f • St. 143 (15.871) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. 7096 AA 60090201 OSREDNJA KN JI j:NICA ■SREČ K A V XL H AR JA TRG REVOLUCIJE 1 6001 KOPER ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ J500 LIR ^ ^ Cormfl 26, art. 2. tegge 54995. Ffcie d Tnes» Italija kljub Pannelli ni Švica Bojan Brezigar Dejstvo, da se je pozivu Marca Pannelle za referendume odzvala slaba tretjina volilnega telesa, pravzaprav ni presenetilo nikogar. Gre namreč samo za potrditev prepričanja, da referendum kot »institucija« italijanskega sistema preživlja globoko krizo. Za to obstajajo najmanj Štirje tehtni razlogi. Prvi razlog je inflacija referendumov. Tokrat jih je bilo kar sedem, v naSi deželi pa osem. V sodobnih demokracijah, ki v svoje ureditve vključujejo referendume kot neposredno obliko odločanja, se namreč ne dogaja, da morajo volilci odločati o tolikšnem Številu vprašanj naenkrat, predvsem pa ne o vprašanjih, ki so si med seboj tako različna. Drugi razlog je nejasnost vprašanj samih. Tokrat je dosegla višek, saj so bili v nekaterih primerih referendumi nerazumljivi kar za večino volilcev: pomislimo le na vprašanje v zvezi z dodatnim delom sodnikom ali na določilo, Id zadeva »gol-den share«. Pa tudi obstoj novinarske zbornice je bil za marsikoga nerazumljivo vprašanje... Tretji razlog je treba iskati v samem Pannelli: njegove grožnje, da je demokracija v nevarnosti, Ce referendumi ne uspejo, ne prepričajo nikogar več. Kadar je slo za načelna vprašanja, so se ljudje odzvali in glasovali po svoji vesti. Nihče pa ne verjame, da obstoj oziroma neobstoj ministrstva za kmetijsko politiko kakorkoli ogroža demokracijo. Ce bi se Pannella namesto dema-goskih gesel osredotočil na vsebino referendumov (še prej pa izbral teme, Id so za državljane zanimive in se jim zdijo res pomembne), tudi volilci ne bi izostati. Četrti razlog pa je treba iskati v državi sami. Le Cernu naj ljudje glasujejo, ko pa država izida potem ne spoštuje? Vsi namreč vedo, da smo se pred nekaj leti že enkrat izrekli za ukinitev ministrstva za kmetijstvo; namesto da bi ga ukinila, pa mu je država le spremenila ime. Ce torej rezultati referendumov ne privedejo do zaželenih posledic, tudi vo-tilci sklepajo, da je referendum odveC, in enostavno ostanejo doma. Referendume je treba torej ponovno premisliti, zakon (in verjetno tudi zadevni ustavni Člen) je treba prilagoditi spremenjenim potrebam Časa in državljanom omogočiti, da se neposredno odločajo o vprašanjih, ki so zanje zanimiva ni ki so za državo pomembna; Italija za demokracijo švicarskega tipa ni primerna, ker paC ni Švica... Najslabša pot za premostitev nezaupanja volilcev v referendume, pa je verjetno prav tista, Id jo je izbral Pannella, ki je že začel zbirati podpise za 34 nadaljnih re- AMSTERDAM / NA V-RHUNSKEM SREČANJU VODITELJEV CLANIC EVROPSKE UNIJE Dosegli sporazum o stabilnosti in resolucijo o rasti in zaposlovanju Kompromisno rešitev med nemškim »monetorizmom« in francosko »socialo« AMSTERDAM - Voditelji Evropske unije so vCe-raj v Amsterdamu dosegli sporazum o proračunski stabilnosti ter resolucijo o gospodarski rasti in zaposlovanju. Sporazum o stabilnosti, ki so ga voditelji EU na predlog Nemčije načelno sprejeli pred pol leta, odmerja stroge denarne kazni za države, ki bodo prekoračile dovoljeni 3-odstotni proračunski primanjkljaj. Resolucija o rasti in zaposlovanju, ki jo je pred tednom dni predlagala Francija, pa bo omogočala usklajevanje gospodarske politike med državami članicami unije in nudila finančno podporo projektom za spodbujanje zaposlovanja in rasti. Na 9. strani HRVAŠKA / V PRVEM KROGU Tudman spet predsednik OVSE kritizira »poštenost« Zagreb, 16. junija (STA) - Po zadnjih včerajšnjih podatkih je na predsedniških volitvah na Hrvaškem za dosedanjega predsednika Franja Tudmana glasovalo 61, 42 odstotka volilcev, ko so srešteh glasove s 7393 od skupaj 7558 volišč. Po teh podatkih je kandidat Socialdemokratske stranke Hrvaške Zdravko Tomac dobil 21, 08 odstotka glasov, kandidat devetih opozicijskih strank Vlado Gotovac pa 17,5 odstotka glasov. Bolj kot ti rezultati pa v svetu odmevajo ocene mednarodnih opazoval- cev. Nekdanji ameriški senator Paul Simon, vodja opazovalne komisije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, je povedal, da so bile nedeljske volitve »svobodne, a ne poštene«. Poudaril je, da je med predvolilno kampanjo prišlo do več »bistvenih napak«, med katerimi je posebej izpostavil veliko pristranost medijev, ki so večinoma v državni lasti. Volitve, je dejal Simon, »niso izpolnile niti minimalnih standardov demokratičnih držav«. Na 9. strani SKGZ / GLAVNI ODBOR Rudi Pavšič predsednik, JoleNamor tajnica GORICA - Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze je sinoči na svoji prvi seji izvolil novo vodstvo Zveze: kot predsednik jo bo st. Za mesto tajnika oziroma blagajnika sta bila predlagana Jole Namor oziroma Rado Race, ki sta prejela množično podporo prisotnih. Rudi Pavšič se je v imenu novega vodstva zahvalil za izkazano zaupanje in naglasil, da se zavzema predvsem za timsko delo. Člani deželnega tajništva so po statutu še trije pokrajinski predsedniki in trije predstavniki pokrajinskih vodstev Zveze. V nadaljevanju seje je deželni svet razpravljal o občnem zbom, Id se je odvijal na dveh ločenih zasedanjih in o njegovih sklepih in predlogih za bodočnost Zveze. odslej vodil Rudi Pavšič, ki je prejel več glasov kot drugi kandidat Branko Jazbec, sicer pokrajinski predsednik zveze za Tr- Primorski dnevnik: še nobene novosti V zvezi s krizo Primorskega dnevnika v zadnjih dneh ni prišlo do bistvenih sprememb. V ponedeljek se bo sestal Upravni svet založbe DZP-PRAE, ki bo moral preučiti posledice dejstva, da je bil občni zbor podjetja tudi v drugem sklicu nesklepčen, in odločati v zvezi s tem. Odločitve bodo seveda odvisne od razvoja dogodkov v tem tednu: upravni svet pričakuje predvsem sklepe vlade Republike Slovenije, ki bo o tem vprašanju odločala na četrtkovi seji, in vodstva družbe Dom, ki se bo predvidoma sestalo danes. Danes v Primorskem dnevniku Tržaški fašisti vpleteni v atentate Iz informacij, ki so doslej pronicnile z milanskega sodišča, izhaja pomembna vloga, ki so jo opravljali tržaški fašisti v času bombnih atentatov. Stran 2 Kulturne pobude v zaporu Včeraj so v Občinski galeriji odprli razstavo slik tržaških zapornikov, predstaviti pa so tudi gledališki seminar jetnikov. Stran 5 S. Marco in Tommaseo Sinoči so spet odprti kavarno S. Marco, ki jo upravlja podjetje Hausbrandt, Generali pa so odložile za mesec dni plačilo najemnine za kavarno Tommaseo. Stran 5 Odprli Beneški bienale Nedeljsko slovesno odprtje Bienala je poteklo med spodbudnimi obeti za prihodnost ustanove in polemiko v zvezi z umetniškimi izbirami. Stran 8 Jara Košuta in Ivo Lachi prvaka Rolkarja kriške Mladine Jara Košuta in Ivo Lachi sta na državnem prvenstvu v rolkanju za štafete osvojila prvo mesto med naraščajniki. Stran 13 ITALIJA / NA VOLIŠČA JE ŠLO KOMAJ 30 ODSTOTKOV VOLILNIH UPRAVIČENČEV Referendumi po predvidevanjih propadli RIM - Več kot dve tretjini volilnih upravičencev v nedeljo ni šlo na volišča in tako so referendumi, kot je bilo sicer pričakovati, propadli. Vsega skupaj je glasovalo okrog 30 odstotkov upravičencev, od katerih se je večina izrekla za DA. Glavni pobudnik Marco Pannella je obtožil vlado in še posebno notranjega ministra Napolitana, da sta kriva premajhne udeležbe in napovedal, da bo kmalu začel zbirati podpise za novih 34 referendumov, v političnem svetu pa so vsi brez izjeme prepričani, da je treba referendume korenito reformirati, Ce naj še imajo kakšen smisel. V Furlaniji-Julijski krajini je propadel tudi deželni referendum o vprašanju financiranja zasebnega šolstva na pobudo SKP in nekaterih odborov, ki se v glavnem prepoznavajo v šolski zvezi sindikata CGIL. Zagovorniki zasebnega šolstva so seveda zadovoljni, da je referendum propadel, pobudniki pa so razočarani. Vsi vsekakor menijo, da bo moral deželni svet čimprej vreti spet v pretres problematiko financiranja zasebnega šolstva. Na 3. strani Referendum udeležba DA NE Golden share 30,2 74,1 25,9 Uaovor vesti 30,6 71,7 28,3 Lov 30,2 80,9 19,1 Kariere sodnikov 30,2 83,6 16,4 Novin. zbornica 30,0 65,5 34,5 Delo sodnikov 30,2 85,6 14,4 Min. za kmetijstvo 30,1 66,9 33,1 Zasebne šole (F-JK) 32,4 70,9 29,1 NOVICE Rezervirano dopisovanje med Di Pietrom in GhHtijem MILAN - Antonio Di Pietro se je spet znašel v vrtincu polemik. Po pisanju milanskega Corriere del-la Sera naj bi januarja 1994. leta pisal takratnemu sodniku za predhodne preiskave Italu Ghittiju rezervirano pismo, v katerem je zapisal, da bi morali Cimprej aretirati Maria Maddalonija, enega od voditeljev podjetja TPL Ghitti naj bi mu odgovoril, da bi moral poiskati drugo obtožnico. Tako zasebno dopisovanje naj bi bilo v nasprotju s sodno prakso. Sodnika bi si ne smela privoščiti kaj takega, so zarohneli tisti, ki jim je bila raziskava čistih rok vedno trn v peti, nekateri pa so zahtevah, naj Ghitti odstopi z mesta svetovalca v višjem sodnem svetu. Storace kandidat Kartela za rimskega župana? RIM - Po nekaterih nepotrjenih govoricah naj bi bil predstavnik Nacionalnega zavezništva Francesco Storace kandidat kartela svoboščin na jesenskih volitvah za rimskega župana. To možnost je omenil njegov strankarski kolega Publio Fiori. Sam Storace je izjavil, da se bo kaj veC razvedelo v petek na manifestaciji, ki jo bo NZ priredilo v Rimu. Spet kamni na avtocestah S AT .ERNO - Karabinjerji so že po nekaj urah odkri-li in aretirali 15-letnega fanta, ki je priznal, da je v noči na ponedeljek metal kamenje z nadvoza avtoceste Salemo-Avellino na avtomobile. Eden od težkih kamnov je prebil vetrobran fiata regate, ki jo je upravljal 54-letni marešalo karabinjerjev Bruno Mastromarino, in zadel voznika v trebuh. Mastro-marino je omedlel, avtomobil pa je nadaljeval vožnjo še za kakih 200 metrov in nato treščil v obcestno ograjo. Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Zaradi hudih notranjih poškodb so mu morali odstraniti vranico. Zanj so si pridržali prognozo, medtem ko se je njegova žena, ki se je peljala ob njem, le laže ranil. Karabinjerji so takoj uvedli preiskavo. Na nadvozu so našli še kakih 10 kamnov, ki so jih očitno nameravali zmetati na avtomobile. Po nekaj urah so izsledili 15-letnega fanta, ki je priznal svoje dejanje, povedal pa je tudi, da je bil z njim prijatelj, ki ga karabinjerji še išCejo. Nevarno predajanje mamila RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj razsodilo, da je tudi ponujanje mamil drugim med skupinskim uživanjem kaznivo dejanje, ker naj bi šlo za predajanje droge, ki je drugi niso kupili. S tem je raz-veljavilo razsodbo sodišča iz Matere, ki je oprostilo uživalca, ki je bil ponudil svoje mamilo drugemu uživalcu. r ATENTATI / V LETIH 1969 IN 1973 h Pričevanja o vlogi Neamija in tržaških »kameradov« MILAN - »Nekaj elementov iz Trsta je šlo v Rim, da bi dopolnili del operacije, ki se je odvila v prestolnici...