mestu na zapadu, odkoder bo orara-nssirala hrambo debele.
ROMUNLTA PROTI RUSIJI?
LDU Moskva. 5. avgusta. (Brezžično) Po poročilih te Romunije, je ententa zaprosila romunsko vlado, na! dovoli transport enega kora ;WrangIove armade skozi Romunijo. AVrangtova armada gre v Galicijo.
LDU Moskva, 5. avgusta. Po poročilih iz Romunijo, namerava Ro-Tiranija mobilizirati. Živino ob meji ttrajo že v notranjost dežele.
IRSKO VPRAŠANJE.
LDU London, 5. avgusta. (Brea-žiSno) Položaj na Irskem se je včeraj nepričakovano zasukal v dni-smer. Včeraj je sprejel ministrski predsednik irsko odposlan-Istvo. sestavljeno iz obrtnikov po po-•kHcn. Odposlanstvo je predložilo ^ministrskemu oredsedniku resolucijo, ki so jo sklenili na zborovanju v Gorko. Omenjenega zborovanja se je udeležilo 140 vplivnih oseb. Irci so v resotacffl izjavili, da je rešitev iz težkega položaja mogoča le na ta način, Ha Irska dobi avtonomijo in postane . Pokrajina Ufeter bo Imela
.      M m!
< i n. 11 Ulj
posebno upravo. Odposlanstvo le bilo sestavljeno iz irskih nacionalistov in unionistov iz okolice Corka.
Politične nesli.
t= Kriza na mrtvi točki. »Narodno Djelo« poroča iz Beograda, da se zadnja kriza ni premaknila i mrtve točke. Posvetovanja politikov de vedno trajajo. Na demokratski strani ne kaže mnogo popustljivosti, tako da sodijo, da bo dr. Vesni 6 vrnil mandat. Položaj je zelo težaven. V vseh političnih krogih je zavladal pesimizem, ker trenutno nihče ne vidi izhoda iz krize.
»Novosti« poročajo iz Beograda, da so demokrati na svoji seji odklo- I
nili predlog, naj se bosanskim begom j izplača hak. V radikalnih krogih so- j dijo, da bo v primeru, ako dr. Ves- I nič ne bo imel uspeha, poveril regent j sestavo   novega   kabineta Marku Trifkoviču.   Demokrati   pa zopet upajo, da bo regent poveril sestavo kabineta v tem primeru Ljubi Davl-doviču. — »Narodna Politika« poroča v vesteh o vladni krizi, da se de- ' mokrati v zadnjem času boje. da bi j bila bodoča sestava kabineta poverjena parlamentarni zajednici in da bi se bodoča vlada sestavila iz njenih vrst. Zaradi tega se v demokratskih \Tstah zboljšuje razpoloženje za koncentracijsko ali najširšo koalicijo. — »Obzor« poroča iz Beograda, da bi se nova vlada imela sestaviti na najožjem programu, ki bi obsegal samo ratifikacijo mirovnih pogodb, volihri red, državni proračun in izvedbo volitev v konstituanto,   ki bi se vršile v drugi polovici novembra   ali početkom decembra. Nasproti mnenju, da bo dr. Vesnić moral vrniti mandat zaradi neuspeha svoje misije, se vendar smatra, da mu bo uspelo sestaviti širšo koalicijsko vlado.
=:Vesnii? in demokrati. Beograd, 6. avgusta. V demokratskem klubu so včeraj dopoldne razpravljali o agrarnem vprašanju z ozirom na formalne X>ogoje dr. Vesniča. Klub se je z ozirom na dr. Vesničeve predloge odločil, da država upošteva obveze, katere je dala na Krfu dobrovoljcem in se oddolži ostalemu prebivalstvu, osobito v Stari Srbiji, kateremu se ni ničesar plačala za rekvizicije v letih od 1912 do 1919. Treba predvsem postopati enakomerno, ako se ne favorizira begov, kot hočejo to Protic in parlamentarna Zajednica, med katerimi so milijonarji* ki so se borili proti Jugoslaviji. Od-škodujejo se naj le begi. ki so vsled vojne osiroteli, nikakor pa ne oni begi, ki so bogatini. Klub je dalje obširno razravljal v vprašanju Centralne uprave, od katere imajo nekateri trgovci še tirjfl-tve za izvoz živeža v Čehoslo-vaško in Avstrijo na podlagi Ninčiee-ve kompenzacijske pogodbe. Ti trgovci še niso prejeli svojih terjatev, avstrijski trgovci pa namenoma zadržujejo izplačila računajoč na padec dinarja.
r= Vladna kriza in padanje naše valute. V zadnjem času je začela naša valuta zopet padati in sicer predvsem v korist italijanski liri. Medtem ko je ves naš narod edin v politiki napram Italiji, provzrocajo neprestane vladne krize padanje našega denarja v korist vsestransko onemogli Italiji. >Jugo-slovenski Lloyd« pravi, da so krivi padanja naše valute edino naši politiki, ki v najresnejših časih zunanje situacije povzročajo brezmejne politične križe, mesto da bi strnili svojo vrste v močno in enotno silo pred zunanjimi sovražniki. Seveda ProtiČ in Korošec se ne menita mnogo za valuto, njima je le aa strankarsko nadvlado. Kaj vse drugo, samo da so klerikalci na vladi.
ac V vednost našim komunistom, ki ne poznajo ruskega komunizma in ki mislijo, da dovoljuje komustična vlada svojim pristašem popolno svobodo, kakršno propagirajo naši mladi komunistični profesorji in dijaki. Norveški časopisi poročajo iz Kovna, da je ruska sovjetska vlada uradno sporočila število smrtnih obsodb v času od 2. maja do 26. junija t. 1. V tem času je bilo izvršenih nič manj kot 600 smrtnih obsodb. Radi dezertacije je bilo ustreljenih 278 vojaški dolžnosti podvrženih komunistov. Sovjetski militarizem je namreč hujši nego je bil pruski. Radi samovoljnih revolucionarnih dejanj je bilo ustreljenih 35 komunistov. >Rdeči Prapore, ki je drugače informiran o vseh mogočih manifestih azijskim narodom in ki trdi, da ne more biti nihče socijalist, ako ni pristaš jugoslovanske profesorske komunistične partije, poroča seveda ravno nasprotno, ker se boji povedati resnico svojim redkostevilnim bralcem.
= Pečuška občina in volitve. V pe ruški mestni upravi je pričakovati znatnih izprememb. Pečuška socialisti čna stranka je vložila prošnjo na nase oblasti, naj se obnovi Narodni svet, ki naj bi potem izvedel mestne občinske volitve ter premenil občinsko uradniit-vo. Naše oblaeti so dovolile obnovo Narodnega sveta, kakor tudi mestne volitve. Vladni komisar je izdal v tem zmislu proglas na meščanstvo, ki je radi tega ukrepa zelo navdušeno. V torek Je došla k vladnemu komisarju deputacija meščanstva, ki mu je predložila predlog škofa Zichvja, naj se nameravane izpremembe ne izvedejo. Vladni komi* sar je deputaciji izjavil, da je neprimerna domneva, da. bi naša vlada preklicala izpremembo v občinski upravi, ter je obenem navedel razloge, ki silijo do teh izprememb. V splošnem hoče le neznatno število meščanstva, da se obdrži sedanje stanje. Komisar ie obetal, da bodo volitve svobodna in talne ter is
omenil, da so ravno člani deputacije oni, ki groze s Hortyjevo vojsko. Glede na opozarjenje pred nevarnostjo boljševizma je odvrnil, da nihče še ni našel boljševisma msd peču Urim prebivalstvom. Deputacija je odšla ter napovedala, da bo sklicala javen protestni shod proti nameravanim izpremembam v občinski upravi, kar pa bo seveda ostalo brez posledic — Ldu.
= Slovenski dobrovoljci in vprašanje agrarne reforme. Slovenski dobrovoljci io poslali prsdsedniku ministrskega sveta v. Beogradu, ministrstvu za agrarno reformo in deželni vladi za Slovenijo tole resolucijo. Slove-na&ki dobrovoljci organizirani u društvu Jugoslovanskih dobrovoljeev za Slovenijo* na svome zboru 2. avgusta 1920 god. doneše ove resolucije-. 1. Naj-odlučneje protestiramo proti pokušaju, da bi se ukinula ma koja naredba i odluka doneta u pitanju agrarne reforme i podele zemlje, jer time bi bili najviše oštećeni u svojim pravima dobrovoljci, s toga najenergičneje protestu j etno, da se ukinu naredbe od 25. februarja 1919 god. i naredbe 25. marta 1920 god. i tražimo svoje pravo u smislu rešenja Ministarskog Sa veta F DJ O Br. 6146 i strogo poverljivo F. DJO. Br. 4728 od 7./III. 1917 koje nam je zagarantovano kraljevskom reču! 2. Pošto se naredbom Ministra za agrarnu reformu br. 10.992 od 19. jula 1920 god. osnovala agrarna direkcija u Ljubljani, koja će imati za zadatak, da izvede za Sloveniju agrarnu reformu i podelu zemlje to tražimo, da se u ovu direkciju imenuje i zastupnik slovenačkih dobrovoljaca i to po predlogu >Društva jugoslo-venskih dobrovoljaca za Sloveniju«. 3. Izjavljamo, da ćemo ostati kod svojih zahteva do krajnih prranlca i brani-ćemo naša prava stečena krvlju skrajnim sredstvima.
