V Ljubljani, torek dne 8. avgusta 1911 : Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poite celoletno K 20-—, polletno K 10'—, četrtletno K 5-—, Mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. ; Telefon številka 303. s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Leto II. : Posamezna Številka • vinarjev s Undnlftvo in upravniitvo J« v Prančitkanski ulici & Dopisi se poliljajo luedntttvn, naročnina upravniitm Nefranklrana pisma se m sprejemajo, rokopisi s« M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, tnut-nice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratna* oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamk«. : Telefon številka 303. s Jugoslovanski klub. V dunajskem »Slavisches Tag-blatt* se vrši boj za ustanovitev jugo-slvvanskega kluba. Na trpka očitanja dalmatinskega naprednjaka dr. Tresič-Pavičiča je odgovarjal dr. Rybaf, ker ost onega članka je bila v prvi vrsti naperjena le proti njemu, podal je nato dr. Smodlaka nekaj nasvetov in potokazov, ki so pa le bolj teoretskega značaja in pri ustanovitvi eventuelnega skupnega jugoslovanskega kluba v današnji situaciji sploh gotovo ne pridejo vpoštev, že v prvi vrsti zato ne, ker so edino pravilni in zato za Šušteršiča in njegove dalmatinske kolege nevsprejemljivi. Koncem parlamentarnega zasedanja se je v jugoslovanskih poslanskih krogih — Šušteršiča seveda ne štejemo — povdarjalo in priznavalo, da je bila ustanovitev razcepljenih klubov, potem ona ominozna fuzija prenagljena, čakati bi se moralo jeseni, da se politične strasti minulih volitev malo poležejo: pa vendar se je že upalo in naglašalo, da prinese jesensko žase-danje parlamenta znatno spremembo v konstituiranju jugoslovanske delegacije na Dunaju. Pot, ki jo je šla jugoslovanska delegacija (brez Šusteršičevih ljudi) je bila popolnoma zgrešena, ker so prišli na Dunaj brez vsakega preddogovora, medtem ko so klerikalci že popolnoma in jasno poprej določili svojo taktiko. Jugoslovanski poslanci so se lovili na Dunaju semintja, iskali informacij iz domovine, kaj naj store, a skleniti niso mogli ničesar. Odločno besedo je spregovoril istrski poslanec Laginja, ki je, kakor se zatrjuje iz privatnih razlogov in migljajev iz Ljubljane izjavil, da z dalmatinskimi poslanci, ki so bili izvoljeni na podlagi koalicije narodne in ljudske napredne stranke proti Šusteršičevim kandidatom stranke prava noče skupnega parlamentarnega dela. S to neumljivo izjavo dr. Laginje je bila ubita ideja »Zveze južnih Slovanov-. Užaljeni Dalmatinci so so ustanovili svoj klub ter pustili istrskim poslancem, Rybafu, Gregorinu in dr. Ravniharju prosto pot. Ne bomo govorili o nadaljnem razvoju celega zakulisnega dela, konstatirati hočemo le, da je neodkritosrčna igra vplivov ubila ustanovitev »Zveze južnih Slovanov", in z ustanovitvijo iste možnost skupnega jugoslovanskega kluba. Danes je v parlamentu razdeljena jugoslovanska delegacija tako-le: tu imamo „Hrvatsko slovensko zvezo*, ki sede v nji slovenski klerikalci, dalmatinski pravaši ter trije istrski poslanci voljeni na tako zvanem narodnem programu, potem imamo »dalmatinski klub“ ki so njega člani poslanci hrvaške narodne, ljudske napredne stranke ter oba Srba, v parlamentu sta nadalje dva za sedaj že divjaka dr. Rybar in dr. Gregorin ter ljubljanski poslanec dr. Ravnihar, ki je zasedaj v češkem klubu. Torej vsega več nego preveč I A kako stoji vprašanje skupnega jugoslovanskega kluba. Ne pustimo se mo-titi od nikakega optimizma, predobro poznamo politične razmere, ki pri nas nanje jako — to je največja napaka v našem javnem življenju — vplivajo osebni in posebni oziri, zato lahko s popolno gotovostjo trdimo, da je danes ustanovitev skupnega jugoslovanskega kluba nemogoča! Mogoče se nam bo zopet očitalo, da začenjamo z destruktivnim delom, a dokazati hočem svojo trditev. Ko sta bila Rybar in Gregorin v Šusteršičevi družbi, zagovarjala sta svoj korak s kaj enostavno in na v prvi pogled frapanto kretnjo na »Češki enotni klub*; češ tam sedi »poleg Klo-fača in Masaryka klerikalec Hruban!* Ali ta primera ne drži! Češki enotni klub zastopa narodne zahteve posameznih čeških frakcij, katere pa v parlamentu povsod vidijo le narodni in gospodarski moment. Ta češka taktika je posledica visoke politične izobrazbe češkega naroda, ki je pri nas iščeš zastonj. Poglejmo naše klerikalce. Kaj je tam v parlamentu nacijonalni moment? K večjem se tupatam spozabi kdo do kake narodne in rodoljubne fraze, a ga hitro ustrahuje Šušteršičev ironičen nasmeh. V politiki na Dunaju imajo naši klerikalci vedno in edino pred očmi le strankarske koristi, kar je izjavil sam Gostinčar v nekem pogovoru, ko je rekel: O, brambne reforme pa ne dobi vlada kar tako poceni, to nam bo morala drago plačati! Gostinčar je povedal seveda le to, kar je slišal govoriti Šušteršiča, torej s strankarskimi koristmi za Kranjsko votirajo naši klerikalci vladi vse, narodnostni moment jim je pa seveda ničla! In to je največja ovira ustanovitvi skupnega jugoslovanskega kluba! Kako še moremo zamisliti, da bi slovenski klerikalci za skupno delo mogli žrtvovati svoje strankarske interese, ki jih z njimi obdarja za razne hlapčevske usluge vlada; kako si morete zamisliti, da bi klerikalci protestirali proti imenovanj'u Elsnerjev, Ko-tschewarjev in enakih, ko vedo, da bi bile v nevarnosti vladne podpore »Zadružni*, gospodarski in enakim zvezam. To je moment, »ri klerikalcem nikdar ne pripusti, da bi nastopili skupno z drugimi jugoslovanskimi poslanci odločno na narodne interese in prepričan sem, da bodo Spinčič, Laginja ter Mandič že bridko občutili ta klerikalni princip. To je tudi edini vzrok, zakaj smo tako ostro obsojali vstop Rybara in Gregorina v Šuster-šičevo družbo! Mi stojimo odločno na stališču, da bi moral jugoslovanski klub zastopati v prvi vrsti le narodne interese, strankarske in osebne koristi so nevredne političnoizobraženega parlamentarnega delavca! In ako se jeseni ustanovi že na ta ali oni način skupen jugoslovanski klub, dolgega življenja mu ne prerokujemo, ker bodo slovenski klerikalci prvi, ki bodo omadeževali ideal in princip skupnega jugoslovanskega narodnega dela ter za strankarske koristi na Kranjskem prodali jugoslovanske narodne interese po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Dalmaciji. To je danes dejstveni položaj, ki si ga ni treba olepšavati z nikakimi optimističnimi prerokovanji! — Kljub vsemu pa želimo, da se najde pot ali pa vsaj ključ, ki bi naj odprl vrata vsem onim, ki hočejo resno in plemenito delovati za narodne interese v skupni