251etnica »Učiteljskega društva za postojnski šol- ski okraj". Krasen dati je bil, ko se je zbralo' dne 3. julija t. 1. v notranjski metropoli, v slavnoznani naši Postojni. značajno in neustrašeno učitelj. našega okraja, da proslavi skromo in dostojno 251etnico ustanovitve svojega društva in da dokumentira s svojo rtmogobrojno udeležfoo vkljub skrajno neugodnim razmeram, vkljub nezaslišanemu preganjanju in strahovanju svoje neomajno stališče za svobodo in pravi napredek slovenskega učiteljstva in šolstva. Točno ob 2. uri popoldne ie otvoril društveni predsednik, tovariš Dragotin Česnik slavnostno zborovanje ob navzočnostj 47 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev obširnega postojnskega okraja in odličnih gostov, ki so počastili zborovanje s svojo navzočnostjo. Nato ie govoril tov. iDrag. Česnik slavnostnl govor približno tako-le: Čestita gospoda! Dragi tovariši in tovarišice! Leta 1888., ko je praznoval naš ljubljeni vladar 401etnico svojega modrega in piodonosnega vladarstva, ie proslavilo učiteljstvo postojnskega okraja ta veliki dogodek s tem, da se je ustanovilo »Učiteljsko društvo za postojniski okraj«. Danes obhajamo torej 251etnico našega društva! In to je povod, da smo se, cenjene zborovalke in zborovalci, zbrali v tej tako slavnostno okrašeni sobi. da> proslavimo po svojih skromnih močeh ta velepomembni1. zgodovinski dan našega društva. Bodite mi najiskreneje pozdravljeni, vrli, neustrašeni tovariši in tovarišice, ki se niste baJi ne dolge poti ne stroškov, ki se niste strašili preganjanja in groženj, pa ste vseeno prišli da proslavite svoj praznik, obenem pa tudi učiteljsko značajnost, solidarnost in samozavest. V posebno čast in dolžnost si štejem, da pozdravim v naši sredi ustanovitelja in častnega člana našega društva, našega ljubega in spoštovanega tovariša vodjo Jakoba Dimnika. (Burr.i živio-klici in ploskanje.) On nas je pred 25 leti združil in organiziral in njegova je zasluga. da se je naše društvo tako lepo razvilo in tako uspešno delovalo. Čast mi je pozdravljati župana! mesta Postojne, g. Josipa Laivrenčiča, ki se .ie drage volje odzval našemu vabilu in prišel med nas, da s tem z natni vired proslavi naš praznik, pa da tudi obenem. izpriča, da je prijatelj in podpornik naprednemu učiteljstvu in šolstvu. Današnji dan, ko je naš stan izrrued vseh stanov najbolj izpostavljen terorizmu in preganjanju ošabnih nasprotnikov, je to vesel pojav, ;in jaz bi le želel, da bi ga vsi naipredni slovenski krogi v tem oziru posnemali ter ~ vsemi močmi podpirali ogroženo na"Pvedno učiteljstvo kranjske dežele. (Tako ie! 2ivio-klici.) V dolžnost si tudi štejem pozdraviti Predsednika krajnega šolskega sveta postojnskega g. Fratiai Arka. V zasebnem življenju in kot mnoigoleten član c. kr. okr. šolskega sveta je bil vedno vnet zagovornjk in branitelj učiteljstva in zvest podPiratelj naprednega šolstva. (Živio!) Ne bom podajal, gospoda moja, zgodovinske slike o 251etnerri' delovaniu našega društva, ker bo o tem podrobneje poročal tovariš Horvat, omenil bom v svojem govoru le nekatere stvari, ki jih ne morem prezreti. Kakor sem že omenil, je bil ustanovitelj našega društva tovariš Jak. Dimnik. tedaj učitelj v Postojni, zdai šolski vodja v Ljubljani. On nas je pred 25 leti zbral okrog sebe, nas navduševal in vodil in njemu gre v prvi vrsti zasluga, da se je v našem okraju ustanovilo učiteljsko društvo in da se je med natni začelo živahnejše gibanje v prospeh učiteljstva in šolstva. Poleg njega moram imenovati tovariša Martina Zarnika, sedaj na-dučitelja v pok. v Trnovem. našega prvega in dolgoletnega predsednika. (Živio!) Načela, ki so vodila ustanovitelje društva, so bila: združitev učiteljstva našega ckraja v organizirano celoto, 'povzdiga samozavesti in čuta solidarnosti. delovanje za gmotni in duševni napredek ter za neodvisnost učiteljskega stanu in za pravi razvoj in napredek slovenskega