= Italijanska vojska in vojna z Jugoslavijo. >Avanti«, ki se tiska začasno v tiskarni >Epoca<, piše: Italijanski vojak se ne bo bavil ne za Valo-no in za Šibenik, ker je Valona albanska. Šibenik pa jugoslovenski. Neznatna italijanska manjšina, ki se je naselila v balkanski Dalmaciji, si ni mogla vstvariti pravice do te zemlje. Noben tvoritelj italijanskega preporoda ni priključil Dalmacije v geografične in etnične italijanske meje. Vojna za to zemljo, ki je etnično in geografično ju-goslovenska, bi bila osvojevalna in imperialistična. Kdor računa na italijansko vojsko v slučaju take oevojevalne vojne, je nor ali pa je fantast.
= Italijani se boje prihoda regenta v Dalmacijo. Vest o potovanju regenta Aleksandra v Dalmacijo ie silno razburila italijansko vlado. Glasilo zunanjega ministra >Giornale d* Italia« pravi, da regent ne more obiskati Dalmacije, ker je še vedno sporno ozemlje, katerega okupacija je izročena Ameriki.
2= Pred polomom. V dunajskem občinskem svetu je poročal finančni referent Breitner, da plačuje dunajska občina za plače, mezde, pokojnine in davke svojih nameščencev nad 870 milijonov kron ter da se ta izdatek z najnovejšimi dokladami še poviša; vsi stroški, ki jih nalaga osobje po neštevilrih uradih in podjetjih, pa znašajo 2 milijardi. Dohodki mesta znašajo 1800 milijonov kron, tako da požre uprava več kot vse dohodke. Položaj pri državi je še neugodnejši. Ze 20. aprila t. 1. je pri proračunski debati povedal dr. Bauer, da znašajo troski za državno uradništ-vo 5H  milijard kron, med tem so se plače zvišale zopet skoraj za milijardo. Proces pa gre dalje in plače se neprestano  zvišujejo. >Arbeiter Ztg.« piše: >Cene padajo, nego draginja celo narašča. Zato so zahteve po novem zvišanju plač in mezd neizogibne. Povišanja pa le pomnožujejo draginjo, ki požira sproti vsa zvišanja. Iz tega krogO-teka menda ni rešitve. Vsi davki ostajajo spričo ogromnih in vedno še naraščajočih deficitov brezuspešni. Kaj torej   8toriti?< — Socijalnodemokratično glavno glasilo predlaga znova, da naj se število uradnikov   in uslužbencev skrči do najpotrebnejšega števila, a naj se hkratu odslovljencem nakaže drugo delo in drugačen zaslužek. Sklicuje se pri tem na berolinsko  >Zukunft«. ki pravi, da Je >sedaj prišel čas, ko mora vsak človek zgrabiti zs vsako delo. Ako hočemo potegniti voz iz blata, moramo vreči monokel v ropotarnico, sleči rokavice, pogumno pljuniti v roke in na to vsi brez izjeme delati z rokami dotlej, da se pokažejo žulji. Naši otroci morajo  postati  čevljarji  in krojači, predvsem pa kmetje, kmetje in še enkrat kmetje, ne pa pisarji in tintolizci. Te baze ljudi imamo dovolj in preveč za ves bodoči zarod.<
as PoliHka brez nasilja in terorja ne more obstojati. Tako je govoril Lje-ndn na drugem komunističnem kongresu italijanskemu socijalistu Turatiju, ki je predlagal sprejem nemških neodvisnih socijalnih demokratov v tretjo Internacionalo. Ljenin je vprašal, kako se bodo zadržali nemški neodvisni socijalisti napram oficirjem bele garde, napram morilcem Roze Luksonburg, Karla Liebknschta in napram navijal-osm cen ter Kruppu in Stinnosu. Ljenin je trdil, da je med nedovisnimi precej
J»rotirevolucijonarjev in pristavil, da o politika brez naeilja in terorja nemogoča. Diktature proletarijata brez terorja in nasilja proti najhujšim sovražnikom dslavskega razreda si ns mora misliti. Zato jo izključil sprejem vsakega smernega socijalista v komuno. _ .
— Češkoslovaški ministrski predsednik in Italijani. Kakor poroča agencija Štefani, je češkoslovaški ministrski predsednik Tusar poslal iz Porto-rose v Istri italijanskemu sunanjemu
ministru brzojavko, v kateri se zahvaljuje uslužnosti italijanskih oblasti. V brzojavki naglasa, da se nahaja v Italiji. Zdi se nam, da je to nagi a sanje popolnoma brez potrebo, čeprav bo ta del Istre žal pripadel začasno Italiji. Tusar biva na čisto slovanski zemlji, v naši Juaoslovenski Istri. Podobni komplimenti Jugoslovenom nikakor ne morejo ugajati.
= Dunaj se boji Madžarov. Napad madžarskih vojaških h and na Fursten-feld, kjer so izropali skladišče orožja, je ves Dunaj skrajno razburil. >Arbei-ter Ztg.< izraža brez olepšavanja strah, da bodo madžarske tolpe napadle Wie-ner Neustadt ali celo sam Dunaj. Doka-zamo je, da madžarska aristokratsko-klerikalna vlada hitro pomnožuje vojsko, kliče rezervne častnike in kmete pod zastavo in nakupuje po vsem svetu orožje. Vse kaže, da hočejo Madžari začeti odkrit boj proti boljševikom in menda tudi proti avstrijski republiki. Po mirovni pogodbi sme imeti Ogrska le 35.000 vajakov. Znano pa je, da jih ima že preko 100.000 in da se vpoklici nadaljujejo. Dunajčani se boje za svoje municijsko skladišče v W6llersdorfu in ne smatrajo za izključeno, da pridero madžarske tolpe prav na neoboroženi in nezavarovani Dunaj. >Arbeiter Ztg.< piše: >Ako Antanta nemudoma in z največjo odločnostjo ne nastopi proti nevarnosti, ki grozi Avstriji od vzhoda, potem je mirovna pogodba raztrgana in avstrijsko ljudstvo je prisiljeno k samoobrambi ter se mora samo oborožiti in braniti. Potem je mogoče, da se požar z besno naglico razširi preko nesrečne osrednje Evrope ter jo spremeni v sip in pepel. Oboroževanje Ogrske ne ogroža le obstanka male republike avstrijske nego tudi neodvisnost čeho-slovaške in Jugoslavije. >Arbeiter Zei-tung< prinaša hkrati odlomek članka iz tednika >Magyar Kiihlpolitika« (Ogrska zunanja politika), ki je glasilo ogrske družbe za zunanjo politiko in ki sta ji predsednika grof Apponvi in grof Teleki. V tej družbi sta tudi ta-časni ogrski ministrski predsednik in zunanji minister. List izdaja najvplivnejša madžarska aristokracija s podporo ogrskega zunanjega urada. V omenjenem članku je citati: >Mi se moramo za sedaj zgrabiti ne z vzhodnim, nego z zahodnim komunizmom. In sicer kmalu, zato pa tem bolj energično. Avstrijski strupeni kelih je že prenapolnjen. Z eno samo dobro ogrsko divizijo lahko igraje osvobodimo Dunaj rdečega terorja in ko se je to zgodilo, je razpad Cehoslovaške neizogiben.« — Madžari hočejo baje Horthvjev sistem zanesti tudi na Dunaj, kjer imajo med aristokracijo, soldatesko in klerikalstvom močno oporo.
Iz naSe kralj2Dine.
'— Beogradske občinske volitve. Dne 4. t. m. ob polu devetnajstih se je vršila odborova seja beograjske občine, na kateri je bil sprejet predlog uprave, da se vrše volitve v novo občinsko upravo 22. avgusta. Dr. Kosta Kuma-nudi ni sprejel kandidature za predsednika občine, ki bo mu jo ponudili demokrati.
— Sarajevski umetnišfki album. Slike aa umetniški album, ki ga bo poklonila sarajevska občina regentu o priliki njegovega uradnega obiska v Sarajevu, so dogotovljene. Naši umetniki so naslikali lepo vrsto umetnin, več-jidel pastele, perorisbe in akvarele, Ldu.
— Za zdravniški kongres so priprave v polnem teku. Doslej se je javilo 150 zdravnikov iz Srbije.
— Stavka bančnih uradnikov. V Splitu so stopili radi plačilnih zahtev v stavko uradniki I. dalmatinske banke. Hrvatske štedionice in banke Commor-ciale di Spalato. Uradniki zahtevajo povišanje plač za 60%.
tleodresens domovina.
— Z Goriškega, Srednja kmetijska Šola se otvori v Gorici, italijanska seveda. Določena je za vso >Julijsko Benečijo«. — Slovensko profesorsko društvo v Gorici je imelo dne 5. t. m. svoj občni zbor >pri Maksu«. — Strokovno nadaljevalno šolo za zidarje v Renčah je dovršilo letos 84 učencev (78 zidarjev, 2 mizarja, 2 kovača in 2 čevljarja). Bila sta dva tečaja, ki sta trajala šest mesecev. Solo vodi domači nadučitelj Vižintin, strokovni učitelj je Ferlat. Uspeh šole je krasen. — V Mirnu se je končala 25. pr. m. tamošnja obrtno-na-daljevalna šola, Dovršilo jo je 71 učencev. Poučevala sta nadučitelj Urban&č in strokovni učitelj Ferlat. Prihodnje leto se ustanovi tečaj za dekleta — Na trgu v Gorici strašno grdo postopa s slovenskimi okoličani tržni nadzornik Resen (potujčeni Režen), zato pa so okoličani kratkomalo nehali nositi pridelke na trg v Gorico. — Učitelja Alojzija Hreščaka so premestili Italijani iz Lokvi pri Sežani na Vojsko nad Idrijo. Proti premeščanju učiteljev, za katero ni nobenega pravega vzroka, in proti kršenju šolskih zakonov s strani oku-pacijske oblasti so bili podani protesti po učiteljskih društvih in pristojnih za-stopih. Ako je učitelj količkaj bolj agi-len in delaven v prospeh šole in uči-teljstva, pa je že nevaren in hitro mu Italijanski oblastniki pokažejo svojo pest.