« Tako je priznal Marcello Soffiati, zastopnik fašistične organizacije Ordine nuovo in obenem agent ameriške tajne službe v Venetu, v zvezi z drugim, neuspelim atentatom 12. decembra 1969, ko so poleg bombe v milanski Kmečki banki postavili tudi v Rimu peklenski stroj, ki pa na srečo ni eksplodiral. Pri akciji, s katero se je pričelo obdobje atentatov in terorja po Italiji, so torej aktivno sodelovali »tržaški ka-meradi«, ki so že organizirali atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Iz informacij, ki so pronicnile iz milanske sodne palače, jasno izhaja pomembna vloga, ki so jo v strategiji črnega nasilja opravljali tržaški fašisti. Aretiranega Francesca Neamija dolžijo, da je sodeloval pri »prepričevanju« domnevnega anarhista Gianfranca Bertolija, naj odvrže roCno bombo maja 1973 med proslavo obletnice umora komisarja Luigija Calabresija na milanski kvesturi, da bi ubil notranjega ministra Mariana Rumorja; pri atentatu so umrle štiri osebe, 46 pa jih je bilo ranjenih. Atentat so pripravili v Soffiatijevem stanovanju, organiziral pa ga je Sergio Minetto, bivši republikinec in tudi sam predstavnik organizacije Ordine nuovo in sodelavec ameriških, pa tudi izraelskih tajnih služb. Slednji je od Američanov preskrbel denar, s katerim so podkupili neuravnovešenega Bertolija, iz Izraela pa dobil ročne bombe za atentat. V Soffiatijevem stanovanju je ravno Neami do zadnjega »pral možgane« Bertoliju, da ne bi odstopil od domenjenega atentata, mu sugeriral odgovore za primer, da bi ga ujeli, Bertoliju pa so tudi vbriz-govali pomirjevalna sredstva. V tistih letih je bil Neami ne samo razvpit zastopnik skrajnega desničarskega gibanja Ordine nuovo v Trstu, nekakšen veleposlanik »črne celice« iz Veneta, ampak tudi vpleten v vrsto preiskav, ki so se zanj vedno srečno iztekle. V kleti poslopja v Ul. DAlviano 31, kjer je stanoval Neami, so marca 1971 odkrili skladišče s 16 ročnimi bombami in 3, 5 kg razstreljiva, tržaško sodstvo pa ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. RIM / UMEŠČENA KOMISIJA Mučenja v Somaliji danes v parlamentu Vojaki previdni - Odstopila generala Loi in Fiore - V. Ercole zavrača odgovornost RIM - Včeraj zjutraj so umestili vladno komisijo, ki mora ugotoviti, če so resnične težke obtožbe na raCun italijanskih vojakov med misijo v Somaliji. Prvega zasedanja komisije, ki ji predseduje bivši predsednik ustavnega sodišča Ettore Gallo, so se udeležili Tina Anselmi, Tullia Zevi, armadni general Antonio Tambuzzo ter bivši karabinjerski armadni general Cesare Vitale. Prvo poročilo mora komisija izdelati v roku enega meseca. Danes bo o Somaliji razpravljala tudi poslanska zbornica. Včeraj je bil tudi sestanek med generalom Gian-francom Vannucchijem, H naCeljuje preiskovalni komisiji, katero so ustanovile oborožene sile, ter oficirji brigade Folgore, ki so se udeležili misije Ibis v Somaliji. Po mnenju Vannuc-chija so morda afero »povečali časopisi in tisti, ki so okrog objavljenih fotografij dajali izjave.« Kaj veC ni hotel povedati, dejal je, da mora zbrati nadaljnje podatke. Včeraj se je oglasil general Carmine Fiore, H je na čelu misije nasledil generalu Brunu Loiu (oba sta medtem odstopila). Obsodil je primere posilstva, če je do njih res prišlo, vendar je pristavil, da ena epizoda ne more izničiti dveletnih Podčastnik brigade Folgore Valerio Ercole (telefoto AP) prizadevanj: »Da o tem nismo nič vedeli, dokazuje tudi dejstvo, da smo vojake kaznovali za veliko manjša dejanja.« Zavzel se je za kaznovanje materialnih krivcev, o obtožbah, da je manjkala kontrola, pa je menil, da se ima za poveljnika »in vsakdo od nas bo pred katerokoli odgovornostjo, ki bo prišla na dan iz tega primera, vzel primerne odločitve.« V svojih izjavah je bil znova zelo oster voditelj SKP Bertinotti, ki je dejal, da bi vlada morala imeti odstop Loia in Fioreja za dokončnega, izrekel pa se je proti načrtom, po katerih bi vojsko sestavljali samo profesionalci. Oglasili so se tudi predstavniki brigade Folgore, ki jim ni pogodu sum, da se krijejo drug drugega (to možnost je omenil obrambni minister An-dreatta), s časnikarji pa se je srečal tudi podčastnik Valerio Ercole, ki smo ga na fotografiji videli z elektrodama v rokah. Ponovil je svojo verzijo, da je hotel so-malskega ujetnika samo prestrašiti, ni pa hotel izda--ti imen ostalih vojakov, ki so na sliki, ali pa svojih nadrejenih, češ da mora o tem prej govoriti s sodnikom. RIM / UMOR 19-LETNE ŠTUDENTKE Osuplost ob aretaciji trojice mladeničev Ena od glavnih prič je po več kot mesecu dni naposled priznalo: streljal je Giovanni Scottone RIM - Vztrajala je dober mesec, nakar je 45-letna uradnica Gabriella Alletto povedala, kar je videla 9. maja zjutraj, ko je 15 minut pored poldnem stopila v sobo št. 6 inštituta filozofije prava: potem ko je 29-letnega vratarja-knjižniCarja Francesca Liparoto vprašala, kje je asistentka Maria Chiara Lipari, je slišala zamolkel udarec, prihajal je iz smeri, kjer je bilo okno. Obrnila se je, videla je 29-letnega Giovannija Scattoneja, v roki je imel pištolo, sklonil se je in zatem orožje spravil v torbo. V tistem trenutku je vstopila Liparijeva, Scattone je odšel s torbo, v kateri je bila pištola, kmalu zatem mu je sledil Salvatore Ferraro (30 let). Tako piše v zapornem nalogu, ki so ga izdali proti univerzitetnima raziskovalcema Scattoneju in Ferrari (pripravljala sta se na doktorat) ter Liparoti. Vsi trije so že v ječi, zaslišali naj bi jih danes zjutraj, obtožujejo jih namernega umora. Vest o aretaciji je bila kot strela z jasnega: tako o Scattoneju kot o Ferram Giovanni Scattone (f. AP) so vsi, ki so ju poznali, imeli najboljše mnenje, nikomur ni padlo niti na kraj pameti, da bi Scattone lahko pištolo pomeril proti študentki Marti Russo, ki je tistega tragičnega dne s prijateljico sprehajala pred univerzo. Russovo je krogla zadela v glavo, padla je v nezavest, življenja ji niso rešili. Njena smrt je bila prava zagonetka, nihče si ni vedel razložiti, zakaj so jo umorili. Tega preiskovalci niti danes še ne vedo, vendar dvomijo, da je šlo za tragični slučaj: morilec je moral na oknu odstraniti zavese, ga odpreti, se skloniti nad hladilno napravo. Kaže, da je s preiskovalci začel sodelovati tudi Liparoti. Poleg izjav Allettove pa trojico bremenijo tudi izjave Lipa-rijeve, izsledki znanstvene policije ter izjave drugih prič. Ferraro si je skušal ustvariti alibi s pomočjo neke druge priče, nekega Fiorinija, preiskovalce je skušal usmeriti na napačno pot, skupaj s Scattonejem je skušal zgraditi obojestranski alibi. V inštitutu sta obenem skušala doseči podporo, dvigniti pravi zid molka, bodisi pri upravnem osebju kot pri ravnatelju Brunu Romanu. Sedaj zgleda, da se je ta zid podrl. Včeraj so zaslišali prav Romana, ki je v hišnem priporu. Se marsikaj pa je treba pojasniti: kot smo že omenili, ni odgovora na vprašanje, zakaj je bila umorjena Marta Russo, poleg tega ni znano, kam je končala pištola, če gre za osamljen primer ali je še kaj drugega v ozadju. i idejami v bodoče investicije I Z "Opcijami" gredo tvoji prihranki v Evropo. Pozanimaj se o “Opcijah”, pri deželnih Zadružnih bankah, ki so v samem vrhu za nove finančne naložbe varčevalcev. COORERATIVO ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Volilci so se očitno naveličali zlorabe referendumov RIM - Več kot dve tretjini volilnih upravičenčev v nedeljo ni šlo na volišča, tako da so tokratni referendumi propadli. Sicer je bilo pričakovati, da kvorum, ki ga zakon zahteva za veljavnost referendumov, namreč polovica volilnih upravičencev plus eden, ne bo dosežen, kljub temu pa nekoliko preseneča izredno nizka volilna udeležba, ki se suCe za različna referendumska vprašanja od 30,3 do 30,1 odstotka. Kako se je tista slaba tretjina volilnih upravičenčev, ki so šli na volišča, opredelila, postane ob razveljavitvi referendumov seveda nekoliko postransko vprašanje. Samo kot zanimivost naj zabeležimo, da se je velik odstotek volivcev odločil za DA, kar je sicer tudi razumljivo: poleg tistih, ki niso šli glasovat zaradi nezanimanja do vprašanj, ki so bila predmet referendumskih vprašanj, so ostali doma tudi tisti, ki so nasprotovali predlaganim spremembam in so računali na razveljavitev referendumov. Naj navedemo samo nekaj podatkov: največ volivcev je odgovorilo DA na referendumski vprašanji, ki sta zadevali sodstvo (85,6 glede izvensodnih zadolžitev sodnikov, 83,6 pa glede kariere sodnikov), najnižji odstotek pa je DA zabeležil pri referendumskem vprašanju o ukinitvi novinarske zbornice (65,5%). Razveljavitev referendumov je bila tudi včeraj v središču komentarjev. Pobudniki referendumov so v tiskovni noti po eni strani priznali »očitno zmago stranke vzdržanja«, po drugi strani pa ugotavljajo, da pomeni tistih 13 milijonov Italijanov, ki je šlo glasovat, »dragoceno bogastvo« in »zelo pomembno politično dejanje«. Veliko manj »fair playa« je pokazal Marc o Pannella, ki se je - potem ko je napovedal nadaljnjih 34 referendumov - spravil nad notranjega ministra Giorgia Napolitana, ki ga je označil kot »policijskega ministra«, predvsem zato, ker je določil datum referendumov tako pozno, ko so ljudje že na počitnicah. Napolitano je na očitke zelo umirjeno odgovoril, da je kot notranji minister odgovoren tudi za policijo in da zato ne jemlje izraza »policijski minister« kot žaljivko, glede datuma referendumov pa je še enkrat pojasnil, da ga je določila vlada z namenom, da jih distancira od upravnih volitev. Sicer pa po njegovem ni mogoče misliti, da bi se tistih 30 odstotkov spremenilo v 60, ko bi glasovali dva tedna prej. Napolitano je tudi spomnil, da so bili leta 1995 referendumi 11. junija, kljub temu pa je šlo glasovat 57 odstotkov upravičenčev. Tajnik DSL Massimo D’Alema ni hotel komentirati izida referendumov, Ceš da se kot predsednik dvodomne komisije noCe spuščati v polemike, ki jih je že itak preveč. Tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante se ni hotel spuščati v polemike, dejal pa je, da bo pac treba resno razmisliti o referendumih, ki naj bi bili bolj učinkoviti, državljani pa naj bi dobro znali, o Cern morajo odločati, tako da bi bolj prepričano šli na volišča. Podpredsednik vlade VValter Veltroni je ugotovil, da smo priča zlorabi referendumov in da bi bilo treba volilcem predlagati bolj premišljena in po možnosti tudi širše dogovorjena referendumska vprašanja. Sicer pa »nikoli ne gre za dobro vest, ko so milijoni volilcev zaman klicani na volišča,« je še ugotovil in spomnil, da so referendumi v preteklosti - na primer leta 1974 o razporoki - »spremenili življenje v državi«. Podobno se je izrazil tudi tajnik CCD Pierferdi-nando Casini, po katerem »ko ostanejo volišča prazna, je to žalosten dan«. Sicer pa je bilo po njegovem neizbežno, da bo zloraba referendumov naveličala volilce. Na isti valovni dolžim tudi vodja Nacionalnega Zavezništva Gianfranco Fini, po katerem je bila nedelja »za demokracijo nesrečen dan«. Za tajnika SKP Fausta Bertinottija pa referendumi, kakršni so danes, ne funkcionirajo veC, kajti sklicati toliko referendumov naenkrat je enako, kot Ce ne bi sklicali nobenega. Treba bi bilo glasovati o enem samem referendumskem vprašanju, ki pa mora biti jasno in omogočiti očitno in prozorno izbiro. Na sliki pod naslovom: prazno volišče na Tržaškem najbolje simbolizira izid nedeljskih referendumov, ki se jih je udeležila manj kot tretjina volilnih upravičencev (Foto KROMA) Propadel tudi deželni referendum o zasebnem šolstvu TRST - Deželna uprava bo na osnovi sedanje zakonodaje še naprej financirala zasebne šole, ki so v glavnem v rokah katoliških organizacij in združenj. Tako so sklenili volilci, ki so množično bojkotirali referendum za odpravo tozadevnega deželnega zakona, za katerega so dali pobudo Stranka komunistične prenove in posebni odbori, posebno iz vrst sindikalne zveze CGIL. O deželnem referendumu se je opredelilo le 32,4 odst. volilnih upravičencev (350.758 upravičencev na skupnih 1.084.218); volilcev je bila za več kot dva odstotka manj kot na lanskem referendumu o problematiki deželnega zdravstva. Najvišjo volilno udeležbo (37,8 odst.) so zabeležili v goriški pokrajini, najnižjo pa v TolmeCu (24,8 odst). Na Tržaškem je glasovalo 37, 8 odst. volilnih upravičenčev, v videmski pokrajini 32,4 odst. ter v Pordenonu 31,7 odst. Zagovorniki sedanjega deželnega zakona so seveda zadovoljni z volilnim izidom. Njihov glasnik Massimilano Finanzier Flory je pre- pričan, da je v nedeljo prevladala zdrava pamet in da so volilci Furlanije-Julijske krajine izbrali pravično in uravnovešeno rešitev, ki stremi po boljši, tako zasebni, kot javni šoli. Flory je vsekakor mnenja, da bo moral deželni svet v kratkem posodobiti svojo šolsko zakonodajo. Fronta za »da« (odprava deželnega zakona) je seveda razočarana. Predstavnik odborov, ki so zbirali podpise za ljudsko glasovanje, Sergio Facchin je propad deželnega referenduma o šolstvu tudi pripisal dejstvu, da so ta referendum združili z vsedržavnimi, kar je ustvarilo v ljudeh še dodatno zmedo. Fachin podčrtuje, da so volilci, ki so šli na volišča, vsekakor podprli odpravo spornega zakona, ki ga bo morala deželna skupščina po njegovem v vsakem primeru revidirati in to pred iztekom sedanje zakonodajne dobe. Podobno izjavo je posredoval javnosti tudi deželni svetovalec Komunistične prenove Roberto Antonaz. Tudi po njegovem je sedaj na potezi deželni