Pred jutrišnjim kongresom Zskd smo se pogovorili s predsednikom Marinom Marsičem /3 Nabrežina: brošura ob 30-letnici poimenovanja osnovne šole Šček Primorski PETEK, 23. MAJA 2008 Št. 122 (19.212) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Energija in okolje dvoedini problem Martin Brecelj Rimska vlada namerava obnoviti civilni jedrski program, ki ga je Italija opustila pred 20 leti po zmagi protijedrskega referenduma. To je ministrski predsednik Berlusconi omenil, ko je prejšnji teden predstavil vlado pred parlamentom. In to je minister za gospodarski razvoj Scajola obširneje potrdil, ko je včeraj nastopil pred skupščino zveze industrijcev. Minister je zagotovil, da bodo postavili temeljni kamen jedrskih central nove generacije še pred iztekom sedanje zakonodajne dobe. V resnici so na energetskem področju nujno potrebne nove rešitve. Zagotovitev energije je ključen problem na svetovni ravni, saj je vsem jasno, da ne moremo več dolgo računati na nafto in naravni plin, kot smo doslej. To velja tudi in še posebej za Italijo, kije danes praktično v celoti odvisna od teh dveh energetskih virov, s katerima za povrh sama ne razpolaga in ju mora uvažati. Nesporno je tudi, da se je Italija dokaj nepremišljeno odpovedala jedrskim centralam. Referendumska odločitev iz leta 1987 je bila sprejeta pod vtisom tragedije v Černobilu, ki je zasenčila mnoge pomembne plati zadeve. To so dejstva, ki jih je nedvomno treba upoštevati pri oblikovanju novega nacionalnega energetskega plana in ki jih je minister Scajola tudi ustrezno izpostavil. Toda Italija bi bila danes prav tako naivna kot pred dvema desetletjema, če bi v obnovitvi jedrskega programa videla čarobno palico. Jedrska energija ostaja slej ko slej sporna iz vrste razlogov, ki jih kar dobro poznamo (seveda govorimo o energiji iz razcepa jeder, saj tehnologija jedrskega zlivanja ni razpoložljiva in, kot kaže, še dolgo ne bo): nihče še ni našel povsem zadovoljive rešitve za jedrske odpadke; jedrske nesreče imajo posebno težke posledice za ljudi in okolje; civilni jedrski programi se radi prepletajo z vojaškimi; zaloge jedrskega goriva so hudo omejene; stroški za izgradnjo central, za njihovo obratovanje in demontažo so tako visoki, da se resno postavlja problem gospodarnosti tovrstnih naložb... Zaradi vsega tega jedrska energija v najboljšem primeru lahko predstavlja le delen prispevek za rešitev energetskega vprašanja, ki ga vsekakor ne smemo obravnavati ločeno od drugih gospodarskih in še zlasti okoljskih problemov. Energija in okolje predstavljata tako rekoč dvoedini izziv. Drugače rečeno, razvoj je trajnostne narave ali ga ni. Tega minister Scajola ni dovolj jasno povedal včeraj, tako kot tega ni dovolj jasno povedal že Berlusconi pred tednom dni. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) RIM - Poseg ministra Claudia Scajole na skupščini Zveze industrijcev Vlada napoveduje povratek k jedrski energiji Gradili naj bi skupino jerdskih central nove generacije TRST - Na Trgovinski zbornici predstavili knjigo Stefana Cosme Zgodba o Vitovski Njeni štirje vitezi so Alojz Rebula, Boris Pahor, Pavle Merku in Veit Heinichen TRST - V dvorani Trgovinske zbornice so včeraj predstavili knjigo novinarja Stefana Cosme z naslovom Vi-tovska: vinogradi od morja do Krasa. Knjiga je bogato dokumantirana monografija o plemenitem vinu iz tržaškega zaledja, ki se je v zadnjih letih močno uveljavilo, ne le v krajevnem, pač pa tudi vsedržavnem in mednarodnem merilu. O njej so poleg avtorja spregovorili predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, predsednik Konzorcija za zaščiteno poreklo vin Kras Andrej Bole in Marino Vocci. Posegli pa so tudi trije prisotni od štirih vitezov vitovske Alojz Rebula, Pavle Merku in Veit Heinichen (četrti je Boris Pahor). Na 7. strani Rim - »V tej zakonodajni dobi bomo postavili temeljni kamen za gradnjo v naši državi skupine jedrskih central nove generacije.« Tako je povedal minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola, ko je včeraj nastopil pred skupščino Confindustrie. Minister je po uda ril, da ne gre za im pro -vizirano stališče, ampak za obvezo, ki jo je ministrski predsednik Silvio Berlusconi sprejel pred parlamentom in ki jo vlada namerava zdaj dosledno izpolniti. Scajolova izvajanja so takoj naletela na vrsto različnih odzivov, od navdušenih do skeptičnih. Na 5. strani Dežela: Mejna policija naj ostane v FJK Na 3. strani Na Dnevih kmetijstva včeraj predvsem o ribištvu Na 4. strani Agencija za tehnološki razvoj RS in AREA sklenila sporazum Na 8. strani Prijeli roparje, ki so novembra 2006 odnesli 200 kg zlata Na 8. strani Šempetrska bolnišnica nabavlja aparature in čaka na direktorja Na 16. strani gorica - SSk proti občinskemu sklepu Terpin poziva Slovenijo k odzivu GORICA - Stranka Slovenske skupnosti je razširila fronto proti aprilskemu sklepu goriškega občinskega odbora, ki izganja slovenske uradne objave in javna sporočila iz mestnega središča v predmestne četrti. Deželni tajnik stranke Damijan Terpin je pismo naslovil na predsednika slovenske vlade Janeza Janšo in zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Poziva ju, naj po diplomatskih poteh posredujeta pri italijanskih oblasteh. Svetniško vprašanje na predsednika deželne vlade Renza Tonda pa je naslovil Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk, ki pravno utemeljuje, da mora raz- obešanje slovenskih javnih sporočil potekati na ozemlju celotne občine. Tonda sprašuje, ali je seznanjen z goriškim primerom hude kršitve slovenskih pravic, »kar bi lahko škodovalo odnosom med različnimi jezikovnimi skupnostmi in čezmejnemu sodelovanju«. V nadaljevanju vprašuje, ali namerava deželni odbor ukrepati, zato da ne bo več prišlo do podobnega omejevalnega tolmačenja zaščitnih norm in nižanja ravni zaščite. Za konec sprašuje še pojasnila o izpeljavi postopka za objavo odloka predsednika deželne vlade o vidni dvojezičnosti. Na 14. strani ljubljana - Predstavili letošnjo Vilenico Nagrajenec poljski pisatelj Andrzej Stasiuk LJUBLJANA - Mednarodni literarni festival Vilenica bo potekal med 3. in 7. septembrom pretežno na Krasu. Nagrajenec letošnje izdaje je poljski pisatelj, pesnik, esejist in literarni kritik Andrzej Stasiuk. Na literarnih branjih se bo predstavilo 25 avtorjev, v okviru projekta Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici pa bodo predstavili sodobno litovsko literaturo. Vodilna tema letošnje Vilenice, ki določa tudi geslo festivala Kdo piše?, je vprašanje avtorja kot pisca literarnih del. Glavna motivacija, ki je botrovala izbiri teme, je potreba po premisleku nekaterih literarno-teoretskih vprašanj. Na 12. strani 2 Petek, 23. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Odgovornost za družino Julijan Cavdek 15. maja je potekal svetovni dan družine. Ta spominski dan je bil uveden leta 1993 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, tako da smo letos bili priča petnajsti izvedbi. Glede na pomen in vlogo, ki jo je imela in jo ima družina v širšem družbenem kontekstu, je in bo prav gotovo ključni element, na katerem bo še naprej slonel razvoj človeške družbe. Morda to ni tako razvidno, saj se raje govori o gospodarstvu, politiki, idr. , medtem ko pridejo vprašanja družine na dan le, ko gre za me dij sko po sre do -vanje novic o umorih, posilstvih, pedo-filiji, ipd. Letošnji svetovni oz. mednarodni dan družine je bil posvečen tematiki pod geslom »Očetje in družine: izzivi in priložnosti«. O tem je spregovoril generalni tajnik Združenih Narodov Ban Ki Moon, ki je podčrtal temeljno vlogo očetovstva pri splošnem stanju družine ter odraščanju otrok. V svojem posegu je navedel najsodobnejše študije, ki poudarjajo pozitivni vpliv očetove figure na psiho-fizično stanje in odraščanje ostalih družinskih članov. Pri tem je generalni tajnik izpostavil tudi nekatere izzive, ki se nanašajo na očete in očetovstvo. Dejstvo je, pravi generalni tajnik OZN, da ima vse preveč mož težave sprejeti odgovornosti očetovstva. Iz tega izhajajo posledice za razbitosti družin in družbe na sploh. Izziv je torej, da se čim bolj uveljavi pozitivna figura očeta v družini: Oče naj / vidi v tej vlogi možnost, da svoje poslanstvo opravi v dobrobit celotne družbe. V tem sklopu je Ban Ki Moon pozval očete, naj spoštujejo lastne družine, te pa spodbudil naj očetom pomagajo pri temeljnem poslanstvu za urejeno družinsko življenje. V zaključku je generalni tajnik OZN podčrtal potrebo po podpori tudi s strani družbe, ki bo morala, v prihodnjih časih, spodbujati in podpirati pozitivno sliko očetovstva. Prav gotovo je tema očetovstva zelo primerna in aktualna, kajti čeprav živimo v sodobni družbi, pade glavna skrb za otroke, v pretežni meri, še vedno na ženo oz. mater. Ne gre pa zanemariti splošnega pogleda na družino, oz. ni prav, da ne upoštevamo družino kot enoten in edinstven subjekt današnje družbe. Prepričan sem, da kriza očetovstva, na podlagi katere se je generalni tajnik OZN odločil, da ob mednarodnem dnevu družine, posveti pozornost liku očeta, izhaja iz izgube jasne definicije družine. Še bolj pa me prepriča poudarek glede odgovornosti, oz. sprejemanja odgovornosti v kontekstu družine. Ta odgovornost je ključno dejstvo v tem sporočilu in od tega ne more biti odvzeta ne vloga mame, ne vloga sina/hčere, kot tudi ne družbe na sploh. Pri odgovornosti pa ne gre za pojem, temveč za življenjsko držo. V tem se mi zdi, da je danes glavna težava, saj ko govorimo o družini se večkrat spuščamo na raven pojmov in ne konkretnega življenjskega stanja. Verjetno je tudi laže, saj teoretično razpravljati je enostavnejše, kot odgovoriti na konkretna življenjska vprašanja. Zato sem prepričan, da bo najboljša pomoč družini, in seveda liku očeta, ko je ne bomo prilagajali raznim trendom, ki izhajajo iz splošne težnje po relati-vizaciji oz. posploševanju. Družina potrebuje danes, da jo ovrednotimo v njenih ključnih elementih oz. osebah, ki so povezane na podlagi medsebojnega življenjskega darovanja. V tem je tudi glavna plat odgovornosti, saj znotraj družine ne gre prvenstveno za pravice očeta, matere ali otroka, temveč za pripravljenost darovanja teh bližnjemu. Pa še pogled na stanje družine v naši slovenski zamejski skupnosti. Žal se glede tega ne more veliko povedati, saj je, po mojem mnenju, ta tema nekoliko spregledana. Ob politiki, kulturi, športu, itd. je o vlogi družine v manjšinski narodni skupnosti povedanega malo. Nekaj malega pride na dan, ko govorimo o šolstvu in se pozornost dotakne vzgoje otrok, števila vpisanih v razne stopnje šolskega izobraževanja ter mešanih in italijanskih družin oz. zakonov. Ne vemo pa kakšna je »kvaliteta« zamejske družine. Prepričan sem, da bi temu morali dajati več pozornosti, saj je prihodnost naše skupnosti vezana na odprtost za življenje naših družin. Tukaj pa se ponovno vrnemo na ključno vprašanje o odgovornosti. KULINARIČNI KOTIČEK Rižota s škampi in z artičokami Doba artičok se počasi izteka in zdaj jih dobimo le s težavo, a kljub temu bomo še našli štiri artičoke, ki jih potrebujemo za ta recept. Če se ne motim, do sedaj nisem o tej okusni zelenjavi napisal niti besedice, kar je velika škoda. Upam, da za letos ni že prepozno. Artičoka je sicer zelo cenjena sestavina okusnih jedi, uporabljali so jo že Rimljani. Njene zdravilne lastnosti so znane že dolgo: učinkovine v listih artičoke pospešujejo nastajanje žolča in spodbujajo njegov pretok. Imela naj bi tudi vpliv pri znižanju holesterola v krvi. Imela pa naj bi tudi pomirjevalni učinek, spomnimo se samo na reklamo znane pijače Cynar, ki naj bi bila pomirjevalna in naj bi nam pomagala zoper stress sodobnega življenja. Torej, mimo tega, da je jed, ki vam jo svetujem danes, res slastna in okusna, bo morda tudi koristila vašemu zdravju. Za rižoto z artičokami in škam-pi potrebujemo: 4 artičoke, limono, nekaj pe-teršilja, zelenjavna juho (tudi iz kocke), 2 šalotki, 2 stroka česna, olivno olje, 16 srednje velikih škampov, 350 gr riža (po možnosti carnaroli), sol, poper. Količine so za 4 osebe. Odrežite z artičok vse temne in trde liste in ohranite le svetle in mehke lističe; odrežite bodeče vršičke in narežite artičoke na osem krhljev, iz katerih boste odstranili slamnati del v notranjosti. Namočite jih v vodo, v katero ste iztisnili sok polovice limone. Lahko izkoristite tudi stebla artičok, ki jih morate olupiti, da ostane samo mehki notranji del: na-režite jih na kolobarčke in tudi te vrzite v okisano vodo. Dobro operite pe-teršilj, posušite ga in na drobno sesekljajte. Olupite in sesekljajte tudi šalotki, medtem ko boste česen samo olupili. Na olju prepražite šalotko in česen, ki ga boste potem odstranili. Dodajte še narezane in odcejene ar-tičoke in pražite jih nekaj minut skupaj s šalotko na močnejšem ognju. Sedaj lahko nižate ogenj, dodate zajemalko ali dve juhe, žlico sesekljanega peteršilja in sol ter pustite da vre kakih 10 minut. Če vidite, da se zadeva posuši preveč, lahko dodate še juhe: sedaj je čas, da vkuhate riž: pustite, da se praži dobro minuto, pri-lijte zajemalko juhe, nakar boste dodajali juho vsakič, ko jo riž spije. Tako pravi klasični recept za rižote. Jaz, ki sem len, dodam na začetku dvakrat toliko juhe, kolikor je riža in ko se tekočina povre, je ponavadi riž nared, če pa ni, dodam še nekaj tekočine. Medtem, ko se riž kuha, operite in očistite škampe in vrzite jih na segreto olje, dokler ne postanejo lepe rdeče barve. Solite in poprajte. Ko je riž nared, ugasnite ogenj, popoprajte in pustite, da počiva minuto ali dve. Servirajte rižoto v krožnikih, ki ste jih okrasili z dodatnim sesekljanim peteršiljem in s praženimi škampi. Dober tek! Ivan Fischer Pihalni orkester Komen iz Strasbourga prihaja s srebrnim odličjem KOMEN - Za Pihalni orkester Komen je vikend med 9. in 12. majem minil v znamenju gostovanja v Strasbourgu (Francija). V mestu, kjer se nahaja Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice in eden izmed dveh sedežev Evropskega parlamenta, so se člani glasbeno umetniškega društva (GUD) Pihalni orkester Komen kot prvi slovenski orkester udeležili orkestrskega tekmovanja. EOLIA - 6. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov, ki poteka vsaka štiri leta v skup- ni organizaciji Fédération des Sociétés de Musique dAlsace in Confédération Musicale de France, je tokrat v Strasbourg pritegnilo 29 orkestrov, ki so tekmovali v 5. kategorijah. Pihalni orkester Komen je sodeloval v 1. kategoriji. Svoj koncert so člani odlično izvedli, v eni izmed velikih koncertnih dvoran tamkajšnjega kulturnega centra. Obvezni skladbi Mini-Symphony Sergea Lancena je dirigent Simon Perčič dodal ogrevalno Haiku in izbirno, temperamentno Klezmer Classics Johana de Meija. S svojim nastopom si je Pihalni orkester Komen zasluženo priigral srebrno odličje in absolutno 5. mesto v skupni razvrstitvi enajstih orkestrov "C" kategorije. Dirigent Simon Perčič je bil izredno zadovoljen s tekmovalnim nastopom ter pozitivno energijo, kar je pogoj za dobro muziciranje. V Strasbourg pa se niso podali le godbeniki, ampak tudi dodatni avtobus vedno večjega ''fan cluba'', ki je poskrbel za predstavitev Krasa in Slovenije v času tekmovanja predvsem pa za gastronomsko podporo godbenikov. Jutri v Komnu proslava desetletnice MePZ Cominum KOMEN - Jutri ob 20.uri bo v OŠ Antona Šibelje Stjenka v Komnu svojih deset let proslavil domači Mešani pevski zbor Cominum pod vodstvom Ingrid Tavčar. K sodelovanju so povabili še ženski pevski zbor Dupljanka iz Dupelj (Naklo) in Oktet Vrh iz Branika. PISMA UREDNIŠTVU ZKB o slovenščini na Dnevih kmetijstva V zvezi z otvoritveno slovesnostjo Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva ter vašim objavljenim člankom, želim sintetično podati stališče upravnega odbora Zadružne kraške banke. Iskreno moram povedati, da obžalujemo povsem nepričakovan dogodek. Raba slovenskega jezika je bila zanemarjena bodisi v pisni kot v govorni obliki. Znano je, da so v organizacijskem oziroma pripravljalnem odboru prisotni tudi pripadniki naše skupnosti, kar postavlja zadevo resnično v nedopustnost. Našim članom lahko zagotovimo, da se bomo pošteno zamislili, preden bomo odločali o nadaljevanju sodelovanja na bodočih izvedbah. Škoda, res velika škoda, kajti pobuda je povsem pozitivna in je tudi z naše strani zelo občutena. Hvala in lep pozdrav Predsednik ZKB Sergio Stancich Pismo Festivalu Ljubljana o reklami v mestu Gorica Spoštovani, Danes sem v središču mesta Gorica opazil Vaš plakat z napovedjo prireditev, ki se bodo zvrstile. Poudarjam, da sem vesel vsake reklame oz. obvestila, ki jo ustanova ali podjetje iz Slovenije objavi v mestu Gorica. To je namreč dokaz, da se razmere resnično spreminjajo in da se uresničuje tisti evropski duh, po katerem sta tako Italija kot Slovenija članici EU. Pri tem pa bi rad opozoril na dejstvo, da je Vaš plakat samo v italijanskem jeziku, kar je za mene, Slovenca nekoliko nelagodno in tudi žalostno. Prav v teh dneh se je v Gorici razplamtela polemika, ker goriška občinska uprava hoče ukiniti uradna in javna sporočila v slovenskem jeziku, oz. jih hoče omejiti samo na nekatere mestne četrti. To pa je za nas Slovence, ki živimo na celotnem teritoriju občine Gorica hudo poniževanje. Za naše pravice, se Slovenci borimo že od konca druge svetovne vojne naprej in smo dobili zakon, ki te pravice določa šele leta 2001. Pri uresničevanju tega zakona se skuša stvari čimbolj zavlačevati in kot primer lahko naveden, da je bil Predsedniški dekret, s katerim se določa teritorij za izvajanje, podpisan šele leta 2007. Torej zakon je ostal mrtva črka celih sedem let. Iz tega lahko razumete, da je za nas Slovence, ki živimo tukaj precej nelagodno, če opazimo napovedi slovenskih ustanov in podjetij samo v italijanščini. Zato se priporočam, da v prihodnje še objavljate v Gorici napovedi Vaši prireditev, vendar svetujem naj bo to tudi v slovenščini, kar bo temu prostoru v še posebno korist in spodbudo. Julijan Čavdek, Slovenska skupnost Pismo predsednikoma SKGZ in SSO Spoštovani predsednik SKGZ, Rudi Pavšič Spoštovani predsednik SSO, Drago Štoka Svoje pismo uredništvu Primorskega dnevnika 21. decembra 2007 z naslovom S tako dvojezično izkaznico nimamo kaj biti zadovoljni (slovensko besedilo je glede na italijansko natisnjeno z manjšimi črkami, besedi občina (comune di... ) sledi samo italijansko ime za naš Trst, tudi naslov bivališča je samo v italijanščini, kar se tiče poklica, je prevedeno le določeno število dejavnosti, zelenkasto-modrikasta barva jo loči od enoje-zične italijanske), sem zaključila z besedami: »Vsaka meja, ki pade, rodi nova upanja.... tudi upanje, da bomo v novo leto stopili z novo dvojezično osebno izkaznico, s katero se ne bomo čutili drugorazredni državljani italijanske republike, ampak bomo enakopravni člani napredne skupnosti, ki se razvija v združeni Evropi, tudi kot zgled in upanje za vse zatirane narode na svetu«. Ker vse do danes ni prišlo, glede dvojezičnih osebnih izkaznic, do nobenih sprememb, Vaju lepo prosim, da v imenu krovnih organizacij obrazložita, zakaj je taka dvojezična osebna izkaznica sprejemljiva. Katja Kjuder Politične volitve Po daljši odsotnosti iz Trsta bi se rad na kratko povrnil na rezultate političnih volitev, volitev za rimsko občino itd. Gospod Veltroni, oz. bivši tovariš Veltroni, kar sedaj na vse kriplje zanika, da je to sploh kdaj bil, je sebi in Italiji naredil medvedjo uslugo s tem, da je dal ostavko kot rimski župan in tako prestolnico podaril skrajni desnici. Istočasno je politične volitve krepko izgubil in je sedaj le nekakšen lider zelo oslabljene sredinske opozicije. S tem, da se je njegova stranka predstavila samostojno, je samo dosegel to, da je pristna levica ostala brez parlamentarnega zastopstva in to tista levica, ki je Prodijevo vlado vseskozi lojalno podpirala, večkrat sicer s stisnjenimi zobmi, pa vendar podpirala, čeprav ji sedaj g. Veltroni očita obstrukcijo namesto, da bi se obregnil proti dejanskim saboterjem levosredinske vlade, ki so, kot vsi vemo, predstavniki desnega krila zavezništva. Za zaključek, mi ne preostane drugega kot čestitati gospodu Vel-troniju in njegovim sodelavcem za vse napake, ki so jih storili. Rezultat vsega tega je, da bomo najmanj za prihodnjih pet let prisiljeni prenašati Berlusconijevo samovlado, ki tudi do naše manjšine sigurno ni pričakovati, da bo posebno naklonjena. Lep pozdrav. Aleksander Kokoravec ^^ ALPE-JADRAN Nedelja, 25. maja 2008 3 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Jutri v Jamljah deželni kongres ZSKD naj omogoči delovanje društev, in naj spodbuja kakovost Pogovor s predsednikom Marinom Marsičem - »Razpoložljivih sredstev je vse manj, prošenj pa vse več« Na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ulica 11) se bo jutri ob 17. uri začelo tradicionalno srečanje članic Zveze slovenskih kulturnih društev. Društva, ki se prepoznavajo v tej kulturni krovni organizaciji, se bodo zbrala na 42. rednem občnem zboru in 5. kongresu: ob običajnih »birokratskih obveznostih« ter podelitvi priznanj najzaslužnejšim posameznikom in skupinam, bodo tudi izvolili nov deželni odbor in predsednika. Pred jutrišnjim srečanjem smo se pogovorili z Marinom Marsičem, kije Zvezo vodil v zadnjih treh letih in se bo jutri potegoval za ponovno izvolitev. O tem, ali bo začrtano delo nadaljeval tudi v prihodnjem mandatu, pa bodo odločali društveni delegati. »Geslo letošnjega kongresa smo si izposodili pri Primožu Trubarju. Izbrali smo njegov slavni »stati inu obstati«, ker se nam zdi, da ostaja aktualen: vprašanje neo-majnosti in človeške pokončnosti je lahko dobro izhodišče tudi za razmišljanje o ljubiteljski kulturi,« je pred obračunom opravljenega dela pojasnil Marsič. Kateri pa so bili najvidnejši dosežki obdobja, v katerem je vodil Zvezo? »Odbor, kateremu sem predsedoval, je za izhodišče vzel smernice deželnega posveta, ki ga je Zskd organizirala leta 2004 v Gorici. Na njem so se štiri delovne skupine posvetile vlogi ljubiteljske kulture "med tradicijo in inovacijo", reorganizaciji Zveze, najboljšim možnim sistemom notranjegafi-nanciranja, ena skupina pa je tudi predlagala nekatere spremembe statuta in pravilnika. Nastal je tako na primer nov pravilnik o sofinanciranju društvenih pobud.« Ena od poglavitnih nalog Zveze je namreč ta, da skuša društvom zagotoviti sredstva za njihovo redno delovanje, obenem pa tudi dosego višjih ciljev. »Nekatere kriterije bo nujno dodatno preučiti: razpoložljiv sredstev je namreč vse manj, prošenj pa vse več: na nas jih ne naslavljajo več samo včlanjena društva, ampak tudi na primer združenja staršev in druge skupine. Vsem žal ne moremo ugoditi. Naloga Zveze pa je tudi ta, da usmerja svoje članice k čim večji kakovosti, da jih spodbuja na tej poti in nagradi njihova prizadevanja. Tudi zaradi tega moramo po mojem mnenju ločiti med kulturo in rekreacijo oziroma družabnostjo: tudi plesni tečaji so pomembni, a si ne moremo dovoliti, da bi jih Zvezafinancirala, če nam potem zmanjka denarja za predstavitev knjige ali organizacijo drugega kulturnega dogodka ... « V zadnjih letih je bilo veliko energij in sredstev posvečenih delu z mladimi: razveseljiva novost je bil na primer glasbeni Intercampus. »To je bil mednarodni glasbeni laboratorij, priredili pa smo tudi razne delavnice, ustvarjalne kolonije: ponudba je vedno požela uspeh, kar samo ponovno dokazuje, da lahko, če posvečaš pozornost določenim sektorjem, marsikaj dosežeš. Pred nekaj dnevi je Zskd, v sodelovanju z deželnim zborovskim združenjem USCI, priredila revijo otroškega in mla- Bo občni zbor potrdil zaupanje Marinu Marsiču in ga ponovno izvolil za predsednika ZSKD? kroma dinskegapetja Primavera di voce. Komisija je na njej izbrala štiri skupine, ki bodo nastopile na zaključnem deželnem koncertu: med štirimi finalisti so bili trije slovenski zbori, kar dokazuje, da za nikomer ne zaostajamo ... « Marsičev odbor je posebno pozornost posvetil večjemu informiranju članic in vidljivosti Zskd. »V nedeljski izdaji Primorskega dnevnika smo začeli objavljati stran Kulturni stiki, s katero smo želeli predvsem ovrednotiti pomembno vlogo, ki jo v zakulisju odigravajo številni kulturni delavci. Zamisel je bila očitno dobra, če so ji sledile tudi druge organizacije. Končno je zaživela tudi naša spletna stran www.zskd.eu, na kateri bodo lahko članice objavljale svoja obvestila: upam, do bo tako nastal tudi koledar dogodkov, spo-močjo katerega bi se lahko izognili neprijetni praksi, ko se na isti dan in ob isti uri odvijajo številni dogodki. Ponatisnili pa smo tudi predstavitveno brošuro, ki v angleščini, italijanščini in slovenščinipromovira delovanje naše Zveze.« Marsič poudarja, da ostaja skrb za jezik poglavitna naloga Zskd. »Nobenega nacionalizma, a gojenje slovenščine in uveljavljanje zakonsko zagotovljenih pravic ostajata med prioritetami krovne organizacije, v kateri se prepoznavamo, in torej tudi Zveze. Zato smo na primer sodelovali pri organizaciji tečaja zborne izreke in javnega nastopanja: oba sta bila polno zasedena, a žal ne z našimi člani...« Zskd ima tako v Gorici kot Trstu sedež v središču mesta, paritetni odbor pa misli, da vidna dvojezična tam ni potrebna ... »Najbrž je bila izbira, politično gledano, nujno potrebna: raje malo kot nič... Zskd pa ne dela politike, mi ustvarjamo kulturo, in bomo dosledno delovali dvojezično. Tudi v središču mesta.« (pd) varnost - Stališče deželne vlade »Mejna policija naj ostane pri nas« RIM - »Berlusconijeva vlada je poslala močan signal za boj proti kriminalu, mi se obvezujemo, da bomo te ukrepe ne samo izvajali, a po možnosti tudi okrepili.« To je na včerajšnji izredni seji konference med državo in deželami izjavila odbornica FJK za varnost Federica Seganti. Izrazila je zadovoljstvo, da se je rimska vlada tudi na področju varnosti državljanov obvezala za tesno sodelovanje z lokalnimi upravami, zlasti občinami. Tu di v na ši de že li bo tre ba po mnenju zastopnice Severne lige okrepiti sodelovanje med varnostnimi silami. Segantijeva meni, da bi morali pripadniki mejne policije tudi po odpravi meje s Slovenijo ostali v naši deželi, da bi še naprej nadzorovali teritorij, za kar so zelo dobro usposobljeni. Dežela si bo tu di pri za de va la, da bo opre ma varnostnih sil skladna z zahtevnimi nalogami, ki jih čakajo v boju proti kriminalu. De žel na od bor ni ca je v Ri mu izpostavila dejstvo, daje predsednik Dežele Renzo Tondo v svojem programu namenil veliko pozornost prav varnosti, ki sodi med temeljne pravice vsakega izmed nas. Nova uprava si bo prizadevala za reformo zakonov in pravilnikov lo- Federica Seganti kroma kalne policije, ki naj bi po novem imela večje pristojnosti za nadzor teritorija. Segantijeva glede opreme ne izrecno omenja orožja, o katerem imajo zadnjo besedo posamezne občinske uprave. Prav občine bodo na področju javne varnosti glavni sogovornik deželnih upraviteljev, ki razmišljajo o novih finančnih sredstvih za okrepitev javne razsvetljave in videokamer, posebno v večjih občinah in mestih. O umest nos ti, da bi mest ni redarji v FJK imeli ali ne orožje, se razpravlja že nekaj let. Od časa od časa se ta debata pojavlja tudi v Trstu, kjer župan Roberto Dipiaz-za nasprotuje, da bi redarji nosili orožje, nekateri v njegovi mestni upravi pa so nasprotnega mnenja. Pobuda SKS za učenje slovenščine ob Euro 2008 CELOVEC - V koroški prestolnici bodo od 8. do 16. junija sicer igrali Nemci, Hrvati in Poljaki, toda prav prisotnost športnikov iz tujih držav je za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) povod za novo jezikovno pobudo: z organizacijo poskusnega tečaja slovenščine tik pred začetkom prvenstva (3. junija) hoče SKS opozoriti predvsem Korošce na pomen večjezičnosti in skupne jezikovne in kulturne dediščine na stičišču treh kultur in jezikov. Jezikovna iniciativa bo potekala pod geslom »Zavestni da k našim jezikom«, namen tečaja pa je, da se z njim omogoči prvi stik s slovenskim jezikom in s slovensko kulturo; pospeši naj se tudi veselje do učenja slovenskega jezika in sprejemanje slovenščine kot del lastne narodne in kulturne identitete. V jeseni bo SKS nadaljevala s poskusnimi in intenzivnimi tečaji slovenščine tudi v ostalih predelih Koroške. Za starše, ki na dvojezičnem ozemlju prijavljajo otroke k dvojezičnemu pouku, ki pa sami ne obvladajo več slovenščine, bo SKS ponudila posebne tečaje. Prav tako bo za vse prijavljene otroke, ki ne morejo koristiti ponudbe popoldanske oskrbe v Celovcu, ponudila možnost individualne strokovne pomoči in jezikovne podpore na mestu samem. S tem se naj krepita jezikovna kompetenca in veselje do učenja in govorjenja slovenskega jezika. Še posebno pa želi SKS podpreti vse starše oz. otroke, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Jezikovna iniciativa Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk »Zavestni da k našim jezikom« naj bo pozitiven prispevek pri premagovanju še obstoječih zgodovinskih hipotek in pri zagotavljanju uspešnega razvoja slovenskega jezika na Koroškem, še piše v izjavi tretje politične organizacije koroških Slovencev. (I.L.) Referendum o pokrajinah bo, o Kosovi komisiji ne LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je s 46 glasovi za in tremi proti sprejel odlok za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah. Takšna odločitev pomeni, da se bodo volivke in volivci 22. junija na referendumu odločali o ustanovitvi 13 pokrajin, kot jih predlaga koalicija. Hkrati je bil iz DZ umaknjen predlog za razpis referenduma o komisiji za preprečevanje korupcije. Za odlok je glasovala večina poslancev koalicije, ki sta se jima pridružila tudi oba poslanca narodnih skupnosti. Proti odloku so glasovali Stanislav Brenčič (SLS), Anton Kokalj (NSi) in Franc Žni-daršič (DeSUS). Glasovanje o odloku so obstruirali poslanci vseh opozicijskih strank (SD, LDS, Zares, SNS in Lipa). DOBRODOŠLI V BLUE BOX Pzbi&Lfí,/; >V 'V'/ vas pričakuje za zdravico v SOBOTO 24. MAJA za praznovanje v OBNOVLJENEM SEDEŽU svojih 40 LET delovanja www.padovanefigli.it «X Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA Majnica 12, tel. 0481 391808 - TRŽIČ ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 4 Četrtek, 22. maja 2008 GOSPODARSTVO Na prireditvenem prostoru v Miljah se je včeraj pobuda Morje in Kras nadaljevala s posvetom o ribištvu