šolstva. Naše društvo ie ostalo tem načelom zvesto do danes, po njih je uravnavalo svoje delovanje, po njih se bo ravnalo tudi v bodoče. Dokaz, da se nismo izneverili tem načelom, je, da so naši ustanovitelji še vedno v naših vrstah in zastopajo še danes ista načela. (Tako je!) Ko se je naše društvo ustanavljalo, še ni bilo na Kranjskem takih pblitiških razmer. in zato se ne more trditi, da ie društvo rodila morebiti strankarska strast, nego bilo je ustanovljeno kot strogo stanovska organizacija in iz najblažjega nam,ena. Naše društvo je bilo vedno narodno in vedno napredno, ker drugačno pravo učiteljsko društvo sploh ne more biti. Saj mi smo širitelji rodoljubja in prosvete, ki brez napredka ne pomenijo ničesar! A zanesli so nam1 od tujcev neslogo med naš narod. Pričel se je med nami vsiljen boj, pričelo se je sovraštvo in preganjanje. Učiteljstvo se je dolgo krepko in složno branilo in odbijalo napade. V zvestem izpolnjevanju svoiih dolžnosti in v delu za narod, je iskalo utehe za prevare in zaničevanje. Toda beda, pa tudi koristolovstvo sta uklonila že mnogo tilnikov, in tudi med našimi vrstami so se pojavili slučaji omahljivosti in — odpada. L. 1909 se je tudi v našem okraju ustanovila »Slomškova podružnica«. Kaj se hoče: v vsakem stanu se dobe ljudje, ki iinajo o časti in dostojnosti boli lahke pojme; kako bi bilo mogoče, da bi se kaj takega ne zgodilo med nami, ki smo sovražnikovim napadom najbolj izpostavljeni, a braniteljev in zaščitnikov pa ima naš stan bore malo1! V čast pa nani ie, da je takjh izjem v naših vrstah še razmeroma nialo, kar se je najsjjajneje pokazalo ravno pri lanskoletnih volitvah v okrajne šolske svete. Z eno samo izjemo1 ie po vsej krajski deželi zmagalO1 napredno, neodvisno učiteljstvo s svojimi kandidati1. In jaz sem trdno uverjen, da ostane tako tudi vbodoče. V svoji hiši — svoj gospod! Ne morem si kaj, da se ne bi pri tej priliki spominjal nekaterih naših umrlih članov, ki so nas le prezgodaj zapustili in ki jako teška pogrešamo njihovO' nenadomestno izgubo. Umrl je nadučitelj. košanski, Filip Kette. značajen mož, dober muzik in skladatel-j in bivši pevovodja našega društva. Bela žena nam je ugrabila pred leti Viktoiia Čudna, učitelja v Podragi, mladeniča polnega idealov. Izgubili smo blago in pošteno dušo, našega ljubega Ludovika Kranjca, učitelja na Lozicah. Zapustil nas je tovariš Ludovik FettichFrankheim, bivši mnogoletni odbornik našega društva, in še mnogo drugih. Oclšli so k Pravici in Resnici1, ki so se tako nesebično in požrtvovalno zanio potegovali in žrtvovali. In zdaj počivajo, »da se po trudu i-n po boju oddahnejo v blaženem pokoju«. In mi? Tudi nas čaka še po trpljenju ta zadnja pot, rešitev iz rmikapolnega življenja učitelja-trpina. Tudi mi bomo odšli tja, kjer ni boja in sovraštva. kjer ni hinavstva in klečeplastva, kjer vlada večna Ljubezen. Ampak ideje, ki jih zastopamo, ne bodo propadle; ostale bodo in zmagale, ker so poštene in pravične, ker solnce premaga temo. Iz viharjev in bojev bo tud: učiteljstvu vznikla boljša prihodnjost, tudi zanje pridejo srečnejši časi! Zato pa, cenjeni tovariši in tovarišice, vztrajno, solidarno in dosledno napre} po začrtani poti! Nisem še popotnoma zdrav in zato, prosim. mi dovolite, da svoj govor završim. Preden pa sklenem, si štejem v dolžnost, da se pri današnji priliki spominjam tudi našga sivolasega očeta-vladarja. Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. — Slovensko učiteljstvo je bilo vedno prožeto patriotičnih čuvstev in štelo si je vsikdar v sveto dolžnost, da je zbujalo enaka čuvstva tudi v sprejemljivih srcih izroče ne m.u nežne mladine. ki io ravno nas pre- svetli cesar tako ljubi1. Pozivljam vas torej, čestita gospoda, da tudi danes ob tej slovesni priliki damo duška svoji ljubavi in vdanosti i-n zakličemo Njegovemu Veličanstvu trikratni gromioviti »Slava!« (Slava. slava, slava!) . (Konec.)