svet. REFERENDUMI / TR2AŠKA POKRAJINA Zelo nizka udeležba TRST - Na nedeljskih vsedržavnih referendumih je glasovalo nekaj nad 32 odst. Tržačank in Tržačanov, kar predstavlja za pokrajino najnižjo volilno udeležbo v vsem povojnem Času. Na vseh sicer propadlih referendumih - podobno kot drugod po državi - je prevladal »da«, podatek pa nima nobene pravne in seveda tudi ne konkretne veljave. Ne smemo tudi pozabiti, da so bile v Trstu pred kratkim občinske volitve (konec leta so bile pokrajinske) in da so ljudje naveličani stalnih klicev na volišča. V okoliških občinah je bila volilna udeležba veC ali manj podobna povpreč- ni udeležbi na pokrajinski ravni. Na vseh glasovanjih je po pričakovanjih moCno prevladal »da«. Volitve so potekale zelo mimo, brez napetosti in brez posebnih kontestacij. Do incidenta, Ce ga lahko tako imenujemo, je prišlo le na volišču v Gabrovcu, kjer je občinskega svetovalca Pola svoboščin Maria Verbaccija dobesedno zaslepil plakat s slovenskimi prevodi vseh referendumskih vprašanj. Desničarski prvak (a kje živi?) je celo poklical karabinjerje, s Prefekture pa so dali vedeti, da so v Gabrovcu dosledno spoštovali zakon. REFERENDUMI / GORIŠKA POKRAJINA Nad vsedižavnim povprečjem /Z/D/ REFERENDUMOV V TRŽAŠKI POKRAJINI GORICA - Čeprav so volilci na Goriškem tudi tokrat kot skoraj vedno v preteklosti glasovali v nekoliko večjem številu od državnega in tudi deželnega povprečja, je bila udeležba na nedeljskih referendumih daleC pot potrebnim kvorumom 50 odstotkov. V goriški pokrajini je povprečna volilna udeležba znašala približno 37% volilnih upravičenčev. Najvišji odstotek (37, 86) so zabeležili za deželni referendum o Črtanju pri- ništvu (za oba je udeležba presegala 37%), najmanj pa na referendumu o novinarski zbornici (36, 68%). Mnogi volilci so se torej poslužili možnosti izbire in vzeli samo nekatere med glasovnicami, kar je razvidno iz podatka, da je glede novinarske zbornice glasovalo približno 1.400 volilcev manj kot pri deželnem referendumu o privatnem šolstvu. Nizka udeležba je verjet- no bolj kot odraz odpora do preštevilnih referendumov posledica “taktike”, za katero so se opredelile stranke in volilci, ki so nasprotovali posameznim referendumskim vprašanjem. Leta 1995, ko je bilo referendumov še več (enajst) je namreč na Goriškem bila volilna udeležba v povprečju za celih 30 odstotkov večja. V posameznih občinah je opazen določen razmah od pokrajinskega povprečja. V Gorici je tako udeležba celo presegla 40 odstotkov, absolutno naj-veCja pa je bila v Marianu, kjer so zabeležili približno 42-odstotno udeležbo. Volilci v slovenskih občinah se tokrat ne morejo pohva-liti z volilno udeležbo: Ste-verjan je s 24 odstotki zadnji v pokrajini, Doberdob (31%) in Sovodnje (33%) pa tudi ne dosegata povprečja štev. volilcev v tem primeru je svoj glas štev. volilcev REFERENDUM % DA % NE % oddalo 46.779 od skupnih 123.732 volilnih upra-viCencev. Približno tri Cetr- REFERENDUM % DA % NE % 1. GOLDEN SHARE 71.616 31,85 50.350 76,6 15.357 23,4 tine volilcev, ki so glasovali, so se izrekle za Črtanje 1. GOLDEN SHARE 45.594 36,85 31.341 76,64 9.552 23,36 2. VPRAŠANJE VESTI 72.088 32,06 48.589 71,7 19.190 28,3 javnih prispevkov druži- 2. VPRAŠANJE VESTI 45.969 37,15 30.641 72,34 11.713 27,66 3. LOV 72.503 32,24 60.752 87,9 8.381 12,1 nam otrok, ki obiskujejo privatne šole, spričo pre- 3. LOV 46.066 37,23 36.843 35.857 85,05 87,57 6.477 5.089 14,95 12,43 4. KARIERA SODNIKOV 71.689 32 57.737 87,8 8.028 12,2 majhne volilne udeležbe 4. KARIERA SODNIKOV 45.642 36,89 5. NOVINARSKA ZBORNICA 71.229 31,68 43.785 67,8 20.775 32,2 pa je ta izid pobudnikom referenduma le v skromno 5. NOVINARSKA ZBORNICA 45.387 36,68 26.965 67,27 13.118 32,73 6. DELO SODNIKOV 71.601 31,9 59.341 89,4 7.018 10,6 tolažbo. 6. DELO SODNIKOV 45.704 36,94 36.834 88,86 4.620 11,14 8. KMETIJSKO MINISTRSTVO 71.217 31,7 59.341 71,5 18.337 28,5 Kar zadeva vsedržavne referendume je bila udeležba še manjša: največ lju- 8. KMETIJSKO MINISTRSTVO 45.449 36,73 29.206 71,94 11.393 28,06 DEŽELNI REFERENDUM DEŽELNI REFERENDUM PRISPEVKI ZASEBNI SOLI 73.203 32,5 50.515 72,2 19.415 27,8 di je glasovalo na referendumih o lovu in oporeC- PRISPEVKI ZASEBNI SOLI 46.779 37,86 32.543 74,25 11.285 25,75 IZIDI REFERENDUMOV V GORIŠKI POKRAJINI 4 Torek, 17. junija 1997 MNENJA, DEŽELA ODPRTA TRIBUNA Še o neslavnem odprtju Visoke šole v Narodnem domu Ivan Verč Ko pride do nesporazuma, kreganja ali užaljenosti, se ponavadi tolažimo s tem, da se da vse lepo urediti na podlagi iskrenega pogovora. Potem pa se Čudimo, da razCiSCenja, kljub pogovoru, ni bilo. MogoCe bi bilo prav, ko bi se razumeli vsaj na ravni terminologije, saj gre v resnici za izredno zapleteno zadevo: pogovor, ki si ga vsi želimo, ne pelje ne v kompromis, ne v odstopanje; ni popuščanje, ni prepričevanje, ni taktična strpnost, Se manj pa prefinjena diplomatska igra med različnimi interesnimi sferami. Takemu pogovoru danes pravimo dialog. Gre za resno zadevo, ki zahteva pošteno in neobremenjeno soočanje dveh subjektov, je proces zavestnega spreminjanja in dopolnjevanja samega sebe s pomočjo »drugega«. V tej naporni, individualno psihološki in družbeno civilizacijski igri je vsako slepomišenje in neupoštevanje subjektivnosti in dostojanstva drugega negativni predznak, ki preprečuje, da se resnični dialog sploh zaCenja razvijati. Na vse to bi verjetno morali pomisliti tisti akademski krogi, ki so neslavno speljali otvoritev novega sedeža Visoke šole za tolmače in prevajalce v prostorih Narodnega doma v Trstu. Prevladala je namreč ideja o zgolj kompromisni rešitvi, ki sebe ne zamaje in drugemu le navidezno daje. Napaka je bila verjetno storjena že na samem zaCeticu, ko je celotna zadeva hila postavljena na raven dogovarjanja med notranjimi akademskimi dejavniki in strukturami, s posebnim ozirom na psevdopolitiCna ravnovesja, ki naj bi vladala v samem Trstu. Popolnoma odsotno pa je bilo dogovarjanje na kulturni ravni, ki bi moralo, po mojem mnenju, zaznamovati akademsko mišljenje in delo. Na koncu se je izkazalo, da je strategija, ki jo je Univerza izbrala, daleč od dejanskih »političnih ravnovesij« in De-gano, Illy ter Miloš Budin so se izkazali kot zagovorniki kulturnega mišljenja, Univerza pa se je s svojim malenkostnim »Daj-dam« znašla na dnu sodobnega političnega mišljenja, ki se, prav obratno, prioritetno določa kot težnja k vzpostavljanju novih civilizacijskih procesov med večjimi ali manjšimi skupnostmi. Zdaj se Univerza oz. nekateri njeni predstavniki užaljeno sprašujejo, zakaj neki smo Slovenci v Italiji užaljeni, Ceš da nismo razumeli velikega napora, ki je bil potreben zato, da je bila slovenska prisotnost v Narodnem domu sploh obeležena, pa čeprav na zveriženo prikrit naCin, ki so ga razumeli samo načrtovalci. Očitno je, da je bila v glavah, in dejanjih nekaterih ljudi na Univerzi v igri ena sama možna alternativa: obeležiti ali zamolčati zgodovino in pomen Narodnega doma. Ze pristop je vprašljiv (Ce že ne žaljiv) in kaže na Čuden odnos do »drugega subjekta«, saj nobena od dveh opcijh ni upoštevala dejanskega Čutenja slovenskega dela Trsta: »obeležiti« pomeni namreč nekomu nekaj (zviška) dati, ne pa tudi od njega sprejemati, da o zamolčevanju sploh ne govorimo. Sprejema pa Univerza od nas, Slovencev v Italiji, veliko: celo stavbo, ki je simbol naše prisotnosti in naše zgodovine. Simbolov pa ni mogoCe kupiti, ker niso naprodaj. V tem potencialnem in žal le navideznem dialogu molk ali spominska plošCa kot nasprotujoči si poziciji ne moreta priti v poštev. Nista, da tako reCem, »casus belli«, ker je alternativa Cisto enostavno potisnjena v parametre, ki že krepko zaudarjajo. V poštev lahko prideta druge dve sodobnejši poziciji: ali smo Slovenci del tega mesta in je torej Univerza tudi naša univerza, ali pa ne. Ce je prva pozicija sprejemljiva, potem bi morali celotno zadevo, pa Čeprav le na simbolični ravni, urediti tako, da bi vsakdo od dveh subjektov občutil prisotnost drugega kot lastno. Kot obmejci bi Slovenci v Trstu bili ponosni, da s svojo duhovno in materialno zgodovino prispevamo k obogatitivi skupne ustanove, ki poudarja večkulturnost in večjezičnost tega mesta, Evrope in sveta, Univerza, ki svojo obmejno vlogo zavestno poudarja, pa bi implicitno dokazala, da to bogastvo sprejema kot skupno gradnjo, ki korenini v samem mestnem tkivu. Oba bi bila istočasno hvaležna in ponosna, oba bi dajala in sprejemala, predvsem pa bi oba družila zavest, da prispevata k skupnim vrednotam in potrebam. Univerza še vedno lahko popravi svoj spodrsljaj, vendar brez taktiziranja in zavlačevanja. Pošteno in odkrito. Ce bo izhodišče jasno, potem bo tudi njegova simbolična realizacija jasna. Nejasnost otvoritvene manifestacije je namreč logični rezultat zavrtosti misli enega od dveh subjektov potencialnega in nikoli realiziranega dialoga, užaljenost ob njej in »užaljenost zaradi užaljenosti« pa neizbežna posledica napačnih izhodišč, ki naravno peljejo v slepo ulico. _______TRST / PREDSTAVILI MIHEL MONITOR_ Pobuda ekonomskega in kulturnega pomena Filmski sejem-izložbo bo v Gorici od 25. do 29. junija Gianni Orzan (levo) in sen. Darko Bratina med včerajšnjo predstavitvijo prvega Mittel Monitorja na tržaškem sedežu agencije Ansa (foto KROMA) TRST - Ne kot sejem in niti ne kot tradicionalni festival, temveč oboje skupaj, Mittel Monitor nastaja kot projekt, ki skuša ob vzpostavljanju komercialnih vezi s Članicami Srednjeevropske pobude prirediti tudi izložbo najuspešnejših filmskih produktov posameznih držav. Tako sta Gianni Orzan, predsednik go-riške sejemske ustanove in sen. Darko Bratina, predsednik delegacije italijanskega parlamenta pri SEP, na včerajšnji novinarski konferenci na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA utemeljevala pomen in smisel prve izvedbe pobude Mittel Monitor. Do uresničitve pobude prihaja letos, vendar zametki segajo leta nazaj, ko so se na srečanju SEP v Varšavi dogovorili o raznih prireditvah, ki naj na raznih področjih uteleša duh in namene povezovanja držav širšega srednjeevropskega prostora. Prvi Mittel Monitor bo na goriškem sejmišču od srede, 25., do nedelje, 29. junija, program pa obsega razna srečanja med operaterji na filmskem področju (ob umetnikih so mišljeni predvsem distributerji in upravitelji kinodvoran), okrogle mize, predvajanja filmov, koncerte in tri razstave. Na letošnji, prvi izvedbi bodo med 16 Članicami SEP-a posebno pozornost namenili trenutno predsedujoči Bosni in Hercegovini, tako bo otvoritveni dan izvenel kot poklon filmski ustvarjalnosti in kulturni trdoživosti te države. Med izbranimi naslovi je namreč tudi nekaj dolgometražnih, predvsem pa kratkome-tražnih filmov, ki so nastali v Času krute vojne. V dolgem podnaslovu Mittel Monitor (Avdiovi-zuelen forum držav SEP, Multimedijski sejem opreme, servisov in proizvodov s področja filma, videa in glasbe) izdaja še veliko ambicioznejše načrte. Začetno izbiro, ki se omejujeje skoraj izključno na film, so narekovali finančni okviri in nujna previdnost preverjanja splošnega odziva. Predsednik goriške sejemske ustanove Gianni Orzan je pobude vokvirjal v dejavnost njegove ustanove, ki se s tovrstnimi, zelo specialističnimi sejmi-fe-stivali skuša uveljaviti v deželnem in širšem oziru. S trgovsko-ekonomskega vidika je še posebej zanimivo obnavljanje in posodabljanje kinodvoran v državah SEP. Sen. Bratina pa je predvsem izpostavil politični pomen pobude, saj Mittel Monitor s poudarjanjem in ovrednotenjem vloge srednjeevropskega prostora uresničuje eno od temeljnih opcij italijanske zunanje politike. Glede izbire filmov pa je bilo rečeno, da so se odločili za ključ uspešnosti: v Gorici bodo predvajali filme, ki jih je občinstvo nagradilo z velikim obiskom (izjema je BiH). Na tržaški konferenci, pred tednom je bila podobna v Rimu, so tudi poudarili, da so si prizadevali za celosten nastop vsake Članice. Nekatere so bile v razumljivih težavah, vendar je Albanija organizatorjem zagotovila, da bo poslala film, medtem ko verjetno moldavskega ne bo. Slovenijo bo zastopal Outsider Andreja Košaka, film bodo predvajali v Četrtek, 26. junija, ob 22. uri. Med znanimi filmi velja omeniti vsaj letošnjega oskarja v