jugoslovanski klub! A prvi predpogoj te mogočnosti je nanovo ustanovljena »Zveza južnih Slovanov* ki bi mogla stopiti s prejšnjo »Hrvatsko-slovensko Zajednico* v dogovor glede fuzije v »Jugoslovansko zvezo". Kako naj se pa to uresniči, to bodi skrb onih, ki so s svojim nepremišljenim korakom v poletnem zasedanju napravili tako disorijentacijo v jugoslovanski delegaciji, ter onih ki žele resnega in pozitivnega dela v korist narodu, a ne ti ali oni stranki. Iz slovenskih krajev. Iz Žužemberka. Že teden dni je minilo, ko nimamo pri nas nobenega gospoda zdravnika, dasiravno je že ob meseca majnika tukaj stalno nameščen g. dr. O. Churain. Ljudje prihajajo dan za dnem po zdravniško pomoč, toda kje jo hočejo dobiti, če ni gospoda zdravnika doma. Vprašamo slavni deželni odbor, če zapusti lahko zdravnik svoj službeni kraj brez vsakega dopusta in za kolikor časa se mu poljubi, ne da bi si priskrbel namestnika? Kako pride ubogo občinstvo, ki mora plačevati zdravstveno doklado, da mora hoditi po zdravniško pomoč v Novomesto, Toplicn ali Trebnje. Odkar je ta zdravnik pri nas, vlada med občinstvom veliko razburjenje, ker g. dr. Churain zna zasoliti račun vsakemu bolniku. Ubogi kmet odhaja navadno s solzami v očeh, ko mu mora pustiti toliko novcev, za katere se mora on. mesec dni mučiti. Če misli g. dr. Churain, da bode pri našem ubogem kmetu obogatel, se jako moti. Samo enkrat se pusti vsak odreti, dvakrat itak ne pride nobeden. Navedemo samo par primerov, kako se računa: Zdravila, kr so stala pri prejšnjem zdravniku 1 K, stanejo sedaj 3 K< če ima kdo trn v roko zadrt stane 5—8 K, če ima kdo roko zvinjeno, se ga sploh ne more ozdraviti, temveč se ga pošlje naravnost v bolnišnico v Novo mesto in ta svet stane 10 K itd. Čujemo, da se namerava v kratkem preseliti v Jamo pri Dvoru, t. j. 1 uro in pol oddaljeno vasico in to samo radi tega, ker noče plačevati stanarine petih sob z vsemi pritiklinami in vrtom 50 K mesečno (od občine pa dobi 400 K letno za stanovanje). Apelujemo na deželni odbor, da nam da drugega zdravnika ali pa naj pouči g. dr. Churaina o zdravniški tarifi in da se medikamenti ne smejo dražje prodajati kot je po tarifi določeno in naj mu odkaže tudi, kje je njegov stalni službeni prostor, da ne bomo hodili po zdravnika eno in pol uro daleč. — Gradiva imamo še dovolj. Več prizadetih. DNEVNE VESTI Terorizem. Pod tem zaglavjem smo priobčili v včerajšnji številki našega lista neko pismo, ki ga je poslalo klerikalno društvo »abstinent* gostilničarjem na Brezjah. V njem zahteva od gostilničarjev, da morejo na svoje gostilnice nabiti naznanilo, da se tam dobe brezalkoholne pijače; če bi gostilničarji tega ne storili, bo društvo »Abstinent* samo otvorilo antialkoholno gostilnico na Brezjah. Koncesijo da že ima obljubljeno. Zaradi tega pisma vlada med gostilničarji na Brezjah veliko ogorčenje, kajti to pismo ni nič drugega, nego čisto navadne nklerikalni terorizem. Gostilničarji imajo skoro brez izjeme vsi v zalogi brezalkoholne pijače: sodavico, malinovec, limonado, pokalice itd., in vsak gost dobi na zahtevo, kar želi. Ampak da bi si gostilničarji pustili diktirati od klerikalnega društva, to se pa ne bo nikoli zgodilo. Kam bodo pa gostilničarji na ta način prišli! Saj slavni »Abstinent* lahko lepega dne pride in zaukaže: Gostilničarji, od jutri naprej ne smete prodajati več ne vina, ne piva, ampak samo brezalkoholne pijače. In potem pa ta grožnja: bomo pa sami otvorili svojo brezalkoholno gostilnico! Dobro, da so to tako brž povedali, imajo gostilničarji vsaj en nov dokaz, kako so jim klerikalci naklonjeni! Na eni strani pritiska na gostilničarje ljubljanski škof s svojo neumno prepovedjo godbe in plesa, na drugi klerikalna društva kot je »Abstinent* s svojimi terorističnimi grožnjami, potem visoki davki, obrtne in druge oblastnije ite. itd. Gostilničar se danes res skoro ganiti več ne more! — Seveda, ko se bodo bližale volitve, takrat bodo klerikalci spet ponižno lazili tudi okrog gostilničarjev in beračili pri njih za glasove, češ mi smo najboljši prijatelji obrtnikov in še posebno gostilničarjev. Takrat pa bodo imeli besedo gostilničarji, ki vsi brez izjeme napode klerikalne agitatorje preko praga. To je najboljši in edino primerni odgovor na klerikalno teroriziranje! Dr. Gregorin In argentinsko mesv. V »Edinosti* od nedelje se posl. dr. Gregorin prav nerodno brani očitka, da je glasoval proti neomejenemu uvozu argentinskega mesa. Nam ne gre v glavo, čemu se pravzaprav brani, ko vendar niti dejstva ne more utajiti. Mi nismo posl. dr. Gregorinu očitali nič več in nič manj, nego, da je glasoval proti Reumannovemu predlogu, ki zahteva neomejen uvoz. Le neomejen uvoz argentinskega mesa bo delavstvu kaj zalegel. Vse drugo, kakor »uvoz po potrebi*, za kar je posl. dr. Gregorin glasoval, je samo pesek v oči. ■ Dr. Gregorinovo glasovanje je bilo protidelavsko, in če se dr. Gregorin izgovarja s tem, da je on zastopnik po večini kmečkih okrajev, ni s tem povedal prav nič posebno pametnega. Z neomejenim uvozom argentinskega mesa bi tudi kmetje ne bili nič oškodovani — ravno nasprotno! Ampak dr. Gregorinu so bolj pri srcu želje velekapitalistov, nego potrebe delavskega in kmečkega ljudstva. To je vse! Jezijo se klerikalci radi nad vse uspele sokolske prireditve v Domžalah in zato v »Slovencu* — lažejo, oziroma poskušajo omalovaževati celo prireditev. No, klerikalci, vaši »Orli* ne bodo nikdar niti od daleč ono, kar so Sokoli, tega ne pričakujte, ker bistvo Sokolstva ni — kakor je dobro rekel dr. Triller — rdeča srajca, nego sokolsko delo in duh, ki preveva sokolske vrste. »Orli* lahko nosijo rdeče srajce, ali za to še niso in ne bodo nikdar ono kar so Sokoli. Na »Slovenčeva* zabavljanja se pa Sokoli ne bodo ozirali kakor se niti do sedaj niso. Dr. Ryb£f je bil v Domžalah pri sokolski slavnosti — .v sokolskem kroju. Da ni izstopil iz Šusteršičevega kluba, bi ga morda videli s časom še v »orlovskem* kroju — vse v imenu narodne ,sloge*. Nas res veseli, da je g. dr. Rybdr še vedno — sokol, kar se tudi edino spodobi za tržaškega Slovenca in še k temu za poslanca tržaške okolice. »Edinost* se sramuje 1. 