— Jugoslovansko trpljenje ns Reki.
D* Annunzio je divjaško gonil Jugoslovane z Reke. Nobenega obzira, nobenega usmiljenja. Jugoslovana so na ulici domaČi italijanaški podivjane! in vojaki - arditi suvali, pretepali, opljuvali, potem so ga vlekli na kvesturo, kjer so ga zopet mučili. Na policijo so bile po-
zvane jugoslovanske družine, kjer so dobile nalog za izgon in prepustnico. Na propustnici je bilo zapisano, koliko svojih stvari sme stranka s seboj vzeti. Ko so izgnanci odšli, je reška divjačina planila po stanovanjih in si razdelila vse, kar so jej morati Jugosloveni prepustiti. Mati z dvema malima otrokoma je lepo prosila, naj Jej dovolijo vzeti s seboj otroško obleko in perilo. V odgovor so jo sunili z nogami v rebra. Bedna žena je jokala in 2 njo otročička, ali kaj takega ne gane slavnega pesnika D' Annunzia. Nič pesniškega ni več v uiem, razbojništvo kraljuje v njegovem srcu. Tiiti visoki oblastniki, ki pravijo, da predstavljajo Evropo, vsa taka italijanska grozodejstva mirno gledajo. Pa, saj je Evropa ščitila Turčijo, ko je ta v Stari Srbiji natikala na kole naše ljudi, kaj naj bi ne ščitila zavezniške in velekulturne Italije!
— IV Annunzio se pripravlja. >Demo vina« poroča iz Barkra, da je včeraj zopet letel nad Bakrom italijanski are-oplan in sicer v smeri proti Karlovcu. Na Sv. Kuzem so pripeljale italijanske čete mnogo vagonov bodeče žice in mnogo vojnega gradivo. Italijanske čete se noč in dan vežbajo v ostrem streljanju. Na Sušaku so fanatični Italijani prekrstili trg Petra I. v trg Vittorio Emanuele. Predsinočnim se je pri Urinju približal naši obali italijanski motorni čoln in pričel streljati s strojnico. Nase straže so na ogenj odgovorile, nakar se je čoln oddaljil. Ranjen ni bil nihče, toda zgoditi bi se mogla nesreča, ker se je v morju kopala deca in je bilo na morju mnogd ljudstva.
— Iz Šibenika je odšel general Vi-ose. Divjal je ta general, ali Se premalo, zato je prišel sedaj hujši poveljnik Taranto, po imenu; tega sta izbrala D' Anunnzio in Urillo. Pričakovati je torej v Šibeniku in okolici še hujšega preganjanja. V Prvačini so italijanski detektivi izzvali spor s tamkajšnjimi kmeti. Prišel je takoj večji vojaški oddelek z nasajenimi bajoneti. Odpeljali so več »upornikov«, vse hudo zvezane, v zapore. Pa da bi se vsa ta italijanska surovost ne maščevala!__
Korollia demarha-cifska Crta.
OLAJŠAVE.
Ljubljana, 5. avgusta. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo iz Celovca: Danes ob 8. zjutraj je ju-goslovenska delegacija dovolila na onem delu demarkacijske Črte, ki loči zoni A in B, t. j. med Rozekom in Mostičem, gotove olajšave glede osebnega In blagovnega prometa. To je storila iz razloga, ker bi se nam sicer podtikalo, da smo le zaradi te« ga tako nepopustljivi, ker se bojimo plebiscita, pa bi ga radi s svojo nepopustljivost jo onemogočili. Ker pa ml nimamo nobenega razloga, da bi plebiscit odlašali, ali da bi se ga celo bali, se ie dovolilo toliko, kolikor se je moglo dovoliti, ne da bi se s tem ogrožali čistost in nepristranost plebiscita ter red in mir v coni A. Po-vdarjati pa moramo izrecno, da demarkacijska črta nI odpravljena in da vrši na nji naše orožništvo in naša finančna straža svojo službo kakor doslej. Prehod čez demarkacijsko črto je dovoljen z legitimacijami. Pregovori s plebiscitno komisijo še niso končani, toda verjetno je, da bodo jutri vse točke glede osebnega in blagovnega prometa med obema conama končnoveljavno urejene.
Zagreb, 5. avgusta. »Agramer Tagblatt« poroča, da je italijanska komanda v Beljaku poslala na demarkacijsko črto patrulje z nalogom, da se prepričajo o Številu naših policijskih in orožniških čet. Italijanske patrulje so bile oblečene v civilno obleko z zelenimi koroškimi klobuki In »gamsbartom«. Vsaki patrulji je bil prideljen po en nemško go-voreč oficir.
Zn KoroSko!
CnetllSna dsieoa dne ?. In 8. augusta.
Darujte neti«!
Dneune vesti.
V Ljubljani. 6. avgusta 1920.
— Molčeči premogarji? Klerikalci ne poznajo noblese nikoder, tudi zmisla nimajo zanjo. Pred tednom je poverjeništvo za javna dela sklicalo na zahtevo javnosti sejo v ta namen, da se prouči vprašanje premogovih cen. Iz te seje se je izvolil pododsek, ki je študiral to vprašanje ves teden in včeraj menda dovršil svoje poročilo. Napredni krogi so smatrali za umestno, da počakajo s protestnimi shodi dotlej, da odsek dovrši svoje delo. Ta čin noblese in lojalnosti porablja znana kapaciteta, da danes v »Slovencu« očita naprednjakom molčanje. Naj bi se ta mož raje poučil O celi zadevi pri pristojni mestih. Ne izzivajte prezgodaj! Ta cela afera s premogom bo.de Še dala prilike pokazati, kako se je varovalo interese konsumentov. Od 3500 vagonov so klerikalci popustili 2500.  Ne glede  na  ceno  je to ie
178. štev.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 7. avgusta 1920,
3. Siran.
_ ■ r
čedno -zastopanje« domačih interesentov. Mi Še Čakamo, ker smo prepričani, da bo poverjeništvo objavilo celo poročilo odseka. Upamo, da se ne varamo. Vlada se vendar ne bo bala javnosti, loči in resnice?! Potrpljenje torej gospodje okoli »Slovenca«.
— Molčeči premogarii Današnji »Slovenec« se zaganja na znani svoj strupeni način v naš Ust in gospode, ki so pisah proti podražitvi premoga, ter pravi: Molčeči premogarji. Deželna vlada je sklicala svojčas posvet zaradi novih cen premogu. Člani tega sveta so skoraj izključno takozvani demokrati, ki so poslali svoje prvoboritelje v stolpce »Slovenskega Naroda«, da napadejo deželno vlado. Isti demokrati so napovedali protestni shod v unionski dvorani. Takoj po prvem posvetovanju pa so shod odpovedali in njihovi prvaki so odložili svoja bojevita peresa. Ljubljanski konsument se bo sedaj čudil, kako da je naenkrat ponehala ljubezen in skrb liberalne gospode zanj, a bo zastonj Čakal, da bi »Narodovi« člankarji preklicali svoje neupravičene napade na deželno vlado. Njihova pravičnost nima daljšega življenja od njihove ljubezni za ljubljanskega konsumenta. — Shod glede premoga in famozne podražitve s strani Trboveljske družbe ni bil preklican, marveč samo odložen in to edino le iz vzroka, ker se je vlada udala pritisku javnega mnenja, katero smo zastopali mi v vseh tozadevnih člankih ter je spravila celo zadevo v pravi tir, tako namreč, da ie pokrajinska vlada priznala upravičenost revizije cen trboveljskega premoga ter to revizijo poverila posebni komisiji. Naše stališče je preikoslei neizpremenjeno ter Čakamo samo fo-ialno. kako bo ta komisija odločita. Toliko v odgovor »Slovenčevemu« natolcevanju.
— »Slovencu« v pojasnilo. Dopisnika nepodpisanih notic v »Slovencu« z dne 5. avgusta 1920 št. 176, ki gredo na račun društva Sokol na Bledu poživljamo, da naznani svoje Ime. 2c sedaj pa ga javno imenujemo obrekovalca In lažnjivca. ker društvo Sokol ne more biti odgovorno zato, ako domačin! in letovf-ščarji Orlov niso pozdravljali. Isto velja za g. Monda Franja. Banjaluka, ki je v isti številki priobčil dopis »Kultura gnojnice«, v katerem podtika kazniva in nedostopna dejanja Blejskemu Sokolu.  Sokol Bled.
— Slomšek in »Slovenec«. »Slovenca« je orlovska slavnost, po njegovi izjavi največja manifestacija Jugoslavije, popolnoma zmešala, tako da je celo pozabil krstno ime velikega slovenskega škofa Slomška. Ko piše namreč, da so člani Slomškove zveze posetili rojstni dom Slomškov na Ponikvi, pravi med drugim, *da jih je pot pripeljala v Ponikve mimo cerkve sv. Ožbolta. kjer je naš Valentin ministrira! in kamor se je pozneje kot dijak večkrat zaprl, da se je učil raz prižnlce v govorništvu. Kaj vsega ne stori orlovsko navdušenje! Sedaj Valentin Slomšek, in če bo še kaka orlovska slavnost, pa pričakujemo, da bomo tudi že čitali Martin Vodnik!