kategoriji tujih filmov, Češki film Kolja Jana Sveraka (v petek, 27. ob 18.30), Italijo pa bo zastopal Pieraccio-nijev II Ciclone (v nedeljo, 29. ob 10. uri). V glasbeni program so uvrstili tudi glasbo in plese iz Rezije (v soboto, 28. ob 21.30), prireditev pa se bo zaključila s koncertom na posnetke dogodkov v prvi svetovni vojni v Furlaniji »Emma Projekt«, (bip) TRST Pozor pri uporabi bencinskih kartic TRST - Tržaška trgovinska zbornica je opozorila uporabnike na sankcije, ki so jih deležni tisti, ki na nekorekten način uporabljajo kartice za bencin po znižani ceni. Naj spomnimo, da je kartico mogoče uporabiti le za avtomobil, za katerega je bila kartica izdana, in da za kršitev tega pravila predvideva zakon globo v višini 2 do 3 krat »prihranjeno« vsoto ter trimesečni odvzem kartice same. Za tiste, ki bi v tem početju vztrajali, so kazni strožje: za drugi prekršek globa od 100 do 300 tisoč lir in šestmesečni odvzem kartice, za tretji prekršek pa je globa trikrat višja, odvzem kartice pa dokončen. Sankcije je oproščen, kdor lahko dokaže, da je pomotoma uporabil kartico drugega vozila, ki ga poseduje ali s katerim razpolaga. Globe so predvidene tudi za tiste, ki v roku treh dni ne prijavijo menjave avtomobila ali spremembe rezidence, Ce gre za selitev v drugo občino. Globa v teh primerih znaša od 50 do 90 tisoC lir. Globa od 15 do 45 tisoC lir pa je previde-na za tiste, ki ne prijavijo, da so kartico izgubili, ali jim je bila ukradena, ali se je pokvarila. Zamenjava kartice stane 10 tisoč lir. In konCno Trgvinska zbornica opozarja, da je treba po tankanju vselej dvigniti potrdilo benci-narja. Kdor tega ne stori, bo moral plačati globo od 15 do 45 tisoC lir. PISMO UREDNIŠTVU Adalberto Donaggio odgovarja Repencem Prejel sem in z veliko pozornostjo prebral Vaše pismo z dne 5. junija. V resnici sem že dalj Časa iskal priložnost, da bi se povrnil na argument, ki mi je zares pri srcu, in to je na binom volitve - bilingvizem. Danes imam torej priložnost, da se neposredno obrnem na Vas in da se mi pri tem ni treba bati, da bi nekatere politične strani strumentalno tolmačile moje izjave in spreobrnile moje misli, kot se je to zgodilo med volilno kampanjo. Mislim, da bo nekaj tednov po 11. maju, upam v bolj mirnem vzdušju, konCno mogoCe popraviti tiste nesporazume, ki so sad aprioristiCnih nasprotij, naglice in površnosti, ki na žalost vedno označujejo volilno soočanje. Mislim, da zaradi svojih delovnih izkušenj na izvozno-uvoznem področju, zaradi svoje sindikalne dejavnosti kot predstavnik Zveze trgovcev, kot javni upravitelj v svojstvu predsednika Trgovinske zbornice in ne nazadnje, ker osebno poznam življenje v Ljubljani in v Repnu, temeljito poznam problematiko manjšine, o kateri sem si ustvaril mnenje, ki ni nujno v skladu z Vašim, je pa na vsak način diametralno nasprotno od tistega, ki so mi ga pripisala sredstva javnega obveščanja. Prepričan sem namreč (in to sem večkrat javno izjavil), da izhaja posebnost in moč tržaške stvarnosti v glavnem iz koeksistence veC komponent z zelo različnimi kulturnimi, jezikovnimi in verskimi vrednotami, pa tudi v strpnosti, ki označuje - na žalost sicer ne vedno - naše someščane. Zato mislim, da predstavlja slovenska manjšina za Trst bogastvo in vir, ki ga je treba ohraniti in ovrednotiti. Ob tem pa ostaja problem pravične porazdelitve ekonomskih sredstev zanjo v času, ko italijanska država teži k sistematičnemu -in nediskriminacijskemu - rezanju sredstev. O pred kratkim predloženem zakonskem osnutku s tem v zvezi (na katerega so se nanašale moje izjave) je torej treba razpravljati in ga oceniti z veliko treznostjo (in ravno tolikšnim pragmatizmom), da bomo skupaj določili, katere so najboljše rešitve za Trst in za del njegovega prebivalstva in se pri tem izognili jalovim in škodljivim nohanjim kontra-pozicijam. To je moje mnenje. OdloCno pa zavračam izjave, ki so mi jih pripisali, o domnevni nezmožnosti dela slovenske manjšine v Italiji, da bi pravilno govorili slovensko. Izjava - in ta je res moja - ki je povzročila toliko nerazumevanja (očitno nekaj tudi stru-mentalnega) pa se je nanašala na en sam dogodek, ki sem mu bil dejansko priča, ko je neki predstavnik slovenske manjšine v Italiji po slovensko nagovoril pomembnega člana ljubljanske vlade, ki mu je odgovoril po angleško. Legitimno sem se vprašal, Ce se je to zgodilo, ker besede, ki jih je omenjena oseba izrekla v maternem jeziku, niso bile razumljene. Ko sem se o zadevi pozanimal pri nekaterih ljubljanskih prijateljih, so mi ti potrdili, da je včasih dejansko težko razumeti slovenščino nekaterih oseb, ki živijo v Italiji. Iz tega dogodka nisem hotel potegniti nobenega splošnega zaključka, ugotavljal sem le, da je stvarnost očitno manj »monolitna« in bolj raznolika in da je torej treba v trenutku, ko posegamo z normativnimi sredstvi, ki bodo globoko zarezala v sektorje, kot je to javna uprava, te teme obravnavati bolj pazljivo. Mislim, da se mi zaradi gornjih besed ne more očitati nekorektnosti v zvezi z izjavami, ki »mejijo na rasizem« in niso moje. Kvečjemu sem sam žrtev tistih tolmačenj, glede na to, da so nekatera sredstva javnega ob- veščanja strumentalno uporabila te teme in objavila tako »kričeCe« kot neresnične naslove (to tezo je zagovarjal tudi pomemben ljubljanski pohtiCni komentator). V meni ostaja obžalovanje, ker mi ni uspelo vsem prebivalcem pojasniti svojega skrajno zmernega stališča v zvezi s to temo in ker sem bil deležen neutemeljenih kritik, ki so me oškodovale. Za konec naj povem še eno misel. Ce se je vse to zgodilo, je treba to pripisati, kot sem že prej dejal, volilnemu Času in posledični nepogrešljivi politični strumentahzaciji nekaterih. Rad bi verjel in upal, da je tako in da se lahko danes v bolj umirjenem vzdušju razmišlja trezno in ne da bi tej problematiki dodajali politični in ideološki pomen. S tega vidika me hrabri Vaša izražena volja po »sožitju in sodelovanju«. Mnogo manj pa me prepričujejo in me žalostijo vaša absolutno neupravičena sklicevanja na rasistično obnašanje in nesprejemljive žalitve. Da pride do dialoga, je potrebna pripravljenost obeh sogovornikov. Zagotavljam, da z moje s strani ta pripravljenost obstaja. dr. Adalberto Donaggio TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / TEKOČE UPRAVNE ZADEVE KORONEJ / RAZSTAVA IN GLEDALIŠKI SEMINAR V Trstu bodo morda uvedli službo rajonskih redarjev Župan llly se bo sestal s poveljnikom mestnih redarjev »Mestece, ki mu pravimo zapor...« Zapornikom nuditi kulturo in predvsem delo zo boljše pogoje v zaporu in no svobodi Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena tekočim upravnim zadevam ter obravnavi nekaterih resolucij, ki so jih v glavnem predložile opozicijske stranke, posebno Nacionalno zavezništvo. Zupan Riccardo Illy je v glavnem v imenu odbora osvojil vse resolucije, za nekatere pa je bila potrebna debata. Svetovalci so tako razpravljali o umestnosti službe takoimenovanih rajonskih redarjev ali Čuvajev, ki bi neposredno nadzorovali mestne Četrti, Se posebno tiste, kjer je v zadnjem Času prišlo do naraščanja majhnega kriminala in podobno. Tozadevno resolucijo je vložilo Nacionalno zavezništvo, v debati pa je bilo slišati različna mnenja, nekateri so namreC podčrtali, da za to skrbijo že policisti in karabinjerji in da torej mestnih redarji nimajo teh pristojnosti. Načelnik svetovalske skupine Oljke Giorgio De Rosa je dejal, da so predstavniki Finije-ve stranke opozorili na realne probleme, pred kakršnim koli sklepom pa bi se morala uprava sooCati in predhodno dogovoriti s poveljnikom redarjev. V tem okviru je zastopnik levosredinske koalicije predlagal Nacionalnemu zavezništvu, da umakne zahtevo in da se župan Illy obveže za srečanje z načelnikom redarske službe. Predlog De Rose je doživel široko podporo, Zupan se je obvezal za sestanek z redarji, Finijeva stranka pa je umaknila zahtevo. Vzdušje na prvih občinskih sejah je torej razmeroma mirno in nima za sedaj nič skupnega z napetostjo in polemikami, ki so označevale prejšnjo mandatno dobo. Do manjših trenj in sporazumov prihaja le na relaciji 01jka-Illyijeva občanska lista. Prosek: Kaj bo z nekdanjo karabinjersko postajo? Pokrajina namerava zaradi hudih proračunskih težav postopno prodati vse nepremičnine, ki niso strogo vezane na poslovanje uprave. Mednje sodijo tudi nekatere opuščene karabinjerske postaje, med drugim tudi proseška. V stari stavbi sredi vasi so sprva nameravali urediti muzej, potem pa znanstveni laboratorij, nazadnje pa so imeli v njej sedež radioamaterji, ki so sodelovali z gasilci-prostovoljci. Občina Devin-Nabrežina bi rada v poslopju uredila sedež okoliške zdravstvene ustanove, Codarinova uprava pa ni tega mnenja, saj misli karabinjersko postajo prodati za najboljšo ponudbo, torej tudi zasebnikom. To je sprožilo protest svetovalcev Stranke komunistične prenove, ki menijo, da bi bilo treba stavbo izkoristiti v socialne namene. PO ŠTIRIH MESECIH / PREVZELO JO JE PODJETJE HAUSBRANDT Odprli kavarno S. Marco Po štirih mesecih so sinoči spet odprli najbolj znano tržaško kavarno San Marco, ki jo bo odslej upravljala družba Hausbrandt. V lokalu se je odvil pravi praznik, ki se ga je udeležila velika množica, med katero je bilo veliko znanih tržaških intelektualcev, saj je to tradicionalno zbirališče izobražencev. Novi upravitelj (peti v zadnjih desetih letih) je napovedal, da bodo v kavarni prirejali tudi kulturne pobude. Včeraj pa se je dokončno izvedelo, da ne bodo - vsaj še en mesec - zaprli druge znane kavarne Tommaseo. Lastnik, zavarovalnica Assicurazioni Generali, je sporočila upraviteljem, da imajo še mesec dni Časa za plačilo zaostale najemnine, upravitelji pa predlagajo, da bi ustanovili javno fundacijo za preživetje lokala. Včeraj je bil nekakšen dan tržaških zaporov, saj so popoldne odprh v Občinski galeriji na Trgu Unita rastavo risb in stripov »Barve iz teme« (na sliki, foto KROMA), predstavih pa so tudi zaključke polletnega seminarja gledaliških dejavnosti: obe kulturni dejavnosti sta se odvili skozi vse leto v koronejskih zaporih kot poskus, da bi »dali vrednost Času zapornikov«, kot je dejal direktor zaporov Sbriglia. Razstava, ki bo na ogled do prihodnjega 28. junija, je nastala v sodelovanju med skupino zapornikov, srednjo šolo Dante Alighieri in likovnimi umetniki združenja United Nations of the Arts. Od zaporov do šole je le nekaj sto metrov, v resnici pa je razdalja skoraj neskončna, vendar so jo premostili z risbami, ki so jih zaporniki izmenjevali z dijaki (da risbe prihajajo iz zapora so izvedeli šele pred kratkim). Se zlasti veliko zanimanja so vzbudili stripi psa-race, ki jih je narisal Stojan R. in ki je postal pravi simbol te nenavadne razstave risb izza rešetk. Tudi druga pobuda - seminar gledaliških, pa tudi literarnih dejavnosti - je merila k odpiranju koronejskega prostora kulturnim vrednotam, sta naglasila direktor Sbriglia in psihologinja Pianca, ki je vodila ta in prejšnje tri gledališke seminarje. Spise in poezije zapornikov bodo verjetno objavili še pred koncem leta v knjigi z naslovom Papirnata krila, včeraj pa je dr. Pianca prebrala presunljiv odlomek o Času, ki ga je napisal mladi Marino Picco, narkoman, ki je nekaj dni po izpustitvi na svobodo umrl zaradi prevelike doze heroina. Vprašanje tega »mesteca, ki mu pravimo zapor«, kot je slikovito dejal dr. Sbriglia, in njegovih približno sto prebival-cev-zapomikov je prav v iskanju smisla in perspektiv za premeščanje težkega obdobja posameznikov z vrednotami, ki naj jim pomagajo preživeti v zaporu in se znajti na svobodi. To so lahko oblike kulturnega udejstvovanja, kot gledališki in grafični seminar, pa tudi teCaj glasbe ali gledališke predstave Stalnega gledališča F-Jk, ki so ga letos dvakrat gostili v zaporu, in še profesionalni in šolski teCaji, predvsem pa delo, ki ga je danes premalo, saj ima to možnost samo od 10 do 15 zapornikov, ker so finančna sredstva vedno bolj omejena, medtem ko zastareli zakoni prepovedujejo prostovoljno delo, ki bi se ga številni zaporniki radi posluževali, da bi lahko koristneje preživeli svoj Cas. Sploh gre za vprašanje »boljšega zapora zato, da bo manj zapora,« je še pristavil direktor Sbrigha, ki se je zavzel