1897., ker drugače bi gotovo zagovarjala one tržaške »slovenske »patriote*, ki so se dali imenovanega leta radi prego-rečega avstrijskega patriotizma — zapreti. Veseli nas ta molk, ker nam dokazuje, da so tržaški »patrioti* spoznali svojo napako in spoznanje lastne napake je prvi korak — k poboljšanju. Upamo, da se gotovi tržaški krogi s časom otresejo tudi one klerikalne primesi, radi katere niso »ne ptiči* in »ne miši*. Klerikalni teater v »Ljudskem domu*. V četrtek se prične na starem strelišču v stari dvorani prva klerikalna komedija. V tistem »ljudskem domu* ki so ga priredili za katoliški teater, bodo otvorili zvečer pri pre-grnjenih mizah svojo prvo komedijo. Na jesen pa odpro »sezono*. Smolnikar in dr. Krek bosta seveda delila vloge pri ljubavnih igrah, — vlog z moškimi in ženskami v eni in isti igri sploh ne bodo smeli igrati v tem teatru! (To smejo le po farovžih faj-moštri in kaplani.) Ali zdaj se gre »Ljudskemu domu* za pinke, da plača Kranjski šparkasi staro bajto, in zato treba »privlačne sile*. No, bo že šlo, saj po noči je klerikalcem — vse dovoljeno! On hoče biti še enkrat župan. Prejeli smo: V Spodnji Šiški se gospoda glavni stebri klerikalne-nemške zveze, ali kot se sedaj imenujejo »Občinska gospodarska stranka* že resno pogovarjajo kdo bode bodoči župan v Šiški. Županovali bi najrajše vsi ustanovitelji te najnovejše stranke, gre se jim le za vprašanje kdo izmed njih sme upati da bode s sijajno zmago zasedel županski stolec. Najbolj se sline cede po tem stolcu bivšemu županu g. Pogačniku. Godi se mu kot Gregorčičevemu pevcu, katerega srčne želje stremijo: Nazaj v planinski raj. Županstvo v Spodnji Šiški ni sicer ni bogvekakšen planinski raj, ampak njega, Toneta, pa le vleče srce v na- LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. »m. slikami v srcu je Bianka pogumno korakala celo dalje Se znašla Pred šumo, skozi katero je cesta vodila Vztrepetala je in se ustavila. Gozd je bil globok in teman. Mase sivih senc, nad katerimi so plavale mase črnih senc — taksen je vstal gozd pred Biankinimi očmi. Bile so tam temne lise, s progami negotove mlečnate luči padajoče od bledih oblakov, ki so jadrali po nebu ’ In so bile črne globine, votline temne, brezdna, napolnjena z neizmerljivo nočjo. Trepetanje, smukanje, plazenje ln skrivnostno šuštenje se je slišalo iz dna vseh teh globin. Kapljanje rose, šum bežeče golazni, milijoni žuželk, ki se dvigajo in gledajo, kdo prihaja. Šla je dalje. Raztresene luči, padajoče iz bledih oblakov, so izginile. . Bianka je stopila pod oboke zapletenega listja in vejevja; u le vladala noč neomejeno v svoji strahovitosti. Obstala je trepetaje, se tnrt* poP^n‘ črni temi, ki vlada po noči v globokem gozdu, skrivn P^rabrejši mož> ak° je sam, ne more ubraniti tiste tejših kore ’ neiasne razburjenosti, ki seže polagoma do najskri- . pa je bila ženska; to plašno razburjenje je moralo nastopiti p« njej potemtakem še hitreje. Ženska ? . . . Dekle z ognjeno aomišlijo, nervozna do skrajnosti in nepoznajoča naravo. r S tem ne pravimo, da jo je takoj popadel strah. Bila je pogumna in se branila groze, dokler se je mogla. Nenadoma pa je na njeni levici zarjul jelen. Ce bi bila vedela, da je jelen, bi jo bilo pomirilo. Toda ona ni vedela. In ta divje rjoveči glas je razbrzdal ves strah, ki se je bil nakopičil v njeni duši. Začela je teči. Takrat pa se je na njeni levici oglasilo isto preteče rjovenje; in dalje tam, in zmerom širje, se j-je vsa noč napolnila s strašnimi glasovi, kakor da bi rjula tema sama s svojim neizmernim žrelom. Bianka je iztezala roke pred seboj in tekla opotekaje se tja v neznano noč. Ena misel ji je bila venomer za petami: Da jo preganja Gozdni Strah. Kdo ? Gozdni Strah ? Vsak gozd je imel v starih časih svojo bajko. Tako tudi gozd, po katerem je tekla Bianka. Poznala jo je. Juana ji jo je pripovedovala s tistim resnim, važnim obrazom ljudi, ki verujejo. In v Benetkah jo je slišala iz drugih ust. Da! Gozdni Strah ji je za petami. Preganja jo, zdaj se ji bliža, zdaj oddaljuje, da bi jo tembolj prestrašil in se poigral z njo. On je tisto, kar tuli in rjove zdaj blizu nje, zdaj v daljavi. In bajka se je ponavljala v vsem svojem obsegu v njenih možganih, kjer je vladala brezimna groza. Resnica, neoporečena in nepporekljiva zgodba Gozdnega Strahu" se je budila v njeni domišljiji. pripovedovala jo je sama sebi, kakor jo je Juana pravila njej. Gozdni Strah! . . . Kdo je bil to? Omahnila je bila in padla na kolena; zakrila si je obraz z rokami, čakaje usodnega udarca. Stvar je segala nazaj v prva leta ustanovitve Benetek. Pravljica je postavila utrjen grad v sredo lagune — v tistih oddaljenih vekih, ko so prvi Veneti zamislili smeli načrt, da postavijo sredi morja mesto, popolnoma vojaško mesto, ki je bilo prve čase gotovo gnezdo morskih roparjev. Velika lagijna se je širila takrat mnogo dalje na sever in na zapad, nego dandanašnji. Mestre takrat še ni bilo in tudi ne gozda. Tam, kjer se dvigajo mesterske hiše, so bile takiat morske čeri in razbrzdano valovje je hrumelo, koder so rastli kasneje hrasti, cedre, in ciprese. Skoraj na sredi tega morja, ki se je pozneje izpremenilo v gozd, se je dvigal, kakor smo povedali, utrjen grad s štirimi-stolpi, trdno sezidan na otočku, ali bolje na skali — kakor galebje gnezdo. Tu je živel baron Katenačio s sto oboroženimi vojščaki in s svojo služinčadjo. Široki ploščati čolni so ga prevažali z njegovim moštvom in s konji vred v popolni bojni opravi bodisi na kopno zemljo, bodisi nad nastajajoče mesto, ki je imelo postati kraljica morja. Vsaka tri ali štiri leta se je prikazal s svojimi vojščaki, vsi na konjih in v železu, sulico v pesti; in se je začelo veliko klanje. Podiral je pilote, na katerih so zgradili hiše, poplavljal jedva zgrajene palače in pobil ljudi, kolikor jih je mogel j naposled pa, vračaje se v svoje gnezdo, je odvedel s seboj najlepše Benečanke. Katenačijev grad je imel štiri stolpe; v slehernem teh stolpov je prebivala ena izmed tistih ženskih, ki jih je bil ugrabil. Vsaka po vrsti je morala pretrpeti njegove pohotne objeme. Ob povratku z vsakega pohoda pa se je zgodilo tole: Na dvorišču svojega gradu je Katenačio izbral tiste jetnice. ki so mu bile najbolj po godu! ostale je podaril svojim vojakom. Nato je prijel eno izmed četvorice, ki jo je bil prihranil zase, za roko ter jo odvedel v vzhodnji stolp. Tam jo je najprej posilil v navzočnosti ženske, ki je bila tu še od zadnjekrati; nato pa je prijel prejšnjo za lase in ji z enim samim mahom odsekal glavo. Isto dejanje je ponovil v ostalih treh stolpih. Živel pa je takrat v Benetkah mlad mož iz preprostega naroda, Marko po imenu. Zaročen je bil z lepo mlado deklico, ki jo je ljubil iz vse duše, kakor tudi ona njega. A deklico je ugrabil Katenačio, in jo je doletela usoda njenih sonesrečnlc. Ime ji je bilo Marija. Markov obup je bil neizmeren. Toda kako naj se osveti? . . . Nemogoče je bilo prodreti v Katenačijev grad ... 