kroma zemlja in nepogrešljiv element sredozemske prehrane, kije znana po svoji uravnovešenosti. Statistike namreč dokazujejo, da je uporaba oljčnega olja in ribje prehrane koristna predvsem pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Prebivalci obmorskih krajev v Sredozemlju (predvsem Grčiji) so bili namreč do pojava sodobne prehrane v veliko manjši meri podvrženi zgoraj omenjenim patologijam. V popoldanskih urah se je dogajanje povrnilo v dvorano Millo, kjer so udeleženci druge okrogle mize spregovorili o možnostih razvoja, ki jih v Tržaškem zalivu omogoča ribo-gojstvo. Pozno popoldne pa so na območju Caliterna predstavili publikacijo Krožka istro-venetske kulture o obmorski civilizaciji v Istri. Današnji dan pobude Morje in Kras bo v Miljah posvečen kmetijstvu. Dogajanje se bo začelo ob 9. uri v dvorani Millo, kjer bo govor o upravljanju teritorija in kmetijskih dejavnostih v tržaški pokrajini. Sledila bo debata, v popoldanskih urah pa bo na vrs ti po svet o ka ko vos ti ti pič -nih kmečkih proizvodov. Svoje izkušnje bodo iznesli tudi predstavniki Kmeč ke zve ze. Ve čer se bo skle nil na območju Caliterna s koncertom skupine Bandomat. Primož Sturman ODPRTO PISMO MILJSKEGA ZUPANA Obžalovanje zaradi neprijetnega spodrsljaja KMETIJSKI DNEVI - Prve okrogle mize in posveti na prireditvi Morje in Kras Glavna pozornost ribolovu v Severnem Jadranu Danes v ospredju zanimanja kmetijstvo, upravljanje teritorija in tipični kmetijski proizvodi MILJE - Po sredini uradni otvoritvi letošnjih Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva so se včeraj v Miljah na prireditvenem prostoru Caliterna ter v dvoranah Millo in Roma zvrstile prve okrogle mize oziroma srečanja. Vezna nit včerajšnjega dne je bilo vprašanje ribolova oz. ribištva, ki sta se ve da še ka ko po memb na za na še kraje, prireditelji letošnje izvedbe kme tij skih dni pa so mu skle ni li po -svetiti posebno pozornost zaradi obmorske lege Milj. Ob desetih dopoldne se je v dvorani Millo začelo srečanje mednarodnega značaja o skupnem upravljanju ribiških zmogljivosti našega prostora, ki ga je vo dil no vi nar TV Ko per Capodistria in RAI Elio Velan. Poleg strokovnjakov so namreč spregovorili tudi predstavniki stanovskih organizacij ribičev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Srečanje je po pozdravu doma če ga od bor ni ka Ed mon da Bus sa -nija uvedel daljši poseg profesorja Gi-uliana Orla, ki je obravnaval značilnosti ribje populacije v severnem Jadranu, razne migracijske tokove in reprodukcijske trenutke. Danes je moč gibanje rib nadzorovati s pomočjo posebnih sistemom, prav na podlagi teh raziskav pa so strokovnjaki ugotovili, da se določene vrste rib gibljejo v točno določenih območjih severnega Jadrana. Severni Jadran predstavlja pravo izjemo glede na celoten sredo-zem ski mor ski sis tem, saj je Sre do -zemlje prava morska puščava. V severnem Jadranu pa je ulov rib visoko nad povprečjem. Za uspešno delovanje ribiške dejavnosti pa je seveda potrebna cela vrsta infrastruktur na kopnem. Take mreže so zelo dobro razvite predvsem v severnih evropskih državah. Jadransko morje je relativno maj hno, za to je med na rod no so de -lovanje na tem področju še kako pomembno. Prof. Orel je navedel primer Severnega morja, ki je bilo pred met med na rodne po god be že v devetnajstem stoletju, Baltik pa so tudi v času železne zavese skupno upravljale vse države, ki so imele dostop do njega. V naših kraj ih lahko zagon skupnih projektov pospešijo predsvem sredstva iz meddržavnih evropskih skladov. Dogovarjanje je seveda nujno, saj so naravne zmogljivosti omejene in jih ni mogoče izčrpati, ne da bi to privedlo do nevarnega nagibanja ravnotežja celotnega eko sis te ma. Predavanju prof. Orla sta sledila posega Diega Bormeja iz Eksperimentalne geološke opazovalnice OGS in Stefana Kutina, ki je opravil pomembno študijo o ribiški populaciji v Sloveniji. Jadransko morje spada med najplitvejša morja na svetu, pa tu di obe nje go vi oba li se pre cej raz -likujeta. Zahodna, torej italijanska, je po veči ni pe šče na, vzhod na - slo ven -ska, hrvaška in črnogorska - pa je kam ni ta, za to so tu di pri po mo čki za ri bo lov po vsem raz lični. Po memb no je seveda, da sta ribiška dejavnost in ulov rib stalno pod opazovanjem, primerna in sodobna pa mora biti tudi vsa infrastruktura, ki omogoča ribičem, da prodajajo svoj ulov. To so predvsem ribje tržnice, ki delujejo v Trstu, Kopru in Poreču, hrvaški ribiči iz južne Istre pa so razvili svojo prodajno mrežo. Nujno je vsekakor izpeljati vse projekte, ki so nastali v sklopu zamisli o ribiškem okraju (Distretto della Pesca). Četrtkov spored se je nadaljeval v dvorani Roma, kjer sta tržaški in koprski krožek Italijanske kuhinjske akademije (Accademia Italiana della Cuci na) pri re di la po svet o olj čnem olju. Vodil gaje novinar Armando Ri-naldi, spregovorili pa so strokovnjaki za prehrano in agronomi. Oljčno olje je seveda tipičen proizvod Sredo- Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Kot predsednik pro tempore Organizacijskega odbora Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva Morje/Kras, a tudi in predvsem kot župan Občine Milje, ki prireditev gosti, vam pošiljam to kratko odprto pismo v upanju, da bo objavljeno v vašem časopisu. Zelo obžalujem, da je prišlo na dan otvoritve našega Morje-Kras/Mare Carso do neprijetnega spodrsljaja, zaradi katerega so se ponekod pojavili napačni slovenski napisi. Gre za hudo napako tistih, ki so bili zadolženi za tehnični vidik priprav in moja osebna skrb bo razčistiti, zakaj in kako se je to lahko zgodilo ter, seveda, zagotoviti, da bo to ostal povsem osamljen pripetljaj. Rad bi torej izrazil svoje obžalovanje in se opravičil (osebno in v imenu celotnega pripravljalnega odbora) vsem Slovencem, ki so se čutili prizadete, Občini Zgonik, ki je bila deležna omenjenih napak, tako kot Zadružni kraški banki. Istočasno bi rad izkoristil priliko in poudaril, da je bil ves program dnevov naravnan v smeri sodelovanja s slovensko skupnostjo in tudi samo Slovenijo: to, brez kakršnegakoli dvoma pa dokazujejo pobude, osebe in institucije, ki sodelujejo pri prireditvi. In končno, morda je nekoliko nevelikodušno obdolževati malomarnosti Občino kot je miljska, ki je vsaj v zadnjih dveh letih, izrazito okrepila ravno to, kar se poimenuje naravna pozornost do Slovencev, saj je naravno, da tako mora biti. Z dejstvi smo dokazali, da delamo v tej smeri, seveda zavedajoč se, da se vse da in se mora izboljšati. Župan Občine Milje Nerio Nesladek PODJETJA - Izreden obračun lanskega poslovanja Ajdovsko Primorje lani več kot podvojilo dobiček AJDOVŠČINA - Družba Primorje je lani za 46 odstotkov povečala prihodke in več kot podvojila dobiček. Na ravni skupine je Primorje lani ustvarilo 460 milijonov evrov prihodkov in 13,5 milijona evrov dobička. Vse družbe v skupini so poslovale z dobičkom, z izjemo Gradisa GP Ljubljana, zato je pred kratkim tudi prišlo do zamenjave v vodstvu. Kot so sporočili iz ajdovskega Pri-morja, se je z lanskim poslovanjem v sre do se zna nil nad zor ni svet druž be. Nadzorniki so potrdili tudi predlog delitve bilančnega dobička za skupščino, ki bo 30. maja. Od dobrih desetih milijonov bilančnega dobička bodo za izplačilo dividend namenili 4,5 milijona evrov oz. 5,70 evra bruto na delnico. "Primorje je lani krepko preseglo vse zastavljene cilje in doseglo rezultate, ki jih bo težko ponoviti," je dejal predsednik nadzornega sveta Robert Brajdih in dodal, da so se znali prilagoditi povečanemu obsegu del ter konjunkturo v gradbeništvu in živah- Dušan Črnigoj no naložbeno dejavnost uspešno ujeli v svoja jadra. "Skupna poslovna poli ti ka in pre tok znanj, skup no nas to -pa nje na tr gu in bolj še so de lo va nje pri izvajanju, predvsem pa bolj učinkovita iz ra ba vseh re sur sov zno traj družb sku pi ne, od teh no loš kih do kad rov -skih, kaže na izbiro res prave strategije, zato izrekam priznanje vodstvu Primorja na čelu z generalnim direktorjem Dušanom Črnigojem," je še pove dal Braj dih. Skupina Primorje je lani gradila na vseh krakih slovenskega avtocestne- EVRO 1,5755 $ +0,01 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. maja 2008 evro (povprečni tečaj) valute 22.05. 21.05. ameriški dolar 1,5755 1,5753 japonski jen 162,04 10 8654 162,61 10 8234 kitajski juan ruski rubel 10,8654 36,9736 74612 36,9350 7,4628 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,7976 9,2875 0,79720 9,3220 JVCUJKO M Ulici norveška krona 7,7885 25,056 7,8590 25,040 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6308 1,6341 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 246,23 3,3850 249,66 3,4006 LJUlJoM ¿.IUL kanadski dolar 1,5487 1 6125 1,5496 1,6541 avjUaDM UUlol bolgarski lev IT\mi m^kl 1,9558 3,6235 1,9558 3 6610 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 31,482 3,4528 31,645 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats hr37l ICki rAal 0,6985 2,5565 0,6981 2,5733 LJIC1 ¿.IIJ3 IVI 1 CC1I islandska krona ti lira 114,01 1 9177 119,77 1 9315 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2491 7,2524 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,404 2,6381 2,7837 2951 libor (eur) 4,3731 4,8537 4,9037 4,9825 libor (chf) 2,345 2,7766 2,885 3,1133 euribor (eur) 4,376 4,85 4,896 4,982 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.813,39 € -224,75 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 22. maja 2008 ga križa, predvsem zahtevne premostitvene objekte (viadukte in mostove -med dru gim Pe ra či co, Dob ru šo, Bar -nico, Polance in Toplice). Sočasno gradi hidroelektrarne na Soči, Savi in Dravi (ČHE Avče, HE Blanca in HE Krško in MHE Melje). Poleg šol, telovadnic, zdravstvenih in sorodnih ustanov so do kon ča li tu di Kon gres ni cen -ter Brdo, za potrebe predsedovanja Slovenije EU. Primorje doma in v tujini nadaljuje z gradnjo čistilnih naprav in drugih okoljevarstvenih projektov. Tovarne armiranobetonskih elementov v Ajdovščini, Lažah in Izoli so lani proizvedle za 200.000 kvadratnih metrov proizvodnih, poslovnih in skladiščnih hal in drugih montažnih objektov. V lastnih kamnolomih in peskokopih so lani namleli več kot milijon kubičnih metrov kamenih agregatov in skoraj 300.000 ton različnih asfaltnih zmesi. Lani so predali tudi 500 stanovanj, prav toliko pa jih še gradijo, so še sporočili iz Primorja. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,56 IMTTIDCI IDADA 31 -0,79 +0 19 KRKA 1 UKA KOPER 97,93 -0,23 +0 11 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 65,53 262,59 +0,82 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 681,21 252,07 +0,36 +0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 105,35 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 89,31 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,40 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A +1,38 -1,92 -0,55 -0,10 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,03 TERME ČATEŽ ŽITO 446,22 241,24 +0,31 +0,78 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. maja 2008 +0,65 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,47 8,22 21 9 +2,49 +0,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 13,28 +4,09 +0,70 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,07 7,41 -0,24 +0,00 +1 76 EDISON ENEL ENI 1,623 7,16 +1,91 +1 70 FIAT FINMECCANICA 26,35 15,77 +2,89 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,28 25,19 +3,52 +2,36 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 27,33 5,48 +0,92 +1,67 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,27 18,65 1858 +0,46 +0,38 +1 40 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,50 13 05 -0,43 PARMALAT PIREMI e C 1,90 -0,68 -1,55 +1 49 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,567 30,46 +3,22 +2 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,262 8,615 1 408 +1,13 TENARIS TERNA 19,31 -0,91 +2,94 UBI BANCA UNICREDITO 2,9025 16,68 +2,85 +0,85 UNICREDIIO UNIPOL 4,47 1,761 +0,59 +2,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 130,53 $ -0,21 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.676,39 1.918,49 +0,16 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.121,80 116,76 +0,08 +0,17 -0,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.966,98 1.872,34 -1,22 -0,60 DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.116,08 1.812,75 -0,32 -0,63 DCICA 1 J, L>0_>LJ 1 C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 982,80 4.518,77 -0,43 -1 72 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 22.913,79 5.797,27 -1,42 -0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.755,48 1.992,41 -0,57 -041 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.410,71 1.547,88 7.040,83 6.198,10 -0,19 -0,82 -1,09 +0 10 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.027,55 4.422,47 -0,54 +0,30 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.668,9 3.794,13 -0,45 -0,74 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.926,30 3.196,90 25.460,29 3.544,19 -1,65 -0,09 +1,16 -2,93 / ITALIJA Petek, 23. maja 2008 5 SKUPŠČINA CONFINDUSTRIE - Poročilo nove predsednice Marcegaglie Industrijci verjamejo v ekonomski preporod Berlusconi: Njen program je naš program - Previdnost sindikatov RIM - Industrijci verjamejo v ekonomski preporod Italije in so prepričani, da ga lahko izvede vlada Silvia Berlusconija, ki ima za seboj čvrsto parlamentarno večino. Nova predsednica Confindustrie Emma Marce-gaglia je na skupščini svoje organizacije izrazila prepričanje, da lahko Italija s skupnimi močmi premosti krizo. Berlusconi je naravnost navdušen nad nje ni mi sta liš či, sin di ka ti pa so precej previdni, a pripravljeni na dialog in sodelovanje z delodajalci. Med tem ko je pred le tom dni Luca Cordero di Montezemolo postavil na zatožno klop tedanjo politično garnituro in zlasti Prodijevo vlado, je Marcegaglia včeraj izkazala veliko zaupanje desni sredini. V tem letu Italija ne bo doživela gospodarske rasti, prav to lahko predstavlja spodbudo za skupne napore. Predsednica je pozdravila zadnje vladne ukrepe za ne-a pelj ske od pad ke, pod pr la grad njo novih sežigalnic in tudi pozdravila vladno namero za jedrske elektrarne. Na področju energetike se mora naša država čimprej prilagoditi standardom, ki so v veljavi v drugih evropskih razvitih državah. »Italija je more biti stalno jetni-ca maj hnih ob last niš ki sku pin, ki za -virajo njen razvoj,« je povedala Marcegaglia, ki je pozvala politike k radikalnim reformam. Industrijci pozdravljajo dialog med desno in levo sredino, v isti sapi pa menijo, da mora Berlusconi vladati na osnovi mandata, ki so mu ga poverili volilci. Od vlade je pričakovati manjši davčni pritisk in reformo tržišča dela, ki naj temelji na še večji fleksibilnosti. Predsednica zveze industrijcev je pozvala sindikate k politiki dogovarjanja. Confindustria se obvezuje, da bo delovala avtonomno od politike, to pot morajo ubrati tudi sindikalne organizacije. Predvsem kar se tiče delovnih pogodb, a tudi velikih so-ci al nih vpra šanj, kot so npr. po koj ni -ne. Slednje je treba prilagoditi daljši življenjski dobi. Italija mora na vseh področjih več pozornosti nameniti žen skam in mla dim, ki so bi li do slej preveč zapostavljeni, je v svojem poročilu na letni skupščini Confindu-strie po uda ri la še nje na pred sed ni ca. Ministrski predsednik Berlusconi je naravnost navdušen nad stališči Marcegaglie. »Njen program je pravzaprav naš program,« je prepričan Berlusconi. Zadovoljne so tudi vlad ne stran ke, ki v pre te klos ti ni so bile ravno navdušene nad usmeritvijo Confindustrie, češ da je bila preveč prizanesljiva do levosredinske koalicije. Sindikati previdno ocenjujejo besede predsednice organizacije industrijcev in podjetnikov. Raffaele Bo-nanni (CISL) pozdravlja željo po dialogu in računa, da se bodo pogajanja s Confindustrio začela še pred poletjem, Luigi Angeletti (UIL) pa izpostavlja skupna stališča sindikatov na pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb. Nekoliko bolj razčlenjena je ocena generalnega tajnika CGIL Gugliel-ma Epifanija. Predsednica Confindustrie se mu zdi zelo spoštljiva do vloge sindikatov, industrijci pa morajo priznati, da so prenizke plače delavcev in po koj ni ne ve lik prob lem, ki za -vira gospodarsko in družbeno rast v Italiji. Zveza CGIL je vsekakor pripravljena na takojšnje soočenje z delodajalci. Emma Marcegaglia pravi, da je Berlusconijeva vlada dobro začela svoje zahtevno delo ansa MINISTER SCAJOLA - Na skupščini industrijcev Tudi jedrska energija v energetskem planu vlade Minister Claudio Scajola ansa RIM - »V tej zakonodajni dobi bomo postavili temeljni kamen za gradnjo v naši državi skupine jedrskih central nove generacije.« Tako je povedal minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola, ko je včeraj nastopil na skupščini Confindustrie. Minister je poudaril, da ne gre za improvizirano stališče, ampak za obvezo, ki jo je ministrski predsednik Silvio Berlusconi »slovesno sprejel pred parlamentom« pred glasovanjem o zaupnici vladi. »In to obvezo nameravamo spoštovati,« je pristavil Scajola. Minister je opozoril, da je energija eden glavnih problemov našega časa, in to še posebej za Italijo, kije danes skoraj v celoti odvisna od uvoza nafte in plina. Po njegovem je treba izdelati nov nacionalni energetski plan, ki naj sloni na raznovrstnosti virov, na posodobitvi infrastruktur in na internacionalizaciji. V tem sklopu naj bi izdelali tudi načrt za vrnitev Italije k uporabi jedrske energije v miroljubne namene, potem ko se ji je odpovedala leta 1987 z referendu- mom. »Samo jedrske centrale omogočajo proizvodnjo energije v velikih količinah, na varen način, po konkurenčnih cenah in ob spoštovanju okolja,« je še poudaril Scajola. Ministrove besede so takoj zbudile različne reakcije. Pooblaščeni upravitelj družbe Enel Fulvio Conti je dejal, da je italijanski energetski gigant pripravljen na obnovitev jedrskega programa v Italiji ter izrazil prepričanje, da bi bilo to mogoče doseči v petih letih, kolikor traja normalna zakonodajna doba. Prav tako pozitiven je bil odziv pooblaščenega upravitelja družbe Edison Umberta Qu-adrina. V političnih krogih so Scajolove besede kajpak naletele na pozitivne ocene v vrstah vladne večine, medtem ko je bilo iz opozivcijskih vrst mogoče slišati različne reakcije. Voditelj UD C Pier Ferdinando Casini je dejal, da podpira vladna stališča, medtem ko je bil minister za okolje v senci Demokratske stranke Ermete Realacci skeptičen. Ugrabljena prostovoljca se počutita dobro RIM - Italijanska prostovoljca Iolan-da Occhipinti in Giuliano Paganini, ki ju je v Somaliji ugrabila oborožena tolpa, »se počutita dobro«. To je izjavil včeraj zunanji minister Franco Frattini, ki je ob robu zasedanja Con-findustrie povabil novinarje, naj o tem poročajo oprezno, da ne bi ogrožali njuni življenji. Po ustreznem pozivu Paganinijeve hčerke je zunanje ministrstvo odločilo, da ne bo več posredovalo javnosti informacij o ugrabitvi. Frattini je to razložil z dejstvom, da je »položaj delikaten« in da je območje, na katerem je prišlo do ugrabitve, izredno nevarno. Kaže vsekakor, da so v teku pogajanja. Nasilje v družini: partnerice zaščitene kot žene RIM - Nasilje v družini, ki je kaznivo dejanje, odslej ne bo poznalo razlik med ženami in izven zakonskimi življenjskimi partnericami. Kasa-cijsko sodišče je namreč določilo strožje kazni za vse tiste moške, ki nasilno ravnajo s svojo neporočeno življenjsko partnerico. Ta je namreč po kazenskem zakoniku zaščitena ravno tako kot zakonska žena. 44-letni Antonio B. se zato danes nahaja v priporu, saj je več let pretepal svojo življenjsko partnerico, mater svojih otrok, pri tem pa se vedno branil z dejstvom, da ga med njim in Vincenzo ne obstaja nikakršna zakonska vez. Kasacijski sodniki pa so ga utišali in ga priprli. Imenovali predsednike 28 komisij: samo tri ženske RIM - V parlamentu so včeraj po daljših pogajanjih imenovali predsednike parlamentarnih komisij. 28 mest so zasedli 25 predsednikov in 3 predsednice, vsi iz vrst vladne večine (FI 15, NZ 7, Liga 6). Manjše stranke in opozicija so ostale praznih rok, posebno užaljeni so bili predstavniki Lombardijeve stranke MPA. Poslansko komisijo za obrambo si je izboril Edmondo Cirielli (FI), medtem ko je Lamberto Dini, ki je spomladi zamenjal koalicijo, ostal tam, kjer je bil: na čelu senatne komisije za zunanje zadeve. Najtežje je bilo izvoliti ligaša Stefa-na Stefanija, ki je pred leti, ko je bil podtajnik za turizem, s prenagljenimi izjavami povzročil diplomatski incident z Nemčijo (tedaj se je kancler Schroder odpovedal počitnicam v Italiji). Stefanija so predlagali za predsednika poslanske komisije za zunanje zadeve: hrbet so mu obrnili nekateri poslanci desne sredine, opozicija je strnjeno glasovala za svojega kandidata in potrebni sta bili dve glasovanji. POSLANSKA ZBORNICA - Zaostritev tonov Konflikt interesov in amandma za reševanje Rete4 predramila opozicijo RIM - V poslanski zbornici je prišlo včeraj do prve zaostritve med vladno večino in Demokratsko stranko, kateri sta se pridružili Italija vrednot in sredinska UDC. Kamen spotike je amandma, ki ga je Ljudstvo svobode vključilo v dekret, s katerim se hoče Italija izogniti plačevanju slanih denarnih kazni zaradi prekrškov, ki jih je EU zabeležila pri ocenjevanju Gasparrijevega zakona o telekomunikacijah. DS in IV sta napovedala trdo ob-strukcijo v zvezi z amandmajem, ki je po njihovem namenjen ponovnemu reševanju Mediasetove televizijske postaje Rete4. Slednja bi morala že zdavnaj romati na satelit, saj sta dve razsodbi italijanskega ustavnega sodišča (1994 in 2002) potrdili, da zasebnik ne sme zasedati s svojimi postajami več kot 20% televizijskih frekvenc. Poleg tega je bila Rete4 leta 1999 poražena na razpisu za ponovno razporeditev vsedržavnih frekvenc: zmagovalec je bil takrat podjetnik Francesco Di Stefano s postajo Europa 7. Leta 2006je EU zaradi 14 točk Gasparrijevega zakona, ki so v nasprotju z evropskimi določili, proti Italiji uvedla postopek. Januarja letos je Evropsko sodišče potrdilo, da bi moral frekvence zasesti zmagovalec razpisa iz leta 1999. Di Stefanu se obeta odškodnina v višini treh milijard evrov, plačati pa bo morala država. Kljub protestom s strani opozicije je predsednik poslanske zbornice Gi-anfranco Fini sprejel vključitev amandmaja v dekret. Vladni podtajnik za gospodarski razvoj Paolo Romani je včeraj zavrnil očitke opozicije, češ da je amandma namenjen reševanju postaje Rete4. »Sploh ni to,« je dejal in zatrdil, da amandma spoštuje ugotovitve Evropske unije. Antonio Di Pietro je brez dlak na jeziku dejal, da namerava desna sredina sprejeti ponoven ukrep »ad personam«, kije pisan na kožo predsedniku vlade in njegovemu podjetju. Za Walterja Veltronija je ukrep zgrešen in si bo zaslužil primerno nasprotovanje. Roberto Zaccaria Predsednik Mediaseta Fedele Confalonieri je medtem napovedal tožbo proti poslancu DS Robertu Zacca-rii. Ta je izjavil, da ukrep za Rete4 ni slučajen, saj vrednost Mediasetovih delnic strmo pada, odkar je EU uvedla postopek proti Gasparrijevemu zakonu (-10% v zadnjem mesecu, -35% v zadnjem letu). »Ni čudno, da je amandma prvi branil sam Confalonieri, na tiskovni konferenci v Cannesu,« je rekel Zaccaria. Zaradi obstrukcije opozicije naj bi obravnavo v zbornici preložili na torek. UMOR V COGNEJU - Po dokončni obsodbi Franzonijeva v zaporu Možnost revizije procesa? BOLOGNA - Anna Maria Fran-zoni je preživela svojo prvo noč v bo-lonjskem zaporu Dozza, potem ko ji je predsinočnjim rimsko kasacijsko sodišče potrdil 16-letno zaporno kazen za umor triletnega sinčka Samueleja Lorenzija, ki se je zgodil 30. januarja 2002 v kraju Cogne v Dolini Aoste. Franzonijevo, ki je na razsodbo čakala v hiši neke svoje prijateljice v kraju Ripoli Santa Cristina pri Bologni, so predsinočnjim v poznih večernih urah aretirali karabinjerji in jo prepeljali v zapor Dozza, kjer je sodstvo odredilo tesno stražo iz bojazni pred morebitnim sa mo mo rom, prav ta ko je od re di -lo pregled pri psihologu. Aretaciji je prisostvovala tudi skupina obsojenki-nih prijateljev, ki so se besedno, a tudi fizično znesli nad prisotnimi novinarji. Med tem je tu rin sko to žil stvo zahtevalo pomilostitev treh let zapora obsojenki. Če bi sodstvo zahtevi ugodilo, bi se kazen Franzonijevi zniža la na tri najst let. Vse ka kor nje ni za - Anna Maria Franzoni ansa govorniki niso še vrgli puške v koruzo: tako je odvetnica Paola Savio dejala, da v primeru, da pridejo na dan novi elementi s pomočjo morebitnih dru gač nih znan stve nih teh nik, ob -ramba lahko zahteva ponovitev sojenja. O nedolžnosti Anne Marie Fran-zo ni pa so še na prej pre pri ča ni v nje -nem rojstnem kraju Monteacuto Vallese v Emiliji Romagni, kjer še vedno prebivata njena starša in kjer ljudje menijo, da sodišče ne bi bilo smelo obsoditi matere brez dokazov. 6 1 4 Petek, 23. maja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it NABREŽINA - Praznovanja ob 30-letnici poimenovanja osnovne šole po Virgilu Ščeku Včeraj predstavitev brošure, v nedeljo pa slovesna proslava Publikacija za poznavanje lastne zgodovine - Nedeljska »slovenska veselica« ob 18. uri v občinski telovadnici V nedeljo bodo v občinski telovadnici v Nabrežini proslavili 30. obletnico poimenovanja tamkajšnje slovenske osnovne šole po duhovniku, narodnoobrambnem delavcu in politiku Virgilu Ščeku. 4. junija bo namreč minilo trideset let, odkar so leta 1978 na hodniku nabrežinske šole odkrili in blagoslovili ploščo s Ščekovim reliefom in citatom. Od takrat je šolske klopi gulilo več generacij učencev, na šoli pa so ohranili živ spomin na dogodek in tako se je oblikoval pripravljalni odbor, ki se je skupaj s pred letom dni ustanovljenim Združenjem staršev in domačimi društvi lotil organiziranja proslave. Uvod v slednjo je bila včerajšnja dopoldanska predstavitev priložnostne brošure v šolskih prostorih ob prisotnosti nabrežinskega didaktičnega ravnatelja Marka Jarca, članic pripravljalnega odbora, predsednice Združenja staršev Veronike Logar in nekdanje načelnice Urada za slovenske šole ter, kot je bilo rečeno, prijateljice nabrežinske šole Lučke Bare i. Brošura, ki bo po besedah učiteljice Mirjam Mikolj bogatila tako šolsko kot domače knjižnice, vsebuje življenjepis Virgi-la Ščeka, dalje zgoščen zgodovinski prikaz nabrežinske osnovne šole in kratko zgodovino vasi Nabrežina. Drugače lahko rečemo, da publikacijo naravnost preveva slovenski duh, saj je že uvodoma objavljena zadnja kitica znamenite Grudnove pesmi Sinku, v predgovoru pripravljalnega odbora pa med drugim piše, da nam je šola v zavesti podedovana kot »temeljno kulturno žarišče, ki je razen uradnih učnih programov izpolnjevala še druge, nepredpisane dolžnosti. Celi rodovi naših učiteljic in učiteljev so poleg znanja posredovali mladini tudi narodno zavest, smisel za lepoto spoznavnega in duhovnega sveta, ljubezen do urejenosti in ustvarjanja.« V letih sta se družba in način življenja spremenila, v Evropi padajo meje in živimo v svetu multi-medialnosti in hitre informacije, kljub vsemu pa, je še zapisano, »ostaja naša slovenska šola, k sreči, še vedno tisto rastišče mladih, ki nosi v sebi temeljne korenine poštene vzgoje. Naša šola je še čvrsta, polna zagona in to dokazuje prisotnost šol v našem prostoru.« Brošuro krasi še pesem Na-br'žina, ki so jo učenci sami spisali leta 2006, grafični del platnice s slovenskim abecednikom pa je koncesija slikarja Klavdija Palčiča. Publikacijo je uredil pripravljalni odbor za proslavo 30-letnice, ki ga sestavljajo učiteljice Mirjam Mikolj, Sandra Gruden, Damiana Kobal, Nevenka Škrlj in Dunja Grgič, za lektorat, katerega stroške je krilo Združenje staršev, pa je poskrbela prof. Aurora Gabrovec. Tisk v goriški tiskarni Grafica Gori-ziana je financirala Občina Devin-Nabre-žina. Župan Giorgio Ret (ob njem je bila tudi odbornica za šolstvo Tjaša Švara) je na včerajšnji predstavitvi izrazil veliko zadovoljstvo in priznanje za opravljeno delo, saj še vedno premalo poznamo lastno zgodovino. Polpreteklo dogajanje, je dejal Ret, je bilo tako dramatično in ljudje tako zaposleni z bojem za preživetje, da se je opuščalo ukvarjanje z zgodovino, vendar skupnost, ki se ne spominja lastne preteklosti, je prazna skupnost. Kratko, a prisrčno predstavitev, ki so se je poleg učencev šole Šček udeležili tudi otroci italijanske osnovne šole Gi-osue Carducci, je zaokrožil nastop šolskega zbora pod vodstvom in ob harmonikarski spremljavi Mirka Ferlana. Kot že rečeno, bo osrednja proslava potekala v nedeljo ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini, kot so nam povedali pa bo šlo za pravo slovensko veselico. Poleg pozdravov učencev in ravnatelja Marka Jarca ter govora Marka Tavčarja bo namreč stekel bogat spored slovenskih ljudskih plesov in pesmi, s katerimi se bodo predstavili učenci OŠ Šček, dekliški zbor Kraški slavček, dijaki Nižje srednje šole Iga Grudna in nabrežinska godba. Ivan Žerjal Protagonisti včerajšnje predstavitve brošure so bili nabrežinski osnovnošolci kroma LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Pomembno priznanje Nagrada za Bonoma Dijaki 1. klasičnega liceja so v torek v Milanu prejeli tretjo nagrado sklada FAI za projekt o škofu Bonomu Pred nekaj dnevi smo prejeli sporočilo, da smo z našim projektom »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« med zmagovalci natečaja FAI - Fondo per lAmbiente Italiano za šole, in vabilo, da se v torek, 20. maja, v Milanu udeležimo nagrajevanja. Prejeli smo tretjo nagrado za realizacijo projekta: za načrtovanje so bile nagrajene tri šole, za realizacijo pa po dve prvi, dve drugi in dve tretji. Pri pobudi je sodelovalo preko 700 dijakov s 180 prispevki. Kljub temu, da je v šoli v teh zadnjih tednih pouka veliko drugih obveznosti, smo se z veseljem v torek navsezgodaj odpravili v Milan: šest dijakov 1. klasičnega liceja, Alenka Cergol, Tanja Cibiz, Laura Sarasini, Paolo Ska- bar, Veronika Pelikan in Raja Peric, mentorica prof. Marta Ivašič, prof. Borut Kodrič, ki je ves čas pomagal pri realizaciji projekta, spremljali pa sta nas ravnateljica prof. Loredana Gustin in predstavni ca tr žaš ke ga FAI prof. Mirella Pipani. Dopold ne smo se v pre pol ni seminarski dvorani pridružili nagradni prireditvi na univerzi IULM, kjer so naši dijaki prejeli ob priznanju še digitalni fotoaparat, mentorica pa enodnevno bivanje v enem od gradov, samostanov, parkov ali drugih objektov v Italiji, za katere skrbi sklad FAI. Od vseh govorov, ki so se zvrstili na prireditvi, pa ne moremo mimo po-memb nih besed, ki jih je o skrbi za kulturno in naravno dediščino dija- kom namenila predsednica FAI g.a Gi-ulia Maria Mozzoni Crespi, utemeljitve nagrad pa so nakazale veliko pestrost in iznajdljivost ter zahtevnost pobud, ki so jih predstavile različne šole. Za predstavitve ni bilo več časa, o pobudi liceja Prešeren pa je komisija posebej poudarila, da je bil Peter Bonomo pomembna osebnost 16. stoletja, ki je v Trstu zgradil svojo palačo, kateri je bil posvečen projekt, ki je bil v celoti izpeljan v italijanskem in slovenskem jeziku. Popold ne je bil še čas za kratko potepanje po središču Milana, v poznih večernih urah pa smo bili že doma, naslednje jutro pa seveda spet v šoli. Prof. Marta Ivašič Jevnikar v Miljah o zaščitnem zakonu V Miljah se drevi obeta zanimiv in aktualen večer o izvajanju zaščitnega zakona za Slovence. O tem vprašanju bo ob 20.30 na sedežu Društva Slovencev (Ul. D'Annunzio 62) govoril novinar in član paritetnega odbora za slovensko manjšino Ivo Jevnikar. Tema večera je: Zaščita, bodimo realisti, zahtevajmo enakopravnost. Nastop jazz skupine Tyft V okviru 6. izvedbe pobude Nove poti jazza bo danes ob 21.30 v gledališču Miela nastopila jazz skupina Tyft. Hilmar Jensson, Chris Speed in Jim Black bodo začarali hipnotično atmosfero z ritmičnimi eksplozijami različnih rock, punk in elektronskih prvin. Več informacij je na voljo na spletu www.con-trotempo.org. Srečanje NETA v SSG-ju Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča bo jutri gostilo vsakoletni sestanek izvršnega odbora Srednjeevropskega gledališkega združenja NETA (New European Theatre Action), ki povezuje gledališča in festivale iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne Gore, Hrvaške, Makedonije, Rusije, Slovenije, Srbije, Turčije in Italije ter promovira njihove kulturne izmenjave. Srečanje je sklical generalni tajnik Združenja, direktor ljubljanskega Ex-Ponta Damir Di-mitrovič Kos in se ga bodo udeležili ravnatelji včlanjenih gledališč. Srečanje bo potekalo v prostorih Slovenskega stalnega gledališča jutri s pričetkom ob 11. 