za to, da bi kaznovali z zaporom manj prekrškov, obenem pa za boljše pogoje življenja za zapornike, ki so že kaznovani z izgubo prostosti in jim ne smejo odrekati ostalih osnovnih človeških pravic. OD DANES NA POMORSKIPOSTAJI NA »POHODU ZA DELO« NOVICE Svetovna konferenca o znanstvenih parkih V Amsterdamu tudi Tržačani Nizozemska policija je z udeležnci iz Italije zelo surovo ravnala Od danes do Četrtka, 19. junija se bo v Trstu odvijala letna Svetovna konferenca znanstvenih in tehnoloških parkov. Priredilo jo bo Mednarodno združenje znanstvenih in tehnoloških parkov (angl. kratica IASP), na njej pa bodo sodelovali nekateri izmed najveCjih izvedencev na tem področju iz vsega sveta. Konferenca bo že 14. po vrsti, na njej pa bodo razpravljali o vprašanju, na kakšen naCin lahko nove tehnologije prispevajo k takšnemu gospodarskemu razvoju, ki bo omogočal vsestransko rast vseh svetovnih regij, tudi in še po-sebj držav v razvoju. Po-gram predvideva kar 80 poročil, ki jih bodo podali izvedenci iz 25 različnih držav. Med drugimi bodo prisotni predstavniki Svetovne banke, Evropske banke, raznih organizacij in agencij OZN, Evropske unije, raziskovalnih centrov, kot so CERN iz Žene- ve, ESFR iz Grenobla, Steinbeis Fundation, industrij, kot so Glaxo, Mercedes, Fincantieri, Celt -da ne govorimo o italijanskih raziskovalnih centrih in ustanovah. Danes bo govoril tudi novoizvoljeni predsednik družbe IRI Gian Maria Gros-Pietro. Konferenca bo razdeljena na štiri razdelke. Prvi bo posvečen znanstvenim parkom v državah v razvoju; drugi znanstvenim parkom in visokim tehnologijam v državah v tranziciji; tretji znanstvenim parkom, velikim raziskovalnim centrom in razvoju krajevnih stvarnosti; Četrti širjenju znanja in prenosu tehnologije. Pristavimo naj, da je popoln program konference na razpolago tudi po Internetu, in sicer na naslovu www.area.trieste.it. Informacije pa nudi tudi tiskovni urad Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah po tel. 040/3755221. Odšli so v petek popoldne, cilj je bil Amsterdam, kjer so se demonstranti iz vse Evrope zbrali »na pohodu za delo«, povratek je bil predviden za soboto pozno zveCer, proti domu pa so krenili šele v nedeljo nekaj po 6. uri: udeleženci demonstracije iz Italije so se vrnili utrujeni, umazani, laCni, povedali so, da so z njimi ravnali kot z živino, sprejeli so jih s pendreki, očitno niso bili zaželjeni, nekaj so jih tudi aretirali, Ceš da so poškodovali vlak, kar pa je bilo po trditvah očividcev samo pretveza za divjaško ravnanje nizozemske policije. Marsikdo je menil, da je Evropska unija samo za banke in blago, ne pa za ljudi. Iz Italije je proti Amsterdamu odšlo okrog dva tisoC demonstrantov, med njimi jih je bilo tudi 111 iz Trsta, pripadali so socialnim centrom, bili so elani Radia Balkan, združenja Ya Ba-sta, nekateri posamezniki drugih organizacij in združenj. Skupno so napolnili dva vlaka. Ko so prišli do cilja, potnikom prvega vlaka sploh niso dovolili, da zapustijo vagone. Tudi s potniki drugega vlaka niso ravnali v rokavicah, policija jih je napadla na ulici, jasno je bilo, da se otepajo manifestan-tov, vendar ni bilo hujšega. Potnike prvega vlaka so zadržali, vendar jim niso pojasnili, zakaj to poč- nejo. Zatem so jih nekaj izpustili, nakar so dovolili še ostalim, da odidejo. Prav vsem pa niso dovolili odhoda, 130 so jih zadržali, Ceš da so poškodovali vagone. Kot je povedala ena od mladih udeleženk iz Trsta, je bilo nekaj sedežev res poškodovanih, vendar je treba upoštevati, koliko ljudi se je strpalo na vlak in vseh ni bilo mogoCe kontrolirati. Nedvomno pa je šlo samo za pretvezo, o tem so si bili edini vsi, ki so bili na vlaku. Nizozemci so zatem tri ali štiri aretirali in jih zadržali, morda jih bodo obsodili na plačilo globe. Tudi pri odhodu je prišlo do veC kot 9-ume zamude, Ceš da je nemška meja baje zaprta. Povratek je bil na vsak naCin miren, nobenih težav ni bilo, »tudi zato«, je menila mlada Tržačanka, ker »so se nas hoteli znebiti. Pravijo, da je treba v Evropo, a to drago plačujemo. Nismo za tako Evropo, ker tudi pri nas v Italiji vidomo, kam vse pelje, rojevajo se mik-ro-gospodarstva, ki se usmerjajo v rasizem, etnični fundamentalizem. Odšli smo v Amsterdam, da vzpostavimo stike, da gradimo mrežo med skupnostmi, ki so za solidarnost, za odprtost. O vprašanjih dela, neoliberizma, globalizacije bo govor tudi septembra v Benetkah, ko se bomo 12., 13. in 14. zbrali na mitingu predstavniki združenja Ya Basta iz vse Evrope ter iz Mehike.« Bivanje v toplicah za starejše občane Uprava Občine Devin - Nabrežina organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 3. do 17. julija 1997. Izbrani kraj za bivanje je Levico Terme (TN). Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin - Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Za predstavitev prijav, napisanih na posebnih obrazcih in opremljenih s potrebnimi dokumenti, naj se interesenti obrnejo do 20. junija 1997 v urade Službe za Socialno skrbstvo, in sicer: ponedeljek; Nabrežina - Zgonik 8.30 - 10.30; torek Prosek - Repentabor 8.30 - 10.30; Četrtek, Kriz -Sesljan; petek Nabrežina - Zgonik 8.30 - 10.30. Izvoz razpisa, kateremu je priključena prošnja za prijavo, je na razpolago pri vratarju županstva v Nabrežini Kamnolomi 25, od ponedeljka do petka od 9. do 11.30. Za podrobnejše informacije odgovarja urad za Socialno skrbstvo na telefonskih številkah 6703201-202. Letovanje za upokojence dolinske občine Uprava občine Dolina organizira od 25. avgusta do 1. septembra 1997 v Viserbi di Rimini v Emiliji Romagni letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo v občinskem tajništvu od 17.6. do 20.6.1997. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: - kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto 1996; - zdravstveno izkaznico. Torek, 17. junija 1997 TRST ____ŠOLSTVO / NATEČAJ D. ALIGHIERI_ Nagrada šoli Primoža Trabarja Napisali so zgodbo o »kroškem« dečku Brunu Številnim uspehom uCencev in dijakov slovenskih Sol, ki so se v zadnjih tednih vrstili kot na tekočem traku, gre prav ob izteku pouka dodati Se enega. Bazovska osnovna šola Primoža Trubarja je prejela sporočilo, da je osvojila nagrado na natečaju, ki ga je organizirala srednja Sola Dante Alighie-ri. V razpisu natečaja je italijanska šola izrecno zapisala, da je namenjen tudi slovenskim šolam, in sicer od osnovnih do višjih. Bazovska šola je izkoristila priložnost, in to na najboljši način. Natečaj je zahteval od udeležencev, naj napišejo izvirno zgodbo, in sicer s skupnim naslovom Nekoč je živel deček z imenom Bruno... Bazovski učenci tretjega, četrtega in petega razreda so se lotili dela tja po veliki noči pod mentorstvom učiteljice Meri Ozbič. Zgodbo o dečku Branu so pisali po razredih. Vsakdo je prispeval nekaj zamisli, iz katerih so se porodile dogodivščine, ki bi jim verjetno zavidal tudi sam Tom Sawyer. Posamezne dele so nato zložili v celoto, ki je bila ocenjevalcem očitno tako všeč, da so ji podelili nagrado. Dogodivščine bazovskega Bruna se dogajajo, kakopak, na Krasu, ob kalu, ki malce spominja na bazovskega, in v kraški jami. Otroci se ob kalu igrajo v vseh letnih časih: spomladi lovijo žabe in paglavce, poleti plujejo po njem s splavom (ko bi bilo kaj takega res možno v Bazovici, di imeli domači otroci izvrstno »igralnico«...), pozimi pa drsajo po ledu. Bruno in njegovi kraški prijatelji pa so tudi radovedni jamarji. Tako so odkrili jamo z zlatimi kapniki. Zlato naj bi tjakaj priplavila ponikalnica Reka, in sicer izpod Snežnika, kjer naj bi bila skrita prava zlata jama. Zgodba o dečku Brunu in njegovih prijateljih je polna takih in podobnih domislic, ki bralca prav prevzamejo. Trud bazovskih osnovnošolcev in njihove mentorice ni bil zaman. V soboto, 21. junija, bodo za svoje delo prejeli zasluženo nagrado. Z njo se bo še za eno lovoriko povečala letošnja nadvse uspešna bera nagrad, ki so jih bile deležne naše šole. - ŠOLSTVO / PO KONCU POUKA h V četrtek in petek izidi na višjih šolah Te dni ocenjevalne seje Na višjih srednjih šolah se v teh vročih dneh srečujejo le profesorji in ravnatelji. Sestajajo se na zaključnih redovalnih sejah, na katerih morajo odločati o »usodi« dijakov. Ministrstvo za šolstvo je pred koncem pouka izdalo okrožnico o ocenjevanju, ki dopolnjuje okrožnici iz zadnjih dveh let, in določa, kako naj ravnajo profesorji z dijaki, ki se med šolskim letom niso najbolje izkazali. V preteklih dveh letih so morah dijaki »s pomanjkljivostmi« opravljati popravne tečaje pred začetkom pouka. Po novem bi morale za tovrstno izpopolnjevanje skrbeti same šole, vprašljivo pa je, ali bo to mogoče opraviti, saj razpolagajo šole z minimalnimi sredstvi, profesorje, ki opravljajo popravne tečaje, pa je treba na podlagi sindikalnega sporazuma dodatno plačati. Ocenjevalne seje se bodo nadaljevale še v prihodnjih dneh, nakar bodo šole objavile rezultate. Na znanstvenem in klasičnem liceju Franceta Prešerna bodo izide razobesili v četrtek, 19. junija, ob 10.30, (maturanti pa bomo morda že jutri izvedeli, ali so bili pri-puščeni k zaključnemu izpitu). Na trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa bodo izvedeli za izide v petek, 20. junija, ob 11.30, na poklicnem zavod Jožefa Stefana pa istega dne pol ure prej. ŠKEDENJ _____OB 25-LETNICI DELOVANJA DEKLIŠKEGA ZBORA DEVIN_ Praznik lepega petja v Šlivanu V soboto zvečer je bila štivanska cerkev skoraj premajhna, da bi lahko sprejela številno občinstvo, ki se je udeležilo jubilejnega koncerta ob priliki 25-letnice neprekinjenega delovanja Dekliškega zbora Devin pod taktirko He-mana Antoniča. Zbor je nastal na pobudo nekaterih deklet iz Devina, te pa so v glavnem izhajale iz otroškega zbora Kraški slavček. Z leti so se zboru pridružila še številna dekleta iz okoliških vasi, tako da zbor šteje danes šestnajst mladih pevk. Obsežen repertoar sestavljajo ljudske, narodne in umetinške pesmi ter nekatere stvaritve zamejskih glasbenikov. Zbor že tradicionalno sodeluje na reviji Ceciljanka v Gorici, na reviji Cerkvenih pevskih zborov v Trstu ter na Primorska poje. Tesno sodeluje z moškim zborom Fantje izpod Grmade, s katerim dekleta delijo devinski sedež in prirejajo božične koncerte, praznovanja dneva kulture ter različne druge kulturne prireditve. Zadnji podvig predstavlja sodelovanje na jubilejnem koncertu ob 35-letnici ustanovitve tržaškega mešanega pevskega zbora »Antonio Illesberg«, s katerim sta zbora v skupni sestavi izvedla »Gredo« skladatelja Jacobusa Gallusa. Na več kot dve uri trajajočem koncertu je občinstvo navdušeno spremljalo izvajanja tako slavljenk večera, kot tudi Fantov izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja, mešanega zbora »R. M. Rilke« pod vodstvom Barbare Corbat-to ter zbora »A. Illesberg« pod vodstvom Tullia Ric-cobona. S slednjim je bil ob tej priložnosti v mešani izvedbi ponovljen »Gredo« Jacobusa Gallusa, ki ga je občinstvo sprejelo s posebnim navdušenjem. Na klavir je spremljala Lucija Lavrenčič, medtem ko je pesem »El condor pasa« in »Kam« na kitaro spremljal Aljoša Saksida. Povezovalec večera je bil Franc Fabec, priložnostni govornik pa Janko Ban, ki je poudaril pomen sporočilne moči glasbe. V nadaljevanju je izrazil prepričanje, da je glas najlepše glasbilo, več glasov skupaj pa ustvari vzdušje in moč zbora, ki tako predstavlja glasbene tipalke, s katerimi sežemo do vsakega kulturnega področja. Torej glasba ne le kot možnost bega iz realnosti, temveč učinkovito orodje za povezovanje različnih kultur. Bogatemu sporedu je sledilo priložnostno izražanje čestitk s strani številnih zborov, društev, organizacij, domačega župnika, devinsko - na-brežinske občinske uprave... Koncert se je zaključil z Zdravljico v skupni izvedbi sedanjih in bivših pevk dekliškega zbora. Ob tej priložnosti so izdali tudi lepo brošuro, v kateri je »v sliki in besedi« predstavljena zgodovina zbora. Bivšim in sedanjim pevkam ter pevovodji Hermanu Antoniču iskreno čestita tudi Primorski dnevnik. (GB) Pester glasbeno vokalni večer v KD Ivan Grbec Nastop skupin Nomos in »Musiča noster amor« V društvenih prostorih KD Ivan Grbec sta v soboto zvečer nastopila vokalno instrumentalna skupina Nomos in vokalna skupina »Musiča