1 (Dalje.) zaj v srečni kraj, kjer je toliko dobrega storil za blagor občine, kolikor so mu pri tem njegovi osebni interesi in dobiček dovolili. Skratka, on bi bil rad, pa on tudi hoče biti še enkrat župan na tistem stolcu, katerega je svojčas tako po zajčevo slavno zapustil. Njegovi zavezniki so sklenili, ga na tem križevem potu podpirati »po svojih najboljših močeh*. Dr. Eger jim je na sestanku v gostilni »pri lepi udovi* tudi že stavil program, kako bi se dalo Pogačnikov križ uspešno podpreti posebno za slučaj, če bi se imel križ s Pogačnikom vred podreti še predno dospe do občinske hiše V spoznanju, da so sami zase še preslabi, so sklenili naprositi še socija-liste na pomoč z namenom, da se jih potem že kako otresejo, ko jih več ne potrebujejo. Ne vemo sicer, ali mislijo resno na takov križev pot, ali so to le pobožne želje kot Gregorčičevega pevca po planinskem raju, to pa vemo, da bode preje kamela šla skozi ši-vankino uho, kot pa da bi Pogačnik to pot še enkrat zasedel županski stolec. On je sicer načelnik vodovoda, ampak toliko vode le nima, da bi izpral grehe, ki jih je zagrešil kot župan in načelnik vodovodne zadruge. Avtomobili In prah v Šiški. Poroča se nam: Protest, ki ga je že opetovano priobčilo »Jutro* proti hitri vožnji avtomobilov ter proti neznosnemu prahu na državni cesti, je imel vsaj delen uspeh. Orožništvo, ki se sicer rado briga tudi v zadevah pod-občinskega redarja, je začelo bolj paziti na avtomobiliste, ki največkrat z nesramno brezobzirnostjo dirjajo skozi Šiško ter povzročajo toliko prahu za seboj, da se niti številke dotičnega voza ne vidijo. Kljub temu pa orožništvo v tem pogledu še vse premalo stori. Nekateri avtomobilisti, ki so izvedeli, kaj jih čaka, zdaj namreč namenoma z vso naglostjo dirjajo skozi Šiško, dobro vedoč, da se njih številka vsled prevelike hitrosti in prahu ne more opaziti. Na te predrzneže bodi šišensko orožništvo posebno opozorjeno ter naj kako sredstvo izume, da se tički vendar le vlove. — Opozarjamo na to orožništvo ter vse merodajne oblasti, ker je občinstvo vsled take predrzne vožnje razburjeno in bi se, če vidi, da se oblasti kar nič ne brigajo za javno varstvo, znali tudi v Šiški pripetiti slučaji, kakor se žali-bog drugod in ki jih ne bi radi doživeli tudi v Šiški. Vodovodna zadruga in škrop* Ijenje ulic. Iz Spod. Šiške se nam poroča: Že večkrat ste prijeli vodovodno zadrugo za ušesa, tega pa ji le niste povedali, da se je ravno v tej hudi vročini izkazala kot čisto navadna — ne bom trdil oderuška, ampak špekulacijska družba dobičkala-komnih možakarjev, ki naj bi jih škrat odnesel na Klek, kjer bi s coprnicami vred raje metle jahali, ne pa, da nam Šiškarjem iz žepa stiskajo denar ter z njim polnijo svoje malhe. Če bi ti ljudje, ki naše krvave žulje zapravljajo po gostilnah in kavarnah imeli kolikaj srca za občinske koristi, bi imeli ravno v dobi te suše najlepšo priliko pokazati, da so vredni biti naši soobčani. Drago plačana voda v odtokih je mlačna kot krop, vsak liter vode, ki jo Odliješ, da prideš do količkaj pitne vode, se ti zaračuna. Ali ne bi ti gospodje lahko rekli, ljudje božji, kar je sparjene vode v ceveh, naj se vprabi doma ali za škropljene ulic, tega vam ne računamo nič, mi sami pa hočemo skrbeti, da se glavna cesta in ulice skozi Šiško vsaj dvakrat na dan po* škope, vodo za to, damo brezplačno v korist tiste občine, ki za nas gararan-tira vsoto 65.000 K. Ker pa so se gg. vodovodni zadrugarji, njim na čelu naš .napredni* Pogačnik, izkazali le kot sebični, denarja lakomni možje, ki v tem pogledu namreč niso vredni, da bivajo med nami, bi bila prokleta dolžnost gerenta Zajca, da se on sam pobriga za škandalozne zdravstvene razmere v Šiški. Pa seveda, kako bi potem g. gerent mogel sedeti v družbi vodovodnih bratcev, kaj bi potem rekel njegov brat, ki je tudi eden tistih vodovodnih bratcev. Čujemo, da se g, Zajc pritožuje, da se ga kritizira v časnikih. G gerent Zajec, veste kaj vam rečemo: Bodite veseli, da vas listi še tako daleč pardonirajo in ne začno podrobneje raziskavati, kako izpolnujete svoje gerentske dolžnosti, za katere ste — plačani. Nas na vašem mestu bi bilo sram, če bi hodili skozi tako zaprašeno šiško, katere niti glavna cesta ni bila med tem še nikdar poškropljena, če je ni bog sam poškropil. Gospodje, po vaših delih vas priznamo in sodimo po zasluženju. Koiiko zadružnih v članov ima vodovodna zadruga v Šiški? Poroča se nam: Te dni je »Jutro* vprašalo, od kod jemljejo gospodje vodovodni bratci denar za svoje mastne deleže in še bolj mastne nagrade. »Jutro* se je glede tega vprašanja obrnilo na nadzorstveno oblast. Prepričani smo, da je dotični g. dopisnik to storil zgolj iz tistih formalnih ozirov, ki se prakticirajo vselej neposredno pred kakim večjim — polomom. Mi dobro vemo iz tolikih in tolikih slučajev, da je dandanes vsak apel na nadzorstvene oblasti bob v steno, posebno pa tam, kjer je je tisto širokoobsežno označena »nadzorstvena oblast* sama zakrivila škandal, kot smemo po pravici nazivati dejstvo, da je tista »nadzorstvena oblast* dovolila 65.000 K garancije od občine za zasebne špekulante, kot so Kreutzer, Oroszy, Pogačnik, Zelenka, Bolaffio et tutti quanti. Prepričani smo, da tista »nadzorstvena oblast*, ki je skozi 2 leti pustila zadrugarje gospodariti kot so hoteli, ki je ostala gluha za vsa v javnosti že opetovano bičana oderuštva in škandalozne šikane, s katerimi vodovodni zadrugarji terorizizajo šišenske občane, tudi sedaj, ko je sama prepričana kaka prokletstva rodi njena sokrivda na tem vodovodu, ne bode niti mazinca zganila, da se temu javnemu škandalu napravi vendar že enkrat konec. Mi vemo, da se je zadnji apel storil samo radi tega, da se takrat, ko pride do poloma, »nadzorstvena oblast* ne bode mogla izgovarjati, da ni bila še pravočasno opozorjena na njeno dolžnost. V dotičnem dopisu pa je bilo Še nekaj važnega izpuščeno. Namreč vprašanje naravnost na naslov deželnega odbora in deželne vlade, če jima je kaj znano, koliko članov šteje ta nesrečna vodovodna zadruga, zakaj teh članov ni toliko, kolikor se jih je proglasilo in zakaj je odbor člane odklanjal v nekaterih slučajih prav na nesramen način. Konečno bi tudi še radi vedeli, kako je s tistim rezervnim ki ga določajo §§3, 11 in 12. Tudi to naše vprašanje je stavljeno zgolj iz formelnih razlogov in to kratko predno bode začelo treskati iz hudournih oblakov, ki vise nad usodo vodovodne zadruge. Narobe svet. V Ljubljani imamo tlakovano državno Dunajsko cesto, potem pa mestni ulici Šelenburgovo in Prešernovo; mestni trg kjer je centrum mesta, vedni promet in večina