50-letnica sanatorija: jutrišnji program Obletnico nekdanje bolnišnice pod Obeliskom bodo v soboto proslavili v Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6). Ob 9. uri bodo na kongresu obnovili nekdanje delovanje sanato-rija, a tudi arhitekturne značilnosti strukture in njen bodoči namen. S svojimi posegi bodo sodelovali: Euro Ponte, Giulia Zolia, Manuela Sabatti, Rado Ukmar, Renato Štokelj, Vincenzo Masci, Fulvio Ciani, Guido Mian, Mauro Tom-masi, Claudio Bevilacqua in Stefano Fantoni. Sledilo bo, ob 12. uri, odprtje fotografske razstave in predstavitev monografske publikacije o petdesetletni zgodovini sanatorija (»1958 - 2008. Ospe-dale Santorio, 50 anni di storia«). Razstava bo na ogled do 25. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠOLSTVO - Danes ob 19. uri V kriški šoli razstava • BI V V • in »Naš super časopis« Kriš ka osnov na šola Al ber ta Sir -ka vabi da nes star še in vse vašča ne na odprtje razstave risb in likovnih izdelkov, ki so jih izde la li učen ke in učen -ci. Otvoritvena prireditev je napovedana za 19. uro, razstava pa bo odprta vse do nedelje. Jutri od 17. do 19. ure, v nedeljo pa zjutraj med 10. in 12. uro ter popoldne med 17. in 19. uro. Ob priložnosti današnje prireditve je kriška osnovna šola izdala »Naš super časopis«, ki izhaja že enajst let ozi roma enajst šol skih let. To kratna izdaja nosi naslov »Na vrtiljaku vrlin«. V »super časopisu« tako beremo kako so učenci osnovne šole gostili malčke iz otroškega vrtca in tudi kako so se spomnili 100-letnice rojstva pisateljice Astrid Lindgren. Bili so na izle tu v Tre visu, v kriš kem bre gu pa so obirali oljke ob spremljavi Lučke Barei in Bru na Križma na. Lani so v Kri žu praznovali 120-letnico rojstva in 60-letnico smrti slikarja Alberta Sirka, osnovnošolci pa v svojem listu poročajo tudi o drugih zanimivostih, ki so jih do žive li med šol skim le tom. Veselil jih je obisk na šoli ravnateljice Stanke Čuk, ki se je pred kratkim upokojila, zelo ponosni pa so nad sodelovanjem s kriško sekcijo Zveze partizanov Evald An-tončič- Stojan. KULTURA - V Domu Alberta Sirka Križani jutri gostijo Pesem ne pozna meja Jutri bo Kulturni dom Albert Sirk v Križu prizorišče jubilejne 40. zborovske revije Pesem ne pozna meja. Na odru se bo z začetkom ob 19.30 zvrs ti lo de set zbo rov iz zamej stva in iz Slovenije: Moška vokalna skupina Un's Trboul, MPZ Franc Zgonik iz Branika, Moški in Ženski pevski zbor Je ze ro iz Dober do ba, MPZ Druš tva vino grad ni kov Goričko, MPZ Foltej Hartman iz koroškega Pliberka, MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika, MePZ Svoboda iz Trbovelj ter gostujoča Moški in Ženski pevski zbor Vesna. Približno dvesto pevk in pevcev bo nadaljevalo tradicionalno revijo, začetki katere segajo v pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so prosvetni delavci iz Križa in Trbovelj navezali prve prijateljske stike, ki so kasneje privedli do pobratenja med društvoma iz obeh slovenskih krajev, Ves na in Svo boda. Nave zi Križ-Tr -bovlje se je kasneje pridružilo še druš- tvo Franc Zgonik iz Branika. Začetno sodelovanje se je udejanjilo s koncertoma v Braniku leta 1968 in v Trbovljah dve leti kasneje. Pobuda se je nato za nekaj let zaustavila, do ponovne oživitve pa je prišlo leta 1975, ko se je sestal nov pripravljalni odbor, kateremu so se pridružili še predstavniki zborov iz Doberdoba, Trebč in Pliberka. Revija je tako doživela pravi preporod, prvi združeni nastop sodelujočih zborov pa je bil prav v Križu leta 1976. S časom sta k pobudi pristopila še zbora iz Monoštra in z Goričkega, za krajše obdobje pa tudi pevci iz Pridvora pri Kopru. Revija je po besedah pobudnikov nastala z namenom ovrednotiti družbeno in narodno vlogo zborovskega petja pri Slovencih. Po prireditvi se bodo udeleženci zbrali v Slomškovem domu, kjer jih bodo prireditelji primerno pogostil. Preostali del večera bo priložnost za klepet in utrjevanje prijateljskih stikov. (MiK) / TRST Petek, 23. maja 2008 7 PREDSTAVITEV - Knjiga Stefana Cosme »Vitovska: vinogradi od morja do Krasa Plemenito vino, doma v tržaškem zaledju Andrej Bole: Vitovske ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti proizvajalcev Ko se združita kulturno - zgodovinsko in gastronomsko raziskovanje ter skupno privedeta do ene izmed najbolj pričakovanih publikacij sezone, smo lahko res prepričani, da nihče ne bo ostal praznih rok. Pesniki, literati in ekonomisti, seveda proizvajalci in oblasti: publika, ki se je včeraj zjutraj zbrala v tržaški trgovinski zbornici na predstavitvi dvojezične knjige »Vitovska: vinogradi od morja do Krasa«, je bila zelo pisana. Prvi je spregovoril predsednik gospodarske zbornice Antonio Paoletti, ki je poudaril, da so podobnim projektom zelo naklonjeni, ker želijo na najboljši način oplemenititi območje šestih občin tržaške pokrajine. Za njim je spregovoril predsednik konzorcija kraških vin, Andrej Bole: »Rad bi se zahvalil vsem proizvajalcem: tistim, ki so danes prisotni in tistim, ki jih ni več med nami, saj vitovske ne bi bilo, če ne bi bilo njihove velike požrtvovalnosti. Posebna zahvala pri tem gre avtorju Stefanu Cosmi, pa tudi fotografu Deanu Dubokoviču, ki je prispeval fotografije, Stefanu Fanti iz Unicre-dita, ki je projekt finančno podprl in pa štirim vitezom vitovske, Alojzu Rebuli, Borisu Pahorju, Pavlu Merkuju in Veitu Heni-chenu.« Za njim je spregovoril avtor knjige Stefano Cosma, ki je izdajo načrtovalval več let, s tem, da je na terenu posvetil pozornost vsakemu proizvajalcu: »Zelo sem vesel, da se današnje srečanje vrši ravno v tej dvorani, kjer je od leta 1865 dalje imel sedež konzorcij proizvajalcev vina. Mnogo informacij s pomočjo katerih smo ustvarili knjigo je namreč izhajalo ravno iz njihovih uradnih virov.« Cosma je na kratko predstavil tudi raznoliko vsebino knjige, ki sega od zgodovinskega okvira, povezave s teri- KMEČKA ZVEZA Vinogradništvo na Krasu živo Ob predstavitvi knjige o vitovski Ob predstavitvi dvojezične knjige »Vitovska: vinogradi od morja do Krasa« želi Kmečka zveza čestitati konzorciju kraških vin in obenem vsem, ki so sodelovali pri njeni izdaji. Vinogradništvo na Krasu je tako še enkrat dokazalo svojo visoko kakovost, o kateri pričajo tudi ugledni vitezi vitovske Rebula, Merku, Pahor in Heinichen - živ dokaz, da je danes vino del naše kulture. Knjiga pa naj bo obenem tudi neposredno, jasno sporočilo našim javnim upravam, da je vinogradništvo na Krasu še kako živo. Uprave ga morajo zatorej spodbujati in ne ovirati z restriktivnimi zakoni. Na fotografiji levo avtor knjige Stefano Cosma, desno posnetek s predstavitve kroma torijem do kulinaričnih abinacij. Poudaril je tudi pomen prispevkov, ki so jih napisali štirje pomembni pisatelji, katerim so podelili naziv vitezi, ker so bili prepričani, da izhaja izraz vitovska iz izraza vitez in predstavlja vino, ki so ga pili v srednjem veku. »Najpomembnejše pa je, da smo končno lahko izdali knjigo, ki pripoveduje o Trstu in njegovem ozemlju, ker sem si vedno predstavljal zgodovino Trsta kot mesto velikih trgovanj, prestolnico velikega cesarstva v katerem so nastale družbe, kakršna je Generali. Vsi pa ne vedo, da so pred dvesto leti bili tu nasadi oljk in trt, namesto katerih stojijo danes palače. Pomen vina je bil tolikšen, daje mesto prosilo Marijo Terezijo, naj lokalna vina zaščiti z oprostitvijo davka. V tisto obdobje spada tudi popis vseh vin, ki so bila prisotna na tem ozemlju. Takrat so vitovsko imenovali vitovska grganja.« V smehu je Cosma še dodal:« Vsakič, ko napišeš knjigo, pa se zgodi, da čez par dni izveš nekaj novega, česar nisi omenil. Tako j e bilo tudi za nas, saj smo pred par dnevi izvedeli, da so preko analiz potrdili izvor vitovske, ki je rezultat križanja mal-vazije in glere ter s tem dokazuje resnično avtohtonost na našem območju. Cosma je tudi poudaril daje smisel knjige v njeni čez-mejnosti, zato so v njej tudi proizvajalci vitovske s slovenskega krasa in goriške pokrajine. Marino Vocci je med drugim povedal: »Pomembnost knjige je kulturno potovanje, ki ga lahko izvedemo. Prevečkrat smo, kakor bi rekel Tomizza, živeli v igno-ranci tega, kar je za rameni Trsta.« Trije izmed štirih vitezov so bili prisotni v dvorani. Alojz Rebula je prisotne nagovoril: »Vitovska grganja je ime, ki sem ga prvič slišal kot otrok v Šempolaju iz ust mojega nonota. Že takrat mi je zvenelo zelo posebno. Grganja je sicer rimskega izvora, pridevnik vitovska pa me je takoj spomnil na Vitovlje, kakor je prej povedal Cosma in po muzikalnosti na Prešernov verz »Boj Vitov-ca in ropanje Turčije«. Pri tem je zame najlepši spomin na mojega nonota, ki meje postavil v stik z gmajno in genijem krasa, ki nam nudi ta vina, ki so tako dobra«. Spregovoril je tudi Pavle Merku: »Že v mladih letih sem prišel v stik z naravo in se naučil, kako se dela na kmetiji in kako s trtami. Zato je zame vino bistvo vsakega kraja, nanj me spomni za vse čase. Etimološki izvor besede vitovska ne izhaja, kakor je bilo rečeno, iz besede vitez. Sedaj bi vam lahko razložil vsaj štiri pomene, ki so ji veliko bližji. Vsekakor pa, najprej bom prebral knjigo, s pomočjo katere si bom razjasnil še druge pojme, nato pa obljubim, da bom o tem napisal članek.« Veit Heinichen je tako zaključil: »Nemo profeta in patria. Končno se situacija v Trstu nekoliko spreminja. Naša območja proizvajajo izvrstna vina, ki se vsako leto uvrstijo med šest najboljših v Italiji a v Trstu še do pred kratkim sploh niso bila na voljo. Ta knjiga približuje teritorij centru in danes se je center sam približal teritoriju.« (TD) POTI KAVE - Od 30. maja do 2. junija Po tržaških kavarnah s sirom Richardom Burtonom Branje, gledališče in ples - Akrobatska verzija Kama Sutre Protagonist letošnje, že desete izvedbe pobude Leviedel Caffe - Poti kave bo eklektik, raziskovalec in geograf sir Richard Francis Burton. Raznolike kulturne prireditve v starih tržaških kavarnah in mestnih trgih so namreč že tradicionalno posvečene znamenitim popotnikom, ki so se v zadnjih letih, pravzaprav stoletjih mudili v Trstu in tu za seboj pustili neizbrisno sled. Med številnimi, ki jih je naše mesto v preteklosti gostilo, je bil tudi pisatelj in prevajalec sir Richard Francis Burton, ki je v Trstu živel več kot deset let. Živel je v hotelu Obelisk, kjer še danes na njegovem zanemarjenem pročelju visi prav tako zanemarjena plošča, ki spominja nanj. Sicer se je Burton rodil leta 1821 v Torquayu, v angleškem Cornwallu. Že v otroških letih je dokazal veliko nadarjenost za jezike, tako da nikakor ne čudi, da je brez težav govoril 30 jezikov oziroma dialektov. Izredno je ljubil eksotične kulture kot so bile takrat arabska, indijska ali afriška. V angleščino je prevedel pripovedi Tisoč in ena noč in pa Kama Su-tro. Med njegovimi pustolovščinami je prav gotovo najpomembnejša ekspe-dicija na območje reke Nil z južne strani ekvatorja, ko sta z Johnom Spekom leta 1854 odkrila izvir reke, ali tista leta 1858, ko sta odkrila Tanganjiško jezero. Burton je nato ubral diplomatsko pot, ki ga je leta 1872 privedla do Trsta, kjer je ostal do leta 1890, ko je oktobra umrl v Vili Economo. Program kulturne pobude, ki v Trst privablja iz leta v leto več radovednežev, so včeraj na Pomorski postaji predstavili sami organizatorji in sicer Claudio Giorgi v imenu konzorcija Promotrieste ter Livia Amabilino in Maria Grazia Plos za gledališče La Contrada. Vsi trije so si bili edini, da je kultura našega mesta izredno vabljiva in zanimiva. Prireditve bodo publiki postregle z utrinki Burtonovega življenja. Prva bo na vrsti v petek, 30. maja, ko bo ob 19.30 v kavarni San Marco Corinna Valentini predstavila Burtonovo monografijo z naslovom »Lesilio del leone«. Istega dne bo ravno tam ob 21. uri na sporedu gledališka predstava »Ceneri d'anima«, ki obuja zadnje dni Burtonovega življenja, ko je njegova skrajno katoliška žena na domačem vrtu sežgala neprecenljive moževe rokopise in prevode. V soboto, 30. maja, bo v kavarni Tommaseo ob 21. uri bralno-plesna predstava z indijskim prizvokom povzeta po knjigiTisoč in ena noč; v nedeljo se bo dogajanje pomaknilo na Trg Verdi, kjer bo akrobatska predstava po knjigi Kama Sutra, ki poleg splošno znanih spolnih tehnik opeva ljubezen, življenje v dvoje ter magijo prve poročne noči. Poti kave se bodo zaključile v ponedeljek, 2. junija, v kavarni San Marco, ko bo ob 18. uri branje Riharda III, ob 21. uri pa predstava ekspresivnega indijskega plesa. Vse predstave so brezplačne. (sas) NAGRADA SABA Danes film o Bosni Pisatelj in esejist Predrag Matvejevič je o filmu »Tempo del dopo - le citta martiri : Sarajevo, Srebrenica, Mostar« dejal, da gre za najboljši dokumentarec o vojni v bivši Jugoslaviji. Režiserka Laura Angiulli je v njem obnovila tragične dogodke v Bosni in Hercegovini ter vlo go treh »mu če niš kih mest«. Po seb no po zor nost je na me ni -la Hatidzi Mehmedovič, predsednici ženskega združenja iz Sre bre ni ce: tu se je na mreč le ta 1995 zgodil največji pokol v povojni Evropi, ki je terjal osem ti soč žr tev. Film bodo danes ob 20.30 predvajali v kavarni San Marco, ob režiserki Lauri Angiulli pa bo o njem spregovoril tudi Predrag Matvejevič. Filmski večer spada v sklop pobud ob desetem mednarodnem natečaju »Trieste Scritture di Frontiera«, ki je posvečen Umbertu Sabi, prirejata pa ga združenje Altamarea in Pokrajina Trst. Zmagovalce letošnje izvedbe, med katerimi je tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, bodo nagradili jutri (prav tako v kavarni San Marco, a ob 17. uri), danes in v nedeljo pa so prireditelji poskrbeli za vodene oglede po »li te rar nem Trstu«. Da -našnji pohod bo posvečen Ful-viu To miz zi, in te re sen ti naj se zberejo ob 18. uri v Ulici degli Artisti 2. Nedeljski ogled pa bo posvečen Svevu in Joycu: zbirališče ob 18. uri pod Rossettije-vem spomenikom v Ulici Giulia. ZSŠDI Likovni in literarni natečaj Tudi letos razpisuje Združenje slo ven skih šport nih druš tev v Ita -liji likovni in literarni natečaj na temo špor ta z na slo vom Drob ci iz šport ne ga sve ta. Raz pis so že v apri lu pre je le vse slo ven ske os nov -ne in nižje srednje šole v Italiji. Rok za oddajo prispevkov na urade združenja v Trstu in Gorici, zapade 31 maja, kar pomeni, da morajo zain te re si ra ni po hi te ti, saj je na raz po la go sa mo še pri hod nji te den. Li kov ni na te čaj je na me njen učencem osnovnih šol, ki morajo na papir ponazoriti evforijo, radost, razočaranja, ki jih sami doživljajo ob nastopanju na športnih prizoriščih, literarni pa je namenjen dijakom nižjih srednjih šol, ki morajo z be se da mi opi sa ti ob čut ke in do -življanja na raznih športnih prireditvah. Najboljši prispevki bodo nagrajeni in objavljeni v Zborniku slovenskega športa v Italiji, ki izide ob kon cu le ta. Na gra de bo do po leg učen cev in di ja kov pre je li tu di mentorji, ki so nepogrešljiva pomoč pri uresničitvi zgoraj omenjene po bu de. 8 Nedelja, 25. maja 2008 TRST / KVESTURA - Po poldrugem letu aretirali roparje iz Ul. Cumano Oropani poklical policijo, a je imel nekaj za bregom Zapriseženi čuvaj je bil član tolpe, ki je novembra 2006 ukradla 200 kilogramov zlatih izdelkov Poldrugo leto po ropu v Ul. Cumano, ko so storilci pretepli dva zaprisežena čuvaja in iz kombija podjetja Sped.In odnesli dobrih 200 kilogramov zlata, je policija aretirala domnevne roparje. Zaradi dobro pripravljenega ropa je bila preiskava dolga in zapletena, razširila se je na celo Italijo, naposled pa je tržaški mobilni oddelek s pomočjo policije iz Kampanije, Umbrije in Veneta spravila v ječo pet ljudi. V Caserti, Perugii, Neaplju in Vi-cenzi so izvedli več hišnih preiskav in prijeli štiri domnevne roparje, 33-let-nega Antonia Castalda, 55-letnega Bi-agia Reco, 38-letnega Antonia Rong-hija in 22-letnega Renata Ronghija, pa še enega od dveh zapriseženih čuvajev, 41-letnega Pasqualeja Russinija, za katerega se je izkazalo, da je bil njihov pajdaš. Vsi člani tolpe so doma iz okolice Neaplja, obtoženi pa so sodelovanja v ropu v obtežilnih okoliščinah. Ukradeno zlato so že zdavnaj prodali, pre is ko val ci pa so gle de te ga še na delu, saj poizvedujejo, komu je bilo zla to pro da no. 17. novembra 2006 je kombi transportnega podjetja Sped.In privo-zil iz Veneta v Trst. V vozilu je bilo več kot 200 ki lo gra mov zla tih iz del kov, vrednih približno 2,5 milijona evrov. Tovor je bil namenjen v neko zlatarno v Buj e, kjer bi ga zlatar do kraj a pre de lal, na kar bi se do kon ča ni iz del -ki vrnili na italijansko tržišče. Zaprisežena čuvaja sta se v Trstu ustavila v orožarni v Ul. Lamarmora, kjer sta pus ti la piš to le, s ka te ri mi ne bi sme -la iti čez mejo. Tedaj so ju napadli oboroženi roparji, ki so vstopili v kombi in se skupaj s čuvajema zapeljali do Ul. Cumano. Tam so zlikovci pretepli in zvezali čuvaja, jima postavili kapuco na glavo, izpraznili kombi in izginili. Vodja mobilnega oddelka Leonardo Boido je na včerajšnji tiskovni konferenci razložil, da so po zaslišanju obeh zapriseženih čuvajev posumili, da eden od dveh nekaj skriva. Njuni verziji o dogodku sta se nekoliko razlikovali, predvsem pa sta bodla v oči različna tretmaja, katerih sta bila deležna. Medtem ko so roparji enega čuvaja zmlatili do krvi, so Pas-qualeja Russinija doleteli blažji udarci in znatno lažje poškodbe. Russini je po ropu poklical policijo, v pogovoru z operativnim centrom pa je bil nalašč popolnoma zmeden in skop z informacijami. Kričal je, daje prišlo do ropa, da so ju neznanci premlatili, a šele po daljšem stokanju je izustil ime ulice, v kateri je do dogodka prišlo. S tem početjem je roparjem omogočil, da so se pred prihodom policistov oddaljili. Izhodišče preiskave je bil torej zapriseženi čuvaj, katerega je začela policija nadzorovati. Kriminalisti so obiskali tudi sedež transportnega podjetja Sped.In v Arezzu in podružnico v Vicenzi, od koder je zlato prihajalo. S pre is ko val ni mi me to da mi, ki se pri -bližujejo protiterorističnim operacijam, zlasti s telefonskimi prisluškovanji, so prišli na sled Russinijevim pajdašem. Pred dnevi je tržaški sodnik za predhodne preiskave odredil pet pri-pornih nalogov, ki so jih izvedli policisti iz Kampanije in Umbrije. Dva člo ve ka so are ti ra li v Ca ser ti, tri v bli -žini Perugie. V umbrijskem kraju Santa Maria degli Angeli so nataknili lisice Antoniu in Renatu Ronghiju (stricu in nečaku), v Basti-i Umbri pa Antoniu Castaldu. Prva dva sta skupaj živela v stanovanju, v katerem so policisti zasegli pištolo-igračo brez rdečega zamaška, tretji pa je bil na obisku pri svojem dekletu; vsi trije so brezposelni. O plenu ni ne duha ne sluha: ni znano, komu so roparji izročili ali prodali zlato. Morda bo slika bolj jasna v prihodnjih dneh, ko bo aretirance zaslišal sodnik. (af) Peterica aretiranih: prvi z leve (zgoraj) je zapriseženi čuvaj, ki je rop omogočil kroma AREA - Mednarodni seminar o znanstvenih parkih v družbi znanja Agencija za tehnološki razvoj RS in AREA včeraj sklenila sporazum Obiskovalci raziskovalnega centra AREA ob dnevu odprtih vrat kroma Predstavitev publikacije v knjigarni Feltrinelli Neprofitno združenje Centro Promo-zione in agencija Sea vabita danes na predstavitev knjige Nurie Kanzian »Autobiografia e conoscenza del se«, ki bo ob 18. uri v knjigarni Feltrinelli. Posegli bodo docent pedagogike Roberto Ambrosi, sociolog Augusto De-bernardi ter kritičarka in pisateljica Marina Moretti. Odlomke bo brala Lucia Venier. »Se questo e un Dio« na zavodu Enaip Na zavodu Enaip (Istrska ulica 57) bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Se questo e un Dio« novinarja Raniera La Valle. V svojem najnovejšem delu se avtor posveča branju biblije in zgodovinskih tekstov, bralcu pa ponuja vrsto vprašanj in hipotez, nikakor pa ne de-finitivnih zaključkov. Odprtje razstave v rastlinjaku V rastlinjaku Vile Revoltella bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo »Two views - umetniška rast alternativnega habitata«, ki jo prireja mladinska skupina umetnikov Melart. Razstavljeni bodo posnetki arhitektonskega velikana Melare, od začetnega projektiranja strukture do nadaljnjega razvoja stavbe. Mladi umetniki so izbrali tak naslov, ker želijo gledalcu ponuditi vpogled na kocko in na diagonale, ki spreminjajo njen videz. Razstava bo na ogled do 2. junija (vsak dan od 14. do 18. ure). « Pri čupah akcija »Čiste plaže« Tržaški krožek Verdeazzurro Legambiente vabi vse, da se pridružijo akciji »Čiste plaže in morsko dno 2008«. V sodelovanju z devinsko nabrežinsko občino se bo akcija začela jutri ob 10. uri na plaži Pri čupah. Svojo prisotnost so zagotovili nekateri učenci občinskih osnovnih in nižjih srednjih šol, ob njih pa bodo tudi prostovoljci Legambiente in operaterji civilne zaščite. Združenje Legambiente bo poskrbelo za vse potrebščine. Tura z zgodovinskim vlakom Združenje Ferstoria vabi v nedeljo, 25. maja, na dvourni izlet z zgodovinskim vlakom. Zjutraj bo vlak ob 9.55 odpeljal z Ul. Campo Marzio proti Opčinam, Rocolu, Nabrežini, Miramaru in postal na glavni železniški postaji. Popoldanska vožnja pa bo potnike ob 14.50 z železniške postaje popeljala proti Mi-ramaru, Nabrežini, Opčinam, Rocolu in Ul. Campo Marzio. Vpisovanja zbirajo pri Modelland Train v Ul. Vidali 8/b od torka do petka od 10. do 12.30 ter od 16.30 do 20.30 (tel. 040-765336, mob. 335-5311348). Za vožnjo bo treba odšteti 16 evrov (otroci do 7. leta brezplačno, do 12. leta pa 10 evrov). Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) in raziskovalni center na Padričah AREA Science park sta včeraj sklenila sporazum o medsebojnemu sodelovanju. Na tej osnovi bosta v prihodnosti načrtovala skupne projekte na področju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, storitev za inova-tivnost ter prenosa tehnologij. Dogovor sta podpisala direktor TIA Franc Gider in vodja urada za odnose z institucijami AREA Gabriele Gatti včeraj dopoldne na Padričah, kjer je bil popoldne mednarodni seminar Vloga znanstvenih in tehnoloških parkov v družbi znanja. Zasedanja se je udeležilo okrog 40 predstavnikov znanstveno-raziskovalnih ustanov ter agencij za tehnološki razvoj in inovativnost iz Italije, Slovenije in s Hrvaške. Na njem so med drugim poleg AREA predstavili še angleški raziskovalni park Surrey ter tehnološka parka iz Ljubljane in iz Zagreba. Se mi nar je bil v okvi ru pri prav na Evropski regionalni gospodarski forum (Eref) 2008, ki bo 5. in 6. junij a v Novi Gorici. Forum predstavlja platformo evropskih regij za izgradnjo na znanju osnovanega gospodarstva in družbe, hkrati pa deluje kot most med članicami Evropske unije in državami južnovzhodne Evrope. Z razpravami o politikah, instrumentih in ocenah izvajanja Lizbonske strategije ter predstavitvami dobrih praks v evropskih regijah podpira njihova prizadevanja za postopno vključevanje v EU. Že četrtega foruma v Novi Gorici se bo udeležilo približno 250 predstavnikov z gospodarskega, raziskovalnega, inovacijskega in izobraževalnega področja. Prav tako bodo prisotni tudi regionalni koordinatorji lizbonske strategije ter ugledni predstavniki regij in držav EU ter regij južnovzhodne ter vzhodne Evrope. Prvenstveni namen sporazuma »Memorandum of understanding«, ki sta ga skle ni la TIA in ARE A, je prek skupnih projektov spodbujati infor-matski, biotehnološki, zdravstveni in nanotehnološki sektor še zlasti na osnovi podjetniških raziskovalnih projektov, ki jih bodo razvijali v sodelovanju s slovenskimi znanstvenimi ustanovami. Dogovor bo nudil agenciji TIA možnost, da se bo posluževala iz kuš nje ARE A gle de sto ri tev za podjetja na področju inovativnosti, ki je med glavnimi cilji agencije v prid slovenskemu podjetniškemu tkivu, je ocenil njen direktor Gider. Po drugi strani, je poudaril Gatti, predstavlja sporazum s slovensko agencijo dodaten ko rak pri grad nji med na rod ne mreže za inovativnost in prenos tehnologij, za katero se AREA že dalj časa zavzema. OBČNI ZBOR - Društvo Promemoria Strniti vrste protifašističnih sil Prejšnji teden se je članstvo društva za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma Promemoria V Ljudskem domu Zora Perello v Škednju zbralo na letnem občnem zboru. Prvo leto mandata je odbor društva v dobršni meri posvetil pripravi in izvedbi vsedržavnega zgodovinskega posveta o fojbah, ki ga je v sodelovanju s številnimi sorodnimi organizacijami iz severne in srednje Italije priredil 9. februarja v kraju Sesto San Giovanni pri Milanu. Več kot spodbuden odziv javnosti je sprožil pri pobudnikih željo po nadaljnjem sodelovanju, kar bo v prvi vrsti privedlo do izdaje zbornika prispevkov s posveta, ki bo na voljo predvidoma jeseni. Usklajevanje skupnih pobud se je nadaljevalo na vsedržavni skupščini 20. aprila v kraju SantAnna di Stazzema ob vsakoletnem srečanjem v spomin na nacifašistični pokol. Iztočnica skupne poti bo odločen bolj zoper vse oblike zgodovinskega revizionizma ter postopna širitev kroga skupin in posameznikov, ki ne nameravajo nasedati vse številnejšim propagandis-tom krilatice o »narodni spravi«. Izhajajoč iz znanih povsem nesprejemljivih stališč predsednika republike Napolitana so prisotni soglašali v oceni, da se je 10.februar, Dan spomina na fojbe in eksodus, dejansko že prelevil v pravcati dan fašističnega ponosa, ko neofašisti nemoteno paradirajo po italijanskih mestih s privoljenjem in neredko tudi ob podpori javnih uprav. Potrebno bo zato vztrajati pri čimbolj odmevnih pobudah, ki naj javnost nenehno opozarjajo na sprevrženost teh politično-medijskih kampanj. Kar zadeva krajevno raven je bil na škedenjski skupščini iznesen predlog, naj si Promemoria prevzame nalogo spodbujevalca alternativnih pobud ob Dnevu osvoboditve 25. aprila, kajti »sprenevedanja in dvoumnosti predstavnikov levosredinskih sil se ob osrednji slovesnosti v Rižarni kopičijo in ji načenjajo verodostojnost«. Nacistično zverinsko dejanje v Veroni priča, ob vrsti napadov na sedeže naprednih organizacij, na posamezne protifašiste, pa tudi na takoimenovane »drugačne«, da so večletna »spravarska« prizadevanja povrnila nacifašistični drhali politično in družbeno legitimnost. Zato je po mnenju društva Promemoria neobhodno potrebno strniti vrste vse preveč razpršenih protifašističnih sil, kar bo eno od poglavitnih vodil odbora v novem mandatnem letu. / TRST Nedelja, 25. maja 2008 9 BOLJUNEC - Začetek javnih del pred občinskim gledališčem Franceta Prešerna Uredili bodo parkirišče in funkcionalne infrastrukture Po mnenju odbornice Stravisi predstavlja izvedba tega projekta pomembno izhodiščno točko Boljunski predel pred občinskim gledališčem Franceta Prešerna, sprejemnim centrom deželnega naravnega rezervata doline Glinščice in občinsko knjižnico bo v kratkem zaživel v povsem novi podobi.Novosti bodo bržkone najbolj veseli otroci, a tudi odrasli in sploh vsi obiskovalci doline Glinščice. A poglejmo podrobneje. Projekt je izdelala pisarna Studio Artes iz Krmina, vodja postopka je Mitja Lovriha, izvajalec del pa podjetje Edilmont iz Doline. Poseg zajema skupno površino 1.850 m2, na kateri bodo uredili 54 parkirnih mest in vrsto funkcionalnih infrastruktur (pipa z vodo, pločniki, dovozna vzpetinica za nepokretne osebe, razsvetljava, posadili bodo drevesa itd.). Na bližnji 1.050 kvadratnih metrov obširni naravni vdolbini pa bodo uredili otroško igrišče in prostor za druženje. Zgradili bodo dovozno vzpetinico, ki jo bodo lahko uporabljale tako osebe s težavami pri premikanju kot otroški vozički. Poleg tega bodo ure di li okroglo plo ščad iz bar -vanega betona, obdelanega s kremenom, na katerem bo mo go če igra ti popu lar -no igro »človek ne jezi se«. Na tem predelu bodo postavili tudi opremo in druge elemente, ki bodo skladni z namembnostjo tega območja. Pred dokončno odobritvijo osnutka otroškega igrišča, so ga pregledali nekateri starši, čigar otroci bodo postali koristniki tega območja. »Urbana prekvalifikacija je cilj, ki ga mora naša občina doseči - je izjavila odbornica Laura Stravisi - in izvedba tega projekta predstavlja pomembno izhodiščno točko. Gradnja parkirišč predstavlja vedno bolj občuteno potrebo, s tem projektom pa želimo tudi zmanjšati promet in postanke na bližnjem trgu Gorici. Obiskovalci doline Glinščice bodo lahko izkoristili te nove prostore in si obenem ogledali Sprejemni center rezervata. Tu jim bo na razpolago usposobljeno osebje, ki jim bo lahko nudilo vrsto informacij, tudi naravoslovnega značaja. V sprejemnem centru bodo na razpolago tudi pohodniške karte in druge publikacije, poleg tega pa tudi informacije o ostalih ponudbah našega teritorija, na primer o krajevnem turizmu, kmetijsko-prehrambenih pridelkih in obrtniških izdelkih.