— Za Koroško! Isti dan, ko priredi društvo »Gosposvetski Zvon« Grafenauerjev večer, to je v soboto 7. avg. in v nedeljo 8. avg., prirede narodne dame ljubljanske, na čelu jim gospa županja dr. Tavčarjeva in g. dr. Debeljakova cvetlični dan v prid slovenski Koroški. Kakor so se ob zadnjem cvetličnem dnevu hvalevredno žrtvovali posestniki kavarn, vrtnarji in šolska vodstva, tako pričakujemo tudi tokrat. Vsakdo, ki ima cvetlični vrt, blagovoli poslati v soboto 7. avg. dopoldne naiveč ko mogoče cvetlic na magistrat. Tam naj se ob 11. uri dopoldne tudi zbereio gospodične nabiralke in gospodje spremljevalci; s seboj naj prinesejo po možnosti cvetje in steklenice. Ljubljanska mladina bo takrat pokazala, ali ima tudi ona toliko srca za Koroško, kakor neutrudne dame iz odbora.
— Stanovanjska zadruga. Vsi,
ki so prizadeti na podlagi stanovanjske naredbe št. 166 In jim je poverjeništvo za socijalno skrb zagrozilo z deložiranjem 3. t. m. če ne Izpolnijo stavljenih pogojev, so imeli zborovanje včeraj v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega. Poročalo se je o stanju zadeve in o zahtevah, na katerih vztraja poverjeništvo za socijalno skrb. Nato se je oglasilo takoj 26 odeležnikov, ki so podpisali pristopnice za stanovanjsko zadrugo z deleži, ki znašajo več kot 1 milijon kron. Nato se je vršil ustanovni občni zbor »Stanovanjske zadruge z o. z.« v katerega načelstvo so bili izvoljeni gospodje: Ivan Knez kot načelnik, Ivan Jelačin kot načelnikov namestnik, R. Kokalj kot tajnik, Franc Stupica kot blagajnik, dr. Jenko kot odbornik, ter nadzorstvo, čegar člani so gospodje: Alojzi} Lilleg, načelnik, E. Hieng, naček
nikov namestnik ter g. I. Drufovka, Franjo Krapež in Viljem Tonnies. Sklenilo se je pozvati vseh 173 prizadetih strank, da nemudoma pristopijo k »Stanovanjski zadrugi« ter podpišejo primerno svoto deležev, nakar bode zadruga takoj začela graditi stanovanjske hiše. Namerava se v slučaju, če se pridobi deležni kapital 5,000.000 K, takoj pričeti z zgradbo 3 stanovanjskih hiš z 48 stanovanji, s Čimer bodo Člani zadruge zadostili vsem zahtevam poverjeni-štva za socijalno skrb in se s tem izognili neprijetni negotovosti, v kateri so dosedaj živeli. Želeti bi bilo, da se čim več zadružnikov prijavi, da se uresniči lepi načrt in s tem kolikor mogoče mnogo odpomore stanovanjski bedi. Kdor ne bode član zadruge, bo moral sam prenašati vse posledice. Prijave se sprejemajo v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani, Gradišče št 17/L, kjer je dobiti tudi nadaljne informacije.
— Vračalo se. »Hrvat« priob-čuje iz Beograda vest, da je vlada dovolila izgnanim generalom Salis-Sevisu, Laksi in Miha! je vicu povra-tek v Jugoslavijo. Ti generali so bili po osvobojenju izgnani, ker niso hoteli priseči zvestobe kralju in domovini. Zagrebška »Domovina« pristavlja: Čujemo, da so se dobri in nedolžni generali skesali in premislili ter da prinesejo s seboj prošnje Franka, Sachsa in Klobučariča za povratek v Jugoslavijo in da bomo skoraj doživeli rudi to veliko srečo. Mi pa menimo, da tudi povratek krščanskega glavarja Šusteršiča ni izključen, če bodo na vladi še kaj časa sedeli člani njegove stranke, ki so baš te dni priredili v Mariboru katoliški shod v ŠusterŠičevem duhu.
— Popis rezervnih častnikov. Minister za vojno in mornarico ie Izda! naredbo, nai se izvrši popis vseh rezervnih častnikov.
— Jueoslovensko zdravnico društvo v Beogradu ie predložilo ministrstvu za narodno zdravje svoja pravila v potrienie.
Politični dnevnik »Tueosloven-skf Narod«, glasilo seliačke stranke, je pričelo danes Izhajati.
— Odpuščeni delavci tobačne tovarne se vabijo na sestanek v soboto ob 7. uri zvečer v gostilno pri »Frohlichu«. Trnovski pristan 4. — Udeležite se vsi! Zelo važno.
t— Tehnična šola za invalide. Ministrstvo za sociialno nolitiko bo otvorilo v Zemunu tehnično šolo. v kateri se bodo naši invalidi učil? raznih obrt?.
— Trgovski diolomni izolt iz bančne tehnike, narodnega gospodarstva, trgovskega in civilnega prn-va in zadružništva ie položil z dobrim uspehom 28. iuliia na univerii v Kolnu ob Reni g. Fran Terpin iz Kosoveli pri Rihenbersru na Goriškem.
— Poljedelska fakulteta. Poljedelska fakulteta v Beogradu zahte va pol milijona dinarjev od proračuna.
— Sprememba imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila ing. Albinu rfalleggeriu spremembo rodbinskega imena v Černe.
— Posebni vlaki v Guštanf O Priliki župneea zleta M. S. Ž. v Ou-štani bo vozil v nedeb'o dne 8. avcru-sta poseben vlak iz Čakovca (odhod ob 2.45) s postankom na vseh postajah in postajališčih, in sicer preko Praeerskega. Maribora (odhod ob 5. uri) in Dravograda v Guštanf. Povratek iz Guštania ob 20.55. Posebni vlak iz Celia ni še sicer zagotovljen, pričakovati pa je, da bo. in sicer s takim voznim časom, da bo imel zvezo v Dravogradu s posebnim vlakom iz Čakovca. Udeležencem žunneea zleta je dovolien 50odstotni nonn«t pri voznih cenah.
— Apel na liublianske eg. trgovce. Nahajamo se ravno v času, ko se nam dele zasluženi dopusti. Dovoljujemo si opozoriti ob tej priliki dotične gig. šefe. ki imajo svoje uslužbence na hrani, da nam za časa dopusta gre po vsej pravici tudi plača za hrano. Gg. šefi bodo pač sprevideli, da s plačo, kateri je hrana odšteta, se danes trg. nastavljenec ne more podati na dovoljeni mu dopust. Več gg. trgovcev ie prav hvalevredno pripomoglo svojemu uslužbenstvn do dopustov, toda dobe se še nekateri, ki se ne spoznajo ali pa nočejo o tem nič vedeti. Torej prosimo! — Trgovski nastavlienci.
— »Slov. dii. zadruea v Pragi« in »Slov. dtj. zadruga v Brnu« opozarjata one tovariše dijake* ki nameravalo bodoče šolsko leto štu Ji-rati v Pragi oziroma Brnu. da orf-glase svoi vstop v navedene organizacije najkasneje do 1. septembra, ker drugače ne bodo modi reflektirati na ugodnosti, ki jih nudilo svojim članom omenjene organizacije, in ne biti deležni jusroslov. akademske menze v Pragi in Brnu. Inform^ile daiejo za »Slov. dii. zadrugo v Pragi« gosp. Srečko Petrovčič. cand. mg.. Ljubljana. Rimska cesta 23: za »Slov* dii zadrugo v Brnu« gosx>-
Makso Hrovatin, stud. tehn.. Ljubljana, Resljeva cesta 25.
— Československe ministarstvo Narodni Obranv vvpisuje prave radne odvody ročniku 1898,1899 a 190*1 Všlchni pfislušnfci českoslov. sid-licl v obvodu Deželne vlade za Slovenijo, kterf se narodih roku 1898, 1899 a 1900 se vvzj^vaji, aby budsl osobne" neb pisemnČ prihlasili svou nvnejšf adresu pri konsulatu čsl. re-publiky v Ljubljani, Breg 8. — S adresou butež udany: rok a misto narozeni, prislušnost, jmeno rodičfl, stav a dokumentv, jež pri sobč majf.
— Slovenski učitelji v Metliki. Ko se je vračalo učiteljstvo s kongresa v Beogradu, se je ustavilo do 50 učiteljev tudi v Metliki. Niihov pevski zbor — 30 članov — je priredil v soboto 24. p. m. koncert, katerega je posetilo mnogobrojno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo krasnemu petju.
— Promenadu! koncerti. Na tozadevno željo, izrečeno iz vrste ob-' činstva. moramo pripomniti, da ?e godba naše Dravske divizije tako prekomerno zaposlena, da nima skoraj nobeno nedeljo in noben praznik na razpolago časa za orireianie oro-menadnih koncertov. Tudi je polovica godbe sedaj v seziii na Bledu in je nadalje tudi iz drugih ozirov skoraj izključeno, da bi mogla godba povsod sodelovati. Kapelnik godbe g. dr. Čerin je ustregel vedno rade-volje vsem, tudi najdalekosežneišim željam občinstva in zlasti je dal ra-devolje godbo brezplačno na razpolago za dobrodelne in občenarodne prireditve. Godba pa ie navezana skoraj popolnoma in izkliučno na lastni zaslužek in prihranek, zato ie želeti, da občinstvo godbo naše Dravske divizije čim krepkeiše podpira in ne zahteva od nje stvari, ki se ne dalo.izvesti.