trgovin, pa je brez tlaka po sredi. Zakaj se ni Mestni trg prvi tlakoval ? Komu na ljubo je dal prejšnji občinski zastop tlakovati ravno Šelenburgovo ulicoI Narobe svet! In zdaj naj bi se še novi rotovž zidal pod mokrim gradom kjer stoje stare rotovške zaduhle in temne ter smrdljive ječe in kjer je gnezdo tisočerih podgani s MALI LISTEK. I. P. KRIMSKI: Skopuh. (Po pripovedovanju starčka,) Svetel, jasen dan je bil, ko sem sedel s starčkom Martinom pod košatim orehom nasproti visoke hiše, ki je najlepša v vasi. Govorila sva o raznih stvareh: v nekdanjih in sedanjih dneh, o njegovi mladosti, slednjič se je obrnil najin pomenek na drug tir. Slučajno sva se obrnila oba proti tisti hiši, na kar je starček težko zavzdihnil, kakor bi bilo njemu kaj na tem, kar ve o prejšnjem posestniku te hiše. — To je bil pravi lakomnik, vzdihne Mariin in pokaže z roko na hišo. Mislil pri tem seveda ni na sedanjega lastnika hiše, ampak na prejšnjega. — In zato tudi taka njegova smrt! ... Ali veš kaj o tem? — Malo, samo nekaj podrobnosti, vsega ne, odvrnem starčku. — Ti pa jaz povem, reče Martin. — Prosim. In začel je pripovedovati. Počasi in težko je govoril, a videlo se mu je, da ima voljo, da bi tudi jaz vedel isto kar on. Njegova govorica se je čisto prilegala njegovim sivim lasem, njegovemu zgubanemu licu in zdelanim žuljavim rokam. Natlačil je tobaka v pipico, jo prižgal, pljunil na tla in pričel s pripovedovanjem: — Ime mu je bilo Tone, pisal se je Trma. Kajne ime, mu je prav pri-stojalo. Doma je bil tam nekje pod Sv. Duhom. Ko se je semkaj priženil, je bila ta hiša samo ena lesena bajta in po vrhu še zadolžena. Kako bi revež izhajal, če bi ne bil pretkane glave 1 Takrat je bilo vse drugače, kakor je sedaj. Malo šol je še bilo, ljudstvo neumno, raditega se je dalo voditi v svojo lastno škodo od koga, ki je malo več vedel ko oni. Zdaj, ko so šole, ko imamo tu šolo, je bolje, ljudje niso več tako neumni, da bi se dali voditi za nos od kakega Toneta, kakor je bilo to v preteklih časih. — Tone — tako ga je vsakdo običajno klical — je bil majhen, a debel mož s črno brado. Kakor sem že omenil, je bil prebrisane glave. Že prvo leto, ko je bil tu — bil je takrat trideset let star — je bil župan. Zdaj se je začelo njegovo delo, s katerim je toliko ljudi onesrečil, jih spravil na beraško palico. A ko so prišle druge volitve, je bil zopet izvoljen županom. Ti bedaki, ki so ga hoteli imeti! — Popravil je hišo, dobil žga-njarno. Skupil je veliko, poleg seveda goljufal. Zato ni čudo, da je obogatel. Kdo pa dandanes obogati z delom? Nihče. Le, kdor goljufa. Še tega se manjka. Pustite tržnice, če ni denarja, pa zgradite zdrav in prostoren rotovž na Vodnikovem trgul Ko je tedni nek Ljubljančan vprašal Graškega meščana, kje se rqu zdi primeren prostor za , magistratne urade, je dejal: »Jaz se čudim da ni vaš občinski svet dal takoj po potresu graditi najprej na Vodnikovem trgu magistrata in potrošil tisočake prej za nepraktične stavbe!* — Tujci nas s svojo kritiko objektivno sodijo in — obsojajo! Letalni teden v Trstu. Vsi tržaški poleti so se dobro obnesli. Letalne tekme so bile prav dobro obiskane, posebno v nedeljo, zadnji dan, kajti ta dan so se vršile tekme za darila. Tekem so se udeležili: Legag-neux, Mannissero, Fischer inWidmer. Prvo ceno za vztrajnost je odnesel Fischer, ki je bil v zraku celi 2 uri in 7 minut. Widmer je dobil drugo ceno, bil je v zraku 1 uro 52 minut. Prvo višinsko ceno je dobil Mannissero ;— — dvignil se je 3000 m visoko, drugo pa Fischer, ki se je dvignil 1400 m visoko. Varstvo planinske flore. Kakor znano imamo zakon, ki zahteva posebno varstvo planinske flore. A kakor se vidi se naša glavarstva po Gorenjskem kaj malo ozirajo nanj! Turisti populijo neizmerne množine planinskega cvetja (planink in murk) s koreninami, a to še ni dovolj; na jeseniškem kolodvoru se prodajajo planinske cvetke kar v koših tujcem. Potem ni čuda, da postaja planinska flora vedno ubožnejša! Opozarjamo osobito okrajno glavarstvo v Radovljici, da naj prepove prodajanje planink en gros na jeseniškem kolodvoru, ker sicer bodo Bevščica, Stol in Begunj-ščica kmalu oropane svoje planinske flore. Izlet gostilničarjev na Bled. Poročali smo že, da se vrši izlet gostilničarjev na Bled dne 17. avgusta 1.1. Vodstvo izleta nam sedaj naznanja, da se je do stavljenega termina, t. j. do 6. t. m. prijavilo 246 udeležencev tako, da je v posebnem vlaku, ki ta dan vozi, prostora še za 54 izletnikov, ker je poseben vlak naročen samo za 300 oseb. Kdor se torej še ni odločil za ta izlet, naj v najkrajšem času, najkasneje pa do 10. t. m. svojo udeležbo obenem s prijavnino K 12—, naznani vodstvu izleta na roke g. Alfonza Mencingerja, Ljubljana, Hotel »Tivoli*. Na prijave brez prija v n i n e s e v o d s t v o nemore ozirati. Tudi bi onih, ki bi se prijavili šele po 10. t. m., vodstvo sploh ne moglo sprejeti v posebni vlak, še manj pa zanje prevzeti kako obveznost, da bodo dobro postreženi in zadovoljni. Rok do 10. avgusta je podaljšal odsek radi od več strani izrečenih želja. Isto-tako se udeleži lahko tudi vsakdo izleta samo na ta način, da je cel dan popolnoma prost in na nikogar navezan ter da se udeleži samo bufeja v Hotelu »Toplice*. Taki izletniki pa bi morali v istem roku t. j. do 10. t. m. nakazati vodstvu prijavnino K 7-—. Pripomniti je še, da so nekatere ne-kartelirane pivovarne nakazale vodstvu za ta izlet nekaj hi. piva, ter da se tudi drugi dobavatelji gostilničarjev zanimajo za ta izlet. Tako n. pr. postavi šampanjska tvrdka »Kieslinger* ta dan v hotelu »Luisenbad* svoj paviljon, v katerem se bo točil udeležencem izleta šampanjec. Ljubljanskim gostilničarskim krogom pa bodi še povedano, da je med njimi dosedaj razmeroma najmanj prijavljenih in da bi samo dosedanja udeležba ljubljanskih gostilničarskih krogov bilo slabo znamenje za njihovo zavednost. Gostilničarji iz dežele so to malenkostno zanimanje za stanovska vprašanja in — Premoženje njegovo je počasi rastlo. Kupil si je živino in hlev, kupil gozd, nato zopet polja in travnike. Sreča mu je hitela nasproti. Utihnil je za hip. Popravil je pipico, stresel ven pepel in jo zopet vtaknil v usta, vmes pa je začel govoriti : — Ta človek je imel srečo. Ko so nekoč sedeli žganjarji pri njem, pravi eden, da ima neko srečko, ki bo gotovo zadeta: torej, kdo jo kupi? Nihče se ne odzove. — Ti pa jaz dam za en frakelj. In tako se je tudi zgodilo. Čez en mesec je bila srečka zadeta. Tone je dobil za njo tri tisoč goldinarjev. — Zgodilo se je, da mu je umrla žena. Potreboval je gospodinjo. Pri