« Odbornica je tudi dodala, da izvajanje del v bližnji dolini omogoča ne samo prekvalifikacijo območja, kije danes zaraščeno, ampak tudi koristno uporabo področja, ki bo tako namenjeno druženju in otroškim igram. ZELEZARNA Nov zaseg Karabinjerji ekološkega operativnega oddelka (NOE) so v sredo popoldne zasegli še eno območje ob škedenjski železarni, potem ko je pristaniška kapitanija prejšnji teden zaplenila 22.500 kvadratnih metrov veliko odlagališče železarne. Po navedbah krajevne italijanske televizije so karabinjerji zasegli del obale pred železarno, potem ko so prejeli klic iz Bologne. Tamkajšnje sile javnega reda so med kontrolo zasačile tovornjak, kije prevažal razne gradbene materiale, posebne odpadke, ki jih je treba odvreči v specializirana odlagališča. Tovornjak naj bi prihajal iz škedenjske železarne, sodstvo pa je po navedbah televizije zaseglo neko območje na obali pred železarno, kjer naj bi bilo nezakonito odlagališče. NOVINARSTVO - Nagrado Luchetta podeljuje Fundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin Jutri bodo znani finalisti Danes se sestane žirija, ki je ocenila okrog sto prispevkov - Nagrade bodo podelili v okviru prireditve Naši angeli, ki bo 12. julija Novinarska nagrada Luchetta 2008, ki jo vsako leto v sodelovanju z RAI podeljuje Fundacija Luchetta, Ota, D Angelo, Hrovatin v spomin na umrle v Mostarju in v Somaliji, bo danes stopila v živo. V prostorih Expo Mittelschool se bo namreč sestala žirija, ki jo sestavljajo direktorji oz. odgovorni uredniki televizijskih hiš RAI, Mediaseta in Sky ter najpomembnejših državnih in deželnih dnevnikov (med temi tudi Primorskega dnevnika). Člani žirije so v zadnjem obdobju ocenili dela okrog sto novinarjev italijanskih in evropskih medijev, ki se potegujejo za 5. nagrado Luchetta. Imena finalistov bodo znana jutri dopoldne, ko jih bodo predstavili na sedežu fundacije. Nagra da Luchetta 2008 je bi la kot vselej namenjena novinarjem, filmskim snemalcem in poklicnim fotografom, ki so se med opravljanjem pokli ca izkazali s poročanjem v prid mladoletnikom, ki so bili žrtve nasilja s posebnim poudarkom na vrednotah solidarnosti, miru in bratstva. Za letošnjo nagrado so vzeli v poštev de- Posnetek z lanske slovesnosti ob nagrajevanju na Velikem trgu kroma la, ki so bila objavljena, predvajana in sploh razširjena v obdobju med 1. majem leta 2007 in 30. aprilom letos. Nagrada je razdeljena na pet kategorij, in sicer na sekcijo Marco Luchetta za najboljšo reportažo za TV in za tisk, sekcijo Saša Ota za najboljše posnetke, sekcijo Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo in sekcijo Dario DAngelo za najboljši prispevek v evropskih neitalijanskih časopisih. Nagra de bodo pode li li v okviru prireditve Naši angeli, ki bo 12. julija na Veli kem tr gu in ki jo bo posredno predvajala prva televizijska mreža RAI. Prireditve, ki bo odprta za vse, se bodo kot vselej udeležili številni ugledni gostje. MATURANTI - Ekskurzija petošolcev znanstvenega liceja France Prešeren Na krilih kulture in znanosti Od Kosovelovega Tomaja, mimo ljubljanskega izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Jožef Štefan, pa vse do Cankarjeve Vrhnike V sredo, 7. maja, smo se maturanti vseh razredov Znanstvenega liceja Franceta Prešerna udeležili zanimive znanstveno-kulturne ekskurzije. Pot nas je najprej popeljala v Tomaj, kjer smo si ogledali Kosovelovo domačijo. Prijazna vodička nam je uvodoma predstavila Kosovelov lik. Usoda žal ni dovolila mlademu Sre čku, da bi dalj časa uži val le poto kraške gmajne, saj je mo ral zara di težkih zgodovinskih razmer na študij v Ljubljano. Domov se je nato vračal le ob večjih praznikih in poletnih počit ni cah, do konč no pa takrat, ko je bil že hudo bolan in je nato 27. maja 1926 umrl. Po ogledu Kosovelove hi še smo se zbra no poklo ni li pes ni -kovemu spominu na tomajskem pokopališču. Po ko si lu je bil čas dru ge pos -tojanke v izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT), ki je del Inštituta »Jožef Stefan« v Ljubljani. ICJT se nahaja v Reaktorskem cen- tru Podgorica v bližini Ljubljane, kjer potekajo razna predavanja in kjer je stalna razstava o jedrski tehnologiji. Glavna dejavnost izobraževalnega centra je promocija znanja o jedrski teh no lo giji predvsem z vidi ka pri do -bivanja energije. Izvedeli smo, da Slovenija proizvaja elektriko v jedr- ski elektrarni Krško, v termoelektrarnah in hidroelektrarnah. Gospod Andrej Kavčič nam je pojasnil razliko med termo in pa jedrsko elektrarno: termoelektrarna pridobiva energijo z izgorevanjem, torej s kemično reakcijo med gorivom in kisikom iz zraka, jedrska pa iz jedrske verižne reakcije-cepitve uranovega jedra. Toplo to pa obe elektrar ni pre tvo rita v električno energijo s pomočjo pare, ki poganja parno turbino, ta pa nato generator. Predavatelj je opozoril, da predstavlja večji problem jedrskih elektrarn nji ho va slabša družbena spre -jemljivost, ki izvira predvsem iz vojaške jedrske energije, deloma pa je tudi posledica katastrofe v Černobilu. Razumljivo je, da so nas še posebno zanimali razlogi, ki so botrovali tej tragediji. Gospod Kavčič nam je slednje ze lo na zor no in izčrp no pojas nil. Našo ekskurzijo smo zaključili na Vrhniki, v rojstni vasi Ivana Can- karja. Do Cankarjeve hiše vodi strm klanec, ki ga je slovenski pisatelj tudi večkrat opisoval v svojih delih. Vodič ka nas je sezna ni la, da je si cer pi -sa telje va roj stna hi ša pogo rela, da -našnja stavba pa je le poskus obnovitve tedanje Cankarjeve hiše in predstavlja seve da tudi spo min sko obeležje Ivanu Cankarju. Na ekskurziji smo pobliže spoznali vsebine, ki smo jih že večkrat srečali na svoji šolski poti. Z neposrednim ogledom krajev, ki so zna-čil ni za na šo li terar no zgo do vino in za znan stve no-teh no loš ki raz voj, se je na še zna nje še do dat no pod-kre pi lo. Za zani mi vo in brez hib no stro -kovno ekskurzijo se vljudno zahvaljujemo organizatorki, pedagoški svetovalki za slovenske šole v Italiji Andreji Duhovnik, Zavodu za šolstvo RS in Mi nis tr stvu za šol stvo in šport RS, ki je našo pobudo tudi fi-nanč no podpr lo. Nika Nadlišek, V. C, licej F.Prešeren / Slovensko prosvetno društvo Mačkolje ______prireja ^ 46. PRAZNIK Cl v_ v_ CESENJ Petek, 23. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Happy Day Sobota, 24. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Malibu Nedelja, 25. maja: ob 16.00 odprtje kioskov od 17.30 dalje zabavna glasba Mužike Sv. Lazar od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet Ponedeljek, 26. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego Prisrčno vabljeni v Mačkolje! Petek, 23. maja 2008 Včeraj danes Danes, PETEK, 23. maja 2008 ŽELJKO Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 0.02 in zatone ob 7.25. Jutri, SOBOTA, 24. maja 2008 CVETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,4 stopinje C, zračni tlak 1012,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 67-od-stotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje C. EI3 Lekarne Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »I demoni di Sanpietroburgo«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 »Mongol«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Superhero - il piu' dotato fra i supe-reroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli ultimi della classe«; 16.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Not-te brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.30, 21.30, 22.00 »Iron Man«; 20.00 »Saw 4«; 20.15 »U2-3D«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'al- tra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«. FELLINI - 18.40 »Il cacciatore di aqui-loni«; 17.00, 20.40, 22.20 »Il treno per Darjeeling«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Gomor-ra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sangue pazzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40, 0.20 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 16.50, 19.20, 21.30, 23.40 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 17.10, 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Notte brava a Las Vegas«; 18.15 »Alla scoperta di Charlie«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Rise - La setta delle tenebre«; 18.15 »Certamente, forse«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Iron Man«; 18.30, 20.30, 22.15 »Reservation road«; SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.30 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Su-perhero movie«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Rise - La setta nelle tenebre«. 9 Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo na otvoritev razstave danes, 23. maja, ob 19. uri, v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih ricmanjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. UČENCI IN UČITELJICE šole Virgila Ščeka vabijo v nedeljo, 25. maja, ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini na proslavo, ob 30. obletnici poimenovanja šole po Virgilu Ščeku. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. S Izleti IZLET 50 LETNIKOV V BELO KRAJINO obveščamo vse prijavljene za zgoraj navedeni izlet, da se zberemo v soboto, 24. maja, ob 6.50, pred Prosvetnim domom na Opčinah in da odidemo ob 7. uri. Prosimo za točnost. AŠD-SK BRDINA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA Š.Z. Dom iz Gorice in Območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica, vabita ob Dnevu mladosti 2008 na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sa-botin) v nedeljo, 25. maja. Zbirališče ob 5.30 pred spomenikom padlim v Bra-niku/Rihemberku. Zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krajših vmesnih relacijah. Za informacije: +393201403712 (Andrej) ali andrejro@gmail.com. SREČANJE SPDT Z DRUŠTVOM GEM IZ BASSANA: Člani SPDT se bodo srečali v nedeljo, 25. maja, na Jami v Boljuncu ob 10. uri, s prijateljskim društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa. Od tod se bodo podali preko doline Glinščice do Botača, na Beko, do Korošice, ter po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bodo dospeli na Socerb in nadaljevali pot do Prebe-nega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20. maja, na tel. 040-220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). V nedeljo, 25. maja, bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zgurence, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14. uri v Zgurenci. Vabljeni ! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! TPPZ PIKO TOMAŽIČ sporoča da se je sprostilo nekaj mest za drugo izvedbo izleta «Še pomnite tovariši«. Obiskali bomo kraje, kjer so med NOB potekali srditi boji: Split, Mostar Sjutersko, Sarajevo in Kozaro. Izlet je organiziran od 30. maja do 2. junija, cena izleta 295,00 evrov. Info in rezervacije najkasneje do torka 27. maja na tel. št.: 380-3584580 ali 040-637025. TRST Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na tradicionalno pevsko srečanje z družabnostjo DOLGI DNEVI, PRIJAZNI VEČERI Na sedežu zbora v Devinu danes, 23. maja, ob 20.30 V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Se-sljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. SKUPNIA TRST 85 organizira od 4. julija, do 7. julija avtobusni izlet »Po poteh Primoža Trubarja«. Odhod avtobusa bo v petek, 4. julija, ob 6. uri iz Trga Oberdan. Ogledali si bomo M nchen, Ulm, Tubingen, Rottenburg in Salzburg. Predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo (trinoči) znaša 75,00 evrov. Za informacije in vpise pokličite do sobote, 31. maja na tel. št.: 3485289452 ali 040-772545. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. H Čestitke Včeraj je praznoval častitljiva okrogla leta filmski mojster ALJOŠA ŽERJAL, pristni Ščedenc, prijatelj in dolgoletni član našega društva. Voščimo mu, da bi še mnogo let v zdravju in z užitkom filmal in dokumentiral našo realnost, vsi v KD in ŽPS Ivan Grbec. 0 Prireditve KD SLOVAN IN VZPI - sekcija borcev s Padrič, vabita na proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB. Danes, 23. maja, ob 20.30 v prostorih Gozdne Zadruge na Padričah ogled filma: »Edi Šelhaus -Bil sem zraven«. Režija Jurij Gruden. V soboto, 24. maja, ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu. Nastopili bodo: Vaški recitatorji, MePZ »Slovan - Skala« in godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Slavnostna govornika Dušan Kalc in Roberto Birsa. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v soboto, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška 131, je na ogled razstava slik Brune Daus Onstran barve: eksperimentiranje vzdolž niti. Otvoritev razstave bo v soboto, 24. maja, ob 20.30. Umetnico bo predstavila likovna kri-tičarka Elena Berocchi, za glasbeni utrinek Paolo Canziani kitara. Razstava bo na ogled do 15. junija 2008, od ponedeljka do petka , od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgu-renci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slavko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v sklopu festivala Adriatic festival v nedeljo, 25.maja, ob 18.30 pred Županstvom v Zgonik na koncert skupine Kakanic Blues. V primeru slabega vermena bo koncert v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Skupino sestavljajo Mike Sponza (Italija)-kita-ra/glas, Michele Bonivento (Italija)-or-gle Hammond/klavir, Moreno Buttinar (Italija)-bobni, in gostje Boško Petrovič (Hrvaška)-vibrafon, Dieter Themel (Avstrija) glas, Primož Grašič (Slove-nija)-kitara, Sandor Toth (Madžarska)-saksofon. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Sodelujejo: Marija Cenda, ki je napisala spremno besedo, Boris Pangerc in avtorica. Umetniško branje odlomkov iz knjige: Miranda Caha-rija. Večer bodo obogatile gojenke Glasbene matice flavtistki Petra Marega in Sara Bembi ter pianistka Alenka Cer-gol (mentorica Erika Slama). Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri lutkovno predstavo za otroke »Pika Po-lonka« v izvedbi drugega razreda učiteljišča Slomšek-pedagoška smer. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja s pokroviteljstvom Pokrajine Trst predstavo svetovno znanega mojstra pantomime Andresa Valde-sa v sredo, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v četrtek, 29. maja, ob. 20.30 v gledališče F.Prešeren v Boljuncu na koncert ansambla »GORNI KRAMER QUARTET & Martina Feri« v sklopu pobude »Adriatic Festival 2008«. SKD FRANCE PREŠEREN prireja v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini zaključni nastop gojencev plesne šole našega društva. Glavni gostje bodo atleti plesne šole Club Diamante iz Za-graja. Toplo vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji plesa! V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Car-li in Janja Savi (duo kitar). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 30. maja, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave fotografij Egona Krausa » vsak dan je prinesel nekaj novega «. O razstavljenih delih bo spregovoril Franc Fabec. Glasbeni uvod MoPZ KD Kraški dom. 5i Poslovni oglasi IŠČEMO PRODAJALKO/CA za trimesečno pomoč v trgovini. Dodatne informacije zainteresirani dobijo v trgovini Global Stuff na Proseški ulici 237 na Opčinah. MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. Tel. 335285063 AGRITURIZEM COLJA - SAMA-TORCA - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326 ROBERTO ŠAVRON j e odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču 0 Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli P6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 349-3954200. BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sperry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (80 kv. metrov): 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon in parkirišče. Tel.: 333-1129574. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z dvoriščem; v hiši je možno napraviti dve stanovanji. Tel. 040-228390. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040413429. PRODAM fiat bravo, gt, 1800, letnik 1996, komaj opravljena revizija in zamenjava gum. Tel.: 333-4577347 po 20. uri. PRODAM ponija, samček, star eno leto in pol. Tel.: 347-7838110. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481-419993 ali 3358006548. IH Osmice DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca št. 4. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni! OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmico. Toplo vabljeni. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. / TRST Petek, 23. maja 2008 1 1 SKD "VESNA" KRIZ ZDRUŽENJE ZA KRIŽ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI 40. Revija pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva pod geslom pesem ne razni me^a Nastopajo: MePZ »SVOBODA« - Trbovlje, MoPS »UN S TRBOUL« - Trbovlje, MoPZ "FRANC ZGONIK" - Branik, MoPZ "DRUŠTVA VINOGRADNIKOV GORIČKO" - Murska Sobota, MoPZ "FOLTEJ HARTMAN" - Pliberk, MePZ "AVGUSTPAVEL"-GornjiSenik, ŽeVS "JEZERO"-Doberdob,MoPZ "JEZERO"-Doberdob, ŽePZ "VESNA "-KrižinMoPZ "VESNA "-Križ Kulturni dom »ALBERTA SIRKA« v KRIŽU-24. maja ob 19.30 Vljudno vabljeni! Kwltorn&druîho Simon in VZPI-Sekcijo bflrwi 1 Pbdrii proslavo oh GO. obletnici postavitve spomenika padlim v DQB Scboia, 24. maja 2003 l9.15-ibiraT[3frn<] «rilcem trgu na Pbdrifiih Eli i ioni pi 21 majo ab 20.30 v prgsiojih Goiffoe ïfldrage. pfcfofe ÉÜJ SfLHAUS - EiJ sem zraven ^¡¡¡úrlurif CnHler H3 Obvestila Bari 22 42 47 72 69 Cagliari 62 82 30 61 54 Firence 63 35 50 3 9 Genova 89 65 12 6 73 Milan 90 44 78 6 69 Neapelj 81 50 19 13 15 Palermo 66 15 86 38 14 Rim 73 23 2 26 88 Turin 42 13 57 30 59 Benetke 47 54 86 25 66 Nazionale 43 64 81 76 18 Super Enalotto Št. 62 22 63 66 73 81 90 jolly47 Nagradni sklad 2.750.082,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.869.639,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami € 13 dobitnikov s 5 točkami 42.308,97 € 1.336 dobitnikov s 4 točkami 411,68 € 51.323 dobitnikov s 3 točkami 10,71 € Superstar 43 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 41.168,00€ 173 dobitnikov s 3 točkami 1.071,00 € 2.435 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.920 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.306 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira danes, 23. maja, ob 20.30 na sedežu (Milje Ul. DAnunzio 62) srečanje s časnikarjem-članom paritetnega odbora Ivom Jevnikarjem na temo Zaščite: Bodimo Realisti - zahtevajmo enakopravnost. Vljudno vabljeni. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju, na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico posvet »Tržaško kmetijstvo v luči skupne in deželne kmetijske politike - Položaj in Loterija 22. maja 2008 DRUŠTVO SLOVENCEV MIUSKE OBČINE vljudno vabi na srečanje BODIMO REALISTI-ZAHTEVAJMO ENAKOPRA VNOST Časnikar-član Paritetnega odbora Ivo Jevnikar bo spregovoril o zaščiti in zakonu 38/2001 Danes, 23. maja ob 20.30 na sedežu Milje, Ul. D'Annunzio 62 perspektive«, ki bo v okviru Dnevov kmetijstva danes, 23. maja, ob 9.00 uri v dvorani Millo v Miljah. Sodelovali bodo: Antonio Paoletti - Predsednik tržaške trgovinske zbornice, Augusto Viola -Centralni direktor za Kmetijstvo dežele FJK, Prof. Gianluigi Gallenti - Docent na Tržaški univerzi, Peter Vrisk - Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Vabljeni člani in interesenti! SKD PRIMOREC vabi širšo skupnost, starše in otroke na zaključno, magično Cici urico s presenečenjem in predstavitvijo poletnih delavnic danes, 23. maja, ob 20. uri, Ljudski dom, Trebče. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »46. Praznik češenj« od danes, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, 23. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Happy Day; v soboto, 24. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 25. maja, od 17. ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 26. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! 42. REDNI OBČNI ZBOR in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu AKŠD Kremenjak v Jamljah, Provmajska ulica 11 (GO). AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto, 24. maja, od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »merenda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, organizira v soboto, 24. maja, ob 18. uri, obisk kleti »Jacuss« v kraju Montina blizu Čedada. Zbirališče ob 16.30 na parkirišču nasproti bencinske črpalke na državni cesti pri Opčinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD IGO GRUDEN sporoča, da bosta pod vodstvom Mojce Malek potekala 24. maja v društvenih prostorih v Na-brežini dva glasbena dogodka. Ob 18. uri bo stekla ženskam namenjena delavnica »Preporod ženstvenosti«. Ob 20. uri pa bo za vse na vrsti »Zvočna kopel«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pojasnila in prijave na tel. št.: 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje »42. redni občni zbor in 5. kongres«, ki bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30, v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO). Občni zbor in kongres bosta potekala z naslednjim dnevnim redom: otvoritev kongresa in občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, sprejem novih članic, podelitev priznanj, pozdravi gostov, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilanc, razrešni-ca staremu odboru, volitve, razno. ŽUPLJANI IZ TREBČ vljudno vabijo na procesijo sv. Rešnjega telesa, ki bo v nedeljo, 25. maja, z začetkom sv. maše ob 10.00. Zaželjena je prisotnost deklic s košaricami cvetja, narodnih noš in krašenje hišnih vat in oken na običajni poti. Po končanem obredu bo sledila družabnost. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa za nastop v nedeljo, 25. maja, na šestih brezmejnih kulurnih dnevih pod Globočakom, na Kambreškem, iz Padrič ob 12.30. V torek, 27. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah pa redna pevska vaja. ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne šole S. Gruden in otroški vrtec iz Šempolaja priredi v ponedeljek, 26. maja, ob 20. uri na šoli srečanje na temo Vzgoja k ustvarjalnosti in veselju. Predavala bo dr. Federica Mormando (psihiatrinja, psi-hoterapevtka, novinarka, docentka, predsednica Eurotalent). JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 28. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah. KRUT vabi članice na srečanje pred počitnicami, ki bo v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v društveni gostilni v Ga-brovcu. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, ali na št. tel.: 040-360072. SC PRIMORJE sporoča članom in vaščanov, da bo v četrtek, 29. maja, ob 20.30 izredni občni zbor društva na sedežu pri Kulturnem domu na Proseku. SKGZ vabi v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14) na okroglo mizo Balkan in Evropa. Sodelovali bodo Milan Kučan, prvi predsednik RS, Miloš Budin, senator in Jože Pirjevec, zgodovinar. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmarnični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fab-jan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in simpa-tizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 26. do 30. maja, od 8.30 do 10.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. Za informacije tel. št. 040/8329280-281. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: Od 16/06/2008 do 28/06/2008 kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š.D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; O d 30/06/2008 do 01/08/2008 kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 26. do 30. maja 2008 od 8.30 do 10.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. Za informacije tel.št.040/8329280-281. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO POLJEDELSTVO prireja v petek, 30. maja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah (ul. del Ricreato-rio 2) konferenco na temo »Biološko-dinamično poljedelstvo«. Predava dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, botanik in rastlinski ekolog. Vstop prost. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. maja, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Do-polavoro ferroviaro« v Nabrežini. Za ples bo poskrbel »Duo Melody«. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Na-brežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v na-brežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi anima-torji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Ma-rijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 3356045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Katinara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lonjerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benede-tič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481531495). KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošin-ju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje v termah Radenci, konec avgusta. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. Prispevki V počastitev spomina Matejke Peterlin darujeta Alekseja in Primož 30,00 za AŠD Sloga. Ob 2. obletnici prerane smrti nepozabne žene in mame Adrijane darujejo Saša, Anuška, Katjuša in Jasmina 100,00 evrov za kleklarsko skupino. V spomin na drago Adrijano Dovgan por. Smotlak daruje Iztok Smotlak z družino 50,00 evro za OŠ P. Voranc Dolina-Mačkolje. Zapustila nas je naša draga Alba Rosman vd. Danese 94 let Žalostno vest sporočajo hčerka Mara, vnuka Tiziana in Marco z družinama Pogreb bo v ponedeljek, 26. maja ob 13.20 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sv. Križ, 23. maja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine 12 Petek, 2B. maja 2GGB KULTURA / LJUBLJANA - 23. mednarodni literarni festival Vilenica bo od 3. do 7. septembra Letošnji dobitnik vilenice poljski pisatelj Andrzej Stasiuk Na festivalu bodo pod geslom Kdo piše? izpostavili avtorja kot pisca literarnih del - Pozornost litovski književnosti LJUBLJANA - Mednarodni literarni festival Vilenica bo v 23. ponovitvi izpostavil avtorja kot pisca literarnih del, pod geslom Kdo piše? pa bo potekal med 3. in 7. septembrom pretežno na Krasu. Nagrajenec letošnje izdaje je poljski pisatelj, pesnik, esejist in literarni kritik Andrzej Stasiuk, posebna pozornost pa bo namenjena sodobni litovski književnosti. Štirinajstčlanska strokovna žirija Vilenice je nagrado dodelila avtorju, ki na pomemben način preobraža tisto podobo Srednje Evrope, ki smo je bili vajeni iz preteklih let, in jo skuša prikazati kot živ, vr-več prostor, je Stasiuka na včerajšnji novinarski konferenci označil predsednik žirije Andrej Blatnik. Slovenskim bralcem je znan prek dveh knjig, Devet in Na poti v Babadag, obe je prevedla Jana Unuk. Poleg Stasiuka bodo med vidnejšimi gosti 23. Vilenice lanskoletni nagrajenec -makedonski dramatik Goran Stefanovski, kubanska pisateljica Zoe Valdes, kitajski pesnik Lian Yang, ukrajinski književnik Jurij Andruhovič in litovski pisatelj Tomas Venclova, ki je prav tako že prejel nagrado vilenica, t.i. avtorica v fokusu pa bo slovenska pesnica Svetlana Makarovič. Ob tej priložnosti bo, kot je napovedala programska vodja festivala Miljana Cunta, izšel izbor njenih pesmi v angleškem in nemškem prevodu. Na literarnih branjih se bo predstavilo 25 avtorjev, v okviru projekta Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici pa bodo predstavili sodobno litovsko literaturo. V ta namen je že izšla antologija Ar-tuma: sodobna litovska književnost. Njena urednica in soprevajalka Bernarda Pa-vlovec Žumer je izbrala 18 avtorjev, katerih besedila najbolj odsevajo značaj Litve in njenih prebivalcev. Končni izbor je sicer zajel več poezije kot proze, saj so Li-tovci predvsem narod pesnikov, je povedala na predstavitvi. Vodilna tema letošnje Vilenice, ki določa tudi geslo festivala Kdo piše?, je vprašanje avtorja kot pisca literarnih del. Glavna motivacija, ki je botrovala izbiri teme, je po besedah Cunte na eni strani potreba po premisleku nekaterih literarno-te-oretskih vprašanj, povezanih z mestom in vlogo avtorja v okviru literarne teorije, ter po drugi strani skrb zaradi položaja avtorja v sodobni kulturni industriji. S temo bosta najbolj neposredno povezana dva dogodka. Okrogla miza, vodil jo bo Marko Uršič, bo ponudila premislek o avtorju kot piscu, avtorju kot bralcu in avtorju kot kritiku svojega dela. Na mednarodnem komparativističnem kolokviju pa se bodo domači in tuji razpravljavci, ki Andrzej Stasiuk so deloma tako raziskovalci literature kot avtorji, ukvarjali z vprašanji, kako so avtorja dojemali v antiki, srednjem veku, renesansi, romantiki in kako ga dojemamo danes, koliko je literatura avtonomna in koliko vpeta v vsakokratne kulturne kontekste, kako sooča etično in estetsko držo. Vodja kolokvija je Vanesa Matajc. Festival bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica v omenjenem terminu in na predvečerih Vilenice 2. septembra potekal na že znanih in nekaterih novih prizoriščih. (STA) V Ljubljani so včeraj predstavili 23. mednarodni festival Vilenica, ki bo potekal med 3. in 7. septembrom. Na posnetku so od leve predsednik DSP Slavko Pregl, vodja festivala Miljana Cunta, predsednik žirije Andrej Blatnik in pesnik David Terčon sta TRST - Poudarek s Foruma Tomizza v Narodnem domu Kdaj bodo lahko tudi pripadniki večinskih narodov brali Primorski in La voce del Popolo? LJUBLJANA - Razstava Razumsko oko odprta še do nedelje Geometrična, optična, kinetična in programirana umetnost Konec petdesetih let prejšnjega stoletja se je kot odgovor prevladujočemu informe-lu rodila smer, kije objektivno osnovo umetniškega ustvarjanja našla v zakonih, ki urejujejo percepijo zunanjega sveta. Oko namreč svet zaznava, ga dojema in razčlenjuje z razumom in ravno ta proces, ki ni podvržen sub-jektivizmu, je postal glavni motiv oz. vsebina umetniških del, ki se zaradi tega odpovedujejo figurativnosti in pripovednosti, včasih tudi pestrim barvam v korist črno-bele binarne logike. Pomemben katalizator za takratno mlado generacijo umetnikov je bila pariška galerija Denise René, s katero je bil povezan Victor Vasarely, gibanje pa je doživelo svoj višek leta 1965 z razstavo v newyorškem MoM A - Muzeju sodobne umetnosti. Ta je pomenila prelom v dotedanjem ustvarjanju umetnikov, gibanju je dala ime "op art" in ga popularizirala. Tovrstno ustvarjanje je doživelo pravi razcvet in po besedah Getulia Al-vianija, enega vodilnih predstavnikov tega gibanja v Italiji izgubilo svojo avantgardno neodvisnost in izvirnost. V začetku šestdesetih let je Alviani razvil stike z umetniki, ki so takrat živeli v drža- vah socialističnega bloka. Leta 1961 je na povabilo Zorana Kržišnika prvič samostojno razstavljal v ljubljanski Mali galeriji, zatem se je udeležil še skupinske razstave "Nove tenden-cije" v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt, ki mu je naslednje leto omogočil samostojno predstavitev. Dolgoletno prijateljstvo s Kržišnikom je tudi botrovalo nastanku grafične mape "Popolno črno in belo" (2005), ki združuje sitotiske Alvianija, Richarda Anus-zkiewicza, Andreasa Christena, Anthonyja Hilla, Janusza Kapuste, Julije Kniferja, Edoar- da Landija, Petra Lowa, Manfreda Massiro-nija, Almira Mavigniera, Fran^oisa Morelle-ta, Ivana Piclja, Jeffreyja Steela, Joela Steina in Ryszarda Winiarskega. Ob mapi, ki je bila povod za razstavo, so v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra na ogled še druga, starejša dela, slike in stenski objekti, ki so del Alvianijeve osebne zbirke in zaobjemajo obdobje zadnjih štiridestih let: vsi omenjeni umetniki so namreč ostali zvesti začetnim izhodiščem in vseskozi razvijali probleme optike in zaznavanja, imanentne dinamičnosti likovnega dela, svetlobe in prostora, novih materialov. Dopolnilo predstavlja še serija dokumentarnih filmov, med katerimi velja omeniti delo danes slavnega režiserja Briana de Palme, kije ob newyorški razstavi s kamero ujel odzive in vtise naključno intervjuva-nih umetnikov in obiskovalcev: nastal je dvaj-setminutni dokumentarec "The Responsive Eye',' po katerem je povzet naslov ljubljanske razstave "Razumsko oko'! Razstava bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled še do nedelje 25. maja. Saša Quinzi Razpravo na Forumu Tomizza je vodil novinar Pierluigi Sabatti. Ob njem pobudnik prireditve, pisatelj in publicist Milan Rakovac kroma V Narodnem domu v Trstu je bil v sredo Forum Tomizza na temo »Off limits«. V razpravi je sodeloval tudi novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence. Njegov poseg objavljamo v izvlečku. Fulvia Tomizzo sem spoznal po njegovih knjigah, osebno pa sem se z njim srečal le enkrat. To je bilo na občnem zboru kulturnega krožka Istria. Tomizza je bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve krožka, ni pa hotel nikoli pristopiti v njegov odbor. Nekaj časa je bil član nadzornega sveta, drugače pa redni obiskovalec društvenih prireditev, katerih pobudniki so bili Giorgio Depangher, Marino Vocci in Guido Miglia. Z Dariom Pertotom sva bila takrat v odboru Istrie. Krožek je bil »off limits« za ezul-ska združenja, ki niso mogla sprejeti, da je skupina komunistov in levičarjev spregovorila o eksodusu Italijanov iz Istre in o fojbah. To bi moral ostati »monopol« desnice, ezulske kroge pa je tudi zelo motilo, da je krožek Istra kazal naklonjenost Slovencem in politiki sožitja na sploh. Poslanstvo Istre je bilo »off limits« tudi za mnoge v slovenski manjšini, ki so z velikim nezaupanjem gledali na »ezule, ki razmišljajo o sožitju.