— »Klub Primork« ie poslal na vsa kulturna ženska društva v Ljubljani sledeči poziv: Na poziv odbora »Jugosl. matice« na slovensko žen-stvo je sklenil »Klub Primork«, da priredi v prid »Jugosl. matici« veliko veselico. V ta namen se obrača podpisani odbor na slav. načelstvo z iskreno prošnjo, da bi blagovolilo pri omenjeni prireditvi sodelovati. Ker ima biti prireditev v velikem stilu, smo povabile k sodelovanju vsa v Ljubljani obstoječa kulturna ženska društva, brez razlike strank. Sestre! Časi so resni. Od severa in juga nam grozita večstoletna naša sovražnika, stegajoča poželjive prste po naši krasni, bogati zemlji, težko pričakujoč prilike, da razkosata našo toli zaželjeno Jugoslavijo. »Jugosl. matica« ima namen, ščititi in podpirati naše brate in sestre onkraj demarkacijske črte ter jih čim prej spraviti pod okrille matere Jugoslavije. Da bo pa mogoče »Jugosl. matici« moralno in materijelno podpirati ta najnesreČnejši del našega naroda, potrebuje pomoči In sodelovanja vseh slovenskih strank, ki naj iim bo v tem resnem trenotku na misli samo rešitev zasužnjenih bratov. — Tozadevna skupna seja. ki se je imela vršiti dne 7. t m., to je v soboto, se je vsled cvetličnega dne in Grafenauerieveira večera predložila na ponedeljek, dne 9. t. m., ob 6. uri zvečer na magistratu.
— Odpomoč proti avtomobilom.
Zelo potrebno bi bilo. da bi pokrajinska vlada zopet uvedla stroge mere za predivje avtomobiliste. Opozoriti bi bilo zlasti treba, da naj av-tomobilisti vozijo skozi mesta in trge v zmernem teku, na odprti cesti pa naj divjajo, kolikor hočejo. Tako se dogajajo vedno večje ali manjše nesreče po vseh naših cestah, da bi lahko dan za dnevom prinašali pritožbe iz tega ali onega kraja. Samo iz Grosuplja nam poročajo, da so avtomobili letos v vasi sami povzročili že več nesreč oziroma več škode. Spomladi je povozil neki avtomobil v Grosupljem koma. vrednega 15.000 kron. za katerega lastnik ni dobil nobene odškodnine. V ponedeljek je povozil v Grosupljem Polakov avtomobil nekega 161etnega fanta iz RaČ-ne. ki ga je potem avtomobil moral vzeti kar s seboj v Ljubljano v deželno bolnišnico. Isti dan je drug avtomobil na Blatu pri Grosupljem povozil eno kravo in enega vola. tako da so morali živali takoj ubiti. V sredo je bil pred hišo gostilničarja in trgovca Hudeta na vrsti zopet gostilničarjev pes. Tako skrbe avtomobili, da je na Grosupljem vedno nekaj vpitja in nezadovoljnosti.
— Medvedko je ustrelila dne 2. t m. gospa Franja Jakilova. tova^-narjeva soproga iz Karlovca, v Travni gori nad Sodražico, v lovišču g. dr. Lovrenčlča. Gospa je šla proti 5. url popoldne na lov na srnjaka, ko prilomasti iz goščave medvedka. 2 dobro merjenim strelom jo pogodi gospa smrtno v vrat, na kar jI zada logar Anton Lavrič. ki je gospo spremljal, še en strel. Medvedka le Sla po strelih še kakih 40 korakov dalie in nato šele obležala.  Po zo-
bovju in velikosti soditi, je stara 3 leta, mladičev Se ni Imela._
Položnice. Današnji številki so priložene položnice onim cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, in prosimo — v svrho neprekinjenega pošiUanJa — da se jih blagovole" čim preje poslužiti_
Soholstuo*
— Sokolska  župa  Ljubljana h
priredi svoj HI. župni zlet v nedeljo 8. avgusta v štepanji vasi »na planinu«. Spored: ob 5. uri zjutraj tekma članov v višjem in nižjem oddelku; ob 7. uri tekma članic; ob 10. uri skušnje za popoldanski javni nastop; ob 14. uri popoldne sprevod izpred Mestnega doma v Štepanio vas. Ob 15.30 uri javna telovadba s sledečim sporedom: a) deca. moi»-ka in ženska: igre; b) moški naraščaj : vaje z drogovi v trojicah; c) ženski naraščaj: vaje s cvetnimi loki; č) člani: proste vaje; d) članice: proste vaje za VII. vsesokolski zlet v Praigi 1920; e) orodna telovadba Članov in Članic; f) posebna točke naraščaja; g) člani in članice; simbolično- ritmične vaje Vidmar-jeve na J. Ravnikovo skladbo ^Jugoslavija«. — Po telovadbi velika ljudska zabava. Sodeluje godba dravske divizije. — Odbor župe Ljubljana I. k
— 8. avgusta v Gnštanj na Koroško. Bratska društva v Sloveniji! Vedno čitamo v časopisih, kako so doma zabavate, ter prirejate različne prireditve. Spomnite se našega Sokola, ki tvori branik na naši severni meji! Pomislite, da stoji Koroška tik pred plebiscitom, ter da je ravno sedaj nad vse potrebno, da se obračamo na njo in tam delujemo z vso zavednostjo. Naj se Vam ne zdi pot predolga in vlak predrag! Revnejšim pomagajte z društvenimi sredstvi, da jim bo dana možnost udeležbe! Društva, 8. avgusta korporativno v Gruštanj!
— Člani, ki se zanimajo za ustanovitev župnega jezdnega odseka župe Ljubljana I, vabijo se na sestanek dne 8. avgusta ob priliki župnega zleta po telovadbi na telovadišču v Stepanji vasi. k
— Sokol v Metliki je priredil dne 1. avgusta 1920 javni nastop z ljudsko veselico. Sokolske slavnosti so se udeležila vsa bližnja okoliška arultva iz Črnomlja, Sevnice in Gradaea ter Sokol iz Karlovca in Novega mesta. Dopoldne se je zbralo na kolodvoru mnogobrojno občinstvo s Sokoli, da pozdravi došle goste, nato se je vršil obhod po mestu in pozdrav pred mestno hišo, kjer je mnogobrojno Sokolstvo pozdravil župan in starostaMakar. Popoldne se je vršila v lepem mestnem logu javna telovadba, ki je uspela nad vse pričakovanje dobro in je bila jasen dokaz požrtvovalnega dela članstva in zlasti načelnika. Po telovadbi se je razvila živahna ljudska veselica, katere se je udeležilo veliko število ljudstva.
— Mozirje. Bil je uprav božji dan, nedelja, naš Sokol praznoval pa je svoje posebno slavje javnega nastopa, S tem je osvedočil, da mu ni zatrlo mogočnih kril avstrijsko tiranstvo. Prive-del je ta dan svoje osvežene roje na plan, pokazal nam je s pomočjo nad vse dičnega bratskega šostanjskega Sokola, da je kardinalna točka Sokolstva telovadba v dejanju! Neumorna — vzorna Četa sostanjskih Sokolov in mičnogib-čnih Sokolić prišla nas je počastit, prišla nam je pokazat svojo odlično telovadno izvežbanost. V rednih vrstah so skupine vršile javne vaje pred morda 2000 glav broječdm občinstvom. Z smelo eleganco in sigunostjo so Boštanjci na drogu in bradlji izvajali najtežje vaje, dosegli pa so krono uspeha v simboličnih igrah. Posamezne kitice, veličastne himne »Oevobojenja* — odigrale so se pred našimi očmi živoslikovito ponosito. Divili smo se temu, kaj zamore ustvariti voljna disciplina pod umnim vodstvom. In slednje imajo bratje Šo-Štanjci v polni meri v osebi brata načelnika K u r n i k a. Vsa čast vam. sokolska četa! Tudi nam je bila Čast pozdraviti vas, videti vas in vaša izvajanja občudovati. Osvobojeni naš duh sledil je le tem in čutili smo % vami vse težke faze jugoslovenske usode, vpri-zorjene v simboliki iger! Hvala vam na izrednem užitku *— počastite nas še kmalu. Videli pa smo. kako zna Šoštanj počastiti in razvidi v lastnem Sokol-stvu delnega rešitelja šoštanjske trdnjave. Prišlo je mnogo občinstva v spremstvu ter počastilo s tem, povečalo naše slavje, hvala vam sokolska! Naj bi našli mnogo posnemal cev, zlasti v krajih, ki še nimajo ali nočejo imeti smisel za Sokolstvo. k
V nedeljo
osi
u Stepanjo uas!
Drultoene uesfl In prlredltoe.