njegovem sosedu je služila dekla Lenka, majhno pohabljeno ženšče, a jeziček je imela velik. Ta Lenka je prišla potem k Tonetu za deklo, ki je vodila vse gospodinjstvo, tekom let je hotela biti več kakor Tone sam. In je bila tudi v resnici. Zato toliko prepirov v vasi. — Kako se prevzame človek! Lenka, ki je bila prej navadna kravja dekla, je hotela zdaj užugati celo vas. Ko je dobil Tone gostilno in če je kdo prišel po vino ali kaj takega, mu niso dali takoj, ampak Lenka mu je ukazala to ali ono reč narediti. Tudi hlapcem je zaukazala često prijeti za prireditve že večkrat očitali, podvizajo naj se torej, da ta očitanja vsaj na tem izletu izbrišejo. Veliki načrti s clrkniškem jezerom. Kakor se nam iz Cerknice poroča, se imajo s cerkniškim jezerom in njegovimi odtoki vršiti velike reči. Čez sredo cerkniške doline se namerava izkopati veli k, globok kanal, prebiti Karlovco v smeri škocjanskih jam; isto-tako skalnate ovire v podzemeljskem teku med Škocjansko jamo in Malograjr sko jamo v planinski kotli-n i. Pod Planino se napravi večji strmec, ki bo gonil velike turbine za električno centralo. Iz te centrale se napelje električna luč za ves planinski-rakeški-cerkniški okraj. Ker bi luč sama ne amortizirala ogromnih že zdaj na 3 milijone projektiranih stroškov, sega načrt še dalje; pravzaprav je to glavni cilj dotične družbe. Namreč: Zgradba cestne železnice od Rakeka fez Cerknico na Babnopolje proti Hrvaški. Ta cestna električna železnica ima nadomestiti svojčas že od državne železnice projektirano pravo železniško progo. Nameravano podjetje je baje v rokah zasebne akcijske družbe Čehov in se domneva, da je tudi Schwarzenberg zainteresiran pri akciji. V kolikor sem mogel na licu mesta izvedeti, je glede tega že več let znanega projekta toliko gotovo, da je te dni prišlo 25 Čehov na jezero si ogledat izpeljavo načrta in da dosedanji komisijski stroški stanejo že čez 6000 K. Načrt bi bil velikanskega pomena ne le za povzdigo prometa v zgoraj omenjenih okrajih, marveč tudi za osušenje cerkniškega jezera, kakor tudi v posledicah novega značaja vo-dotoča do izvira Ljubljanice. Ker ta načrt sega v drug lokalen načrt, hočemo o obeh ob priliki kaj več izpre-govoriti. Ribe iz Cerkniškega jezera. V prvem tozadevnem poročilu iz Cerknice je bilo povedano, da se sedaj dobi mnogo in ceno rib iz cerkniškega jezera. Kakor pa se je naš sotrudnik osebno na. licu mesta prepričal, se o kakem večjem transportu rib v tej hudi suši ne more govoriti. Kajti razen neznatne vode v glavnem jezerstcem odtoku (Strženu) in razen stranskih vsled suše vodorevnih pritokov, je celo jezero popolnoma suho, celo v najglo-bokejših požiralnikih kot so: Vodonos, Ribiške jame, Rešeto i, dr. je vsa voda popolnoma izginila. Ribji lov v še obstoječih vodah je zasebna last najemnikov. Kar pa je bilo rib po splošnem odtoku jezera na zasebnih parcelah, so že več kot teden dni pospravljene. Prihodnja doba za ribe v večji množini mora čakati novega izdatnejšega dežja, ki privabi jezersko vodo in z njo tudi ribe iz globokih votlin zopet na dan in plan. Toliko v pojasnilo prvega tozadevnega poročila. Nevihte na Notranjskem. V nedeljo po noči so bile na severoza-padnih krajih Notranjske videti nevihte lokalnega značaja. Nad cerkniško kotlino je padlo le par mimoidočih kapljic dežja. Kolera v Trstu še vedno precej neprijetno sitnari. Spet je par novih slučajev, o katerih smo poročali že včeraj v brzojavkah. V Trstu je zdaj 15 oseb bolrlih za kolero, interniranih je pa 43 oseb. Oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi se kolera vsaj ne zanesla in razširila tudi v druge še neokužene kraje. To se ji bo — kakor kaže — posrečilo. Vprašanje pa je, če bo v Trstu tako kmalu pojenjala. Gostovanje. Srbsko dramatsko društvo V. Vukoviča iz Belgrada se namerava v Ljubljani predstaviti slovenskemu občnstvu z nekaterimi najmodernejšimi srbskimi dramatskimi proizvodi. Predstave se bodo vršile dne 12., 13. in 14. t. m. v park hotelu Tivoli, in sicer ob pogrnjenih mizah. Vstopnina 1 60 in 1 K. Začetek vsakokrat ob 9, uri zvečer. Več se naznani na lepakih. Izletnikom v Zagreb! »Slovensko društvo »Lipa* v Zagrebu je sklenilo pri svoji redni seji, da bode v času vsesokolskega zleta imelo neobvezno shajališče v zagrebški izložbi na sejmišču, gostilna »Baki“, vse tri dni vsaki večer od 6. ure naprej, v svrho, da se zamoremo medsebojno spoznati ter se tudi sniti s starimi znanci. Zaveza Hrvatskega Sokola nas je naprosil. da bi se žrtvovali slovenskim Sokolom kot voditelji, kar smo jim radovolje obljubili. Nosili bodemo narodni znak. Natančnejša pojasnila bo dajal na mestu gostilničar. Nočni lov na modrase. Ob ugodnem vremenu se vrši danes, torek po noči drugi nočni lov na stru-penjake v okolici Podutika. Kdor ima korajžo in ne pričakuje z gotovostjo vsaj tistih uspehov ki jih je imela prva slična ekspedicija, je dobrodošel. Zbirališče še pred 6. uro zvečer v podružnici »Jutru* Spodnja Šiška. Kaka razlika je med ljubljanskim škofom in brzojavnim drogom ? Odgovor na to uganko priobčimo jutri. Velika Ciril-Metodova slavnost se vrši 8. septembra popoldne v Postojni na vrtu pri »Kroni*. Priredi jo moška podružnica v Postojni, ki letos praznuje petindvajset letnico obstanka. Pri veselici bodo sodelovala vsa postojnska narodna društva. Pričakuje se velika udeležba iz cele Notranjske. Dobiček je namenjen stavbenemu skladu nove Cirilove tržaške šole. Semenj za ječmen. Dne 23. avgusta 1911 bo v Miškovcu semenj za ječmen. Vspored in izpisek iz poslovnega reda sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Obesil se je na nekem stranišču v dež. dvorcu pretekli petek Franc Plicker, stavbni diurnist pri dež. odboru. Našli so ga pa šele v nedeljo popoldne. Iz stranišča se je namreč razširjal neznosen duh, in zato so stranišče šiloma odprli in našli obe-šenca. Obesil se je na železno verižico straniščnega vodovoda. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Pokojnik je bil samec. Dobavni razpis. C. kr. ministrstvo za javna dela naznanja trgovski zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 1912, 1913 in 1914 različne predmete iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik se more ali kot član kake na podlagi obrtnega reda ustanovljene obrtne zadruge ali pa kot član zadruge osnovane na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 (produktivne zadruge) vde-ležiti dobave; v obeh primerih mora posredovati dotična zadruga. Ponudbe je vložiti, kolkovane s kolekom za Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Toktovrško slatino Jii je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstorrika slatin«, pošta OnStanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in preriOčišče. Svoji k svojim 1 kako žensko delo. — Leta teko. Tone je postal pravi bogatin. Časti župana ni sicer več imel, se je pa tembolj brigal za svoje posestvo. Imel je že dvonadstropno hišo, gostilno, dva para konj in drugo živino, bogve koliko johov gozda, bogve koliko polja in travnikov. In glejte! Vse to je dosegel le z goljufijami. Dal je prodati dvema posestnikoma vse, kar sta imela, ker sta mu bila nekaj dolžna. Bogve kje so njihove družine? Po svetu tavajo ubogi, brez kruha. — Je bilo Tonetovo delo pravo, pošteno ? Ne. Kako bi bil sicer bogat. Pravice ni poznal, delal je s krivico. Krivico je delal poštenim ljudem, kar je velik greh. — Zato ga je zadela velika kazen. Zadnje starčkove besede so bile s srčnim naglasom izgovorjene. Molče sem ga pogledal. Njegov pogled je bil obrnjen proti Tonetovi hiši. Resne so bile poteze njegovega obraza, a videlo se mu je, da ima usmiljenje, da se mu smili Tone, ker je storil tako smrt. Zamahnil je z roko preko obraza, kakor bi se hotel iznebiti težkih misli. — Je bilo li njegovo življenje srečno ? izpregovori- zopet starček Martin. — Vsakdo bi odgovoril: ne. Je bil kdaj zadovoljen? Po ifiojem mnenju: ne. Vedno je gledal le na to, kako bi več imel. Stremil je vedno irf vedno po denarju, hrepenel je po bogastvu. Zaželel je imeti ves svet v svoji oblasti. Zaradi tega ni moglo biti njegovo srce veselo in zadovoljno. — Tudi v zakonu ni bil srečen. Žena mu je zgodaj umrla, otrok ni Jmel. A vkljub temu je zbiral in zbiral, a pustiti je moral vse. — Tudi bogatin umre. — Bila je viharna, divja noč — to se sliši, kakor v pravljici — tista noč, ki se jo še dobro spominjam, bila je tista noč, ko je grmelo in treskalo, ko je treščilo v Francljev kozolec. To je od tega že kakih šest let. Ljudje še zdaj vedo in si predstavljajo smrt Toneta, ki je moral zapustiti tisto noč bogastvo tega sveta. — Dočim so v tisti viharni noči ljudje pobožno molili za lepo vreme, je Tone prešteval gori v sobi zlate cekinčke in jih deval v vrečice. Grmenja in dežja ni slišal, le denar mu je šumel po ušesih. Kolikratje if ta denar! Do„zadnjega cekina je spravil v vrečice. Žalostno se nasloni na mizo. Ko bi imel še kaj denarja, ko bi dobil vsaj goldinar, vsaj en vinar! To so želje skopuha. Ni mu bilo vsega tega dovolj, hotel je več in več. 1 K najkasneje do 7. septembra 1911, 12, ure opoldne pri oni trgovski in obrtniški zbornici, v katere okolišu ponudnik biva, na Kranjskem torej Eri trgovski in obrtniški zbornici v jubljani. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci, seznam predmetom in cen so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ustfedm' banka česk^ch spofi-telen. Osrednja banka čeških hranilnic. Pri seji upravnega sveta dne 30. m. ni. je bila predložena polletna bilanca, ki izkazuje 524 233 K 63 vin. Čistega dobička. Pri „Securitas“ in »Bohemiji“ je deležna banka na dobičku v smislu posebnih pogojev. Oba imenovana zavoda sta prevedla tekoče dohodke na banko, med tem ko se obračuna pripadajoči dobiček -kakor običajno koncem leta. Ti deleži in ostali posli (sindikatni delež pri letošnji emisiji avstr, kronske rente itd.) znašajo ciica 300 000 K s čimur se dobiček znatno poviša. Z ozirom na pečajočo se konkurenco kot i neugoden položaj vložnega in efektnega trga, 1(1 je onemogočil izpeljavo večjih komunalnih posojil so dohodki izvirajoči 2 tekočih poslov običajni in je že s emi zagotovljena dividenda, ki je bila Plačana v minulem letu i pri zviša-kapitalu. Surovi dobiček znaša ^9a oqi12, ^ vin., čisti dobiček pa o ooŠ /rs ^ v*n- dalje znaša obrat 401.900 K 40 vin., obrat v meničnem računu 371,253.383 K 17 vin., obrat v efektnem računu 259,293 791 K 41 vin, blagajnični obrat 365,891.276 K 24 vin., obrat v računu dopisovateljev 2.320,528.279 K 18 vin., obrat v ra-^nu diversi 530,435171 K 46 vin. “ilančni račun. Aktiva: Račun blagajne ^82719 K 19 vin. Račun menic in aeviz 72,223.178 K 29 vin. Račun vred-papirjev 28,618.038 K 2 vin. ,or““ dopisovateljev in podružnic nih • L93 K 9 vin. Račun komunalen in hipotečnih posojil 49,105.077 K Yln- Račun mobilij 3,985 985 K „rwVi{1, Račun vrednost v varstvu in P avi 139,268 831 K 45 vin Račun jacun prehodne bilance 2,382.430 K 9,,8v“' Račun meničnega obliga A480.049 K 20 vin. Skupaj 475,699.802 •* iVin' Pasiva: Račun delniškega pitala 25.000.000 K. Račun rezervnih fondov 2,030.000 K. Račun amortizacijskih fondnv 13 444 K 98 vin. Račun vlog na knjižice 49,832.957 K 30 vin. dopisovateljev in podružnic j>2l0.430 K 37 vin. Račun bančnih zadolžnic 48,899,900 K. Račun nedvig-njenih kuponov 75.790 K. Račun meničnega obliga 23.480.049 K 20 vin. Račun hipotek na hišah 1,494.016 K 48 vin. Račun vrednot v varstvu in upravi 159,268 831 K 43 vin. Račun prehodne bilance 3,970.151 K 2 vin. Račun dobička in zgube 524 231 K «3 vin. Skupaj 473,699.802 K 43 vin. porejšni obrati in seznami ne vsebujejo deležev pridruženih zavodov. Izgubljeno. Pomotoma je na nedeljski veselici v „Nar. domu" nekdo odnesel malo ročno torbico, v kateri se je nahajala za lastnika važna železniška legitimacija. Prosimo dotič-nika, oziroma najditelja, da odda proti primerni nagradi stvar Iv. Rakovcu, sprevodniku, Cesta na Rudolfovo železnico 18 (pritličje). ,a E1fktro • radiograf .Ideal” ima Ganeš, jutri in v četrtek nov zanimiv spored, na katerem so med drugimi sledeče točke: Riva-Glrdsko jezero <(Krasen naravni posnetek.) — Hčerka padcev Niagare (Amerikanska drama ^barvah.) - Asti. (Varietetna slika) Ta spored je oblastveno odobren torej pristopen tudi šolski mladini. “ Dodatek k večernim predstavam: Vlomilec ubije izsiljevalca. (Zanimiva J®3’) — y Petek spet velik večer •smeha — V sredo in petek od 8. na- Pf_ej koncert »Slovenske Filharmonije". A niK-rU*w? 1° us°ieno- Danes so dne,v/ življenja na tem ^vetu. Smrt je prišla ponj . — Našlf so ga drugi dan mrtvega v sobi na mizi, v rokah je držal vrečice cekinov, obraz ves črn . . . — Tako je, vidiš, konča Martin. — Bogat je bil, a s seboj ni nič vzel. Preselil se je na oni svet tako, kot se bom jaz . . . — Lenka je leto potem umrla. Nihče ni žaloval za njo. — To posestvo, ki bi ga morali imeti po pravici tisti, ki jih je rajni Tone onesrečil, ima sedaj njegov stričnik, ki P, . ^ala bogu, ves drug kot njegov ,! a • le dober za reveže in gre mu, Qasi ni skopuh vse po sreči . . . ■ v? Je končal Martin zadnji stavek, f cin m.lmo France, Tonetov nečak, v voz sena m naju prijazno pozdravi. , XT T° J®. Človek, se pravi 1 reče .