noster amor«. Sestopa obeh skupin sta terjala veliko zbranosti, pa tudi ljubezen do plemenitega petja in lepe glasbe. Za vokalno žensko skupino so tokrat nastopile samo tri pevke, in sicer Tamara Stanese, Nataša Gregori in Martina Feri. Pri tako majhni zasedbi se seveda pomanjkanje enega glasu pozna. Toda mlade pevke so po svoji glasbeni in pevski izobrazbi že, lahko rečemo, profesionalke ter so tudi to »praznino« znale zapolniti z lepim izvajanjem nič kaj lahkih pevskih partitur. Vokalna skupina se je predstavila z osmimi skladbami Mendelsohna, Sofianopula, Badingsa, Kogoja, Merkuja in Ote, katerim so morale na željo občinstva dodati še eno. Skupina, ki smo jo komaj pred kratkim spoznali, si utira pot z vso svojo prizadevnostjo, lepim in usklajenim petjem. Potem smo prisluhnili programu, ki ga je pripravila skupina Nomos, o kateri smo že večkrat pisah, pa nam ni žal, da ji posvečamo tudi tokrat pozornost in pohvalo, ki jo je vredna. Predstavih so se z odlomki Verdijeve opere »Don Carlos«, Rossinijeve »Seviljski brivec« in dveh slovenskih »Hiša pri cesti stoji« in Adamičevo »Nocoj pa svetla noč«. Ni prvič, da je KD Ivan Grbec gostil instrumentalno skupino Nomos, ki je v njegovih prostorih tudi vadila. Sedaj se je skupina povečala in šteje osem članov. Na sobotnem večeru je en izvajalec, Federico Brumat, manjkal, skupina pa je kljub temu nastopila in požela veliko navdušenje številnega občinstva. Skupina je nastopila v sestavi: basist Aldo Žerjal, violina Sara Moset-ti, klarinet Alessandra Fal-ciano, klarinet Stelio Lu-biana, fagot Aljoša Tavčar, pozavna Erik Žerjal in klavir Paolo Biancuzzi. Zanimiv in dopadljiv spored je v imenu društva povezovala Luisa Umari, vsem izvajalkam pa so na koncu poklonili cvetje, (ni) Revizor računov Obveščamo, da je s sprejemom curriculuma stekel postopek za triletno imenovanje novega revizorja računov, ki ga predvideva 57. člen zakona 142/90. Prošnje zainteresiranih profesio-nistov morajo prispeti do 12. ure dne 21. 6. 1997 na zadevni tajništvi občine Zgonik in/ali občine Repentabor. Za ostala pojasnila se lahko obrnete na računovodski urad obeh občin vsak delavnik od 9. do 12. ure. KRIŽ / PRIKAZ BOGATE DEJAVNOSTI BALETNE ŠOLE Zaključni nastop baletk ŠD Mladina V nedeljo proti večeru smo v dvorani »Alberta Sirka^< v Križu sledili zaključnemu nastopu baletne skupine, ki deluje v sklopu Športnega društva »Mladina« iz Križa. Baletna šola, ki jo vodi neutrudna in marljiva učiteljica in koreografinja Anka Kocjančič, je lani proslavljala svojo 20-let-nico. Čeprav trenutno šteje samo 12 rednih gojenk, se je tudi letos predstavila z bogatim prikazom različnih plesov, ki je navdušil gledalce. K uspehu prireditve so s svojim delom prispevali tudi Marino Brezovec, Ingrid Sedmak, Borut Bogateč, Darinka Bogateč za kostume in vse mamice, ki so pomagale šivati in pripravljati obleke. Program je obsegal 18 točk, ki so jih izvedle pridne in nadarjene baletke. Videli smo razne domače, pa tudi eksotične plese, od macarene, do tarantelle in havaj- skih plesov, vse do odlomkov iz raznih pravljic: Sneguljčica, V kraljestvu žuželk, Janko in Metka, Pepelka, Zaro-mil in Rdeča kapica. Kot gosta večera sta nastopila še Ingrid Sedmak (bivša gojenka do- mače baletne šole, danes že priznana umetnica) in violinist Stefano lob, ki sta izvedla točko »Fol-lia« za solo in violino, vzeto in kantate »Se pomnite tovariši«, katere avtor je Oskar Kljuder in jo je mlada baletka izved- la že na proslavi zbora TPPZ, ki je bila prd kratkim v Zgoniku. Program je od mladih baletk terjal veliko truda, saj so bile takorekoč od začetka do konca vedno na odru. Za njihov trud se jim je vodstvo športnega društva Mladina oddolžilo s priznanjem, priznanja in cvetja pa so bili deležni tako predsednik društva Ennio Bogateč, ki je s priložnostnim govorom uvedel prireditev in je še prej pomagal in urejeval, da je vse potekalo v redu, ter napovedovalki prireditve Kristina in Mateja, pa še Marica Sedmak in Milena Padovan. Slednja je tudi pozdravila gostjo prireditve, novinarko Nevo Lukeš, ki je tudi v Križu s svojim založnikom Danilom Ja' pijem predstavila svojo knjigo »Delček našega vsakdana«. Lepe besede gostiteljev, nato pa 5e zahvala obeh gostov sta večer, ki je bil že tako bogat po dogajanju, se obogatili. Vsi, skupno z mamb cami, nonoti in mladimi baletkami so se nato pridružili družabnosti, ki je zaključni prireditvi sledila. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na podelitev srebrnih in bronastih Cankarjevih priznanj za uspeh na tekmovanju v znanju slovenskega jezika Podelitev je povezana z literarnim večerom, na katerem bodo brali svoja dela pisatelj Marko Sosič in udeleženci tekmovanja jutri, 18. junija 1997, ob 18. uri v dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja POLETNO SOLO INFORMATIKE Za nižjeSolce od 30. junija do 11. julija ali od 1. do 12 septembra. Vpisovanje in ostale informacije do 20. junija na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. OBVESTILO ZA NATEČAJ Slovenski raziskovalni inštitut je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ved, ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko Unijo. Višina nagrad je od 1.000.000 do največ 2.000.000 Lit. Razpisna določila so na voljo na sedežu Slorija v Gorici ter v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1997. VCERAJ-DANES [_.] LEKARNE Danes, TOREK, 17. junija 1997 GREGORIJ Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 17.37 in zatone ob 3.27. Jutri, SREDA, 18. junija 1997 MARCEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,8 stopinje, zraCni tlak 1019 mb narašča, veter 13 km na uro zahod-nik, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara lannone, Daniela Ruglia-no, Debora Dagostini, Tommaso Feri, Matteo Vascotto. UMRLI SO: 93-letna Luigia Bremec, 27-letni Massimo Antonutti, 74-letna Emilia Tripar, 73-letna Blandina Barberi, 77-letni Mario Giurco, 92-letna Soba Mrakic, 84-let-ni Valentino Rivolta, 50-letna Rosa Maria Lumia-ni, 62-Ietni Domenico Valentini, 84-letni Antonio Giuli, 82-letna Ludmilla Samec, 86-letna albina Zonta, 41-letni Marino Picco, 89-letna Maria Bla-sevich, 81-letna Carmen Cuizza, 94-letna Maria Zadnik, 87-letni Vincenzo Palmieri. ARSL/01 Nemščina za mladino v Avstriji Najugodnejša ponudba poletnih jezikovnih počitnic v Avstriji. Zadnja leta se je v Modestovem domu v Celovcu zvrstilo že polno mladih. Mnogi se vračajo. Zakaj ne bi poskusili tudi vaši otroci? zahtevajte prospekte! Tel.: 040-212 987 Od PONEDELJKA, 9. do SOBOTE, 14. junija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. delPOrologio 6 (na začetku Ul. Diaz) (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. delPOrologio 6 (na začetku Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30 (v dvorani), 21.30 (na prostem) »Quando era varno re«, i. Cassius Clay in George Foreman. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Sospesi nel tempo«, r. Peter Jackson, i. Michael J. Fox, prepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR AZZUR- RA - 18.45, 21.30 »Le on- de del destino«, r. Lars von Trier. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ransom il riscatto«, r. Ron Howard, i. Mel Gibson in Rene Russo. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Petere assoluto«, i. Clint Ea-stvvood. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Lilli e il vagabondo«, risanka, prod. VValt Disney. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Il ci-clone« i. L. Pieraccioni NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, r. K. Branagh. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Scelta anale«, poru., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Dan-te’s Peak - La furia della montagna«, i. Pierce Bro-snan, Linda Hamilton. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.15 »La Tregua«, r. F. Rossi. Jutri 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ca-mere da letto«. Bi PRIREDITVE SKD GRAD in VAŠKA SKUPNOST FERLUGI priredita v petek, 20. 6. 1997, ob 21. uri v ferlu-govski cerkvi koncert MePZ Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Bojane Kralj. Toplo vabljeni. KD VALENTIN VODNIK - Junijski glasbeni veCeri - prireja v soboto, 21. junija ’97, ob 20.30 v cerkvici Sv. Martina klavirski recital TATJANE JERCOG. Na sporedu skladbe Beethovna, Brahmsa in Schumanna. Koncert se uokvirja v pobude ob Evropskem dnevu glasbe. Prisrčno vabljeni! KD LIPA v sodelovanju z MLADINSKIM KROŽKOM iz Bazovice in SD ZARJA vabijo vse vaščane na večer »Pesem na M’zarju« v izvedbi otroškega zbora Slomšek in M1PZ Bazovica in MePZ Lipa v soboto, 21. junija, ob 21. uri. !3 ŠOLSKE VESTI OTROŠKI VRTEC BORŠT vabi na ogled razstave likovnih in ročnih izdelkov do petka, 20. junija, od 9. do 16. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. 3 OBVESTILA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi elane in še zlasti udeležence lanskega poletnega pevskega seminarja, da se udeležijo pevskih vaj, ki bodo drevi ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vadili bodo 3. Malicevo mašo, ki jo bo združeni zbor izvajal na Ciril-Metodij-skem slavju, ki bo 13. julija na Vejni. TRŽAŠKA KNJIGARNA in Krožek za družbena vprašanja VIRGIL SCEK vabita na predstavitev drugega dela knjige dr. Rafka Dolharja o levi sredini in tržaških Slovencih »Od levosredinske odjuge do osimske pozebe«. Govorila bosta Ivanka Hergold in avtor. Jutri, 18. junija, ob 18.30 v Tržaški knjigarni. GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 19. uri v Babni hiši: 1) podeljevanje spriceval-diplom, 2) vpisovanje novih gojencev: pripravnica od 5. do 7. leta in individualni pouk pihal, trobil, tolkal in pom. klavirja od 8. leta dalje, 3) potrjevanje vpisa za novo Šolsko leto. KD VALENTIN VOD- NIK - Junijski glasbeni veCeri - v sodeluvanju z novo pivnico »Pri Studencu« vabi na zabavni in razvedrilni veCer z LONG ZLUNK BIG BAND PRI STUDENCU, ki bo v petek, 20. junija ’97, ob 21. uri na KTuži. Zajamčeno osvežilo ob okusnem pivu in primernih prigrizkih! SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mackolje-Prebe-neg in SKD VALENTIN VODNIK pod pokroviteljstvom OBČINE DOLINA vabita na predstavitev knjig Silva Grgiča »Zločini okupatorjevih sodelavcev« (prvi in drugi del) in Borivoja Laha - Borisa »Od Kobarida do Trsta«. Srečanje bo v petek, 20. t. m., ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Dolini. Ob prisotnosti avtorjev bo knjigo predstavil Marij Cuk, s pesmijo bo dogodek popestrila dekliška skupina Valentin Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog. KROŽEK BRIN vabi v petek, 20. junija, elane in prijatelje na redno letno zborovanje, ki bo v Ljudskem domu v Križu ob 18. uri. Sledila bo družabnost. ODBOR KRASKE OH- CETI vabi vse, ki so zainteresirani, da bi sodelovali na Kraški ohceti z osmi-cami na serstanek v petek, 20 t. m., ob 20.30 v Bubničev dom v Repnu. SKD PRIMOREC trebce prireja vaški poletni praznik, 20., 21. in 22. junija, ob nogometnem igrišču v Griži. Petek, 20. t. m., ob 17. odprtje kioskov nato ples z ansamblom Guba Libre. Sobota, 21. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, razstava uCencev GOS Pinko Tomažič Trebče ter zabava z ansamblom Kraški kvintet od 20. do 24. ure. Nedelja, 22. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri nastop Godbe iz Domžal in od 20. do 24. ure zabava z ansamblom Status Sym-bol. Pijače in specialitete na žaru. SVETOIVANSKA SKUPNOST vabi na praznovanje župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. V soboto, 21. junija, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert, ki ga bodo oblikovali otroški zbor Kresnice, mešani zbor Cappella Tergestina in mešani zbor F. B. Sedej iz Steverjana. V nedeljo, 22. junija, bo ob 9. uri procesija po svetoivanskih ulicah, nato ob 10. uri slovesna maša v slovenščini v župnijski cerkvi. V ponedeljek, 23. junija, bo ob 20. uri v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija tradicionalna slovenska maša, nato kresovanje na stadionu 1. Maj v organizaciji SKD Slavko Škamperle. V torek, 24. junija, bo ob 18. uri slovenska maša v župnijski cerkvi. RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabita na premiero odrske igre »Male dame« (Piccole donne), ki jo je po delih Male dame in Male dame dorašCajo Louise Alcott za oder priredila in režirala Lučka Susic. Scena Magda Samec, izvajajo elani Slovenskega odra. Finžgarjev dom na Opčinah, v soboto, 21. junija, ob 19- uri. SKD GRAD vabi v soboto, 21. t. m., ob 20.30 v društvene prostore pri Banih, na svetoivanski praznik s PREDSTAVITVIJO BROŠURE in OTVORITVIJO RAZSTAVE o RODBINI KREVATIN - BENEČANOVE, BANE 1795 - 1997. Nastopil bo dekliški vokalni tercet VER LAETUM. Urnik razstave: od ponedeljka, 23. do petka, 27. junija od 18. do 20. ure, sobota 28. od 17. do 20. ure, nedelji, 22. in 29. junija od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni! KD ZVEZDA prireja v Podlonjerju, 21. in 22. junija, SVETOIVANSKI PRAZNIK. Ob prijetni glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. V nedeljo 22. ob 18.30 nastop folklorne skupine Stu ledi. KD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi v okviru vaške šagre v nedeljo, 22. t. m., lov na zaklad za odrasle. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 228266 vsak dan od 19. do 20. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da od 23. junija do 5. septembra bo knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta za-radni letnega dopusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija ob 20.30 na šempolajski kal na kresovanje. UPRAVA OBČINE De-vin-Nabrežina organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 3. do 17. julija 1997, v kraju Levico Terme (TN). Za podrobnejše informacije je na razpolago urad za Socialno skrbstvo Občine De-vin-Nabrežina, tel. št. 6703201 ali 6703202. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih poCitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, POLETNI TABOR V IZOLI (vabi ZKS iz Ljubljane), razne DUHOVNE VAJE ZA ŠTUDENTE v Sloveniji, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, Združene države Amerike, ki jih ponuja Študentska organizacija univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št. 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure. KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicah -hotel Bellavista, od 21. do 31 julija 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8. Tel. 360072. KD LONJER-KATINA-RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu drštva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite Cim-prej! SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in Studijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na kon- cert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave Cimprej! Tel. 0481/537525. SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA v Trstu sporoča, da je Se nekaj prostih mest za poletno gorsko kolonjo v Co-megliansu v Carniji. Kdor se želi vpisati naj telefonira v večernih urah na St. 366970 ali 43194 za Trst, na 0481/530924 za Gorico. MALI OGLASI tel. 040-7796333 NE OBUPAJ, nadziraj težo z dobrim dietetičnim produktom. Tel. 040/211266 od ponedeljka do Četrtka od 9. do 14. ure. MLAD PAR isce hišico z dvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil za najvišjo ceno 150 milijonov lir. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila. PRODAM sobno omaro, visoko 2,45 m in dolgo 2,15 m. Tel. 212313. PRODAM dvonadstropno hišo na Kontovelu St. 439. Kralj Dora tel. 229155 POHIŠTVO KORŠIČ pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 -575145. PRODAJAMO kmečko zemljišče, možna zazidava kmečke hišice. Tel.: (040) - 231868. V PODGORI prodam stanovanje v ulici S. Giu-sto, 28. Tel. (0481) 391556 ob uri obedov. 26-LETNO DEKLE iSCe delo kot sekretarka, odlično znanje slovenščine in dobro znanje srbohrvaščine in nemščine, v zadostni meri angleščine, vešCa rabe računalnika (win-dows, word star). Ne marketing, ne netvrork, ne prosto podjetništvo. Tel. na St. 040/211941 po 19. uri (Katja). TRGOVINA JESTVIN isce izkušeno osebo za prodajo sadja in zelenjave. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod Siflo »jestvine«. PRODAM dve mladi kozlički. Tel. ob uri kosila na št. 226649. GOSPA z izkušnjo nudi 24-urno pomoč pri ostareli osebi. Tel. 00386609652381 v večernih urah. PRODAM HARMONIKI Victoria, model Vir-tuoso »bassi sciolti«, zvočno ojačena, z ojačevalcem in drugo Scandali, 120 basov, 6 registrov. Tel. 225508 po 20. uri. HIŠICA na Krasu priključena, 60 kv.m, 60 kv.m kleti, 700 kv.m terena, možna razširitev 60 + 60 kv.m, 200 milijonov lir. Tel. 229121. HIŠA na Krasu, 140 kv.m, 140 kv.m. kleti, možna razširitev 60 + 60 kv.m, 3000 m terena, 500 milijonov lir. Tel. 229121. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 222953. OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula v Re-pnicu št. 2. V SLIVNEM imata odprto osmico Andrej in Ivo Kralj. BRUNO IN MARIJA Zahar sta v Borštu odprla osmico. PRI MISKOTU na Opčinah, ulica Peonie 3, smo znova odprli osmico. Prijazno vabljeni stari in novi prijatelji, ljubitelji domaCe kapljice. OSMICA je odprta v Dolini na št. 233. V PREBENEGU sta od- mo vas v prijetni senci košatega oreha. MARGARET IN BORIS obveščava prijatelje, znance in neznance, da sva odprla osmico na Ka-tinari (cesta za Rovte). Vsem, ki nas bodo prijazno obiskali, bova vljudno postregla. OSMICO je odprl Grgič Igor, PadriCe 193. PRISPEVKI V spomin na Bruno Sancin in Ljubo Stranj daruje Marija Sancin Žerjal (LakotišCe) 50.000 lir za KD Valentin Vodnik in 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na Bruno Sancin darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na teto Irmo daruje Ani 50.000 lir za SK Devin. V spomin na Gigija Ci-bica daruje Zena Francka 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. t Nenadoma nas je zapustila naSa draga Maria Ravbar vd. Fabris Pogreb bo jutri, 18. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo hči Ines, vnuki in ostalo sorodstvo Trst, 17. junija 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Carla Starc se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in na katerikoli naCi počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Špehu, pevskemu zboru V. Mirk, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Konto vel, 17. junija 1997 Ob nenadni izgubi dragega Karla GrizoniCa izreka svojcem občuteno sožalje KD Fran Venturini Ob izgubi drage matere izreka Nataliji Mauri in svojcem globoko sožalje KD Fran Venturini Ob hudi izgubi drage Ivke Paskovic Sulini izrekata vsem prizadetim svojcem občuteno stožalje KD Igo Gruden in SD Sokol Ob hudi izgubi drage none izreka Marjani, Martini in Niku globoko in občuteno sožalje dramska skupina KD Igo Gruden LIKOVNA UMETNOST / V NEDELJO SLOVESNO ODPRLI BENEŠKI BIENALE TRST-ŠKRBINA / UMETNIKOVIH 90 LET Med polemikami in načrti za prihodnost Veltroni o zakonskem osnutku za preobrazbo ustanove V nedeljo so zelo slovesno odprli likovni del Beneškega bienala. Na otvoritvi je podpredsednik italijanske vlade in minister za kulturne dobrine VValter Veltroni (na sliki AP z umetnikom Vedovo) govoril o zakonski preureditvi ustanove, ki prireja enega najpomembnejših prikazov sodobnega snovanja na likovnem področju. Zakonski osnutek, ki ga je že sprejel senat, spreminja javnopravno ustanovo v »kulturno družbo« v sferi privatnega prava, kar pomeni, da bo sedanji posplošeni vodstveni svet zamenjan z dvema ločenima telesoma: z upravnim svetom in tehničnim odborom. Na tej osnovi bosta končno strogo ločeni tudi upravna in kulturna pristojnost vodstva družbe, v kateri pa bodo ohranile večino javne ustanove. Preustroj bo prinesel tudi organizacijsko in računovodsko poenostavitev ter sprostitev statusa osebja, ki je bilo doslej uokvirjeno v razred poldržavnih uslužbencev. Minister Veltroni je podčrtal, da je bil zakonski osnutek v senatu predmet poglobljene razprave, h kateri so prispevale tudi opozicijske sile, in da je posebno pomembna odločitev o sodelovanju privatnih subjektov v družbi Beneškega bienala. Nedeljsko odprtje Bienala pa ni poteklo samo v slovesnih tonih, ampak je sprožilo tudi val polemik tako zaradi same zasnove razstave, kot zaradi živega bika, ki ga je skupina belgijskih runetnikov razstavila kot »genetsko skulpturo«. Uboga žival je seveda požela veliko sočutje ne samo naravovarstvenikov, ampak vseh obiskovalcev, vključno z Veltronijem. Bolj umirjeno je bilo po- deljevanje zlatih levov. Za kariero sta ju prejela Agnes Martin in Emilio Vedova, za letošnjo izvedbo Bienala pa Gerhard Richter in Beograjčanka Marina Abramovič. Za najboljši paviljon so bili nagrajeni Francozi, medtem ko so nagrade 2000 prejeli Douglas Gor-don, Pipilotti Rist in Rachel Whiteread. DOBERDOB / TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Tretje srečanje Diaton 97 Ni dvoma, da je diatonična harmonika (frajtonarica) zelo priljubljen instrument na Slovenskem in nasploh v alpskem prostoru. Nedeljsko tretje srečanje Diaton 97, ki ga je priredilo SKD Kremenjak - Jamlje potrjuje, da narašča zanimanje za ta inštrument tudi v zamejstvu. Na srečanju v Doberdobu, ki je bilo letos tudi prvič tekmovalnega značaja, je nastopilo 49 harmonikarjev, v glavnem mlajših, s Tržaškega, Goriškega, Furlanije in Slovenije. Glede na starost, so bili godci razvrščeni v štiri skupine. V skupini najmlajših (do 10. leta), je komisija, ki so jo sestavljali Pier Paolo San-zin, Denis No vato in Robert Vidali, prvo mesto dodelila Matiji Ličenu iz Škofij. Sicer pa je bil med izvajalci v svoji kategoriji sam in torej ni imel konkurentov. V drugi skupini (do 13. leta) je prvo mesto osvojil Gregor Kofol iz Rižane, drugo Andrej Gropajc iz Škofij, tretje pa Dejan Del Giusto iz Portoroža. V skupini do 18. leta starosti je prvo mesto osvojil Matej Pečan iz Ljubljane, ki je prejel tudi priznanje najboljšega izvajalca na srečanju, drugo mesto je šlo Egonu Taučerju z Opčin, tretje pa Igorju Spetiču z Lakotišča. Uvrstitev harmonikarjev v skupini starejših od 18 let pa je naslednja: 1. mesto Maurizio Veraldi iz Gradišča, 2. mesto Brane Jankovec iz Ivančne Gorice, 3. mesto Dario Kralj iz Šmarij pri Sežani. Srečanje harmonikarjev v priredbi SKD Kremenjak je bilo letos že tretje po vrsti, vendar pa prvo tekmovalnega značaja. Tekmovanje je potekalo v občinskem parku v Doberdobu. Z organizacijskega vidika je, kljub določenim težavam, ki so se pojavile prav v zadnjem trenutku, lepo uspelo in pri društvu Kremenjak, ki je pred dvema letoma tudi priredilo tečaj igranja na diatonično harmoniko in s tem kar precej pripomoglo k poznavanju in uveljavljanju tega instrumenta tudi v Jamljah in na območju doberdobske občine, že napovedujejo naslednjo manifestacijo, ki bo, zagotovo, v Jamljah, kjer naj bi tačas uredili prostor ob nekdanji šoli, kjer je zdaj gradbišče. Srečanje se je sklenilo z družabnostjo in ob zvokih kvinteta "Mi”. (Foto Bumbaca). NATEČAJ »Gallus Consort« razpisuje pod pokroviteljstvom Tržaške škojije natečaj za skladbo v spomin na msgr. Lorenza Bellomija. Skladbe morajo biti napisane za violo brez spremljave, označene morajo biti z geslom (isto geslo mora biti napisano na zaprti ovojnici, v kateri mora iti ime in naslov avtorja) in morajo dospeti na naslov: Gallus Consort, e.p. 109, 34100 Trst - Trie-ste Centro , do 3, julija 1997. Natečaja se lahko udeležijo skladatelji, ki delujejo na območju tržaške škofije, brez drugih omejitev. Avtor izbrane skladbe sprejme nagrado 1.000.000 Lit. Skladbo bo izdala založba Pizzicato in bo vključena v jesenski ciklus (1997) repentabrskih koncertov stare in sodobne glasbe. Lojze Spacal, nezamenljivi interpret Krasa Tržaški slikar in grafik Lojze Spacal je v nedeljo doživel še eno počastitev: prav na njegov rojstni dan se je na njegovi domačiji v Škrbini na Krasu zbrala večja skupina sorodnikov, prijateljev in javnih delavcev, ki mu je prinesla voščila različnih skupnosti in ustanov. Voščili so mu tako komenski župan Jožef Adamič, sežanski župan Benjamin Jogan, zastopnik novogoriške občine Mario Bastjančič, poslanec iz Sežane David Terčon in drugi. Na slovesnosti, ki ji je sledilo družabno srečanje, so bili prisotni še drugi gostje, med temi podpredsednik deželnega sveta FJk Miloš Budin, ravnateljica muzeja Revoltella v Trstu in nova go-riška pokrajinska odbornica za kulturo Maria Masau Dan