« Vem, da je Tomiz-zo to precej bolelo. Ko razmišljam o pojmu »off limits«, imam v mislih tudi velike jezi- kovne pregrade, ki pogojujejo ta naš prostor. Velika večina Tržačanov bere Piccolo, manjšina pa Primorski dnevnik, kot v Istri mnogi berejo Delo in Primorske novice, le omejen krog ljudi pa La voce del Popolo. Medtem ko so pripadniki obeh manjšin seznanjeni z vsem, kar se dogaja v širši družbi, je njen večinski del prikrajšan za informacije o dogajanjih v manjšinski skupnosti. Celovita informacija je tako odvisna od dobre volje Piccola. Večkrat smo na Primorskem dnevniku razmišljali o potrebi po dvojezični internetni spletni strani, a kaj ko za to ni denarja. Na Južnem Tirolskem se to vprašanje ne postavlja ali pa se postavlja v manjši meri. Dvojezičnost je tam stvarnost, tako da prebivalci bocenske pokrajine, če hočejo, lahko berejo in razumejo Alto Adige in Dolomiten. Manjše jezikovne pregrade, kot nas je učil Alexander Langer, pa ne rešujejo vprašanj zelo majhne splošne komunikacije med Nemci, Italijani in La-dinci. Pri nas imamo torej večje jezikovne pregrade, a bolj prožno komuniciranje med skupnostmi. Velike spremembe se opažajo v narodno mešanih družinah. Nekoč so otroci mešanih družin, razen seveda izjem, obiskovali italijansko šolo in se nekateri, šele kot odrasli, približali svojim slovenskim koreninam. Danes se stvari na srečo spreminjajo, kar ponekod ustvarja težave slovenski šoli z otroki, ki včasih sploh ne znajo slovenščine. A to je pojav, ki bo vse bolj prisoten in za katerega se je treba primerno opremiti. Žal imam vtis, da je bila slovenska šola »off limits« za otroke priseljencev iz krajev nekdanje Jugoslavije. Mislim, da smo tukaj zamudili veliko priložnost, ki se ne bo več ponovila. V letih razpadanja Jugoslavije naša šola ni znala (ali ni hotela?) sprejeti otrok iz srbskih in bosanskih družin, ki so se preselile k nam v Trst. Te družine so svoje otroke potem vpisale v italijansko šolo. Pogovorni jezik v njihovih družinah je najbrž še vedno srbščina (ali bosanščina), ti mladi pa bodo s časom postali Italijani. Še danes se spominjam nekega torkovega večera v Slovenskem klubu, ko je skupina šolnikov in, če se ne motim, tudi staršev, grobo utišala pokojnega Pavla Strajna, ki je svaril našo šolo, naj se ne zapira pred pojavom priseljenstva iz Jugoslavije. / SVET Petek, 23. maja 2008 13 BEOGRAD - Predsednik države pred težko nalogo Boris Tadic začel posvete s strankami o novi srbski vladi Brez socialistov ni večine - Vladna koalicija potrebuje vsaj 126 poslancev BEOGRAD - Dan po objavi končnih uradnih izidov predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji 11. maja je srbski predsednik in vodja zmagovite koalicije Za evropsko Srbijo Boris Tadic včeraj začel uradne posvete o novi vladi. Posvete, po katerih naj bi parlamentu predlagal mandatarja za sestavo nove vlade, je začel z voditelji strank svoje koalicije. Predsednik Boris Tadic, ki vodi Demokratsko stranko (DS), se je najprej srečal s predsednikom Lige socialdemokratov Vojvodine Nenadom Čankom, namestnikom svoje DS Dušanom Petrovičem, predsednikom G17 plus Mladanom Dinkičem, predstavnikom Demokratske stranka Sandžaka Mehom Omerovičem ter vodjo Srbskega gibanja prenove Vu-kom Draškovičem, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Koalicija Za evropsko Srbijo je na volitvah prejela 102 poslanska mandata. Posvete je nato nadaljeval s Srbsko radikalno stranko (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki je dobila 78 poslanskih sedežev. Radikalcem je sledila de- Srbskega predsednika Borisa Tadiča čaka težka odločitev o mandatarju, ki naj bi dobil večinsko podporo v parlamentu ansa legacija koalicije Demokratske stranke Srbije (DSS) in Nove Srbije (NS) z Vojisla- vom Koštunico na čelu, ki bo imela 30 poslanskih sedežev v novem parlamentu. KITAJSKA - Novi podatki kitajskih oblasti V potresu 51 tisoč mrtvih Po tridnevni prekinitvi zaradi žalovanja pot nadaljeval tudi olimpijski ogenj Na Kitajskem tudi s pomočjo psov še vedno iščejo pogrešane, vendar praktično ni možnosti, da bi še koga našli živega ansa Morda najbolj zanimivo je bilo srečanje s predstavniki koalicije Socialistične stranke Srbije (SPS), Stranke združenih upokojencev Srbije in Enotne Srbije, ki je na volitvah prejela 20 poslanskih mest. Brez socialistov in njihovih zaveznikov namreč ni mogoče skleniti nobene večinske koalicije. Tadic se je nato srečal z Liberalno demokratsko stranko (LDP) Čedomirja Jovanoviča, ki je prejela 13 poslanskih mandatov. Zadnje posvete je imel pozno poldne, pred tem pa se je sešel še s predstavniki Madžarske koalicije - Ištvana Pastorja, ki je dobila štiri mandate in Bošnjaške liste za evropski Sandžak, ki ima dva poslanska mandata. Zadnje srečanje je bilo s predstavniki Koalicije Albancev Pre-ševske doline, ki je na volitvah dobila eno poslansko mesto. Radikalna stranka, socialisti, DSS premiera Vojislava Koštunice in Nova Srbija se sicer že pogajajo o oblikovanju vladne koalicije in so se doslej dogovorili za načela nove vlade, oblikovati morajo pa še koalicijski dogovor. Socialisti pa trdijo, da pogovori še ne pomenijo nujno, da bodo stranke tudi sklenile koalicijski dogovor. Nova vladna koalicija si mora zagotoviti 126 poslancev podpore oziroma več kot 50 odstotkov od 250 sedežev v parlamentu. Novi parlament se mora na ustanovni seji sestati najkasneje do 19. junija, nato pa bo začel teči 90-dnevni rok, v katerem morajo stranke oblikovati vlado. Če vlade do sredine septembra ne bo, bodo morali znova razpisati volitve. (STA) Petraeus za jesen predvideva nov umik vojakov iz Iraka WASHINGTON - Vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Iraku, general David Petraeus, je včeraj sporočil da bo to jesen najverjetneje priporočil dodatni umik ameriških vojakov iz Iraka. Ob tem je še dodal, da bo podal oceno po 45-dnevnem obdobju, ki bo sledilo julijskemu umiku zadnje izmed petih brigad, za katere je bil doslej predviden umik, in v katerem bo ocenil, ali lahko iz Iraka umaknejo še dodatne vojake. Poleg tega je poudaril, da se varnostne razmere v Iraku navkljub umiku treh izmed petih brigad še naprej izboljšujejo, pri čemer so incidenti pretekli teden dosegli najnižjo raven doslej v štirih letih. V tem tednu pa je po njegovem pričakovati še manjše število. Petraeus je svoje poglede včeraj predstavil med zaslišanjem pred komisijo senata, saj ga je ameriški predsednik George Bush imenoval za vodjo ameriškega centralnega poveljstva, ki nadzira vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, v južni Aziji ter v nekaterih predelih Afrike. (STA) Hrvaška vlada bo dala jamstva za udeležbo generala Gotovine na očetovem pogrebu ZAGREB - Hrvaška vlada je pripravljena dati jamstva za izpustitev haaškega obtoženca Anteja Gotovine na začasno prostost zaradi udeležbe na pogrebu očeta, če bo dobila takšno zahtevo, je včeraj izjavil tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun. Odvetniki Gotovine so povedali, da se general še ni odločil, ali bo zahteval odhod na pogreb. Odvetnik Goran Mikuličic je spomnil, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije do sedaj večinoma pozitivno odgovorilo na podobne zahteve haaških obtožencev. "Takšne zahteve je sodišče večinoma odobrilo, imamo primere nekaterih srbskih obtožencev", je pojasnil Mi-kuličic za hrvaško tiskovno agencijo Hina. "Zagotovo gre za popolnoma drugačno situacijo od tiste v oktobru 2007, ko je svet haaškega sodišča zavrnil jamstva hrvaške vlade za izpustitev Gotovine na začasno prostost do začetka sojenja", je še povedal Mehun. Mile Gotovina je umrl včeraj v 76. letu starosti za posledicami srčne kapi v svoji hiši v Pakoštanah pri Za-dru. (STA) PEKING - Število smrtnih žrtev potresa, kije 12. maja prizadel kitajsko provinco Sečuan, je doseglo 51.151, 29.328 ljudi pa še vedno pogrešajo, je včeraj sporočila kitajska vlada. Zunanje ministrstvo je medtem ponovilo nujen poziv mednarodni skupnosti, da za 5,2 milijona ljudi na prizadetih območjih potrebujejo 3,3 milijona šotorov.Oblasti so v sredo poročale o 41.000 smrtnih žrtvah, tako daje včeraj objavljena številka višja za 9800 žrtev. Ranjenih je bilo 288.431 ljudi, je še povedal tiskovni predstavnik vlade Guo Weimin. Zunanje ministrstvo, ki se je zahvalilo mednarodni skupnosti za dosedanjo pomoč, pa je poudarilo, daje potrebujejo še veliko več, ob šotorih še odeje, obleke, čevlje in hrano. Več kot teden dni po potresu 8 stopnje po Rich-terjevi lestvici namreč mnogi preživeli še vedno živijo v slabih razmerah, oblasti pa so soočene z zahtevno nalogo, da milijonom priskrbijo ustrezna bivališča, hrano in zdravila. Medtem je olimpijski ogenj po koncu tridnevnega žalovanja včeraj nadaljeval pot po Kitajski. Ob začetku poti v kraju Ningbo na vzhodu države so se z minuto molka spomnili žrtev potresa. Zaradi hudih posledic potresa so medtem pot olimpijskega ognja preko Sečuana s sredine junija prestavili na začetek avgusta, nekaj dni pred začetkom iger 8. avgusta v Pekingu. ŠVEDSKA - Po preplahu v sredo v jedrski elektrarni v Oskarshamnu V elektrarni niso našli eksploziva Pogodbena delavca, ki so ju osumili sabotaže, so že izpustili iz zapora - Vendar policijska preiskava še ni končana Policija je včeraj blokirala območje ob jedrski elektrarni v Oskarshamnu na jugu Švedske ansa STOCKHOLM - Med preiskavo v jedrski elektrarni v Oskarshamnu na jugovzhodni obali Švedske niso našli eksploziva ali drugih sumljivih snovi, potem ko so v sredo za ra di su ma sa bo ta že are ti ra li dva po god be na de lav -ca elektrarne, pri katerih so med rutinskim pregledom odkrili eksploziv. Osumljenca so medtem že izpustili, policija pa ni navedla, ali še veljata za osumljenca. Zvedelo pa se je, da gre za švedska državljana, ki sta več tednov opravljala vzdrževalna dela. Policija je do polnoči preiskovala enega od treh reaktorjev jedrske elektrarne, ki so ga ustavili zaradi rednih popravil in na območju katerega sta osumljenca opravljala vzdrževalna dela. Preiskava ni odkrila nič novega, je povedal predstavnik podjetja OKG, ki upravlja z elektrarno. Ostala dva reaktorja sta nemoteno delovala še vso sredo, prvi reaktor pa so ponoči ustavili in se ohlaja, da ga bodo lahko pregledali, a zgolj zaradi preventive, je še poudaril predstavnik podjetja OKG. Prvi reaktor je v bližini tistega, na katerem sta osumljenca delala in sta zato formalno imela delni dostop tudi do njega, čeprav ju tam niso opazili. Ustavitev reaktorja naj bi dnevno povzročila izgubo v višini 550.000 evrov. Podjetje OKG še ne ve, kako dolgo bo potekala preiskava na prvem reaktorju, so pa zatrdili, da bo tretji reaktor obratoval nemoteno. Jedrska elektrarna v Oskarshamnu predstavlja deset odstotkov celotne švedske oskrbe z električno energijo. (STA) 1 4 Petek, 23. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it GORICA - Stranka Slovenske skupnosti z novima pobudama proti sklepu občinskega odbora Terpin poziva slovensko vlado, Gabrovec pa predsednika dežele Sklep škoduje odnosom med jezikovnimi skupnostmi in čezmejnemu sodelovanju » Stranka Slovenske skupnosti (SSk) je razširila fronto proti aprilskemu sklepu goriškega občinskega odbora, ki izganja uradna objave in javna sporočila iz mestnega središča v predmestne predele z večinsko slovensko prisotnostjo. Deželni tajnik stranke Damijan Terpin je pismo naslovil na predsednika slovenske vlade Janeza Janšo in zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Poziva ju, naj po diplomatskih poteh posredujeta pri italijanskih oblasteh. Svetniško vprašanje na predsednika deželne vlade Renza Tonda pa je naslovil Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk, ki pravno utemeljuje, da mora razobe-šanje slovenskih javnih sporočil potekati na ozemlju celotne občine. Tonda sprašuje, ali je seznanjen z goriškim primerom hude kršitve slovenskih pravic, »kar bi lahko škodovalo odnosom med različnimi jezikovnimi skupnostmi in čezmejnemu sodelovanju«. V nadaljevanju vprašuje, ali namerava deželni odbor ukrepati, zato da ne bo več prišlo do podobnega omejevalnega tolmačenja zaščitnih norm in nižanja ravni zaščite. Za konec sprašuje še pojasnila o izpeljavi postopka za objavo odloka predsednika deželne vlade o vidni dvojezičnosti. Terpin v pismu premiera Janšo in ministra Rupla poziva k ustreznemu odzivu Slovenije na sklep goriške uprave. »Sklep je v očitnem nasprotju z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji (št. 38/2001) - tako Terpin -, kakor tudi z dekretom predsednika republike z dne 12. septembra 2007, na katerega se sklicuje, in s katerim je bilo določeno območje, kjer se morajo uveljaviti določbe za zaščito slovenske manjšine. Ta dekret predvideva, da se zakon izvaja na celotnem območju občine Gorica, posebej pa določa, da v štirih mestnih četrtih (treh zgoraj navedenih in še v Svetogorski četrti) morajo biti vsi javni uradi tako opremljeni, da zagotavljajo izvajanje pravic, ki jih določa 8. člen zaščitnega zakona. V centru Gorice pa se te pravice izvajajo preko enega ali več posebnih uradov, ki jih občina in državni organi ustanovijo lahko tudi v skupni obliki.« « Damijan Terpin bumbaca Sklep goriške občine se tudi sklicuje na sklep paritetnega odbora z dne 25. septembra 2007, ki je izvajanje 10. člena zaščitnega zakona 38/2001 omejil na mestne četrti Štan-drež, Podgoro in Pevmo-Oslavje-Štmaver. Pri tem pa sklep odbora - poudarja Terpin - ne govori o javnih obvestilih in oglasih, ki so predmet spornega sklepa, pač pa o napisih na javnih stavbah in toponomastiki. Glede na to, da so bila javna obvestila in oglasi v slovenskem jeziku že nekaj let raz-obešeni po vsem mestu, gre v tem primeru za zniževanje ravni že pridobljenih pravic, kar po mnenju SSk priča o poslabšanju odnosa države in lokalnih skupnosti do manjšine. »Žal se je zaenkrat končalo obdobje normalnosti pozitivnih odnosov države in lokalnih skupnosti do slovenske manjšine,« ocenjuje Terpin in poudarja nujnost diplomatskega posredovanja, pri čemer je potrebno Italijo pozvati k spoštovanju odločitev, ki jih je v korist slovenske manjšine sprejel italijanski parlament. GORICA - Svetnik Oljke Portelli »Sklep je izključno izraz politične volje« »Sklep, ki ga je sprejel goriški občinski odbor in ki zadeva prisotnost in vidljivost slovenskega jezika v mestnem središču, je enostavno izraz politične volje Romolijeve uprave. Župan j e v teh dneh na raznih krajevnih medijih večkrat izjavil, da se je pred odobritvijo ukrepa posvetoval z izvedenci in tehniki, v resnici pa gre za sklep, ki je v izključni pristojnosti občinskega odbora.« Ostro kritiko do goriške občinske uprave je včeraj izrazil občinski svetnik Oljke Federico Portelli, po katerem je zloglasni aprilski sklep, ki predvideva objavljanje dvojezičnih uradnih napisov le v nekaterih predelih mesta, »hudo omejevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Gorici.« Portelli je ocenil, da se Ro-moli le skriva za mnenjem izvedencev, ki naj bi preverili zakonitost vsebine občinskega ukrepa. »V resnici gre le za politično voljo desnosredin-ske uprave, ki v zadnjih časih s preveliko lahkotnostjo obravnava prob-le ma ti ke, na ka te re so ob ča ni ze lo pozorni.« Federico Portelli je še dodal, da je »nesprejemljivo«, da je do sprejetja tovrstnega sklepa prišlo brez posvetovanja s slovensko kon-zulto pri goriški občini. (Ale) f^eomiqo u'inThiiKHiv "I Trigeminus" iz Manzana Mara in Bruno BERGAMASCO BEATO FRA LE GONNE Avtor in režiser: Mauro Fontanini Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) Ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) SKGZ - Sporni sklep predmet soočanja s Stefanom Ceretto Odbornik napoveduje okrepitev slovenskega urada »Okence Odprto javnosti bo postalo neke vrste "front office" za potrebe slovenskih občanov. V njem bodo lahko prejemali informacije, zdel pa se nam je tudi primeren kraj za razobešanje uradnih sporočil v treh jezikih. Omenjanje tega urada v sklepu, ki ga je občinski odbor sprejel aprila, pa nikakor ne pomeni ukinitve slovenskega urada pri goriški občini. Urad pridobiva večjo težo, zato bi ga bilo treba ojačiti, kar bomo skušali narediti.« Tako je občinski odbornik za krajevne identitete Stefano Ceretta pojasnil prvo točko spornega sklepa o slovenskih uradnih objavah v mestnem središču. Ceretta se je obvezal, da bo zakonitost ukrepa, ki predvideva razobešanje dvojezičnih uradnih sporočil le v nekaterih predelih občine, utemeljil v pismu. »Pisni odgovor bo pripravljen pred zaključkom prihodnjega tedna,« je obljubil Ceretta. Sklep občinskega odbora, okrog katerega se je vnela vroča polemika, je bil tudi v središču torkovega srečanja občinskega odbornika s predstavniki slovenskih organizacij. Le-ti so Ceretto povabili v KB Center z namenom, da bi ga seznanili z raznoliko manjšinsko organiziranostjo v Gorici, dnevna novica o zloglasnem ukrepu pa je po sili razmer postala glavni predmet obravnave. Pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semo-lič je gostu izrazil razočaranje nad ukrepom in dejstvom, da je sklep podprl tudi Ceretta sam, ki je predstavnik Severne lige. »Severna liga je namreč stranka, ki ima ovrednotenje krajevnih identitet v svojem DNK-ju. Zato je protislovno, daje odbornik podprl stališče, ki gre v smer zanikanja zgodovinske prisotnosti slovenske narodne skupnosti v mestu,« je ocenil Semolič, ob katerem so se srečanja udeležili tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, predstav- Ceretta s Semoličem na goriškem sedežu SKGZ-ja bumbaca nika MI David Peterin in Aljoša Sosol ter član vodstva SKGZ Aleš Waltritsch. Ceretta je potrdil, da sta njegovo gledanje in gledanje Severne lige nasploh daleč od sklepov, ki bi omejevali pravice slovenske manjšine v mestu. Poudaril je, da bo prepričano deloval v smislu povezovanja med vsemi komponentami mesta in utrjevanja čezmejnih odnosov, predvsem na področju dejavnosti, ki so namenjene mladim. Ceretta je povedal, da ima slovenske organizacije ter predvsem Kulturni dom in Dijaški dom za pomembne sogovornike, s katerimi namerava vzpostaviti še dodaten dialog in sodelovanje. (Ale) GORICA - Priznanje Livio Verni za zaslužne nižješolce Nagrajeni štirje Slovenci Zaradi požrtvovalnosti so izstopali Gaja Tomsič, Nika Cotič, Marko Peric in Dragana Lukič Natrpana dvorana staršev in učencev je včeraj spremljala nagrajevanje dobitnikov Vernijevega priznanja, kije potekalo v deželnem avditoriju v Gorici. Zaslužne učence nižjih srednjih šol goriške pokrajine že mnogo let nagrajuje odbor Livio Verni, ki je v svoji zgodovini - ustanovljen je bil leta 1982 - ovenčal kar 1132 učencev. Med 37 letošnjimi nagrajenci, ki so jih zaradi zaslug, vztrajnosti in truda na študijskem področju predlagale šo- Letošnji nagrajenci altran le, so bili tudi štirje učenci slovenskih nižjih srednjih šol Ivan Trinko iz Gorice in iz Doberdoba. Študijsko nagrado Livio Verni, na podlagi katere prejmejo zaslužni učenci 200 evrov, so izročili Gaji Tomsič iz nižje srednje šole Ivan Trinko. Spominsko priznanje (knjigo Fundacije Goriške hranilnice z naslovom »Giardini di una terra di confine«) pa so prejeli Nika Cotič in Marko Peric iz nižje srednje šole v Doberdobu ter Dragana Lukič iz nižje srednje šole Trinko. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 23. maja 2008 15 ROMJAN - Zagotovilo odbornika Livia Vecchieta ravnateljici Sonji Klanjšček Načrt šolskega centra bo predstavljen v kratkem Prostorska stiska se zaostruje - Poslopje naj bi dokončali do sredine šolskega leta 2009-10 »Tehnični uradi pripravljajo preliminarni načrt za izgradnjo slovenskega šolskega centra v Romjanu, ki ga je bilo potrebno predelati. V novem projektu bodo na primer namesto telovadnice in velike menze raje priskrbeli večje število učilnic. Računamo, da bomo v dveh tednih predstavili dosedanje delo ravnateljici Večstopenjske šole Doberdob Sonji Klanjšček in učnemu osebju, ki bodo lahko ocenili, ali je projekt primerno začrtan.« Tako je povedal odbornik za javna dela pri občini Ronke Livio Vecchiet, ki sledi postopku za uresničitev dolgo pričakovanega slovenskega šolskega pola v Romjanu. Le-ta bi moral biti po njegovih besedah zgrajen do polovice šolskega leta 2009/2010, kar je nujno, saj je problem prostorske stiske v romjanski osnovni šoli čedalje bolj občuten. »Z ronško občinsko upravo imamo stalne stike in ob vsaki priložnosti poizvedujemo, na kateri točki je postopek za izgradnjo centra. Potem ko so se februarja uspešno zaključila pogajanja za razlastitev zemljišč, kar je postopek končno premaknilo z mrtvega tira, nam je uprava zagotovila, da bo v čim krajšem času predstavila preliminarni načrt. Od odbornika Vecchieta in podžupanje Marine Cuzzi smo zahtevali, naj nam projekt pokažejo, preden bo dokončan in odobren, da bomo lahko izrazili tudi naše mnenje in morebitne pripombe. Nato naj bi uprava predstavila projekt tudi staršem, združenjem in širši javnosti,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. Klanjščkova je podčrtala, da vlada v zvezi z izgradnjo novega centra med šolskim osebjem in starši veliko pričakovanje. »Uresničitev projekta je nujna. Zaskrbljeni smo, saj je število otrok iz leta v leto višje. V prihodnjem šolskem letu nam bo še uspelo stisniti zobe, v šolskem letu 2009/2010 pa bo nemogoče. Letos imamo namreč na osnovni šoli 108 otrok in šest razredov, prihodnje leto pa bomo imeli sedem razredov in preko 120 otrok. Če se bo trend vpisov obdržal, bi se lahko čez nekaj let znašli z desetimi razredi. Zato je nujno, da pride do izgradnje šolskega centra v čim krajšem času,« je poudarila ravnateljica. Ne nazadnje je treba podčrtati, da bi šolski center rešil tudi vprašanje romjanskega vrtca. Dve sekciji namreč delujeta v ulici Capitello v Romjanu, drugi dve pa v ulici Fratelli Cervi v Ronkah. »Vsi upamo, da bo center zgrajen čim prej. V primeru, da ne bo dodatnih zapletov, bi oktobra ali novembra morali začeti z gradnjo. Dela naj bi trajala osemnajst mesecev, kar pomeni, da bi se v nov center lahko šola vselila na polovici šolskega leta 2009/2010,« je povedal odbornik. (Ale) VISCO - Danes Branijo taborišče Na območju nekdanjega taborišča v Viscu pri Palmanovi, ki ga namerava občinska uprava prodati, naj bi zrasla stanovanja ali veleblagovnice. Proti takšni odločitvi, ki bi zbrisala dragocen pomnik preteklosti, saj je bilo v njem leta 1943 interniranih preko 4.000 Slovencev in Hrvatov, bo danes potekal javni shod z naslovom »Koncentracijsko taborišče v Viscu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti«. Organizatorji so društvo Terre sul Confine, center Gasparini iz Gradišča in krožek ACLI iz Romansa; na njem bodo sodelovali Dario Matti-ussi, Ferruccio Tassin, Moreno Za-go, Slavica Plahuta in Andrea Lica-ta. K shodu, ki se bo drevi začel ob 20.30 v konferenčni dvorani rekreacijskega središča Umberto Minius-si v ulici Gorizia 2 v Viscu, so kot pokrovitelji pristopili SSO, SKGZ, ZSKP, ZSKD, SP, NŠK, ZCPZ, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž, Novi glas in drugi. GORICA - Nastop osnovne šole iz Romjana v Kulturnem domu Navdušujoča Lepa Vida Ljudski motiv je preko sto otrok uprizorilo s petjem, plesom in recitacijo - V sredo ponovitev Enega izmed najbolj priljubljenih slovenskih ljudskih motivov, Lepo Vido, so preoblikovali v navdušujočo predstavo s petjem, plesom in recitacijo. Podvig je uspel učencem slovenske osnovne šole iz Romjana, ki so sad celoletnega požrtvovalnega dela prikazali v sredo v goriškem Kulturnem domu. Otroci so s pomočjo učiteljev in zunanjih sodelavcev uprizorili muzikal, ki je nastal v sklopu projekta Sprehod po ljudski zakladnici. Le-tega sta financirala italijansko in slovensko ministrstvo za šolstvo, svoj doprinos pa je za uresničitev gledaliških listov dala tudi tiskarna Grafica Goriziana. Za uvod so na oder stopili Mali romjanski muzikanti in zbor Starši Ensemble, nato pa so bili na vrsti otroci osnovne šole. Svoje igralske, pevske in plesne sposobnosti je pred natrpano dvorano goriškega Kulturnega doma predstavilo preko sto otrok. Ob Lepi Vidi, kraljici, kraljični, princu, Vidinem očetu in dveh napovedovalcih so k uspehu mu-zikala pripomogli zamorci, španske plesalske in plesalci, lastovice, školjke, morje, ribice in španska straža. Plesne točke V prireditev so uvedli Mali romjanski muzikanti in zbor Starši Ensemble bumbaca so otroci pripravili z zunanjo sodelavko Jelko Bogatec, za glasbeno plat pa je poskrbel Aljoša Saksida. Scensko ozadje sta z računalniškimi pripomočki uresničila Valentina Mar-tinuč in Andrej Gergolet, za režijo pa je bil zadolžen učitelj Dario Bertinazzi, ki je tudi priredil besedilo radijske pravljice Lepa Vida Draga Petkovška. »Pomembno vlogo je imelo vse učno osebje, ki je v teku leta delovalo kot prava ekipa, zahvala pa gre tudi staršem in Radijskemu odru iz Trsta,« je povedal Bertinazzi, ki je ob koncu predstave nagovoril publiko in predal besedo ravnateljici Večstopenjske šole Doberdob Sonji Klanjšček. Ob muzikalu so otroci v sredo razstavili tudi svoja ročna dela, ki so jih uresničili v okviru tečaja vezenja pod vodstvom Noemi Lakovič. Predstavo Lepa Vida bodo romjanski osnovnošolci predstavili vrstnikom ostalih slovenskih šol v sredo, 28. maja, v goriškem Kulturnem domu. Tu bo namreč potekalo srečanje s slovenskim pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo v okviru projekta Bralna značka, dopoldne pa bodo dodatno popestrili učenci osnovne šole iz Romjana. (Ale) 23. JUNIJA Na nekdanji meji koncert Nomadov in Avtomobilov Kocka je padla, trdijo organizatorji, ki so določili dan letošnjega koncerta na (nekdanji) meji. Potekal bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu obeh Goric, kjer bosta nastopili popularni skupini: Slovenijo bodo zastopali Avtomobili, Italijo pa I Nomadi. Datum je izšel iz mrzličnega dogovarjanja partnerjev pri organizaciji dogodka, ki bo - tako kot vsako leto - odmeval v širšem prostoru. Glavnima prirediteljema - to sta kulturna doma iz Gorice in Nove Gorice - so se v pripravah aktivno pridružili občina Gorica, goriška pokrajina, mestna občina Nova Gorica, družba HIT, Fundacija Goriške hranilnice, KGŠ iz Nove Gorice in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza iz Gorice. Vzporedno z dogovarjanjem organizatorjev so tekli tudi pogovori z agenti italijanske skupine Nomadi in slovenskih Avtomobilov. Prvi odmevi na vest, da bodo Nomadi spet nastopili na Goriškem, so pozitivni, zato lahko pričakujemo, da bo mesto vključeno med prizorišča odmevnejših glasbenih dogodkov v FJK in na italijanskem severo-vzhodu. Pobudniki napovedujejo, da se jim bo pri organizaciji in promociji pridružilo še nekaj desetin sodelujočih sredin in podjetij. Naj k temu dodamo, da so v polnem teku tudi priprave na posebno glasbeno prireditev v Krminu. Na tamkajšnjem trgu bosta v petek, 6. junija, ob 21. uri nastopila Tinkara Kovač iz Kopra in Massimo Bubola iz Verone. (ik) GORICA - Občina Davek ICI, povračilo od države V lanskem letu je davek ICI pri-lil v blagajno goriške občine 2.500.000 evrov, ki jih bo morala občinski upravi sedaj zagotoviti državna vlada. Župan Ettore Romoli je včeraj izrazil zadovoljstvo nad ukinitvijo davka ICI za prvo hišo, »saj je lajšanje davčnega pritiska predvsem znamenje, da se politika ozira na potrebe ljudi«. Pojasnil je tudi, daje davek delno sklestila že prejšnja, Prodijeva vlada, ki je občini namenila približno 800 evrov, »od sedanje vlade pa čakamo še 1.700.000 evrov povračila za ukinjeni davek, zato da se bo občinski proračun izšel,« pravi župan. GORICA - Učenci drugih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko Prispevali h knjigi v petih jezikih Publikacijo so predstavili v Švici - »Trinkovci« so pri prevajalskem in ustvarjalnem projektu sodelovali že drugič Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko so dosegli svoj drugi knjižni in prevajalski podvig. Zanj nosijo zasluge tudi njihovi vrstniki osnovne šole Kapela iz Slovenije, šole Andrematt iz Švice ter šole Sagvag Skule iz Norveške, ki so sodelovali pri pomembnem inovacijskem projektu Naj se te beseda dotakne. Učenci so v okviru projekta, s katerim so se prijavili na razpis Zavoda za šolstvo RS Skriti zaklad, izdelali slikanico Baltazar in ne-topirka v petih jezikih, ki jo je v nemškem izvirniku napisal Jakob Michael Perschy. Pravljico so v slovenščino prevedli učenci s Kapele, v angleščino učenci s Švice, v norveščino otroci šole Sagvag Skule, v italijanščino pa učenci dveh drugih razredov nižje srednje šole iz Gorice, ki sta jim sledili profesorici Nadja Nanut in Tanja Devetak. Publikacijo, ki so jo ilustrirali švicarski otroci, so predstavili javnosti 9. maja v kraju Andermatt, dogodka pa se je udeležila tudi delegacija učencev goriške šole. Dvodnevni obisk, na katerega so se »Trinkovci« peljali z avtobusom v družbi prijateljev iz Kapele, je bil tudi izobraževalne narave. Otroci so spoznali značilnosti švicarske Platnica večjezične knjižice in udeleženci predstavitve v kraju Andermatt šole, hkrati pa so spletli nova prijateljstva. »Gostitelji so nam celo skuhali kosilo, saj imajo v tamkajšnjih šolah v kurikularnem programu tudi kuharske tečaje,« je povedala ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic. Le-ta je podčrtala pomen in vidljivost projekta Skriti zaklad, pri katerem sta šola iz Kapele in šola Trinko sodelovali že lani in izdali večjezično knjižico Tako se te veselim. »Šola Trinko stavi na študij jezikov, zato se je tega projekta, v katerem razvijajo učenci prevajalske in ustvarjalne sposobnosti v duhu sodelovanja in medsebojnega spoznavanja, z navdušenjem udeležila,« je zaključila ravnateljica. (Ale) 16 1 6 Sobota, 24. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Opremljajo se z novimi aparaturami HIT - Strategija Šempetrska porodnišnica Trg ima prvo Monico v državi • v Kupili so tudi magnetno resonanco - Rešujejo zaplet zaradi okvare na napravi za računalniško tomografijo izčrpan Stavijo na turizem ŠEMPETER Saksida edini kandidat Silvan Saksida foto k. m. Silvan Saksida, vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice, potrjuje, da se je prijavil na pred dnevi zaključen razpis za direktorja te ustanove. Potem ko je nekdanji direktor Darko Žiberna odšel na mesto sekretarja na ministrstvu za zdravje, je bil Saksida na njegovo mesto začasno imenovan do letošnjega oktobra. Predsednik razpisne komisije, kije zasedala včeraj, Milan Turk, je povedal, da je Saksida edini kandidat za direktorja, njegova prijava pa je popolna. O novem direktorju bo svet zavoda odločal 3. junija. Izvolitev Sakside za v.d. direktorja bolnišnice oktobra lani je predlagal njegov predhodnik Žiberna, osebno pa gaje tedaj podprl tudi predsednik sveta zavoda bolnišnice Zor-ko Debeljak. Saksida je po izobrazbi specialist internist in je vodja bolnišničnega oddelka za dializo. Šempetr-sko bolnišnico sta do lanskega leta vodila dva direktorja - strokovni in poslovni -, lansko pomlad pa je vlada s spremembo statuta bolnišnice določila samo enega direktorja na čelu ustanove. Lani je bolnišnica poslovala s 473 tisoč evri izgube, letos pa Saksida ne pričakuje rdečih številk. (km) Šempetrska porodnišnica je prva v Sloveniji, ki je kupila aparat za 24-urno spremljanje plodovega in materinega srčnega utripa na domu ali v bolniški sobi. Prenosni aparat je namreč majhen in lahek, zato omogoča nemoteno gibanje nosečnice. »Gre za povsem nov pristop pri spremljanju plodovega srca, ki bo letos nadgrajen še z beleženjem plodovih gibov in krče maternice,« pojasnjuje Zvonko Šoštarič, vodja porodniškega oddelka v šempetrski bolnišnici. Aparat Monica AN24 je oddelek kupil s pomočjo donacije UniCredit Banke Slovenija in s posredovanjem podjetja Eduard iz Moravč, ki je za šempetr-sko bolnišnico ceno aparata, ki sicer stane 6.750 evrov, spustila za 1.000 evrov. Aparat bodo uporabljali pri vseh rizič-nih nosečnicah, takih je približno 10 odstotkov, pri katerih bodo posumili na slabše počutje ploda v maternici, pri zastoju plodove rasti, prezgodnjem porodu in drugih zapletih. Prednost Monice pred klasičnim CTG aparatom je v tem, da omogoča nosečnici prosto gibanje in 24-urni nadzor ploda doma, s čimer se bodo izognili hospitalizaciji. Zapis plodovega srčnega utripa bo osebje nato analiziralo s pomočjo posebnega računalniškega programa. Naj še navedemo, da v šempetrski porodnišnici število porodov v zadnjih petih letih narašča; tudi letos jih že beležijo deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V letu 2007 so imeli 817 porodov, od tega kar 12 parov dvojčkov. Sicer pa so v bolnišnici te dni kupili tudi magnetno resonanco, po besedah v.d. direktorja, naj bi bil aparat v za to pripravljen prostor, nameščen prvi teden v juniju. »Lahko da bomo že okrog 5. junija začeli z njim delati, morda pa še ne, saj bo zaradi novega CT-ja treba adaptirati tudi sosednji prostor,« pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Silvan Saksida. Ker se je pred dobrima dvema tednoma v bolnišnici pokvaril edini aparat za računalniško tomografijo, bolj znan pod imenom CT, mora bolnišnica v času, dokler ne kupi novega, iskati druge rešitve za svoje bolnike. Za nujne preglede so se že takoj po okvari dogovorili z goriško bolnišnico, sodelovanje po Sak-sidovih besedah teče zgledno, v Gorici obravnavajo povprečno pet do osem njihovih nujnih primerov na teden. Za nenujne primere pa so morali najeti aparat. »Dobimo ga v pe- KRMIN - V 74. letu starosti Umrl Stecchina Bil je župan, pokrajinski upravitelj in vsestranski prosvetni delavec V 74. letu starosti je včeraj v videm-ski bolnišnici umrl Luciano Stecchina. Podlegel je neusmiljeni bolezni, ki ga je prizadela pred nekaj meseci. Svoje življenje je posvetil upravljanju rodnega Krmi-na ter spodbujanju družbenega in kulturnega utripa, zato je njegova smrt včeraj močno odjeknila. Bil je občinski svetnik, župan, svetnik in odbornik na goriški pokrajini, predsednik konzorcija Acquedotto ter društev Pro Loco in Paneuropa. Opravljanje javnih zadolžitev je vseskozi spremljal z angažiranjem na področjih sociale, kulture in športa. Spominjajo se ga kot predsednika odbojkarskega združenja Libertas in ustanovitelja društva Francesco Camaur, iz katerega sta nastala glasbena šola in nato krminski godbeni orkester. V zadnjih letih ni povsem opustil političnega udejstvovanja - leta 2003 je bil med drugim kandidat stranke UDC za deželni svet -, najraje pa je posvečal pozornost zgodovinskim in okoljskim vprašanjem Krmina. Ustanovil je društvo Ful-cherio Ungrispach, ki šteje danes 600 članov in je angažirano za zaščito grajskega objekta na Krminski gori. Do zadnjega si je prizadeval, da bi bil kraj primerno ovrednoten in je v ta namen pritiskal na občino. Pred slabima dvema letoma se je tudi postavil v bran Maksimilijano-vega kipa v Krminu, ki ga je občina zaradi urbanističnega posega nameravala Luciano Stecchina bumbaca premakniti za nekaj metrov. Tedaj se je z verigo privezal k cesarjevemu kipu, zaradi česar so bila dela na gradbišču prekinjena. Vse to je počenjal iz ljubezni za Krmin in domačine, je pravil o sebi. Rodil se j e 13. septembra 1934. V krminski občinski svet je vstopil leta 1965 kot kandidat Krščanske demokracije, leta 1973 je postal župan in na tem mestu ostal šest let. To so bila leta gradnje vrtcev v ulicah Resistenza in Armistizio, doma za ostarele in ljudskih stanovanj, zaradi česar je njegova popularnost rasla. Leta 1978 je bil odbornik za javna dela v pokrajinski upravi Giuseppeja Agatija. Leta 1990 se je vrnil v krminski občinski svet za obdobje štirih let. Bil je član katoliške skupnosti in v mladih letih aktiven skavt. Pušča ženo Alice ter hčere Ca-terino, Gabriello in Loreno. Slovo od Luciana Stecchine bo jutri ob 10.30 v stolni cerkvi v Krminu. Zvonko Šoštarič med prikazom delovanja aparata foto km. tek, za začetek bo tu pet dni, deloval bo 12 do 14 ur dnevno. Ker tega mobilnega aparata ni možno najeti za neprekinjeno dobo, saj je že v naprej oddan, bomo morali zadevo ponoviti čez 14 dni. V drugi polovici junija pa bo obstajala tudi možnost neprekinjenega najema,« pojasnjuje Saksida, ki dodaja, da so stroški najema te mobilne naprave dokaj visoki: bol- nišnica bo za to morala odšteti »nekaj 10 tisoč evrov«. Kdaj bo bolnišnica dobila svoj aparat, Saksida ni povedal, dejal pa je, da bolnišnica skuša najti način, ki bo najkrajši. Kdaj bo aparatura nabavljena, je odvisno predvsem od komisije za javna naročila in ministrstva za zdravje in njihovih postopkov. Katja Munih DOBERDOB - Jutri v priredbi društva Hrast Igre brez meja Namenjene so osnovnošolskim otrokom, vabljeni pa so tudi srednješolci V Doberdobu se pripravlja novo zanimivo popoldne, namenjeno vsem otrokom in mladim. SKD Hrast namreč prireja jutri, 24. maja, z začetkom ob 14. uri na dvorišču pri župnijski dvorani v Doberdobu že četrto izvedbo Iger brez meja, ki so v zadnjih treh letih požele veliko uspeha. Omenjena pobuda namreč s pomočjo zabavnih iger privablja na doberdobsko gmajno veliko število najmlajših. Mladi udeleženci bodo jutri sproščeno ob domiselnih in zabavnih igrah preživeli popoldanske ure na že običajnem prizorišču pri domači župnijski dvorani. Igre so namenjene vsem osnovnošolskim otrokom, vabljeni pa so seveda tudi vsi srednješolci. Zbiranje je predvideno za 14. uro, preizkušnje po zgledu popularnih iger brez mej a se bodo začeie ob 14.30, sklenile pa se bodo približno ob 17.30. Otroke bodo porazdelili po skupinah, ki se bodo med seboj pomerile v različnih panogah. Na sporedu bodo spretnostne preizkušnje v gimkani in ravninskem teku med količki, vesele igre z balončki in v režiji prijetnega vremena tudi »vodna zabava«. Organizatorji poudarjajo, da bodo igre predvsem priložnost za druženje in medsebojno spoznavanje, saj je namen popoldneva predvsem povezati otroke iz vasi in okolice. Vsi prisotni se bodo seveda na moč zabavali, zmagovalci pa bodo seveda tudi nagrajeni. Vpisnina je brezplačna, podrobnejše informacije pa nudijo na tel. 347-4433151 (Claudio). (ač) Jerončičeva zbirka Danes ob 19. uri bodo v zaselku Melinki pri Ligu odprli zasebno etnološko-rez-barsko zbirko Franca Jerončiča, vnetega zbiralca zapuščine iz prve svetovne vojne, pa tudi predmetov iz narodne zakladnice in ljudskega izročila. Tudi sam Franc je sprostil svojo umetniško žilico in razstavi prispeval precej rez-barskih del lastne izdelave. Ne več rosno mladi Jerončič (približuje se častitljivim 85!) je skozi vse življenje po Kolovratu zbiral predmete, ki so jih v naših krajih zapustili boji na Soški fronti in pa narodno blago, ki je v stoletjih nastajalo med ljudstvom. Po upokojitvi je iskriv in nemirni duh popeljal Franca do univerze za tretje obdobje, kjer se je spoznal z rezbarjenjem. To ga je prevzelo, tako da je v kakih desetih letih umetniško obdelal več kot 150 kosov lesa. Iz njih so nastale lesene maske, živali, vojščaki, doprni kipi, razne figurice, in še in še. Vse to je sedaj zbrano na stalni razstavi, ki komaj čaka na obiskovalce. Naj omenimo tudi, da je Franc oče priznanega in v zamejstvu zelo znanega odbojkarskega trenerja Zorana Jerončiča. V Melinke lahko pridemo po dolini reke Idrije in preko bivšega mejnega prehoda Britof ali pa iz Kanala do Liga in naprej do Melinkov. (vip) Nevenka Črnko foto km. Nadzorni svet novogoriške družbe HIT je na včerajšnji seji sprejel strategijo razvoja za obdobje med letoma 20082012. V dokumentu, ki je nastal v sodelovanju z inštitutom za igralništvo na ljubljanski ekonomski fakulteti, so opredeljene ključne usmeritve družbe v prihodnjem obdobju. Pri HIT-u se namreč zavedajo, da so se razmere na trgu spremenile, zato se nameravajo usmeriti v razvoj celovitega turističnega produkta, posvetili pa se bodo predvsem razvoju destinacije Goriška, za njo pa še Kranjski Gori, Bovcu, Šentilju in razvojnim projektom v tujini. »Današnje razmere na trgu so spremenjene. Soočamo se z liberalizacijo igral-niške dejavnosti v Italiji in tudi drugod, pa tudi s povečanjem konkurence igralniških salonov doma in v tujini, slovenska zakonodaja ne sledi trendom v sosednjih državah, večja je tudi konkurenca drugih iger na srečo,« je ob včerajšnji predstavitvi nove HIT-ove strategije povedala članica uprave Nevenka Črnko. Zaradi vseh naštetih sprememb se konkurenčnost HIT-a zmanjšuje, osnovni trg, od koder prihajajo HIT-ovi gostje - severna Italija -, pa se izčrpava. Poslovni model zato dopolnjujejo z naslednjimi usmeritvami: iz igralniš-ke prehajajo v raznovrstno turistično ponudbo, ki gostu ponuja cel spekter doživetij, usmerjajo se v razvoj destinacij in v s celovito upravljanje z gosti. Poleg tega iščejo nove priložnosti za vstop na tuje trge. Razvoj destinacije Goriška je po besedah predsednika uprave Nika Trošta osrednjega pomena v strategiji. Med ključnimi investicijami je dograditev Perle in dopolnitev Parka, v mestu nameravajo zgraditi sodoben kongresni center z wellnes in nakupovalnim centrom, načrtujejo pa tudi razvoj turističnega centra Šempeter-Vrtojba. Tam želijo na območju nekdanjega Cimosa in obrata ABK razviti igralniško-zabaviščno ponudbo predvsem za mlade. »Tam bi nastalo nekaj izjemnega, drugačnega,« napoveduje Trošt. HIT še vedno ostaja pri načrtovani izgradnji t.i. turističnega mesta: pri igralniško-zabaviščni dejavnosti bi glavno vlogo odigrali sami, pri spremljevalnih dejavnostih pa nameravajo poleg povabiti druge, tudi tuje partnerje. Ravno turistično mesto bo po Trošto-vih besedah pomemben korak naprej v razvoju družbe, saj gre za strateški projekt, »ki bo zagotovil dolgoročno konkurenčnost družbe in ohranitev vodilne vloge na območju srednje Evrope«. Kot še dodaja predsednik HIT-ove uprave, se s strategijo razvoja novogoriške družbe, po prvih pogovorih sodeč, strinjajo tudi v lokalni skupnosti, saj je naravnana na razvoj Goriške regije, napovedal pa je še posebno srečanje z župani, na katerem jim bo načrt še posebej predstavljen. V strategiji izpostavljajo tudi vpliv davčnega in lokalnega okolja: »Prilagoditev davčnega okolja je nujna zaradi sprememb v osnovnih pogojih poslovanja,« pravi Črnkova, zato pričakujejo znižanje efektivne davčne stopnje. Vrednost skupnih investicij v obdobju med letoma 2008 in 2012 so ocenili na 300 milijonov evrov, za pridobitev dolgoročnih razvojnih sredstev za izvedbo projektov pa je nujna sprememba zakonodaje, opozarja Črnkova. Za uspešno delovanje »Hita novega tisočletja« v novih razmerah je tako potrebna sprememba lastništva, dopolnitev poslovnega modela in spremembe okolja. Sprememba lastniške strukture, kot jo predvidevajo, pa je naslednja: strateški, portfeljski lastniki, vključno z zaposlenimi, bi obvladovali 75 odstotkov lastništva plus eno delnico, lokalna skupnost pa 25 odstotkov lastništva plus eno delnico. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 23. maja 2008 17 GORICA - Štirideset slik v avditoriju Sto plodnih let Cecilie Seghizzi Retrospektivno razstavo ji poklanja občina ŠTANDREŽ Večdnevno praznovanje s šparglji V okviru tradicionalnega Praznika špargljev bo nocoj ob 20.30 v Štan-drežu odprtje razstave domačih ustvarjalcev. Jutri ob 17. uri bo slikarski extempore na temo Čista narava, ob 20. uri pa ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo ob 19. uri bosta na vrsti nastop štandreškega otroškega zbora in igralske skupine G. Lambergarja z Bleda, ples z ansamblom Hram. Praznični program se bo nadaljeval v soboto, 31. maja, ob 20. uri, ko bo ples spremljal ansambel Souvenir. V nedeljo, 1. junija, ob 19. uri bodo nagradili udeležence ex-temporeja, sledili bodo zborovski nastop, komedija dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež in ples z ansamblom Hram. V ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri bo še ples z ansamblom Folketi Booom. Na prireditvenim prizorišču v župnijskem parku med lipami v Štandrežu bodo seveda na voljo šparglji in druge domače dobrote. Uredili bodo pesjak Deželni odbor je izključil zemljišče, na katerem namerava goriška občinska uprava urediti nov pesjak, iz seznama stalnih travnatih površin. S tem se je postopek za uresničitev pričakovanega posega končno z mrtve točke, po objavi deželnega sklepa na uradnem listu pa bo občina morala zaključiti z načrtovalno fazo. »Po odobritvi projekta bomo v čim krajšem času skušali dodeliti podjetju gradbena dela,« je povedal občinski odbornik Francesco Del Sordi. Lions klub praznuje V palači Lantieri v Gorici bo danes potekalo praznovanje ob 50. obletnici ustanovitve goriškega Lions kluba. Polstoletno dejavnost na družbenem in kulturnem področju bodo obeležili ob udeležbi krajevnih oblasti in visokih predstavnikov Lions klubov iz drugih krajev. Slovensko-ruski večer Drevi ob 19. uri bo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini potekalo srečanje z Irino Khlebnikovo in Viktorjem Bara-novskijem, ki bosta predstavila svoji avtorski knjigi »Pariške zasebne likovne akademije in Ažbetova šola v Mun-chnu« ter »Anton Ažbe in ruski slikarji«. Likovnica ob odprtju razstave bumbaca Galerija deželnega avditorija v ulici Roma je bila odločno pretesna ob včerajšnjem odprtju razstave likovnih del Cecili-e Seghizzi, hčere Augusta Seghizzija, goriškega zborovodje, kateremu je posvečena vsakoletna mednarodna zborovska revija. Cecilia je ugledna Goričanka, skladateljica, glasbenica in likovna ustvarjalka, ki bo letos obrnila stoto stran svojega življenja ter so ji čopiči in barve morda najbolj priljubljeno izrazno sredstvo. Včeraj so se okrog nje strnili številni Goričani, med njimi kar štirje goriški župani: ob Ettoreju Romoliju njegovi predhodniki Antonio Scarano, Erminio Tuzzi in Gaetano Valenti. Z razstavo seje občinska uprava poklonila osebnosti, ki tudi danes plemeniti goriško kulturo, so včeraj povedali in izzvali aplavz za umetnico, ki o svojih delih pravi, da nastajajo predvsem iz veselja in ljubezni do slikanja. Prikaz želi povzeti ves umetničin likovni opus in predstavlja preko štirideset platen v različnih tehnikah, za katera je značilna izrazita kro-matičnost. Napovedali so tudi, da bosta prireditelja razstave - občinska uprava in Fundacija Goriške hranilnice - ob stotem življenjskem jubileju Cecilie Seghizzi izdala krajšo monografijo o njenih zaslugah. Razstava je na ogled vsak delavnik do 7. junija med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro; vstop je prost. (VaS) [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'altra donna del re«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »In Bruges - La coscienza dell'assas-sino«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Reservation Road«. TRZIC KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te- schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Rise - La setta nelle tenebre«. a na ogled razstava Bogdana Vrčona. 4 Koncerti ¿j Čestitke JANU! Junak odbojkarskih si igrišč, a lahko bil bi tudi šolskih knjig, naj ti bo v življenju vse lepo, domači ti voščijo. S Izleti □ Obvestila GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 27. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert vio-lončelista Alessandra Sluge in pianista Carla Corazze; v drugem delu bo nastopila mlada pianistka Natalija Šaver; vstop prost. KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu prireja danes, 23. maja, ob 21. uri večer z DJ-jem T-Dayjem in z njegovim electro-rock izborom; v soboto, 24. maja, ob 21. uri koncert šempeterskega Centra za Razvoj Mladinske Kulture -CRMK. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani kromberškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musicum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. 51 Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, kor-zo Verdi 51, tel. 0481-531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 25. maja, iz Redipulje do kmetijskega podjetja Castelvecchio v Zagraju; odhod ob 9. uri pred spomenikom v Redipulji. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA ŠZ DOM in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2008 v nedeljo, 25. maja, na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku, zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna je pridružitev na krajših vmesnih relacijah; informacije na tel. 320-1403712 (Andrej), andrejro@gmail.com NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 25. maja, izlet po vlažnem območju Liserta in ob izlivu Timave z zbirališčem za kolesarje ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Valentinis) in ob 9.30 pred Rimskimi toplicami v ul. Timavo v Tržiču za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na programu so pohod iz Mavhinj na Grmado, ogled Grofove jame in družabnost v Praprotu; na razpolago bo avtobus; vpisovanje v četrtek, 29. maja, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v KB centru v Gorici; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA naprošajo izletnike, ki so se vpisali na štiridnevni izlet v Turin in okolico, ki bo 30. maja, naj poravnajo saldo do 25. maja; obveščajo tudi, da je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 3804203829 (Miloš). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Trieste - sobota, 24. maja, 9.30-11.30; ul. Kugy - torek, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fatebe-nefratelli - četrtek, 29. maja, 9.3011.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro še danes, 23. maja. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. KZPMK GALEB, KD OTON ŽUPANČIČ IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke in otroke iz vrtca na drugo ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu v soboto, 24. maja, od 15. do 18. ure (in ne od 9. do 12. ure, kot najavljeno); informacije in prijave po 18. uri na tel. 340-3447695 (Tamara But-kovič). KŠD DANICA prireja ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, tekmovanje z družabnimi igrami v centru Danica na Vrhu; zbirališče ob 9. uri; informacije na tel. 339-7484533 (Dolores). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure 30. maja. SKD HRAST prireja v soboto, 24. maja, tradicionalne Igre brez meja za otroke in mlade od 5. do 13. leta starosti. Zbiranje ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu; informacije na tel. 347-4433151. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je v teku vpisovanje za pobudo »Estate Serena 2008«, ki jo bodo na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavili v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri; informacije na sedežu društva od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob četrtkih tudi med 15.30 in 17.30. S 1. junijem do 31. avgusta bodo urniki spremenjeni: od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11. Prireditve DRUŠTVO TERRE SUL CONFINE, CENTER GASPARINI - GRADIŠČE IN KROŽEK ACLI - ROMANS vabijo na mednarodno srečanje z naslovom Koncentracijsko taborišče v Viscu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti. Sodelovali bodo Dario Mattiussi centra Gasparini, Ferruccio Tassin društva Terre sul Confine, Moreno Zago Tržaške univerze, zgodovinarka Sla-vica Plahuta in Andrea Licata centra Studi sulla Pace. KD SOVODNJE vabi danes, 23. maja, ob 20. uri v Kulturni dom v Sovodnjah na prireditev »Danes si želimo dober dan«. Večer bo namenjen otrokom in obogatili ga bodo otroški zbor in mladinski odsek KD Sovodnje s pesmimi, gledališko igrico in likovno razstavo. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predavanje z naslovom »Ustava Republike Slovenije - 5. člen: Skrb za avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah in njihovi stiki z domovino« v ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Gost večera bo France Bučar, prvi predsednik državnega zbora Republike Slovenije. KULTURNI CENTER CRALI v sodelovanju z Državno knjižnico v Gorici vabi na predavanje Claudia Martellija z naslovom »L'evoluzione artistica tra il 1910 e il 1939« in na odprtje razstave Marte Malni v ponedeljek, 26. maja, ob 17.30 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici. KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE ter združenji Incontriamo in Pro Senec-tute prirejajo danes, 23. maja, ob 18.30 v občinskem središču v ulici IV Novembre v Zdravščinah srečanje s slovensko kulturo. Tatjana Rojc bo govorila o Srečku Kosovelu. Prireditev bo oplemenitil zborček La Foiarola, ki bo pod vodstvom Lucie Vinzi zapel tri slovenske pesmi. OBČINA ROMANS vabi danes, 23. maja, ob 20.30 v občinsko sejno dvorano v ul. La Centa 6 na zaključni večer iz niza »Un amore di libro«. Novinar Carlo Morandini bo predstavil pisatelja Alda Barbino in njegovo delo »Cosi e la vita. Cussi 'je le vite. Sto-ria di animali, acque e foreste«. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: danes, 23. maja, ob 21. uri na dvorišču občinske palače v Krminu (ob slabem vremenu v Občinskem gledališču) gledališka predstava skupine Teatro Incerto z naslovom »I Mo-saiciscj«. V GRADU KROMBERK bo v torek, 27. maja, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predavanje Sande Kočevar, Gradskega muzeja Karlovac, z naslovom Zgodovina Karlovca zvezda Evrope; predavanje sodi v kontekst projekta Od zvezde do zvezde, ki ga skupaj pripravljajo Gradski muzej Karlovac, Museo civico di Palmanova in Goriški muzej; predavanje bo v hrvaškem jeziku. ŠTEVERJANSKI LIKOF bo v soboto, 24. maja, na trgu pred cerkvijo v Štever-janu: ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes; ob 17. uri otvoritev prireditve Likof 2008; ob 17.30 enogastronomska pokušnja z razstavo domačih obrtnikov in tipičnih vaških proizvodov; ob 18. uri vodena pokušnja vin. Pogrebi DANES V FARI: 15.00, Aldo Castellan v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Maria Sni-daro vd. Marinutti (s pokopališča v Beglianu ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. Sobota, 24. maja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: M. Casagrande. Jutri, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v furlanščini »Beato fra le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ OSP Pod Osapsko steno Jutri, 24. maja, ob 21.00 / B. Nušic: »Oblast« v izvedbi Kulturnega društva Domovina Osp. V nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / M. Po- korn: »Kdo vam je pa to delu« - politična satira, monokomedija, igra Boris Kobal. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Danes, 23. maja, ob 20.30 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 23. maja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Jutri, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 26. maja, ob 19.30 in v torek, 27. maja, ob 18.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec V sredo, 28. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V četrtek, 29. maja, ob 17.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec Mala drama Danes, 23., in jutri, 24. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V torek, 27., in v četrtek, 29. maja, ob 20.00 / v produkciji SNG Drame Ljubljana in Maske Ljubljana: »Slovenec Slovenca gori postavi«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 23. maja, ob 20.00 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. Jutri, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita« (zadnjič v sezoni). V četrtek, 29. maja, ob 20.00 / J. B. P. Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 30. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 23. maja, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da se šla na potovanje«. Jutri, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildesntern sta mrtva«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 23. maja, ob 19.30 / Simona Se-menič, Ivan Talijančič: »Malfi«. Jutri, 24. maja, ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Snegulčica in sedem palčkov«. V nedeljo, 25. maja, ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / od srede, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Andrew Lloyd Webber: »Cats« / v sredo, 28. maja, ob 20.30, v četrtek, 29. maja, ob 16.00, v petek, 30. maja, ob 20.30, v soboto, 31. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 1. junija, ob 16.00 in ob 20.30. PRIREDITVE Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei Jutri, 24., in v nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela Danes, 23. maja, ob 21.30 / nastop jazz skupine Tyft (Islandija/ZDA). Jutri, 24. maja, ob 18.30 / nastopata Heinz Sauer & Michael Wollny (Nemčija). Jutri, 24. maja, ob 21.30 / koncert skui-ne Nils Wogram NOstalgia Trio (Nemčija/BiH). V nedeljo, 25. maja, ob 21.30 / koncert skupine E.S.T. Esbjorn Svensson Trio (Švedska). BOLJUNEC Gledališče Franceta Prešerna V četrtek, 29. maja, ob 20.30 / koncert: Gorni Kramer Quartet in Martina Feri. ZGONIK V nedeljo, 25. maja, ob 18.30 bo pred županstvom koncert skupine Kakanic Blues (v primeru slabega vremena bo koncert v Športno-kulturnem centru). KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 29. maja, ob 19.00 / letni koncert Glasbene šole Sežana. TOMAJ V nedeljo, 25. maja, ob 20.00 / koncert Pihalnega orkestra Divača in Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana. KOSTANJEVICA Dvorana Frančiškanskega samostana V torek, 27. maja, ob 20. uri / koncert vilončelista Aleksandra Sluge in pianista Carla Corazze. V torek, 3. junija, ob 20. uri / nastopa Anže Vrabec - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 23. maja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Orkestra slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta, solist: Denis Macujev (klavir). V sredo, 28. maja, ob 20. uri / v Gallusovi dvorani Orkester romanske Švice, dirigen Marek janowski, solistka Julia Fischer (violina). V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 16.30 / v Gallusovi dvorani Orkester slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, solistka Bernarda Fink (mezzosopran). V torek, 27. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert bobnarja Tima Daisya in saksofonista Kena Vandermarka (Chicago - ZDA). Križanke Danes, 23. maja, ob 21.00 / koncert skupin Gang Of Four (Velika Britanija) in Ojos de Brujo Sound System (Španija). Jutri, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V torek, 27. maja, ob 21.00 / koncert skupin Zabljujena generacije, Niet in Jani Kovačič. V sredo, 28. maja, ob 21.00 / koncert skupin Katalena (Slo) in Orchestra Baobab (Senegal). V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. V torek, 3. junija, ob 21.00 / Darja Švaj-ger z Big Bandom in simfoniki RTV Slovenija. Mediapark Cvetličarna Jutri, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. V četrtek, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). AKC Metelkova Jutri, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gipsy.CZ (Češka), Pi-cikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: še danes, 23. maja, bo na ogled razstava Foto-krožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do jutri, 24. maja, bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: danes od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, jutri od 16. do 19. ure. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo jutri, 24. maja, ob 20.30 odprtje razstave slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Razstava bo na ogled do 15. junija, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. -/ in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Del-pinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL Občina Kanal vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča danes, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do jutri, 24. maja, bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. BAZOVICA - Revija moških pevskih zborov Jutri v Športnem centru Zarja že četrtič Fantje pojejo na vasi Četrta izvedba revije moških pevskih zborov Fantje pojejo na vasi bo na sporedu jutri ob 20.30 v akustični dvorani Športnega centra Zarja v Bazovici. Organizatorji, domača Moška vokalna skupina Lipa (na posnetku Kroma), so letos povabili v goste zanimive in priznane pevske sestave, ki bodo brez dvoma zadovoljili ljubitelje lepega petja. Večer bodo oblikovali: Go-ričani MoPZ Skala iz Gabrij, Hrušiški fanti iz Hrušice v Brkinih, ki gojijo pravo tradicionalno ljudsko petje in PD Slavček iz Loške doline. Vsi sestavi imajo za seboj lepo šte- vilo nastopov doma in širom po Evropi, kar zagotavlja, da se bo tudi četrta izvedba priljubljene revije zaključila z uspehom. Vse dosedanje so se namreč odvijale pred polno dvorano zadovoljnih poslušalcev in zato ne dvomimo, da bo tako tudi letos. w Petek, 23. maja 2008 1 Q Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Še o ligi prvakov Evropski naslov ob obletnici tragedije Pred 50 leti letalska nesreča pri Münchnu - Terry (Chelsea) še pod šokom - Ronaldo k Realu? MOSKVA - Ruska ruleta se je zaustavila pri štirinajstem strelu. »Če ne bi zmagali lige prvakov, bi to bil najgrši dan v mojem življenju,« je po tekmi povedal Manchestrov zvezdnik Cristiano Ronaldo, ki ga še boli zgrešena enajstmetrovka (ubranil jo je vratar Petr Čech). Tega pa ne more trditi kapetan Chelseaja John Terry. Kljub odličnemu nastopu si je prislužil naziv negativnega junaka moskovskega finala. Zgrešil je odločilno enajstmetrovko. Po tekmi sta oba jokala. Ronaldo od veselja. Terry (šušlja se, da bo postal kapetan Ca-pellove Anglije) pa od žalosti. Trener Avram Grant gaje objel in se odločno postavil na njegovo stran, »JT je bil (vzdevek za Johna Terryja) glavni junak letošnje lige prvakov. V polfinalu je igral odlično in tudi proti Manchestru je bil med protagonisti. Enajstmetrovko lahko zgreši vsak.« Navijače »Red Devilsov« pa je Ronaldo najbrž razočaral, ko ni demantiral novice, da se zanj zanima madridski Real. Manchestrov zvezdnik Cristiano Ronaldo dviga pokal, a še ne ve, ali bo v prihodnji sezoni še igral v Angliji. Pri »Red Devilsih« so bili prepričani, da bo Van Der Sar (levo) prej ali slej ubranil en kazenski strel ansa Predsednik španskega kluba Ramon Calderón je za portugalskega zvezdnika pripravljen iz žepa potegniti rekordnih 100 milijonov evrov. Ronaldo (letos je dal kar 42 golov na 49 tekmah) je z angleškim klubom podpisal pogodbo do leta 2012. A kdo ne bi sprejel tako bogate ponudbe? Moskovski večer (tekmo so končali še po eni po polnoči) bo prav gotovo ostal v spominu trenerja, Sira Alexa Fergu-sona, ki Manchester United vodi rekordnih 22 let. To je njegov drugi najelitnejši evropski klubski naslov. Angleški klub je evropsko krono osvojil na simbolični datum. Letos je namreč minilo petdeset let od letalske nesreče pri Münchnu, kjer so umrli skoraj vsi varovanci Matta Busbyja. V Moskvi je rekordni nastop zabeležil še Manchestrov nogometaš Giggs. Rdeči dres je oblekel že 759. S tem je prehitel Bobbyja Charltona. Pa še nekaj računov. Moskovski finale je obračal okrog 50 milijonov evrov. PO FINALU LIGE PRVAKOV Glory glory Man United! Dimitrij KriZman O enajstmetrovkah kot načinu odločanja zmagovalca tekme so mnenja deljena: eni jih preprosto označijo kot krivično loterijo, spet drugi trdijo, da je boljši... boljši tudi pri izvajanju strelov z bele točke. Sam se prištevam med slednje, ob tem, da seveda kdaj pa kdaj vendarle ne zmaga tisti, ki bi tekmo sicer dobil »po točkah«. Ne glede na to, v kateri tabor spadate, je bila sredina odločitev zmagovalca med Chelseo in Machester Unitedom po mojem mnenju celo najbolj pravična. Ekipi sta v teku sezone pokazali izredno izenačenost in bili vpred-zadnjem kolu prvenstva povsem poravnana na lestvici. Nato je Chelsea v zadnjem kolu izenačila in zgubila stik z Ma-nUnitedom, a verjamem, da le zato, ker zaradi slabše gol-razlike ni imela več možnosti za naslov, sicer bi bili moštvi točkovno izenačeni po 38 kolih! Ob tako izenačenih močeh je torej streljanje 11-metrovk vse prej kot krivičen razsodnik. Ko smo že pri temi, bi izpostavil to, da je bila njihova realizacija odlična. Cilja niso zadeli le trije streli od šestnajstih. Resda tako Van der Sar kot Cech, kljub višini, nista med izrazitimi specialisti v branjenju najstrožjih kazni, toda dejstvo je, da so igralci streljali zelo dobro. Ob tem, da je tekma trajala ogromno časa v težkih vremenskih pogojih na premehkem in torej močno utru-jajočem igrišču - čestitke! Pozornejši bralci se morda spomnijo, da je Manchester United med meni bolj priljubljenimi klubi. Ne gre za na-vijaštvo ali simpatiziranje v ožjem pomenu besede, pač pa za priznavanje tega, da gre za daleč najboljši kolektiv v Evropi. Razen ameriških lastnikov, ki jih morda niti ni bilo na sredini tekmi, vsi ostali od vrtnarja Old Trafforda do Cri- stiana Ronalda dihajo kot eden. Gledal sem, kako je Alex Ferguson po tekmi trepljal svoje varovance... bil je kot dedek z osemnajstimi vnuki. Očitno Sir Alex zelo dobro upravlja tudi s Cristianom Ro-naldom. Namesto da bi mu strigel mladostniške peruti (beri erotične pohode v Rimu ali na Mallorci), jih ne da bi trenil tolerira. Naj se s takim Ronaldovim početjem strinjamo ali ne, učinek je po mojem naslednji: namesto, da bi si fant dal duška z napihovanjem v strogo nogometnem okolju in tako neizogibno skvaril odnose s tovariši, svoj napuh sprošča na način, ki je morda za nekatere moralno težje sprejemljiv, a nogometno še kako rentabilen. Koliko so resnične govorice o morebitnem prestopu (če ne letos kdaj kasneje) Ronalda k Real Madridu, ne vem. A tudi taka možnost za tak trden klub z dolgoročno nakupovalno strategijo ni tiste vrste, ki bi sprožila alarmne zvonce. Ko je lani poleti Manchester za skupno skoraj 50 milijonov evrov kupil Na-nija in Andersona, sem si kot mnogi mislil, da gre vendarle za pretiravanje. Očitno pa Ferguson še boljše kot si mislimo ve, kaj dela. Kot je brez posledic prebolel odhode Beckhama ali Van Ni-stelrooya, bo Manchester brez težavpre-brodil tudi morebiten odhod Ronalda. In če potegnem primerjavo še z Milanom: legenda Giggs, rekorder po številu tekem v dresu »red devilsov«, je vendarle samo jagoda na smetani, priboljšek za zadnjih deset minut tekme; Maldini bi v finalu igral od prve do zadnje minute. Pa ne ker je tako dober, ker to logično ni več, ampak ker pri Milanu ni nobenega Fergusona, ki bi predvidel, da bo Maldini nekoč imel 40 let. (dimkriz-man@yahoo.it) APrimorski ~ dnevnik NOGOMET Dolge počitnice za Udinese VIDEM - Udineseju se obetajo zelo dolge počitnice. Moštvo je včeraj odigralo proti Monfalconeju še zadnjo tekmo sezone (6:2), od jutri pa bodo igralci prosti. Zbor pred novo sezono bo šele 12. julija, pripravljali pa se bodo na Sappadi. Generalni direktor Pietro Leonardi je medtem demantiral govorice, da se prvi strelec in reprezentant Di Natale seli k Romi. »Če bi ga Roma res želele imeti, bi se že oglasila. Mi bi ga vsekakor želeli obdržati, je dejal Leonardi, kot največjega nakupa pa omenil Alexija Sancheza, ki ga je Udinese posodil argentinskemu River Plateu, tam pa je ostal ljubljenec navijačev. Omenjajo možnost, da bi Dossena prestopil k Liverpoolu. NAJBOLJŠI - Člani sindikata slovenskih profesionalnih igralcev (SPINS) so za najboljšega slovenskega igralca izbrali nogometaša novega angleškega prvoligaša West Bromwich Albiona, Roberta Korena. Nekdanji igralec CMC Celja je v glasovanju, v katerem je sodelovalo 184 slovenskih nogometašev, dobil 43 glasov, deset več kot Samir Handanovič (Udinese).Tretje mesto je zasedel Milivoje Novakovič (Köln), četrto pa Mirnes Šišič (Olympiacos). Za najboljšega igralca slovenske lige je bil imenovan Er-min Rakovič. SIENA - V 1. polfinalni tekmi končnice košarkarske A1-lige je Montepaschi Siena(McIntyre 23 točk) s 75:71 premagal milanski Armani. Danes: Lottomatica - Avelli-no. NBA - V finalu zahodne konference sta se prvič pomerila Los Angeles in San Antonio. Z 89:85 so bili boljši Jezerniki, ki so tako vknjižili prvo zmago. Slovenec Saša Vujačic je v dresu zmagovalcev odigral 32 minut in pri tem dosegel deset točk, pet skokov, dve podaji in ukradel eno žogo, sedem sekund pred iztekom srečanja pa uspešno izvajal dva prosta meta in postavil končni izid 89:85, potem ko je bila tekma izenačena na 85. točki. TENIS - Najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik se je uvrstila v polfinale turnirja WTA v Strasbourgu z nagradnim skladom 175.000 dolarjev. Srebotnikova, sicer peta nosilka, je v dveh nizih s 6:4 in 7:5 premagala Kitajko Peng Shuai. KOŠARKA - Acegas Aps za obstanek v državni B2-ligi KOLESARSTVO - Po Italiji Potrebna bo 5. tekma B^j sprintu se tretjič uspesen Sinoči v Bassanu Tržačani izgubili za dve točki - Ogorčeni nad sojenjem BASSANO - Za določitev kdo med Bassanom in tržaškim Acegasom bo izpadel iz košarkarske B2-lige, bo potrebna še peta tekma, ki bo v nedeljo ob 18. uri v Trstu. V četrti tekmi drugega kroga play-outa je namreč Fiorese Bassano sinoči na domačih tleh zmagal s 77:75 (18:24, 35:37, 64:51)in stanje v zmagah izenačil na 2:2. Tržačani, ki so igra li brez dis kva -lificiranega lo Savia, Pilat pa je vsega igral le dve mi nuti, so pri čeli bolje in vodili vse do začetka tretje četrtine, v kateri pa je Bassano s požrtvovalno igro dosegel zgovoren delni izid 29:14 in povedel za 13 točk. V zadnji četrtini so gostitelji svojo prednost celo povišali in dosegli najvišje vodstvo 17 točk. Tedaj so Tržačani odlič no rea gira li in tri mi nute pred kon cem celo izenačili, poldrugo minuto pred koncem pa povedli po uspešnem metu za tri točke Bartoluccija. V razburljivem fini-šu je Guerra 10 sekund pred koncem, ko je Bas sa no vo dil za dve točki, zadel Odločilni met Bartoluccija ob zvoku sirene se je odbil od obroča kroma en sam pro sti met, ob zvo ku si rene pa se je nov met Bartoluccija za tri točke odbil od ob roča. Najboljši v vrstah Tržačanov je bil Pigato, kije dosegel 12 točk, a je zaradi petih osebnih napak igral le 23 minut. Tudi sicer so bili Tržačani po tekmi ogor čeni nad sojenjem, še posebej na koncu, ko s o sodniki 20 sekund pred kon cem Tržačanom odvze li žo -go zaradi neobstoječih korakov, ko so vodili s točko prednosti. Vendar je povedal pomožni trener Masala je bila to le ena od pri stran skih odlo či tev sod -ni kov, ki da so Tržačanom pre pre či li, da bi uveljavili sovjo boljšo obrambo. MODENA - O zmagovalcu 12. etape, ki je prečkala tudi domovanje Ferrari-ja Maranello, so odločali milimetri, žirija tekmovanja pa je potrebovala kar nekaj minut, da ji je uspelo razglasiti zmagovalca. Po fotofinišu in manj kot 200-metrskem ciljnem sprintu je do zmage, svoje tretje na letošnjem Giru, prišel Daniele Bennati. Španec Dionisio Galparsoro si je sicer po dolgem solo prodoru takoj po startu etape prikolesaril že 14 minut prednosti pred glavnino, a ga je ta devet kilometrov pred ciljem ujela. V skupni razvrstitvi je vodstvo zadržal Visconti (QuickStep), ki je ciljno črto prečkal v času zmagovalca in ima 5:50 minute prednosti pred Gabrielejem Bosisiom na drugem mestu, medtem ko Španec Alberto Contador na tretjem zaostaja že 6:59. Dirka se bo danes nadaljevala s 177 km dolgo ravninsko 13. etapo od Modene do Cittadelle. Vrstni red 12. etape (172 km): 1. Daniele Bennati (Ita) 4.05:29 (povpr. hitrost: 41,306 km/h); 2. Mark Cavendish (VBr); 3. Robbie McEwen (Avs);4. Koldo Fernandez (Špa); 5. Paolo Bettini (Ita); 6. Robert Förster (Nem); 7. Luciano Pagliarini (Bra); 8. Asan Bazajev (Kaz); 9. Aleksander Usov (Blr); 10. Aleksander Serov (Rus) .. Skupno: 1. Giovanni Visconti (Ita) 53.05:46; 2. Gabriele Bosisio (Ita) 5:50; 3. Alberto Contador Velasco (Špa) 6:59; 4. Marzio Bruseghin (Ita) 7:52; 5. Andreas IKöden (Nem) 7:54; 6. Vincenzo Nibali (Ita) 8:04; 7. Paolo Savoldelli (Ita) 8:09; 8. Ric-cardo Ricco (Ita) 8:32; 9. Danilo Di Luca (Ita) 8:33; 10. Gustav Erik Larsson (Šve) 8:33 ..; 24. Tadej Valjavec (Slo) 11:39; 43. Jure Golčer (Slo) 22:43; 53. Simon Špilak (Slo) 29:11. PO KATALONIJI - Francoz Pierrick Fedrigo (Bouygues Telecom) je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke ProToura po Kataloniji, dolge 217,2 km med mestoma La Seu d'Urgell in Ascom. Slovenec Janez Brajkovič (Astana) je bil 29. z zaostankom 11 sekund za zmagovalcem. Vodstvo v skupni razvrstitvi je prevzel Francoz Remi Pauriol (Credit Agricole), Brajkovič pa je napredoval na tretje mesto in ima osem sekund zaostanka za vodilnim. 20 Petek, 23. maja 2008 ŠPORT / KOŠARKA - Andrea Mura bo še vodil Bor Radensko »Trenerjevo delo mora biti vsaj dveletno« V štabu še naprej tudi Lucio Martini in Saša Krčalic -»Samčevo slovo moramo spoštovati« »Zelo hitro smo se dogovorili, saj so pogledi enaki,« je povedal Andrea Mura, ki ga je Košarkarski klub Bor včeraj potrdil na čelu svoje članske ekipe v moški C1-ligi tudi za prihodnjo sezono. Skupaj z Muro je vodstvo kluba potrdilo oba pomočnika Lucia Marti-nija in Sašo Krčalica ter kondicijskega trenerja Riccarda Valenteja. Trenerski štab s komaj 27-letnim trenerjem iz Loga na čelu je uspešno izpolnil društvene smernice in sploh opravil zelo dobro delo, je v sporočilu za javnost zapisal KK Bor. »Bor je bil zame vsekakor še naprej prva izbira, moram pa povedati, da drugih ponudb niti nisem (še) prejel, še manj pa, da bi se komu ponujal. Obstajala je pač skupna želja, da nadaljujemo z delom. Tudi sam mislim, da mora biti delo vsakega trenerja vsaj dveletno. Klub je dobro organiziran, delo je bilo dobro zastavljeno, oboje pa lahko zastavimo še boljše in se na ta način kakovostno dvignemo še za stopničko više, kar je tako moja želja kot že- lja vodstva društva,« je povedal Mura, ki ima jas ne po gle de tu di gle de igral -skega kadra. »Mislim, da večjih sprememb ne bo. Mlajši igralci kot so Kralj, Madonia, Bole in Crevatin bodo imeli v ekipi še večjo težjo in pomembnejšo vlogo, starejši pa so bolj ali manj izrazili željo, da bi ostali. Izjema je Štefan Samec, ki bo skoraj gotovo nehal igrati. On je za nas ključen igralec, hvaležni smo mu za vse, kar je dal ekipi in društvu in za resnost, mislim pa, da moramo njegovo željo spoštovati,« je še povedal Mura, ki je zavrnil poročanje italijanskega dnevnika z imeni igralcev, ki naj bi se priključili Boru ali ga zapustili. »Prvenstva so v bistvu še v teku, za to je tre ba po ča ka ti, kdo bo v ka te ri ligi sploh igral. Če bi Acegas na primer izpadel ali pa opustil politiko sestavljanja čisto profesionalnega moštva, bi se lah ko čis to vse spre me ni lo in bi eki pe v nižji ligi lahko postale njegovo lovišče,« je še previden glede novosti potr-je ni Bo rov tre ner. ( ak) Tako so Muro prejšnji mesec oblili po doseženem obstanku v državni C1-ligi kroma ODBOJKA Sandra Vitez: Iz Abu Dhabija v Conegliano? ABU DHABI - V prvem krogu mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja v Abu Dhabiju je Italija s 3:2 (27:29, 26:24, 20:25, 26:24,16:14) klonila pred Nizozemsko. Italija, v ekipi je tudi naša Sandra Vitez, nastopa na tem turnirju z rezervno postavo, vodi pa jo Marco Bracci. »Azzurre« bi lahko Nizozemke tudi premagale, saj so v setih že vodile z 2:1, v 4. kar 20:12, v 5. pa 12:10. V začetni postavi sta igrali tudi klubski tovarišici Vitezove pri Sassuolu podajalka Pincerato in krilna tolka-čica Bosetti, poleg njiju pa Centoni (kar 36 točk!), Arrighetti, Crisanti in Fiorin ter libero Merlo. Vitezova je stopila na igrišče, ni pa dosegla točk. Danes bo Italija igrala proti Egiptu. Specailizirani internetni mediji medtem poročajo o tem, da bi Vitezova lahko v prihodnji sezoni prestopila v vrste novopečenega A1-ligaša Conegliana, s čimer bi imela verjetno več možnosti za igranje in bi bila tudi bližje domu. Potem ko je Sassuolo za trenerja potrdil Tommyja Ferrarija, s katerim se Vitezova ni kdove kako razume la, so mož nos ti, da bi odšla iz Emilije vsekakor zelo realne. PEKING 2008 - Tržaški kajakaš Michele Zerial meri visoko Računa, da bo presenetil Na EP je bil 2. - Študent medicine začne s treningi ob 6.30, nadaljuje pa po 18. uri Furlanijo - julijsko krajino bo tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu zastopalo kar nekaj športnikov: 25 je že uvrščenih, nekateri pa bodo najbrž normo dosegli v naslednjih mesecih. Med temi je najbrž Tržačanka Daniela Chmet, triatlonka (olimpijsko normo bo lovila junija), mogoče pa se ji bo pridružil še kdo. Med petindvajseterico se je nazadnje vključil Tržačan Michele Zerial, kajakaš, kije vstopnico za Peking osvojil na minulem evropskem prvenstvu v Milanu. V zvrsti K1 na razdalji 500 m je zasedel drugo mesto, za zmagovalcem Kas-perjem Bleibach iz Danske pa je zaostal samo štiri stotinke. 21-letni Michele je sicer študent medicine na tržaški univerzi, z veslanjem pa j e začel leta 1998 pri barkovljanskem klubu Circolo marino mercantile. Pred letom dni je prestopil v klub Academy iz Barija: »Še vedno pa treniram doma, v Barkovaljah, zato se iskreno zahvaljujem domačemu društvu za gostoljubnost,« je pojasnil Michele, ki je lani osvojil državni naslov v K1 na 500 m in 200 m ter v K2 na 200 m. Na evropskem prvenstvu v Milanu, ki se je zaključilo v nedeljo, si osvojil drugo mesto. Je bil rezultat nepričakovan? Tako je. Sploh nisem pričakoval srebra. Ciljal sem na olimpijsko vstopnico, ki jo je prejelo prvih šest uvrščenih, nisem pa vedel, da sem tako konkurenčen. V polfinalu sem ugnal tudi sve- tovnega podprvaka Tima Brabantsa iz Velike Britanije. Z drugim mestom si si zagotovil nastop v Pekingu, kjer se boš prvič soočil s svetovno elito. Bo kakovostni preskok velik? V bistvu se nam bodo pridružili še Kanadčani, Američani in Novozelandci. Sicer pa je bilo minulo evropsko prvenstvo na visoki ravni. Glede na čas, ki sem ga dosegel v Milanu, pa lahko ciljam visoko. Kako si se približal temu športu? Leta 1998 so me privabili prijatelji, ki so se ukvarjali s športom. Prve uspehe sem dosegel pred tremi leti (2005), ko sem se udeležil Sredozemskih iger, osvojil 3. mesto na mladinskem EP in 4. mesto na SP. Leta 2006 sem zaradi študijskih obveznosti dejavnost zapustil. Kajaku sem se spet približal lani, bolj za šalo. Nepričakovano sem osvojil državni na- 21 -letni Tržačan Michele Zerial je na evropskem prvenstvu v Milanu osvojil srebrno medaljo v razredu K1 ansa slov med člani in sedaj še 2. mesto na EP. Tekmuješ samo v zvrsti K1? Tekmoval sem tudi v večsedih, ampak sem se naposled predvsem zaradi študijskih obveznosti odločil za enojec. Treninge si tako lahko prilagajam svojim obveznostim. Kje pa treniraš? Večinoma treniram v Barkovljah, ko je morje razburkano pa grem v Tržič. Ob športnem udejstvovanju študiraš na medicinski fakulteti. Kako usklajuješ obe obveznosti? Sedaj je dokaj naporno. Ze leto dni grem navadno na prvi trening ob 6.30, nato imam predavanja, ob 18.00 opravim še enourni trening na vodi, od 19.30 do 20.30 pa krepim moč v telovadnici. Zvečer pa se učim. Doslej sem opravil vse izpite, upam, da bom do julija opravil še dva. Pozimi se sicer ritem zmanjša, saj v kanuju na vodi treniram manj. GO&GO: Ciguijevo izločila 2. nosilka Pot Paole Cigui na mednarodnem teniškem čezmejnem turnirju Go&GO v Gorici (10.000 dolarjev nagradnega sklada) se je končala v osmini finala. Ga-jino tekmovalko je s 6:2, 6:7, 6:2 izločila 2. nosilka, 22-letna Italijanka Lisa Sabino (na sliki Bumbaca sta obe igralki), ki na svetovni računalniški lestvici zaseda 356. mesto. Na igrišču kluba TC Zaccarelli se je Ciguijeva dobro upirala starejši in bolj izkušeni nasprotnici. »Njena igra mi ne leži, saj igra moško in je imela močna servis, zato sem se v prvem setu šele privajala na njeno igro. V drugem setu sem igrala odlično (tie-break je zmagala s 7:4), žal pa sem v tretjem setu po prvi osvojeni igri izgubila naslednje štiri. Odločale so malenkosti, a sem naredila preveč napak, ona pa se je po drugem setu zatekla k fiziterapevtu, verjetno samo zato, da bi mi prkeinila ritem,« je povedala Paola, ki je povabilo prejela tudi za nastop na bližajočem se 25.000 evrov vrednem turnirju v Gradežu. V Pekingu tudi dva Koprčana V Pekingu bosta nastopila tudi dva slovenska kajakaša na mirnih vodah. To sta Koprčana Špela Ponomarenko (500 m) in Jernej Zupančič Regent. Oba imata na igrah visoke cilje, najmanj uvrstitev v finale.»Lani sem bila na svetovnem prvenstvu 10., eno mesto od finala. Vem, da sem precej napredovala, do Pekinga me čaka trdo delo in z malo sreče je na igrah dosegljiv tudi finale,« je povedala Koprčanka. Jernej Zupančič Regent, ki je že izkusil olimpijski nastop, si je vozovnico za Peking priveslal že na lanskem svetovnem prvenstvu. ŠOLSKI ŠPORT V atletiki Zavadlavova na 9. mestu Pra vi co do nas to pa na de žel ni fazi prvenstva v atletiki za višje sred nje šo le v Vid mu sta si pri bo ri li tudi dve naši goriški dijakinji. Greta Za vad lav (Zo is), ki je si cer od boj ka -rica in je bila na pokrajinski fazi tretja, j e v teku na 300 m pristal a na 9. mestu s časom 52 sekund, za zmagoval ko pa je za os ta la 7,5 se kun de. Ni -na Grudina (Trubar) se je sicer od-pra vi la v Vi dem, a za ra di sla bos ti v teku na 1.000 m ni nastopila. Čas 3,25 mi nu te, s ka te rim je bi la na po -krajinski ravni tretja, bi v Vidmu zadoščal za 7. mesto. Goriški dijaki so se preizkusili tu di v ori en ta cij skem te ku. Bi la je to zanimiva izkušnja, pri kateri so se naučili brati topografsko karto, vi-dnej še uvrs tit ve pa žal ni so do se gli, če prav so se po tru di li. Za teh nič ni pol so nas to pi li Dra -gan Lukič, Peter Figelj in Gabrijel Pahor, za li cej ski pol pa Mar ti na Co cet -ta, Carlotta Tomšič, Nika Bagon, Ele na Costariol in Gi u lia Bres san. ODBOJKA - 1. ŽD Val Dom potisnil Sočo • v • ■ • v nižjo ligo Soča - Val Dom 0:3 (19.25, 14.25, 19.25) SOČA: Marussi, Bevciar, Gallizia, Carmauli, Moro, Kogoj, Nanu, Visinti, Černic. VAL DOMA: Braini, Kocijančič, Terpin, Nardin, Degano, Povšič, Piras (L). Bolj izkušene igralke Vala Dom so osovjile tudi drugo dodatno tekmo za obstanek in se tako obdržale v 1. ženski diviziji, mlade sočanke pa bodo iz nje izpadle, če bo goriška federacija v prihodnji sezoni razpisala tudi 2. divizijo. Kljub temu, da je Val Dom nastopil še brez Lavrenčičeve, je bila njegova zmaga gladka, saj je zaigral bolj samozavestno, Soča pa je preveč grešila in je bila premalo prepričana v svoje možnosti. Mlade sočanke so bile pod pritiskom in so igrale nihajoče. Iz lige so poleg njih izpadli še Grado, Staranzano in Fincan-tieri, zdaj pa je odvisno od federacije, kaj namerava storiti. »Če bi bilo ekip dovolj, bi bilomorda sprejemljivo tudi igranje v 2. diviziji, sicer je ne bi smeli ustanavljati«, je povedal predsednik Soče Fabio Tommasi. / ŠPORT Petek, 23. maja 2008 21 NAŠ POGOVOR - Predsednik Roberto Zuppin se umika Kaj se obeta Pomladi v novi sezoni Raje na pokrajinski ali na deželni ravni? Nekateri bi se odpovedali slovenskim trenerjem Pri mladinskem nogometnem društvu Pomlad je čas obračunov. Društvo je izpolnilo minimalni cilj letošnje sezone. To je bil obstanek v ligi z ekipo naraščajnikov v deželnem prvenstvu. Najmlajši so se vrnili na pokrajinsko raven. Začetniki in cicibani so dobro trenirali in napredovali, četudi ne brez težav. Kakšno pa je stanje pri Pomladi? Odprtih in nerešenih vprašanj je še veliko. »Po dveh sezonah je obračun več kot pozitiven. Postavili smo solidno bazo, ki jo bo treba v prihodnjih letih nadgraditi. Društvo je zdravo. Treba je le vztrajati in delati še bolj kakovostno. Pomisliti moramo, da smo pred dvema letoma začeli brez dveh pomemb nih športnih centrov. V Dolini in v Bazovici niso še končali z deli in v glavnem smo trenirali na stari proseški Rouni in na malem igrišču na Padričah. Letos so bile razmere veliko boljše,« je uvodoma dejal predsednik Roberto Zuppin, ki pa ni skrival nekaterih težav. »Še vedno smo premalo avtonomni. Matična društva še vedno vlečejo vodo vsaka na svoj mlin. V tem kontekstu projekt Pomladi ne bo nikoli dosegel viška. Zatem smo imeli nekaj težav s trenerji, igrišči, mogoče s starši. Pogrešal sem več dialo ga. Vse kakor so to rutin ski prob le mi, ki so prisotni pri vsakem društvu.« Kako pa naprej? »Smo pred pravim razpotjem. Pri Pomladi in pri naših društvih obstajata dve struji. Nekateri bi raje celo žrtvovali deželno prvenstvo in se zadovoljili z nastopom na pokrajinski ravni, češ da bi se fantje bolj zabavali. Na drugem bregu pa smo tisti, ki bi še naprej ciljali na kakovost in nam je nastop v deželnem prvenstvu v veliko čast. S tem bi fantje še napredovali in se privadili na določeno tekmovalnost. Poudariti moram, da smo si ob ustanovitvi Pomladi postavili kot cilj nastop v deželnem prvenstvu.« O naraščajnikih in najmlajših smo veliko pisali. Kaj pa začetniki in cicibani? »Pri cicibanih smo imeli težavo s sestavo ekipe. Pogrešal sem tudi dialog in komunikacijo. Otroci in starši nekaterih otrok sploh niso vedeli za Pomlad in za naš projekt. Odgovorni odborniki bi jih morali prav gotovo seznaniti kaj in kako: da je to društvo, ki predstavlja slovensko manjšino itd. To mora sicer veljati za vse ekipe Pomladi.« Ste mogoče kdaj imeli težave, češ da ste društvo slovenske manjšine? »Ne. Oziroma le v enem primeru. En fant je zapustil naše društvo, ker je trener govoril slovensko. Drugače pa nam ni nihče nikoli nič očital in zame- Tako so naraščajniki Pomladi pred kratkim v Dolini praznovali obstanek v zahtevnem deželnem prvenstvu. Na sliki zgoraj predsednik Roberto Zuppin kroma ril. V sozvočju z ZSŠDI-jem smo se odločili, da morajo trenerji Pomladi obvladati slovenski jezik. S tem pa se na žalost ne strinjajo vsi. Trdijo namreč, da so trenerji iz Slovenije predragi. Delno velja. So pa kvalitetni in so dobra investicija za naše fante. Vsekakor nikoli nismo in niti ne bomo zaprli vrat italijansko govorečim igralcem.« Bliža se občni zbor Pomladi. Boste še kandidirali za predsednika? »Ne. Se umikam, čeprav bom še naprej pomagal in pazljivo spremljal dogajanja. Prišlo je namreč do nekaterih trenj in moral sem sprejeti to odločitev.« O trenerjih in ekipah za prihodnjo sezono se torej niste še pogovarjali? »Nekaj smo se že pogovarjali, četudi ima pri tem glavno besedo tehnični vodja.« Šušlja se, da bi se Pomlad vpisala tudi v člansko prvenstvo? »Govoric je veliko. Ideja obstaja, a je ne bi še razkril.« Kaj pa mladinci? »Pri mladincih so aktualne štiri variante. Za ekipo mladincev so se ponudila tri društva: Breg, Kras in Vesna. V Dolini bi nastopali na pokrajinski ravni. Pri Krasu ali Vesni pa bi igrali v deželnem prvenstvu. O tem se bomo še pogovarjali.