«-starček Martin in si prižge iznova 5 .pipico Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodja, 2 korespondenta, 1 kontorist, 3 poslovodje, 3 potniki, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 5 prodajalk, 7 učencev, 1 učenka. — Službe iščejo: 3 knjigovodje, 2 korešpondenta, 4 kontoristi, 6 poslovodij, 4 potniki, 5 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železne stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 14 blagajničark, 16 prodajalk, 6 učencev, 3 učene. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti odškodnini. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Rekonstrukcija kabineta. Dunaj, 7. avgusta. Poročila raznih čeških listov, da misli ministrski predsednik baron Gautsch še pred rešitvijo češko - nemških spravnih pogajanj na rekonstrukcijo sedanjega kabineta, se v merodajnih krogih de-mentirajo. Do rekonstrukcije kabineta pride le na ta način, ako se rešijo češko-nemška vprašanja in doseže parlamentarna večina. Demlsija skupnega vojnega ministra. Dunaj, 7. avgastu. Demisija skupnega vojnega ministra je sklenjena stvar. Vzrok demisije je v prvi vrsti konflik s prestolonaslednikom v bram-bni reformi in šefom generalnega štaba. Vsled tega se vojni minister tudi ni udeležil slavnosti krsta „Viri-bus unitis“. Vrhutega se je v merodajnih krogih zamerilo vojnemu ministru, da je brambna predloga zadela v ogrskem parlamentu na take tež-koče. Kombinacije nasledstvu so vse prezgodnje. Kdo bo njega naslednik je danes še popolnoma negotovo, ker se reši to vprašanje šele koncem parlamentarnih počitnic. Nov dunajski nadškof. Dunaj, 7. avgusta. Vsled „Kure-concessionis" je prevzel koadjutor Nagi že vse ordinarjatske posle. Njegovo definitivno imenovanje izsledi že te dni. V prvem papeškem konzi-striju bo Nagi imenovan tudi kardinalom. Umrlega kardinala Gruscho prepeljejo jutri na Dunaj, kjer se bo vršil prihodnje dni njega slovesen pogreb. Maroko. Pariz, 7. avgusta. V tukajšnjih dobro inlormiranlh krogih se zatrjuje, da je sporazum med Nemčijo in Francijo o maroškem vprašanju že skoro rešen in da s£ konečno objavi koncem tega tedna. Nemčija dobi svoje trgov, interese ob kamerunski meji, a pristanišča ob atlanskem oceanu Nemčija vsled protesta Anglije ne dobi. Vesti iz Berlina javljajo, da je nemška vlada pristala na ta sporazum ter da obvesti že te dni oficijelno interesirane vlasti o svojem priznanju na francosko-angleške predloge. London, 7. avgusta. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je s francosko - nemškim sporazumom maroški konflikt rešen. Da je rešitev za Francijo tako ugodna je v prvi vrsti zasluga Anglije, ki ne bi nikdar pristala na to, da bi Nemčija dobila svoje pristanišče ob atlantskem oceanu. Kolera v Macedoniji. Solun, 7. avgusta. V Pečiju se je konstatiralo nanovo 45 slučajev kolere, od teh je 30 smrtnih, v Djakovu 8 slučajev, 2 smrtna slučaja. Kolera se v prvi vrsti širi med vojaštvom in to z rapidno naglico. Razne vesti. * Dr. Makovickega zapiski o Tolstem. Dr. Makovick^, dolgoletni zdravnik Tolstega, po rodu Slovak, je zdaj pri grofici Tolsti v Teljalnikah. Tam urejuje svoje zapiske o pokojnem velikem Rusu, ki jih namerava izdati. Ima jih 60 zvezkov. Tam živi tudi sestra Tolstega, 81 letna Marija Niko-lajevna, ki jo je Tolstoj zelo visoko cenil. Kar ona pripoveduje o ranjkem bratu se vse pridno zapisuje. * Koliko poljubov mora mož dati na dan svoji ženi. S tem vele-važnim vprašanjem se je zadnjič pečal Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IKO H. SUTTNER, Ljnbljana Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273. newyorški damski svet, ko je gospa Edit Gambier zahtevala ločitev zakona zaradi tega, ker ni dobila od svojega moža, postarnega bankirja, dovolj poljubov. Po poroki ji je dajal na dan samo po dva poljuba, pozneje pa jo je sploh kar nehal poljubljati. Neki znani ameriški list je pozval ameriške dame, naj odgovore na vprašanje, kolikokrat na dan mora mož ženo poljubiti. Odgovorov je prišlo zelo mnogo. Med drugim je odgovorila znana operna pevka Nordicy: „Pri jutranjem pozdravu eden in eden zvečer sta dva. Potem gotovo poljubi mož ženo, ko odide na delo in se vrne. To sta spet dva, skupaj štirje. Ravnotako poljubi mož ženo, če se mu pokaže v posebno vabljivi toaleti pri kosilu. Torej v celem pet poljubov na dan. Prepričana sem, da z manj nego petimi poljubi na dan srečni zakonski par ne more izhajati. Zdi se mi celo, da jih je treba še več na dan\ * Dunajski kardinal Anton Gru-scha je v soboto na svojem gradiču Kranichsbergu v starosti 91 let umrl. Rojen je bil kot sin preprostega rokodelca dne 3. novembra 1820 na Dunaju. L 1878 je bil posvečen za vojaškega škofa, 1. 1888 pa imenovan za dunajskega nadškofa in 1. 1891 za kardinala. Umrl je za otrpnjenjem srca. Prepeljali ga bodo na Dunaj in pokopali v stolni cerkvi sv. Stefana. Gruschov naslednik je nadškof Nagi. * Cilinder z ventilacijo. Neki Anglež le izumel cilinder z ventilacijo, kakoršna je n. pr. v restavracijskih vagonih. Ampak močne živce bo moral imeti, kdor bo nosil tak cilinder. * Dobra plača. Pri smrti vsakega člana savojske kraljevske rodbine fungira kot kronski notar vsakokratni min. predsednik. Zadnjič je za svoje delo dobil pri smrti kraljice Marije Pije min. predsednik Giolitti 25.000 frankov. Toliko ne zasluži izlepa kdo za tako majhno delo. * Ruski učitelji telovadbe v Pragi. 30. julija je bil zaključen telovadni tečaj za ruske telovadne učitelje v Pragi. Tečaja se je vdeležilo mnogo učiteljev iz Moskve, Petrograda in drugih krajev. Zahvalil se jevza mnogobrojno vdeležbo starosta »Češke Sokolske Zveze" dr. Scheiner, ter povdarjal v dolgem govoru pomen sokolske ideje, posebno za Rusijo, in veliko korist dela v okvirju sokolstva za slovansko edinstvo. Vde-ležniki so se zahvalili za prijazen sprejem in za splošno, vsestransko gostoljubnost v Pragi. * Pomanjkanje vode v Parizu. Zaradi velike vročine je v nedeljo v Parizu skoro popolnoma zmanjkalo vode. V nekaterih višje ležečih delih mesta voda ni več tekla iz vodovoda. Ljudje so se morali umivati z mineralno v,vodo. Vlada je sklenila, da začne takoj graditi nove velike reservarje, da ne bo več takih nedostatkov. Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah. Lastnik in glavni urednik MlUn Pint. Odgovorni urednik V. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna*1 v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iSčejo službe i vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob esejev »nje kolca.