— I. splošno društvo jugoslov. vpokojencev v Ljubljani. V nedeljo dne 8. avgusta 1920 bo ob 9. uri v Krsniko-vi (Novi) ulici 6, v Ljubljani javni druitveni protestni shod. Dnevni red: % 78. osnutka službene pragmatike, kateri je za vpokojence največja nesreča. Pridite !1
— Produktivna zadruga čevljarjev aa Slovenijo, naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 9. av-dnata ob 3. uri Dopoldne, k
— Pevski zbor »Slavca« priredi r nedeljo 15. avgusta zvečer koncert naf Bledu in v nedeljo 22. avgusta pa v Rogaški Slatini. Koncerta se vršita v dvoranah ondotnih zdraviliških domov in obeezata srbske, hrvatske in slovenske umetne in narodne pesmi, med njimi koroške narodne, k
— Člani »Ferijalnega saveza«, ki so navedli ferijalno adreso Ljubljano, naj pridejo takoj po svoje potne legitimacije v > Narodni dom«, mala dvorana, k
— Skupština > Društva za z&ŠČitu Jugoslovenske dece«. Na osnovu čl. 7. društvenog ustava održače se III. redovna godišnja skupština 28. i 29. avgusta 1920. god. u društvenom domu a Beogradu, Studenička ulica br. 62. Na skupštini će se resa vati: 1. O iz-veštaju Glavnog in Nadzornog Odbora i o razrešnici njihovoj.2. O predlozima. 3. Biraju se članovi za Glavni in Nadzorni Odbor. 4. O budžetu za iduću godinu. 5. O izmenama i dopunama društveno g ustava. Početak 28. avgusta 1920. god. u 9. časova pre podne. — Glavna uprava.
nainouejša poročila.
NOV POGROM NA JUGOSLOVANSKA PODJETJA V TRSTU. Trst. 5. avgusta. Italijani pripravljajo nov pogrom na Jugoslovanska Dodietia. Tržaški »Fascio d! Combattimento« ie Izdal z dovolie-nlem vlade na italijansko pomorsko zvezo In na ravnateljstva naroolov-nih društev oozlv, nal odstranilo nemudoma vse iugoslovensko osobie. Po mestu so nabiti letaki, v katerih »svetujejo« fašisti mirno odstranitev iugoslovenskih uslužbencev iz vseh pomorskih oodietil ker bi se v nasprotnem slučaju lahko ponovila tragedija Narodnega doma. Vse to se godi pred očmi Italijanskih oblasti, fašisti grozijo s potopitvijo vseh ladij, ki so last iugoslovenskih paro-brodnih društev. — Pri tržaškem trgovskem brodovju je najmanj štlrt petine moštva in častnikov jugoslo* venske narodnosti.
ITALIANI OBOR02UJEJO TURKE London. 4. avgusta. V angleški poslanski zbornici je bila stavljena interpelacija glede vesti, da je prejel Mustata Kemal paša od Italije munfa cljo in orožje. Lloyd George je nato izjavil, da je angleška vlada prejela tozadevna poročila naravnost iz turških virov in da ie ta poročila pck slal poluradno italijanski vladi.
URADNI LIST ZVEZE NARODOV, London. 5. avgusta. V Londonu je pričel izhajati uradni list Zveze narodov. Naslov lista je v angleškem in francoskem jeziku: »Leagnc of Nations« in »Socičte* des Nations — Ofiicial Journal. List naj bi bil uradno glasilo vseh drežav, včlanjenih v Zvezi narodov. Naročuje set Harrison a. Sons, 45 St Martin* Lane, London WC.
GENERAL BRUSILOV IN RUSKI
BOL.IŠEVIKL
Pariz. 4. avgusta. Ruske »Poslednje Vesti«, ki izhajajo v Parizu* priobčujejo zanimive podatke o vlo* gi generala Brusllova v zadnjih dogodkih na rusko - poljski meji. Ce so vesti imenovanega lista točne, tedaj je iz njih razvidna da vodi general Brusilov vkljub strogemu osebnemu: nadzorstvu s strani bolj še vik o v volne operacije proti Poljski oziroma antanti. Brusilov biva v Moskvi pod najstrožjo kontrolo narodnih komisarjev. Njegovo delo obstoji edino le v popravljanju vojnih načrtov, ki jiK dobiva s fronte. Njegov general-štabni šef je (general Daniševski. Nedavno se Je udeležil Brusilov velikega shoda v gledališču, kjer sta bila tudi Ljenin in Trockij. Neki govornik je opozoril na nevarnost, ki preti sovjetom s strani protirevolucijonar-nega generala. Trockij je nato odgo^ voril. da je general pod najstrožjim nadzorstvom in da ne more biti ne-' varen. Nadzornik izrednih komisij Čerženski pa je izjavil, da prevzame nase vso odgovornost in da garantira za situacijo. PROMETNA KONFERENCA V MARIBORU.
Konferenca, o kateri poročamo že na drugem mestu, se je razdelila v primerne pododseke, in sicer: r odsek za prometne zadeve, transportno in komercijalno službo, vo> zovno službo, carina in pošta, javna varnost in sanitetna služba. Posamezni odseki so se konstituirali že tekom dopoldneva. Tekom popoldneva so se pogajanja nadaljevala. V prvi vrsti je šlo za to, da se najde modus vivendi za prehodno službo na Koroškem, kjer je nastal vsled zahteve plebiscitne komisije glede odstranitve demarkacijske črte nov, desedaj še ne razjasnjen položaj. POGAJANJA.
LDU. Beograd, 5. avgusta. Včeraj ob osemnajstih je bil zopet sestanek med dr. Vesničem in Davidovi-čem. Dr. Vesnič ie vztrajal Še nadalje, pri svoji zahtevi da ie treba oUr
čati Hale, kakor to zahteva radikalna stranka.
LDU. Beograd, 5. avgusta. Danes ni bfio službenih razgovorov med dr. Ve^sničem in Davidovičem, ker še ni dospel v Beograd Draško-vič, s katerim bi se moralo razgovar-Jati o vprašanju. Njegovega prihoda pričakujejo jutri.
SODNIKI IN VOJAŠKA SLUŽBA.
LDU Beograd, 6. avgusta. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se oproščajo vojaške službe do 1. novembra t. !. vsi sodniki. Oni, ki se v tem trenotku nahajajo pri vojakih1, se morajo takoj izpustiti domov.
ZA INVALIDE. LDU. Beograd, 6. avgusta. V ministrstvu za socialno skrbstvo izdelujejo načrt, po katerem se bodo vsi dohodki fnvaiidov od njihovega dela zbirali v posebni blagajni, ne pa kakor doslej pri finančnem ministr-svtu. ____^____
Gospodarske oesfL
— g Zakup GuberJeve«a vrelca prt Srebrnicl Deželna vlada za Bos-np in Mereesrovino bo dala za dobo JO let Guberjev vrelec pri Srebrnicf za izkoriščaiHe v zakup. Ponudbe ie aoslati do 30. avgusta t. I. >Rudar-šfcofrtn odseku deželne vlade« v Sarajevu. Razglas, vsebujoč natančne pogoje, |e interesentom1 na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornike v LJubljani.
—" e Nabava različnega materijal* za vojaško upravo. Artfflerijsko tehnično odjeljenje v Beogradu raz-
pisuje nabavo različnih potrebščin, kakor konsistentne masti, vazeline. valvolina. glicerina, parafina, ribje masti, tera, kolofonije, surove vazeline, pločevine, bukovih dog za sode, konjskih žebljev, koiarskeffa. mizarskega, puškarskega in drugega orodja, raznih usnjatih potrebščin za opravo vojske itd. Ponudbe le poslati artiljerijskemu tehničnemu ode-1 jen ju najkasneje do 15. avgusta t 1. Nabavni razpis, vsebujoč natančnejše podatke in pogoje, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
— g Promet na progi Ljutomer-Radgona. Maribor, 6. avgusta. V Radgoni se je danes vršila važna konferenca zaradi železniškega prometa na progi Ljutomer - Radgona. Uspeh te konference še ni znan, ker so naši zastopniki došli kasneje. Na to konferenco je prišlo iz Beograda troje zastopnikov, iz Ljubljane 10, iz Beljaka 7, iz Celovca 2, iz Gradca 5 in z Dunaja 28. Odseki posameznih ozemeljskih saetopstev so podali avoje referate, na katere bo odgovorila konferenca po nadaljnem strokovnem studiju, ki je zahteva to vprašanje.
— g Talna železniška konferenca V Mariboru. Maribor, 5. avgusta. Da-res se je sestala v Maribora v Narodnem domu velevažna konferenca, ki ima nalogo, da izvrši in določi vse pogoje in navodila o prejemu in oddaji železniškega blaga in osebnega prometa iz Jugoslavije v Avstrijo in obratno. Pri tej konferenci so bili navzoči zastopniki Jugoslavije, med temi v prvi vrsti Slovenci. Beogradsko vlado je zastopal sekcijski šef Deroča. Ta je otvoril sejo v francoskem jeziku. Francoska delegacija je bila zastopana s 70 zastopniki, ki so zastopali promet, komercijal-
no službo, železniški in poštni telegraf, pismeno in občo pošto in policijo. Koroški nemški delegati so zahtevali nevtralno cono in to na crti Holmec-Jesenice - Warmbad (Beljak), to pa zaradi tega, ker oni niso znali, da demarkacijska črta ni odpravljena. Jugoslo-venski delegati so nastopili odločno proti zahtevi koroških nemških delegatov in so se sklicevali pri tem na zadnje odločitve glede odprtja demarkacijske črte, češ da je ta zahteva koroških delegatov iluzorična. Konferenca je sklenila,- da odloča o tej točki jutri dopoldne.