« In četrta? »Je še 'top secret'«. Jan Grgič LJUBITELJI - Sesljan Why not Po razburljivem razpletu tretjič osvojili prvenstvo Merce Rara F.C. - Why not Sesljan 1:2 (0:0) STRELCA: Štoka, Vrše SESLJAN: Blason, Milič (Za-nella), Švab, Milcovich, Turco (Gre-gori Damjan), Škabar, Štoka, Mozetič (Gregori Andrej), Princival (Mil-kovič), Vrše, Vatta (Guštin). Po zmagi v zadnji prvenstveni tekmi je Sesljan še tretjič osvojil prvo mesto v prvenstvu ljubiteljev. Potek tekme je bil dokaj razburljiv. V prvem polčasu se je igra odvijala v glavnem z dolgimi podajami, saj je bilo igrišče tako slabo, da je bilo skoraj nemogoče igrati po tleh. Ekipi sta si bili enakovredni in edino priložnost so imeli gostje, ko je Škabar zadel okvir tržiških vrat. Pred pričetkom drugega polčasa so Sesljančani izvedeli, da so bili njihovi tekmeci za prvo mesto iz Gorice na svoji tekmi v vodstvu. Skušali so napadati, saj bi jim neodločen rezultat prinesel le igranje dodatne tekme. Petnajst minut pred koncem pa so Sesljančani doživeli pravo mrzlo prho. Nerodno so izgubili žogo na V Sovodnjah »Juventus boljši od Interja in Milana« Preteklo soboto se je na sovodnjskem nogometnem igrišču odvijal svojevrsten turnir 7x7. Sovodenjski ljubitelji so s pomočjo domače klape v občini zbrali navijače treh najbolj priljubljenih italijanskih moštev (Inter, Juventus in Milan) in sestavili ekipe, ki so se pomerile v troboju. Dodaten pogoj za igranje je bil biti sovodenjski občan. Na igrišču smo videli tri dobre postave (nastopili so tudi registrirani igralci, pretežno Juventine in Sovodenj). V prvi tekmi so »Milanisti« tesno premagali »Interiste« z 2:1. V drugi tekmi so črnomodri klonili tudi proti Juventusu z rezultatom 3:2. V finalu so se torej pomerili črnobeli proti črnordečim. Tekma je bila napeta in se je zaključila z rezultatom 3:3, tako da so o odločitvi zmagovalca troboja odločale enajsmetrovke. Juventinom je bila usodna napaka z bele točke verjetno najboljšega igralca turnirja, zimzelenega in šrnobelega do kosti Darja Kovica. sredini igrišča in nasprotniki so nepričakovano povedli. Po takem rezultatu bi bilo vsega konec. Švab se je takoj iz obrambe pomaknil v napad in znatno pripomogel k preporodu Sesljančanov. V 72. minuti je po strelu iz kota v voleju podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Što-ka z volejem dosegel čudovit zadetek. Dve minuti pred koncem je "bomber" Vrše dal zgodovinski zadetek in začelo se je slavje KONČNI VRSTNI RED: Why not Sesljan 31, Amatori Gorica 29, Amatori F.J.K. 27, Merce Rara F.C. 21, Hearts Ronke 16, Lokomotiv Ronke 14, Celtic Gorica 14, Virescit Tržič 8. MLADINCI Pieris - Vesna 0:2 (0:2) STRELCA: Bajič in Martinelli. VESNA: Sapienza, Burni, Simonis, Križmančič, Milenkovič (Pet-tirosso), Rossoni, Zampino, Tuccio, Leghissa, Martinelli, Bajič (Sovič). Vesnini mladinci so v drugem krogu poprvenstva mladincev gladko s 2:0 odpravili solidno ekipo iz Pierisa. Bajič in Martinelli sta nasprotnikovo mrežo zatresla že v prvem polčasu. Vesna bo jutri ob 17. uri gostovala na Opčinah. TURNIR V OGLEJU - Naraščajniki: Pomlad - Audax 6:1 (strelci: Candotti, Martini 2, Kovacic, Jan in Aljoša Čok); najmlajši: Pomlad - Az-zurra 6:1 (strelci: D'Oronzio 2, Kuret, Carli, Hoffer, Pahor). ŽENSKE - Selekcija FJK je na Turnirju dežel premagala Ligurijo s 3:2. Nicoletta Dessi ni stopila na igrišče. FJK bo danes igrala proti To-skani. CICIBANI TURNIR D. IN V. DANIELIS Azzurra - Kras 3:1 (0:0, 2:0, 1:1) STRELEC: Vidali. KRAS: Gregori, Perelli, Cherin, Suppani, Udovič, Kosovel, Kocman, Vidali, Leghissa, B. in R. Samsa. V finalnem delu turnirja Vito in Daniele Danielis, ki ga v Štandrežu organizira Juventina, je repenski Kras izgubil proti goriški Azzurri. Zmaga Goričanov je bila povsem zaslužena, četudi so se »rdeči« vztrajno borili. Kras bo nocoj (19.00) v Vižovljah igral proti Villessam. NAVIJANJE Cheerdance Millenium na DP v Cesenaticu Navijači Cheerdance Millenium se bodo konec tedna pomerili na prvem odprtem državnem prvenstvu v cheeleadin-gu in pom pon plesu. Tekmovanja bodo stekla jutri in nedeljo v športnem centru v Cesenaticu, kjer so lani poleti ustanovili novo športno zvezo, ki vključuje akrobatske in koreografske športe. Naše slovensko društvo je bilo zadolženo za organizacijski del (vzpostavitev stika z ostalimi društvi), vse ostalo pa bo organizirala zveza. Odločitev o prvenstvu je padla šele konec marca, tako da organizatorji ne računajo na množično udeležbo, saj je za pripravo novih ekip premalo časa. Vsekakor je državno prvenstvo obvezna etapa za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo 5. in 6. julija v Ljubljani. Naši člani se bodo pomerili v navi-jaštvu in pom pom plesu. Nastopili bodo v sedmih zvrsteh, skupno bo tekmovalo devet skupin. Hokej in line Poletovi mladi na sklepni fazi DP Kar dve mladinski ekipi openskega Poleta bosta v nedeljo nastopili na državnem finalu v Sacileju. Konec tedna so bila namreč na Pikelcu na Opčinah na vrsti pol-finalna srečanja (organizator je bil prav openski Polet). V kategoriji dečkov sta se v deželnem derbiju srečali openski Polet in goriška Fiamma, pri kateri nastopa kar nekaj Slovencev. Polet je tesno slavil zmago z 2:1. Ekipa Poleta, v prvenstvu primavera, pa je v soboto premagala Catanio kar 37:0. V nedeljo pa so poletovci s 3:8 premagali še Masso. »Pričakovanja so velika. V obeh starostnih kategorijah lahko postanemo državni prvaki,« je odločno prepričan športni vodja openskega društva Matteo Deiaco. Poletova ekipa primavera je 1. mesto osvojila že leta 2001, dečki pa so bili leta 2004 državni podprvaki. V nedeljo se bodo v Sacileju ob 12. uri pomerili najprej Poletovi dečki. Igrali bodo proti Realu iz Turina. Ob 16. uri bo Poletova ekipa prvenstva primavera igrala proti ekipi Monleale, ki je v polfinalu s 5:10 premagala goriško Fiammo. Gimnastika Jutri akademija Borovih ritmičark Jutri se bodo Borove gimnastičarke poslovile od svoje letošnje dejavnosti. Predvidoma se bodo sicer nekatere kasneje udeležile še enega nastopa v Sloveniji, vendar bo ta namenjen le ožjemu številu tekmovalk. Jutrišnji nastop pa bo tradicionalna sklepna akademija, na kateri bodo mlade ritmičarke "položile račun" čez vse tisto, kar so se naučile v minulem letu. Kot na vseh dosedanjih tovrstnih prireditvah bodo sodelovale na akademiji vse Borove telovadke, vseh starostnih kategorij, od začetnic do tekmovalk in to z vsemi orodji. Tekmovalke pa letos ne bodo prikazale tistih svojih vaj, s katerimi so sodelovale v preteklih mesecih v okviru prvenstva Slovenije, ampak bodo - enako kot vse ostale Borove ritmičarke - nastopile le z akademijskimi sestavami, namenjenimi prav tej prireditvi. Prireditev - imela bo 17 točk - bo potekala jutri ob 17. uri v Boro-verm športnem centru. (boj) □ Obvestila SK DEVIN prireja zadnji izlet v okviru pobude Spoznavajmo Kras s kolesom v nedeljo 25.maja 2008. Zbirališče ob 9.uri na križišču s semaforjem na Opčinah, na parkirišču na desni strani, če vozimo iz Trsta proti Banom. Predviden je daljši postanek s prigrizkom v Agriturizmu v Gropadi. AŠD-SK BRDINAobvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnol-do. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo jutri, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. Petek, 23. maja 2008 Št. 19 (72) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivana, Jana, Martina, Mateja, Tereza, in Veronika. e-mail: klop@primorski.it TEKMOVANJE V VENOSI - Po stopinjah rimskega pesnika Mladi so se preizkusili v prevajanju latinskih verzov »Zgradil sem si spomenik, trdnejši od brona, višji od kraljevih piramid, ki ga ne more ne dež razjesti ne uničiti silni veter ali vrsta neštetih let in minevanje časa.« (Carmina, III, 30) Tako, kot je navedeno zgoraj, je zapisal Horac v svoji znani odi. Latinski pesnik je znan po svojih poezijah, ki jih dijaki berejo v višješolskih klopeh, še posebno pa po svoji filozofiji, katero je jas- no začrtal v svojih delih: življenje je kratko, izkoristiti moramo vsak trenutek, ne glede na to kaj nas čaka v prihodnosti. Smrti pa se lahko izognemo le s poezijo, v kateri bo naš duh večno živel. Sam je dejal: »Ne bom povsem umrl in velik del mene se bo izognil smrti.« To mu je vsekakor uspelo, saj je spomin nanj še vedno živ. Tako živ, da so se v Venosi, kraju kjer se je rodil, odločili, da bodo počastili pesnika na prav poseben način: nastalo je tekmovanje, Certamen Hora-tianum. Vsako leto sta pesniški in prevajalski čut (še posebno pa tudi visoke nagrade: zmagovalec prejme kar 750 ev-rov!!!) priklicala mnogo mladih. Zahtevnost take naloge in ostra konkurenca nista prestrašili Nicolette Ferfoglia in Nad-je Cibic, dijakinj II. klasičnega liceja Franceta Prešerna, ki sta se letos udeležili dvaindvajsetega tekmovanja Certamen Horatianum. Prijazno sta pristali na pogovor in odgovorili na nekaj naših vprašanj. Kako sta dospeli do pesnikove domovine ? Nicoletta: Odpotovali sva z vlakom, ob šestih in pol zjutraj. V Mestrah sva nato zamenjali vlak. Celotno potovanje je bilo izredno dolgo, trajalo je več kot deset ur!! V Foggii naju je čakal avtobus, ki naju je pripeljal do Venose. Spali pa sva v hotelu. Vse stroške je krila organizacija. Nadja: Sobo v hotelu sva delili s punco, ki živi na Sardiniji. Spoznali sva ogromno ljudi! Koliko ljudi se je udeležilo tekmovanja? Nicoletta: Skupno nas je bilo 220, bodisi iz Italije kakor iz tujine. Nadja: Dekle, ki je letos prejelo prvo nagrado, je doma iz Bolgarije. Tako visoko število udeležencev zahteva tudi primerno organizacij°... Nicoletta: Mislim, da je bilo dobro organizirano, čeprav so bili včasih zelo počasni...Vse so delali izredno umirjeno. Avtobus smo npr. čakali kar pol ure! Tu na severu je ritem hitrejši. Prevajati sta morali delo znanega latinskega pesnika Horaca. Za katero delo pa je šlo? Nadja: Prevedli sva drugo odo iz četrte knjige. To je oda, ki je posvečena Pindaru. Koliko časa sta imeli na razpolago? Nicoletta: Časa je bilo kar na pretek, saj je celotno tekmovanje trajalo šest ur. Prevajala pa sem štiri ure. Nadja: Jaz pa sem s prevajanjem končala po petih urah in pol. Kaj je bilo težje: slovnica ali izbira primernih besed? Nicoletta: Analiza besedila se mi je zdela težja kakor prevod. Nadja: Najtežja ovira je bila slovnica, težek pa je bil tudi komentar pesmi. Odo smo morali namreč tudi predstaviti. Kaj so menili o tem vaši sovrstniki? Nicoletta: Mnogi so se začeli pripravljati na to tekmovanje že v prvi višji! Taki so besedilo prevedli v verzih, upoštevali so vse retorične figure ipd. Nadja: Nekateri so trdili, da je bilo težko, drugi pa ne. Kaj pa vaju je privedlo do tega, da sta sprejeli tak izziv? Nicoletta: Vedela sem, da bo to lepa izkušnja, čeprav zahtevna. Poleg tega me je mikalo, da bi za dva dni odpotovala v pesnikovo domovino. Vsekakor ne vem, če se bom takega tekmovanja zopet udeležila. Nadja: Všeč mi je latinski jezik in rada prevajam. Tako izkušnjo bi si želela ponovno ponoviti! Kaj svetuješ mladim latinistom, kako naj se pripravijo? Nadja: Ne smeš biti prepričan, da se boš v treh mesecih zlahka pripravil. Poleg tega moraš rad prevajati. Nicoletta: Dobro se moraš pripraviti, vendar ne smeš imeti prevelikih ambicij. Konkurenca je naravnost grozljiva! Nicoletta in Nadja, hvala za prijeten pogovor! Klop vama želi vso srečo pri nadaljnem prevajanju v šolskih klopeh! KNJIGARNA KNULP - Razmislek ob dokumentarcu Nazirock Nasilna sporočilnost nekaterih zvrsti alternativne glasbe V petek, 16. maja, so v kavarni Knulp v organizaciji tržaške Kritične levice predvajali dokumentarec Nazirock, ki preučuje vplive t.i. alternativne glasbe z nasilno sporočilnostjo na simpatizerje ekstremisičnih gibanj. Režiser je Claudio Lazzaro, producent pa je Feltrinelli Real cinema. Dokumentarec se je pravzaprav osredotočil na shod stranke Forza Nu-ova; pri tem so novinarji postavljali vprašanja njenim pristašem in pa seveda intervjuvali predstavnike skupine Hobbit, najbolj znane glasbene skupine na področju alternativne glasbe. Naslovi njenih pesmi se glasijo »Cuore nero« ipd, o sebi pravijo, da je njihova glasba identitarno-nacionalistični rock. Emanuele Tesauro, pevec skupine, je povedal, da je v Italiji aktivnih približno dvajset takih skupin, vse njihove pesmi pa imajo nasilno vsebino, spodbujajo nasilje na nogometnih tekmah, zaničujejo priseljence, ki naj bi jih bilo treba »in-foibirati«, pravijo, da brez vojne ne more biti miru, da oblečeni v črno srajco pljuvajo na cel svet. Pri tem se kamera zaustavlja na množici mladih, ki uživa ob njihovih koncertih in obožuje besedila. Hobbit o sebi pravijo, da so neke vrste re-vizionisti, da ne verjamejo v uradno verzijo zgodovine, da je 70% dogodkov, v resnici »una grandissima accozzaglia di caz-zate«, in da so zgodovino napisali zmagovalci. Pri tem se je režiser zaustavil še na delovanju založbe AR, ki izdaja knjige, ki pripovedujejo »drugačno« zgodovino, kakor »Auschwitz, fine di una leggenda« Carla Mattagna, priljubljenega avtorja tovrstnih spornih razlag. Baje, da v knjigi celo zanika obstoj petih krematorijskih peči poljskega koncentracijskega taborišča. Seveda pa to ni bila edina plat, ki jo je dokumentarec obravnaval. Režiser Claudio Lazzaro je osvetlil tudi nekatere temnejše plati preteklosti vodij Forze nuo-ve; Roberto Fiore, državni tajnik FN je bil v preteklosti obso- jen na zapor, ker je skušal obnoviti fašistično gibanje v Italiji; Luca Romagnoli, tajnik Fiamme tricolore, je tudi osumljen terorističnih dejanj. V nekem intervjuju za TV dnevnik Sky, na vprašanje novinarja, če so obstajale krematorijske peči, je odgovoril, da »ni dokazov za to.« Na shodu FN pa so Cia-vardinija, obtoženega, da je vrgel bombo na uredništvo Manifesta in drugih terorističnih akcij, ter da je vpleten v tragedijo na Trgu fontana, častili kot heroja. Na istem shodu so izrazili solidarnost s predstavniki nemške NPD, kjer »je že naš pozdrav kaznovan«. Najbolj žalostne pa so bile izjave mladih navdušencev te stranke; šestnajstletno dekle je izjavljalo, da so ji politične zamisli všeč, da ima tu prave prijatelje, ki jih drugod nima, ker pač »ko se za nekaj opredeliš, te včasih drugi ne razumejo.« Na vprašanje novinarja, katere so te politične smernice, ki jo tako navdušujejo, je nekaj sekund molčala, potem pa zmedeno odgovorila, da »so usmerjene v korist ljudstva«. Spet drug vprašani ni vedel, da so vlaki v uničevalna taborišča odpotovali tudi iz Rima. Pravil je, da je nemogoče, da bi bilo nad osem milijonov žrtev, da je en milijon že bolj verodostojno število. Drugi pristaši FN so ponosno razkazovali tetovaže z Mussolinijevim portretom, kije »edini naredil nekaj dobrega za Italijo« in mahali z zastavami s simbolom keltskega križa. Kot zanimivost naj povemo še, da so nekatere kinod-vorane in kavarne v Rimu in Milanu, ki so dokumentarec nameravale predvajati, bile deležne groženj s strani FN; res žalostno dogajanje na italijanski politični in tudi mednarodni sceni, če pomislimo, daje Fiore evropski parlamentarec. Ob koncu dokumentarca, sta spregovorila še Marco Nicolai, državni koordniator Kritične levice-mladi in pa zgodovinar Sandi Volk, sledila pa je debata. DELOVNA PRAKSA V ŠOLAH Šola? Ne, hvala, grem raje delat! Kolikokrat smo že zabrisali šolsko knjigo v kot in nemočno zastokali: »Da bi bilo tega že konec! Komaj čakam, da bom imel svoje delo in se mi ne bo treba več učiti!!!« Nato pa nam starši oporekajo: »Res misliš, da je vsakodnevna služba boljša od sedenja v šolski klopi in učenja? Boš videl, ko boš imel naša leta, kako si boš spet želel hoditi v šolo! Še sanja se ti ne, kaj pomeni delati.« Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa ima že dolgoletno tradicijo. Vsako leto pošilja svoje dijake drugega, tretjega in četrtega razreda na delovno prakso. Pogovorili smo se z Matijo Mosenichem, ki obiskuje četrti razred višje šole, in ga povprašali, kaj meni o tem. Matija, na kratko nam razloži, kako poteka celotni projekt. Šola najprej pošlje na razna podjetja pisma in se pozanima, kje bi lahko dijaki delali. Podjetja nato odgovorijo in povedo, koliko mest lahko nudijo. Slednjič si vsakdo izbere, kam bi najraje šel. Seveda nekatera podjetja zahtevajo tudi določeno znanje, npr. znanje tujih jezikov, zato mora kandidat upoštevati tudi svoje sposobnosti. Praksa traja štiri tedne, to se pravi zadnja dva tedna v mesecu maju in prva dva tedna junija. Za katero delo si se odločil lani? Lani sem šel delat na Občino Do- lina. Zelo mi je bilo všeč. Delal sem v arhivu, sestavljal in odgovarjal sem na pisma, raziskoval sem po spletnih straneh ipd. Urnik je bil precej v redu: delal sem od ponedeljka do petka, od osmih do dveh popoldne, le ob ponedeljkih in sredah sem končal ob petih. Kaj pa letos? Tudi letos sem izbral Občino Dolina, saj so bili lani sodelavci izredni prijazni, urnik je bil dober, poleg tega pa, kar ni zanemarljivo, imam tudi prevoz! Kaj meniš, kateri je cilj oz. zakaj vam nudi šola prakso? Mislim, da ti taka izkušnja izredno koristi. Zaveš se, kaj pomeni hoditi v službo dan za dnem, vidiš, kako je to popolnoma drugačno od šole. Odgovornost je veliko večja, poleg tega srečaš in na-vežeš stike s popolnoma novimi ljudmi. Praksa te pripravi na to, kar te čaka po študiju, kar naenkrat se ti odpre nov svet. Ali je to samo tvoje mnenje, ali pa se tudi drugi dijaki veselijo dela? Ne, ne, to je splošno mnenje. Dijaki vemo, da je to zelo koristno, še posebno, ker to lahko vključiš v svoj curriculum vitae. Poleg tega ti na delu dajo tudi reference, kar lahko vedno pride prav. Šole nič ne pogrešate? Rajši gremo delat, absolutno! (smeh) / RADIO IN TV SPORED Petek, 23. maja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 8. video natečaj 2008 - Srednja šola I. Cankar iz Trsta: Vse za zmago 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. V. Alfieri, M Campironi) 15.15 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati 23.15 0.50 Dnevnik 23.20 Aktualno: Tv7, sledi Appuntamen-to Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.20 Dnevnik, zdravje, sledi Focus 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: Dnevnik - Gore 9.45 Magazine - Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Dnevnik - punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik, običaji in družba, potovanja 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Ecceziunale veramente - Ca-pitolo secondo... me (kom., It., '05, r. C. Vanzina, i. D. Abatantuono, A. M. Barbera) 23.00 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Proza: Il sogno di un uomo ridico-lo ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Aktualno: Fuoriclasse canale Scuo- la - Lavoro 13.40 Aktualno: Lab Story 14.00 14.50 15.15 18.00 19.00 20.20 20.30 21.05 23.10 23.45 6.20 6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.40 18.40 18.55 20.20 21.10 23.20 Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Dnevnik - Leonardo -Neapolis - Flash L.I.S. -Kolesarstvo: 91. Giro d'Italia (13. etapa) Jahanje: Coppa delle Nazioni (Siena) Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti - TGiro Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. S. Rossi) Aktualno: Mi manda Raitre (vodi A. Vianello) Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano Variete: Glob - Losceno del villag- [ Rete 4 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Sentieri Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: L'oro di Napoli (kom., It., '54, r.-i. V. De Sica, i. E. De Filippo) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Variete: Vieni avanti cretino Film: Caino & Caino (kom., It., '92, r.-i. A. Benvenuti, i. E. Montesano) Canale S 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 23.10 Dnevnik - Prima pagina Promet, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattino cinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) Resničnostni šov: L'album di Ami-ci Film: Ballando alla luna di settem-bre (dram., ZDA, '02, r. B. Roth, i. J. Bisset, E. Mabius) Kviz: 50 - 50 (vodi Gerri Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: I liceali (It., '08, R. L. Pellegrini, G. Tirabassi, C. Pandolfi) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) Italia 1 Dnevnik Nan.: Otto sotto un tetto 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: A casa con i tuoi Nan.: Will & Grace Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Simpsonovi Nan.: The O.C. Nan.: H2O Nan.: Zoey 101 Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Variete: Candid Camera Nan.: Belli dentro Nan.: Love Bugs Aktualno: RTV - La tv della realta' Film: Rambo (akc., ZDA, '82, r. T. Kotcheff, i. S. Stallone) Nan.: 24 ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.25 Aktualno: Formato famiglia 10.10 Obiettivo lavoro 10.40 Nan.: The Flying Doctors 11.05 Klasična glasba 12.05 Inf. odd.: Udinesismi, il blog in Tv 12.30 Aktualno: La Provincia ti informa 12.50 Gledališče: Il Rossetti 13.30 Aktualno: Pari opportunita' in Provincia 14.00 Okrogla miza: La tv delle liberta 15.45 Dok.: Dokumentarec o naravi 16.15 Nan.: Lessie 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.55 Glasb.odd.: Musica, che passione! 21.10 Film: Il fiume delle acque magiche (vojni. '90) 23.40 Film: Legami di sangue (tdram, '89, i. G. Giannini, J. Roberts) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.30 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 0.10 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: I mongoli (zgod., It./Fr., '60, r. A. De Toth, i. J. Palance, A. Ek-berg) Dok.. Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due south - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 1.05 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Missione natura Aktualno: Citta' criminali Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nanizanka 9.35 Lutkovno-igrana nan.: Bine 9.55 Kratki dok. film: Veliki skok (pon.) 10.10 Enajsta šola (pon.) 10.40 jasno in glasno: Kaj bi radi gledali..? - kontaktna odd. (pon.) 11.55 Mednarodna obzorja - Mavrični narod (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Duhovni utrip (pon.) 13.40 Nad.: Rožmarinka in Timjanka (pon.) 14.20 Slovenski utrip 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kja govoriš? = so vakeres? 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Peta hiša na levi 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Posebna ponudba 17.45 Nem. dok. serija: Moč znanja 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nan.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, Evropa.si, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.10 Polnočni klub |r Slovenija 2 2.10 Zabavni Infokanal 50 let televizije Žoglarija - ko igra se in ustvarja mularija (pon.) Umetnost igre (pon.) Seja državnega zbora (prenos) Film: Ljubezen do Ivy (pon.) Primorski mozaik Študentska Mostovi - Hidak (pon.) Zdaj! Oddaja za razgibano življenje Regionalni program: Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana: Brane Prestor Dok. serija: Pustolovka Angl. hum. odd.: Odkar si odšla Film: Zamolčana preteklost Film: Sanjači Nad.: Huff 6.30 7.35 8.00 8.30 9.00 14.30 16.10 16.40 17.00 17.30 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.50 21.25 23.20 1.10 Koper 14.30 Vesolje je ... 15.00 23.30 Četrtkova športna oddaja 15.30 Film: Robin Hood: Boj za krono (akc., r. i. R. Greene, D. Pleasence) 17.00 Biker explorer 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (Program v slo. jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved, sledi Primorska kronika 19.00 21.55, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska oddaja: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Četrtkova športna oddaja 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 11.00 23.40 Videostrani 17.00 Kmetijska oddaja (pon.) 17.55 19.55 Epp 18.00 Miš maš 18.45 Kultura: Pikapolonica na prašni cesti 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 23.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Mi znamo 21.00 Razgledovanja 21.30 Odkritosti 22.10 Vedeževanje 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sanci-nom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajtena Kovič - Pot v Trento (6. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D, sledi Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih; 14.40 Jezik naš vsakdanji; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchiera-dio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 23. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad našimi kraji se še zadržuje razmeroma nestanoviten zrak. Danes se bo vreme zaradi vlažnih jugozahodnih tokov prehodno poslabšalo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.38. Dolžina dneva 15.12. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.02 in zatone ob 7.25. A Nad vzhodno Evropo in Balkanom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah doteka z jugozahodnimi vetrovi postopno toplejši in še razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh še pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.26 najnižje -51 cm, ob 13.25 najvišje 22 cm, ob 18.05 najnižje 5 cm, ob 23.24 najvišje 29 cm. Jutri: ob 7.03 najnižje -45 cm, ob 14.29 najvišje 21 cm, ob 19.07 najnižje 9 cm, ob 23.43 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m............5 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O 10/21 TRBIŽ O 8/20 VIDEM O 11/23 O PORDENON 12/22 ČEDAD O 12/22 o 7/19 KRANJSKA G. O TRŽIČ 8/22 O KRANJ CELJE 10/24 O, PTUJ O GORICA O 14/23 O N. GORICA^ 13/22 O LJUBLJANA /p 10/22 /POSTOJNA O 11/20 KOČEVJE , O ¥ r N. MESTO 10/23 O ZAGREB 11/24 O REKA 13/22 (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju bo delno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Več sončnega vremena bo v dopoldanskih urah, v popoldanskih bodo v gorah in v severnih nižinskih predelih nastajale plohe in nevihte. Ob morju bo popoldan pihal okrepljen morski veter. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo še krajevne plohe. Več oblačnosti bo v zahodnih krajih. V nedeljo bo večinoma sončno, popoldne bo le kakšna ploha. Pihal bo jugozahodnik. MAREeCARSO MORJE w KRAS XIV giornate dell'AGRICOLTURA PESCA e FDRESTAZIDNE I DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA L IN GOZDARSTVA . 21.-25. Maggio Maj 2008 Muggia Milje DANAŠNJI PROGRAM KMETIJSTVO IN PREHRANA Seminarvdvorani "Millo' Degustacija tipičnih proizvodov Tržaške pokrajine (sir,olje, med, vino) Vsakdan na trgu Galilei C0MITA10 PR0M0TORE PRIPRAVLJALNI ODBOR 0 "I*** O CANNES - Danes Turkov Vsakdan ni vsak dan Soderberghov film Che prepričljiv portret idealista Direzione tecnica e segreteria organizzativa -Organizacijsko tajništvo -Via Cassa di Risparmio, 6-34121 Trieste - tel. +39.040.639371 CANNES - Che v črnobelem kot na slikah, ki so za vedno ovekovečile njegovo podobo in naredile iz njega simbol doslednega idealista. Che na ladji, ki je iz Mehike odplula proti Kubi in sanjam, idealom - revoluciji. Che leta 1964, na sedežu Združenih narodov, ko je s svojimi posegi napovedoval pomen ljudske vstaje. Che v Cannesu točno štirideset let po eni od prelomnic sodobne zgodovine: letu 1968, ki je tudi v »komandantu Che Guevari« videla pomemben ideal. Che poosebljen z izrazom karizmatičnega portoriškega igralca Benicija Del Tora, čigar podoba je v bistvu prisotna vseh 278 minut filma, ko s cigaro v roki in prodornim pogledom prepričuje, vodi, bodri, zdravi najprej kubanske in nato še bolivijske revolucionarje. Stevena Soderbergha je argentinski zdravnik, ki mu ni bilo do tega, da bi se posvetil svojemu poklicu v meščanskem okolju, docela očaral. »Fasciniralo meje njegovo življenje,« tako Soder-bergh, »a ne samo tista pustolovska plat, o kateri so že drugi veliko povedali, temveč tudi moč, ki jo je ta človek nosil v sebi in jo znal posredovati tistim, ki jih je srečal in jih prepričal, da se pridružijo boju. Ideal, v imenu katerega se je odpovedal svojim privilegijem in se posvetil boju za pravice tistih, ki jih niso imeli.« Najprej mu je hotel posvetiti dva filma: prvega The argentine in drugega Guerrilla, nato pa se je odločil, da bo obe osrednji poglavji slavnega revolucionarja združil v en sam, štiri in pol ure trajajoči filmski maraton v španskem jeziku, in mu dal naslov Che. »Gre za lik, ki je hkrati tudi izjemen filmski potencial in o katerem se lahko še zelo veliko pove.« Prvi del se začne 26. novembra 1956, ko se Fidel Castro in Ernesto »Che« Guevara z osemdesetimi uporniki odpravita proti Kubi: druži ju pomemben cilj. Odprava diktatorskega režima Fulgencia Batiste. Da se bo njegova pot s časom oddaljila od Fide-love, je razvidno že iz njunih prvih srečanj, dokončna Guevarova odločitev pa pade takrat, ko se po zmagi na Kubi Che spet odloči za oboroženi boj in zavrne Cas-trovo vabilo, da bi aktivno sodeloval v kubanski novi vladi. Najprej odpotuje v Afriko, nato pa se odpravi v Bolivijo, kjer ga jeseni 1967 tudi umorijo. Daje bila Chejeva vera v sočloveka neomajna, pa je bilo jasno že iz odgovorov, ki jih je Ernesto dal ameriški novinarki Juliji Ormond in jih je režiser z Guevarovim glasom v offu uporabil za razlago posameznih trenutkov celotnega dogajanja. Kot takrat, ko je na vprašanje, katera je najpomembnejša značilnost za upornika, odgovoril »Ljubezen za svob-do in zaupanje v ljudi!« Ne da bi se posluževal trionfalne zvočne kulise ali visokodonečih fraz, je Soderberghu uspelo sestaviti prepričljiv portret, za izpeljavo katerega se je moral pošte- Benicio Del Toro v Soderber-ghovem filmu igra Ernesta Che Guevaro ansa no potruditi. Ameriški majorji niso želeli podpreti tako drznega projekta, ZDA pa so prepovedale, da bi film tudi samo delno posneli na Kubi. Soderbergh in protagonist Benicio Del Toro, ki je hkrati tudi eden od ko-producentov, sta se tako odločila, da bosta kubanski del zgodbe posnela med Portorikom in Mehiko, bolivijske-ga pa v Španiji. Na dan, ko je canneski festival gostil tudi lekcijo filma, ki jo vsako leto predstavi eden od najpomembnejših svetovnih režiserjev in je včeraj pripadla pulp avtorju, Quentinu Tarantinu, pa se je v sklopu Un Certain Regard na cannseka platna vrnila tudi bosanska produkcija. Film Snijeg, katerega dogajanje je mlada režiserka Aida Bjegič postavila v naselje Slavno pri Zvor-niku, kjer živi samo še sedem žensk, sedemletni otrok in starejši moški. Vsakdan odročnega zaselka vzhodne Bosne poteka ob upanju, da se bodo v vojni izginuli moški nekoč vrnili. Ženske med tem neutrudno gojijo sadovnjake in tržno prodajajo svoj pridelek, s čimer se tudi preživljajo. Prepričane so, da imajo v Slavnem zagotovljeno bodočnost, dokler se nekega dne pojavi tujec, ki jim ponudi vsoto za odkup celotnega ozemlja. Kaj zdaj? Denar bi jim prav gotovo spremenil življenje, hkrati pa pokopal spomin na njihove najdražje. Bjegičin celoveče-rec je predvsem razmišljanje o medvojnem in povojnem dogajanju: času, ko velika stiska poveže prebivalce in jih spravi do tega, da si nesebično pomagajo in času, ko je vojne konec, materializem, sla po denarju in sebičnost pa spet odtujijo tudi tiste, ki so si pred tem stali ob strani. Za konec še telegrafska napoved: danes bodo v Cannesu predstavili film Vsakdan ni vsak dan tržaškega režiserja Martina Turka. Ivana Godnik