— g Mednarodno društvo za ekonomijo. V Parizu se je ustanovilo »Mednarodno društvo za ekonomijo in kmetijsko zakonodajstvo x z namenom, da proučuje gospodarsko in kmetijsko zako-nodajstvo, brani obče kmetijske interese, upostavlja mednarodne prijateljske zveze med kmetovalci, zbira podatke 0 kmetijstvu in dela propagando za obnovo zemlje. Člani so ali častni in utemeljitelji ali pa podporni, redni in vlagatelji. Častni člani postanejo tisti, ki so si stekli velikih zaslug za kmetijstvo, utemeljitelji pa tisti, ki so si pridobili po svojem zaslužnem delovanju priznanje društva. Podporni člani plačujejo letno najmanj 20 frankov, redni najmanj 5 frankov in vlagatelji po 2 franka članarine. V posameznih deželah se ustanove pod nadzorstvom glavne uprave pododbori. Društvo izdaja list: Glavni pregled ekonomije i poljoprivrednog zakonodavstva, služben organ Meti ju narodnog društva za ekonomiju i poljoprivredno zakonodavstvo«, ki izhaja četrtletno in se pošilja brezplačno častnim, podpornim in rednim članom. Prošnje za sprejem v društvo, katerim je priložiti kratek popis predživljenja CcuiTiculum vitae prosilca, je naslavljati na: M. le Secretaire general de la Societe Internationale d' Economie et
de Legislation Rurales, 7, rue de Wal-lons, Pariš (XIII).
BORZE.
LDU Zagreb, 5. avgusta. Devize: Berlin izplačila 182—183.50, Italija 430—435, London 318—350, Newyork 80—81, Pariz 610—0, Praza 151—155, Švica 1350—1450, Dunaj izplačilo 39.50—40. Valute: dolarji 7S—79. avstr. krone 44—45, carski rublji 128—130, francoski franki 620—625, na-poleondor 323—325, nemške marke 192 do 193, leji 191—193, hal. lire 435—438, angl. funti 290—0, čehoslovaške krone 153—155.
LDU Curili, 5. avgusta. (CTU) Devize: Berlin 1330, Holandija 200.75, New York 605, London 21.85, Pariz 43.70, Milan 30.60. Bruselj 45.75, Kodanj 92, Stockholm 124, Kristianija 92.50, Madrid 89.75, Buenos Aires 235, Praga 10.50, Zagreb 7.50, Budimpešta 3.20, Varšava 2.50, Dunaj 3.25, avstrijske žigosane krone 3.40.
LDU Dunaj, 5. avgusta. (CTU) Devize: Amsterdam 6100, Berlin 449 Curih 3125, Kristlaniia 2850, Kodanj 2825, Stockholm 3900. Valute: Nemške marke 447, romunski leii 430, bolgarski levi 320, švicarski franki 3100, francoski franki 1375, italijanske lire 975. angleški funti 660 .ameriški dolarji 185, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 243—263, Budimpešta, plačila v postno - hranilničnih čekih 102 do 114, plačilo v madžarskih žigosanih kronah 102 do 114, madžarske žigosane krone 102 do 114, Praga 372.50—392.50, Varšava in Krakov v poljskih markah 88—100, čeho - slovaške krone SOOOaki 375—396, čeho - slovaške krone manjši bankovci 376—397, novi dinarji 975—1025.
LDU Praga, 5. avgusta. (CTU)" Devize: Amsterdam 1789.50, Barcelona 798.50, Beograd 267, Berlin 117.50, Bukarešta 129.75, Sofija 101.50, Curih 898.50, Kristianija 838.50, Kodanj 828.50, Stockholm 1095, Milan 273, Pariz 387, London 198.25, New York 54.50, Carigrad 45.50, Dunaj 25.62, Bruselj 415, Zagreb 66.50, Varšava 25.50,
Budimpešta 28. Valute: Jugoslovenski dinari i 263, avstrijske žigosane krone 24.62.
Hprouizaclja.
-f- Telečje meso. Vnovčevalnica za živino in mast oddala je za jutri in pojutrišnjem," to je 7. in 8. t. m., sledečim mesarjem svoja teleta v razpradajo in sicer: Ahlinu, Bizilju, Breceljniku, Cu-zaku, Dolničarjii Fr., Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Ham Mariji, Jesihu, Kaete-licu, Kocjanu, Petriču, Prepeluhu, Prez-lju. Porenti, Rihtar ml., Rihtar star., Selanu, Smoljanu, Skrejancu, Skranjer-ju, Zabjeku, Zganjar Jožetu, Zganjar Antonu, Zupančiču, Sagmeistru, Gutni-ku po 2 teleti; Kočarju, Krašovcu, Leb-nu, Makovcu, Novljanu, Ocvirku, Zaje Ivanu po 3 teleta, ie Janežič je dobil 6 telet. Kg sprednjega mesa veljala 19 K, zadnjega 20 K._
Poizuedbe.
— Pogreša se že štiri tedne Marija Černivc, stara 48 let. bolj velike postave, okroglega obraza in kostanjevih las. Oblečena je v sivo površno jopo. Kdor bi kaj vedel o njej, naj blagovoli sporočiti njeni sestri An t. J are, Drav-lje 89 pri Ljubljani. k
— Izgubil se je pes. star 8 mesecev, svetlo-rumene barve. Sliši na ime >Otelo*. Komur bi bilo kaj znanega, prosim sporočati proti nagradi Jožefu Boštjan-čič, potponičnik, Sv. Petra nasip 71.
— Začel ali ukraden ostrižen bel špic Sliši na ime >Cica<. Kdor ga prinese nazaj, dobi dobro nagrado. — Zobec, Poljanska cesta 19/1.
Glavni urednik: Rast o Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b.
5924
. toda se Mi pett
Foisve se pri Oreheku, Metelkova ul. !•
Stalil in Mi
ni glavnem trgu \i gostilniško koncesijo. Hita je popravna tudi za trgovino. Več se Izve pri Fran Prijatelja. TrihUe, tel. tesoaje Ptjavee nt Dolenjskem. 5675
Tntji za strane iriehje in prodaja
nt debelo In drobno m2 po K 480 pri
večjih naročilih znaten popast Steftner I Ana Ljmblj—, J——— uMea 13, »movo. , 4256
EMiafotnip lisa! hirtjami, vrtom,
njivo, ribnikom, »epa lega, vodovod ta električna razrrettjeva v nisi se proda, Vprašati je pri tvfdki E. nofmtn. »•cerje.    ... . 5858
ILjJjm 88S5 BJJSJSrBHfo" 7 T»»-
nVD nega lepega konja z nove prsno opremo in novo sedlo. Ponudbe na garavo Beta ped Šuto »Voz in konj
le Kri Petra
* v veHkosti 47X65 cm priporoča
M Hiiana v [\MU
Cena K 24'—.
Buminfi dobro ohranjen, se ceno pro-nuUillU, da. Naslov pove upravnistvo Slovenskega Naroda. 5913
Stanovanie t sredini mesta,
kline se zamenja, za večje ali ednako v sredini mesta ali na periferiji. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5861
n-gjU m nova hišna oprava, kom-rmlfl 3t* pletna za spalno sobo in kuhinjo iz smrekovega lesa v orehovi iedkovini (Beize) in lakirana. Urftič Filip DreteJJe, pašta Lote tb Blaikem jezera, Koroško postaja Blate. 5847
Ranatelj Rte selo s pUtran,
električno razsvetljavo pri obitelji brez otrok. Ponudbe pod »Čisto 5837« na upravo Slov. Naroda. 5837
Pozor 1 Poior!
Prodaja portland cementa na drobno. fjj Me*. 13» v PiesaL 5728
Kompletne konjske oprave
in razni vozovi se prodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko-stevc, Sv. Petra cesta 4. 5436
500 K nagrade
onemu, ki mi preskrbi ali odstopi preprosto mesečno sobo. Ponudbe na upravnistvo ped .Prej ko mogoče 5888 *
Posebna luznaaia se ne bodo izdajala.
et, Pmo, EU por. Star, BmO in por. KflfffrUr- naznanjamo v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je nafta srčno ljubljena, nepoaabna mamica,
Karolina Tschurn
vdova višjega knjigovodje „Kranjske hranilnice"
v$e*aj, dne 5. t. m. po kratki mučni bolesni fturno preminTjla,
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 7. t. m, ob pol 6. uri popoldne it bile žalosti Praaakova nHca fctev. 10, na evangeljsko pokopališke.
V LJUBLJANI, dne 6. avgusta 1920.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zahvala.
sorodnikom, znancem In prijateljem našega ljubega •veka in strička, gospoda.
Franc KoSirja
nadatitelfa v Latah
izrekamo za ob njegovi dolgi in mučni bolezni ter ob priliki smrti izkazane mu ljubeznivosti in nakljonienosti. Posebno zahvalo moramo izreči domačemu g. župniku in tovarišu gosp. Živku, ki sta rajnika v njegovi bolezni vsak dan obiskovala in mu nudila mnogo tolažbe in razvedrila. Nadalje tudi hvala vsem gosp. tovarišem, kakor tudi pevske«u zboru ter tovariša gosp. JakSetu z Vranskega za njegov krasni in pretresljivi govor. Končno vsem, ki so dragega spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
pri toljAaaas, 8. avgsta 1920.
Kalalo«! oitaH,
»izborno lepa oprava za jedilno sobo iz piramidno mahagonijevega lesa. Kje, pove upravnistvo Slovenskega Naroda, 5925
Iznrieno strejepisalko rimPLra rc
Ljubljani. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod črko .S. 5926".
Preda se alta
z zemljiščem, 4 orali, sadovnjak in s stavbi-šči krasno ležeče na malem hribu neposredno pri Mariboru. Ponudbe pod ,W M. 646 aa Aioi. ekspedicijo Jadran" Maribor, Gosposka fliica 44. 5927
Predaji
lesa.
»štirje težki, dobro ohranjeni vozovi m več stavbinskega Poizve se v Sioarikori al. št 19.
5906
Premijski Mi stri j Sn.S
se proda. Ogleda se lahko v petek od 6—8 ure in v soboto od 3—6 ure zvečer. Naslov pove uprava lista] 5914
DrarflR! takni 35 k£ nožev Iz rebit-rlUUdlU lulUI nega jekla za stružnice (Drehbank) Pojasnila: Alojz Botkoric, kovaški mojster t Krike«. 5922
Ženitna ponudba !
Inteligenten dalieslužeči pisarniški podčastnik, star 28 let, želi v svrho ženitve poznanstva z gospodično ali mlado vdovo, ki bi Imela nekaj tisoč premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, poslati pod šifro: »Dobra bodoč nest 5608' na upravnistvo Slovenskega Naroda. Tajnost zajamčena. 5908
Pisalni strni .JHJTOr vidna pisava,
malo rabljen, kakor nov, potem 1 z usnjem preoblečen častniški kovčeg, 1 krasen zelenobarvni dekoraejski divan z brušenim zrcalom, 1 velika dekoracij ska palma, pripravna za fotografe in 2 skoraj novi infanterijski sablji se radi odpotovanja lastnika proda. Naslov v Anončni ekspediciji, Al. Matelič, Ljubljana. 5930
Stanovanje za dijaka mi
realne gimnazije, po možnosti v bližini Poljanske ceste, in soba za dva solidna mirna visokoSoica se išče. Ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod »Giniazlit MI8V 5918
samostojna moč. vešča vseh pisarniških del, se takoj sprejme za tovarniško podjetje. Ponudbe pod »Gorenjsko SfOz" na upr. Slovenskega Naroda. 5902
Vili« trltlrll na deželi "* promet-aipiH llyl]flBV nem kraju z gospodarskim poslopjem in nekoliko zemlje. Kdor mi poizve dobi K 1000 nagrade. T. Sramcl, Jirkioster tri Laike«. 5795
|J% g-i T r-fc ar f ^*d, neoženjen, mi-PVIvlI rcn trgovec, kateri odpre v najkrajšem času modno trgovino v sredini mesta, išče pri boljši rodbini mebtirano sobo a hrano ali brez hrane proti dobremu plačilu. Ponudbe na Milan Medic, Nova vas, Via Velike Lašče. 5903
ftaiii strt) JHT rt
hišniku, GradiSče 4._ 5915
Preda se dan iiraten klavir
ter 10 rožnato cvetočih oleandrov. Ora-4ttee 2, v restairadjl. 5917
VlhlrirS »Prctna» ki ie zmožna vse-aaaailla, stransko kuhati, se sprejme
Proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. »onudbe na: Misael Oaaasea, Višaja gen.
5920
Djevojački institut
Tečajevi u jezicima, književnosti (slavenskoj i tudjoj), umjetnosti, šport, veliki izleti. Dr. Mi aroM I sojatra
Adr
Sokol
za vrijeme praznika Bled, vila
. 5905
nrftffain os 2 ženska, 2 moška kroja FfOUdJU MS 5ka in 2 čevljarska stroja Vsi se nahajajo v dobrem stanju, f v.
Patra našlo 58 I. 5900
PiaiiH
Naroda
nov, tvrke Stingel, se ceno , proda. Naslov pove upr. Slov
5909
ljani, Stari trg 11.
»Croatia« zavarov. zavod podr. v LJub-5910
Odda» mita nefla rnehlov. soba
samo solidnemu gospodu. Ponudbe pod »Mesto* poštno ležeče Ljubljana glivo a pošta 5895
Proda s 100 kg jflffirs^
40 kg st. 2 2 in 25 mm. Cena za kg K 18-50 in 18-—. Rabljena slamorez-nica še v dobrem stanju. Cene 2700 K Pismene ponudbe na upravnistvo Slov. Naroda pod .Žica 5898'.
adobro ohranjen zidan Štedilnik po zelo nizki ceni. Naslov pove oprav. Slovenskega Naroda. 5894
Prida
za letovlščarje brez malih otrok se takoj odda. Kolesce, Medvede.
5907
Menlirano stanovanje
Istu atlteiia za srotfine, K
zaci jo. Naslov pove upravnistvo Slov. Naroda._5869
Sneditijski nradniti se ifiejo "IT
nalno Špedidjako podjetje v Mariboru in Zagrebu. Ponudbe pod »Speaicijski oradalki 5901" na upravnistvo Slovenskega Naroda. 5901
Predajati] in ntenka
ra bi zamogla samostojno voditi trgovino z mešanim blagom, se sprejmeta takoj. Ponudbe s spričevali in sliko na J. Medic, Ifevs vas, Velike Lašče. 5904
I* apno
v kosih in drobno dobavlja na vagone
Ava, tovar. Laško.
Železniške prose
bukove In hrastove prevzame na vsaki postaji egiptovska izvozna družba .Blessko*. Plačilo polovico v naprej ostanek pri prevzet ju. Resne ponudbe z navedbo cene pod .Blessko" aa Aaoa-čoi zarod Dragi BeseUak. Ljibtjana. Oskarjevo nair. 5. 5864
se sprejmejo takoj v trajno delo. Plača to dogovoru. Vstop takoj. Josip JBlel-ko, mizar, Zg. Šiške 82. 5919
Objava,
koiom objavljujem, da naloge preko Ferdiraod Bafije iz Ljubljane, Rožna dolina 155, niko na moje ime neprima, jer robu primiti neČu i nemogu, pošto sam usljed prevare propao i račune plačati nemogu, te Če se svaka taka roba ovde na licitaciji prodati. Vladimir Irkov, lesni posrednik. 592
Zidno opeko
zarezno (utorno) navadno
strešno opeko
dobavlja
AVA" Lubečno.
Hiša
tHnndstropna, pripravna za obrt, kavarno ali trgovino z lepimi stanovanji, dvoriščem in skladišči v sredini mesta Inomost (Innsbruck) se zamenja za hišo v Ljubljani ali bližnji okolici. Natančna pojasnila in priglase na Anončni zavod Drago Beselfas, Ljubljana, Cankar jero na tir. 5. 5912
Delovodja
s praktično in teoretično izobrazbo, 30 let star, samec, Izvežban v elektrotehnici, strojni motorni in drugih strokah ter tudi v vsakem pisarniškem delu; vešč slovenskega, hrvatskega, poljskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe kot delovodja ali kaj sličnega takoj ali s 15. avgustom. Šel bi tudi izven Slovenije. Ponudbe pod .Slavonija" posterestaste Pragersko.
: CEMENT :
S>likat Portland
dobavlja
,AVA( Laško
Modni atellie
M. ŠARC
Kotigrasiti trg Mwllka 4,
zaprt do 15. sept.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
riju, sstsnsko žstes, razli-lan žaJszBJ sarterijsf In me-TOfjs. cssievsjic ptnuone
Gjorgje Grujić
Suflrai, JCilctiai mL 15.
Tvornica pletenin
„SALIX"
v  Vel.   Gorici Hrvatsko
priporoča svojo že veliko zalogo potnih in drugih
asT* košar
ter naruHfnejie garniture pletenega
pohištva-
V delo se spejmejo Še vedno izučeni
pletarii
kakor tudi
pletarke
pod najugodnejšimi pogoj! 5886
Tekoč rastlinski
lim.
Izvrstno atrslo lopivo za kartona-že, knjigoveznice, slikarje, tapetnike, za leplenje etiket na steklenice In za apreturo, kakor najboljše nadomestilo, za dragi Tragantgumi za čevljarje. Bal alaall krlat., mavec (gips) barve sa obleko (Dalin), losolio (tiks) za čerije, etstUo in prašek za kovine se dobi pri
A. Jurca i sinovi, Ptuj.
Vžigalice
Solo 3 4 nova poSiljatav po 65 vinarjev, karnzni zdrob po 6*50 K kurnzua moka po 550 K razpošilja L Roje, Selo pri Ljubljani. 5893
Žurno 4oK zaliha traje!
Vinogradari, poljodjelci, trgovci. ZURHD! 2URI10!
Preše za groždje. Gnječila za gfroždje. Sječkare. Repare.
Runjače za kukuruzu.
Vjetrenjače.
Vršalice.
Vitle za dvopragr i.td. prodaje na veliko I na malo, vazda uz asfalte cijene:
tSMEV* tvornica strojeva n Bjelovara.
Tratite cljenikel Tratite ponude i
(ENO! CENO!
Graditelji!
Vsa tesarska in krovska dela izvrSuje solidno in ceno tvrdka
mestni  tesarski mojster.
V zalogi ima mnogo stavbnega materijala  kakor vsake vrste desk, tramov, strešne opeke, lepenke i. t. (L
LJubljana, Prule štev. 8.
Vabilo
na
Obrtno pomožnega društva
rog. zadrega z omejeno zarezo,
ki se vrSi
dne 19. avgusta 1920 ob 16. uri v društvenih prostorih na Kongresnem trgu 4, L nadstr.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Sklepanje o razdružitvi.
3. Raznoterosti.
Načelstvo,
P. p. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se skliče uro pozneje v istem prostoru z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je v zmislu § 27 društv. pravil sklepčen, ne glede na število navzočih društvenikov. 5923
(Polzer) 170 m visoka. 3* delna, s tresorjem, se ceno proda. Naslov upravnistvo Slovenskega Naroda.
pove 5870
3a lasanrami dal nrirnvarag VateiU.n K o gljjJa
36
15