ter arhitekt Boris Podrecca. V soboto so v tržaškem muzeju Revoltella odprli veliko razstavo s prikazom 60-letne-ga Spacalovega ustvarjalnega opusu in predstavili tudi obsežen katalog, kateremu so priloženi prevodi tekstov v slovenščino (ob nakupu velja preveriti, če je bil slovenski prevod priložen, dnevniku ga namreč v veliki sobotni zmedi niso dalij. Na sobotni slovesnosti je o umetniškem delu Lojzeta Spacala (v slovenščini) govoril Zoran Kržišnik, njegov tekst vam tokrat v celoti posredujemo. Kras je poseben svet, ki je rodil tip umetnika, hkrati zasidranega v tem delu zemlje in odprtega v svet, odkoder mu vetrovi, tudi kruta kraška burja, prinašajo sporočila o trdni povezanosti vseh, ki si prizadevamo na tleh, na katera nas je postavila zgodovina, izpolniti njen ukaz in ustvariti boljši, bolj človeški svet medsebojnega spoznavanja, razumevanja in aktivne koeksistence. Njen nezamenljiv umetniški interpret je Lojze Spacal. Lojze Spacal živi to vizijo in jo s svojo osebnostjo in svojim delom pomaga soustvarjati. Njegov likovni opus kaže od zgodnjih del, označevanih kot magični realizem, pa do stvaritev današnjega dne, enovito roko, nezamenljiv rokopis. Spacal je glasnik, poetični interpret notranje resnice kraške zemlje in je hkrati umetnik, čigar jasna, ostro profilirana osebnost je dosegla enako priznanje v matični domovini Sloveniji, kot v širše italijanskem in evropskem prostoru. Posebne omembe sta videti vredna dva vidika: od leta 1955, ko je Spacal prvič pokazal Ljubljani svoja dela na posebni razstavi, pa vse do današnjega dne, je Spacal izjemno prisoten v ožjem slovenskem umetnostnem prostoru. Njegova prva razstava v matični domovini je imela v marsičem prelomen pomen. Predstavila je ustvarjalno osebnost, vključeno v sočasne evropske umetnostne tokove z izdelano lastno govorico, hkrati svetovljana in svoji regiji zavezanega človeka. S tem je njegova ustvarjalnost pokazala možnost, da elemente in občutja regije izraziš z likovno govorico, ki je hkrati domača in mednarodna; to pa je bila smer, ki jo je želel zase odkriti tedanji rod mladih umetnikov. Spacal je v nekem smislu utiral pot, po kateri so odtlej smostojno stopali tudi številni slovenski likovni ustvarjalci in kreirali z močjo svojega talenta pisano in raznolično podobo naše likovne umetnosti, kakršne se razveseljujemo do danes. Po drugi strani pa je katalizatorska Spacalova osebnost, njegova sposobnost vsrkavati pobude časa in strujanj, kot jih občuti svetovni likovni prostor, pomenila most med ustvarjanjem obeh sosednih dežel, kar je opazila in zabeležila ter visoko ocenila kvalitetna italijanska, slovenska in evropska likovna kritika. S perspektive zbirke Štanjela, ki je postal novi, pomembni in trajni domicil reprezentativnih Spacalo-vih del, je izredno lepo razvidna Spacalova tesna povezanost s kamnoseško kraško tradicijo in kraško arhitekturo. V prihodnje se bodo bržčas pisale knjige o njegovem vplivu na obnavljanje spomenikov preteklosti, pa tudi na nove gradnje in urbanistične rešitve, ki so si jih pod vtisom Spacalove trpko poetične interpretacije Krasa zamislili in jih izpeljali arhitekti in načrtovalci mlajšega rodu. Že danes pa smo sposobni občudovati »arhitekturo« Spacalovih slik in grafik, njegovo postopno izgrajevanje povsem avtonomnih prostorov, kjer odpadejo pojmi kot ospredje ali ozadje, kjer je očesu na teh trdno zgrajenih slikah in grafikah vse hkrati pristopno, uveljavljeno z isto močjo, pa naj gre za povsem ploskovito obravnavo ali pa uporablja Spacal vzbok-line in raze, danes prisotnih, ki nam dajo doživlajati umetnino tudi haptiCno. In ko do kraja razbiramo vse Spacalove umetniške rešitve jih srečamo kot spremenjene v načrte. Zato vse kar bodisi ikonografsko, bodisi barvno upošteva Spacal kot element, začne poenostavljati in zmanjševati na minimalne možne znake. Iz črtic trakov in drugih drobnih znamenj so zgrajene cele ogromne ploskve, ki nosijo težo ponazarjanja, zajeti smo v začarani svet moderne simbolike, ki se je odrekla mimezisu, da bi znakovno bogatila umetnikov notranji pejsaž. In prav tu prihaja do izraza vse Spacalovo mojstrstvo, prav v teh poenostavitvah: manj kot uporablja barv bolj je udaren. Kričeči ko-lorit, ki ga je v začetku svoje kraške faze, ko se je trgal iz zapeljivih zank magičnega realizma in svojih čustveno angažiranih okoli človeške figure zasnovanih rešitev, uporabljal naravnost zagnano je slikam in grafikam odvzemal tisto prefinjeno monumentalnost, ki je zdaj postala njegova skoraj poglavitna karakteristika. In na kraju tega procesa, ko obvladajo njegovo slikovno ploskev maloštevilne osnovnemu tonu pokrajine prilagajoče se barve, se srečamo s sončno belino v raznih odtenkih, kjer zna biti Spacal najbolj čist in najbolj svoj in najbolj monumentalen in hkrati najbolj zvest belini svojega Krasa. Skratka mojster Spacal je osebnost, ki je znova in znova bogatil sodobno likovno govorico in kar počenja tudi danes. AMSTERDAM / VODITELJI PETNAJSTERICE DOSEGLI KOMPROMISNI DOGOVOR S sporazumom do stabilnosti, z resolucijo do zaposlenosti Bemd Posselt: v Amsterdamu luhi na teme kovnih manjšin 9 ješ S T R A -SBOURG -Evropski poslanec ba-v a r s k e KršCansko-socialne unije (CSU) Bernd Posselt (na sliki) je kot predsednik M e d -strankarske delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu ostro kritiziral amsterdamski evropski vrh, ker sploh ne bo upošteval narodnostnih in etničnih vprašanj. Na tiskovni konferenci v Strasbourgu sta tako Posselt kot tudi evropski poslanec Južnoti-rolske ljudske stranke Michl Ebner poudarila, da je v Evropski uniji kar 50 milijonov pripadnikov etničnih in jezikovnih skupin, kar je populacija srednje velike Članice EU. Z vidika prebujajočih se narodnostnih konfliktov, bi morala biti prav uresničitev zaščite manjšin v državah Evropske unije ena od prednostnih nalog. Medtem ko se ves sve- ta zaveda pomena manjšinskih pravic, pa smo po Posseltovem mnenju priCa pravi »hinavščini«, ker v sedanjih dokumentih tega ne omenjajo niti v preambuli. Prav zato je Posselt s svojo poslansko skupino (evropska Ljudska stranka), ki je druga najveCja evropska politična skupina, in s poslancem Ebnerjem v Meranu spodbudil uresničitev splošne evropske manjšinske pravice, ki bi služila kot zgled ob širjenju Evrope proti Vzhodu. Prav zato bi morali na prihodnjem evropskem vrhu v uradne dokumente vnesti zahtevo po uresničitvi manjšinskih pravic. Oba dokumenta bosta »spremljala« uvedbo evra, za katero ostaja datum nespremenjen: 1. januar 1999 AMSTERDAM - Voditelji petnajstih držav elanic Evropske unije so vCeraj na vrhunskem srečanju v Amsterdamu dosegli sporazum o proračunski stabilnosti, gospodarski rasti in zaposlovanju. Tako resolucija o stabilnosti kot resolucija o rasti in zaposlovanju bosta pospremili skupno evropsko valuto evro, ki jo bodo države unije uvedle 1. januarja 1999. Sporazum o proračunski stabilnosti, ki so ga voditelji petnajsterice na predlog Nemčije načelno sprejeli že decembra 1996 na vrhunskem srečanju v Dublinu, odmerja stroge denarne kazni za države, ki bi prekoračile dovoljeni 3-odstotni proračunski primanjkljaj, predpisan za članice denarne zveze v maastrichtski pogodbi. Resolucija o rasti in zaposlovanju, ki jo je pred tednom dni predlagala Francija, pa bo omogočala usklajevanje gospodarske politike med državami članicami unije in nudila finančno podporo projektom za spodbujanje zaposlovanja in rasti. Slo naj bi zlasti za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem, projektom izobraževanja in zaščite okolja ter velikim infrastrukturnim delom na področju transevropskih omrežij. Unija namerava sredstva za to Črpati iz dobičkov Evropske investicijske banke ter rezerv Evropske skupnosti za premog in jeklo. Sporazum predvideva tudi prireditev posebnega evropskega vrha o zaposlovanju letošnjo jesen pod luksemburškim predsedstvom. Sporazum o stabilnosti, rasti in zaposlovanju so že predsinoči oblikovali finančni ministri petnajsterice, vodje petnajsterice pa so ga včeraj pozno popoldne po kratki razpravi soglasno potrdih. Sporazum je po besedah predsednika nizozemske vlade Wima Koka, predsedujočega vrhu EU, pomemben za zadnjo fazo gospodarske in denarne unije, ki »je sedaj mogoča«. Unija se bo na osnovi pakta o proračunski stabilnosti lahko držala roka 1. januarja 1999 za uvedbo evra ter hkrati povečala usklajevanje gospodarske pohtike, kar omogoča že maastricht- ska pogodba. Sprejeti sporazum bo po Kokovih besedah omogočil politično in gospodarsko usklajevanje v okviru denarne zveze. Evropski vrh je sprejel tudi druge mehanizme za uvedbo skupne valute, med njimi novi menjalni mehanizem in različne faze uvedbe evra. Voditelji so zvečer v amsterdamskem gledališču Carre javnosti prvič predstavili osem konvancev evra, medtem ko so bankov- ce predstaviti že decembra lani na vru v Dublinu. Evropski vrh je sporazum o proračunski stabilnosti, rasti in zaposlovanju dosegel v tednu dnu, potem ko je nova francoska socialistična vlada prejšnjo ne- deljo zahtevala, naj unija namesto zgolj fiskalni in monetarni politiki pozornost nameni tudi povečevanju rasti in zaposlovanju. »Sporazum kaže jasno politično voljo, da doseženo celovito gospodarsko in denarno unijo. Ta bo zdaj imela tako politično kot gospodarsko osnovo,« je v Amsterdamu izjavil predsednik Evropske komisije Jacques Santer. Sporazum o proračunski stabilnosti, kakršnega so voditelji sprejeti včeraj, ustreza zahtevam Nemčije, ki ni hotela odstopiti od strogih fiskalnih in monetarnih kriterijev. »Trdna makroekonomska in proračunska politika gresta z roko v roki s trdno in trajno rastjo proiz- vodnje in zaposlovanja,« so v sporazum zapisati voditelji EU. Sporazum po njihovi oceni kaže trdno voljo Evropske komisije in vlad petnajsterice, da boj proti brezposelnosti ohranijo na vrhu dnevnega reda unije. Voditelji petnajsterice medtem v Amsterdamu nadaljujejo pogajanja o novi temeljni pogodbi, ki bo nadomestila sedanjo maastrichtsko in bo omogočila širitev unije proti Vzhodu. T.i. amsterdamsko pogodbo naj bi sklenili jutri in s tem začrtati pot širitve na nove članice, s katerimi naj bi EU zaCela pogajanja šest mesecev po sklenitvi pogodbe. (STA) HRVAŠKA / 2E V PRVEM KROGU NEDELJSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITEV Tudman še pet let predsednik Po nedokočnih podatkih prejel 612% glasov - Dobro se je odrezal socialistični protikandidat Zdravko Tomac (2 h 12%), medtem ko je kandidat združene opozicije Vladimir Gotovac prejel samo 17,67%) glasov ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je po delnih neuradnih izidih na nedeljskih predsedniških volitvah na Hrvaškem prejel 61,2 odstotka glasov, je vCeraj sporočila državna volilna komisija. Po preštetih volilnih lističih v 7.048 voliščih od skupno 7.558, na katerih je glasovalo dva milijona 87.134 volilcev, je za kandidata Socialdemokratske stranke Zdravka Tomca glasovalo 21,12 odstotka volilcev, kandidat devetih opozicijskih strank in predsednik Hrvaške social-no-liberalne Stanke Vladimir Gotovac pa je prejel 17,67 odstotka glasov. Volilna udeležba naj bi bila po neuradnih ocenah 60-odstotna. Volilna komisija je tudi sporočila, da je po delnih nemadnih podatkih v tujini volilo 88.396 hrvaških državljanov. Kot rečeno so to izidi, ki so jih dobili po preštetju glasov s 7.048 od skupaj 7558 volišč, kolikor jih je bilo po vseh Hrvaški in v diplomatsko-konzulamih predstavništvih v tujini. Vsekakor pa se rezultat ne bo bistve- no spremenil, zato drugi krog volitev ne bo potreben in bo torej Tudman predsednik v prihodnjem petletnem mandatu. Predsednik Tudman, ki predsi-noCnjim na televiziji ni skrival svojega zadovoljstva, je po objavi prvih izidov, ki so mu dajati nekaj nad 50 odstotkov glasov, dejal, da so le-ti v skladu s pričakovanji, medtem ko bodo dokončni izidi zanj še ugodnejši. Glede svojih protikandidatov Tomca in Gotovca je Tudman dejal, da sta dobila toliko podpore, kolikor sta v svojih programih obljubljala vo-lilcem, vsekakor pa bi morali javnost in protikandidata iz izidov potegniti sporočilo. Na vprašanje, kaj hrvaškim državljanom obljublja v prihodnjih petih letih, je Franjo Tudman odgovoril, da obljublja nadaljevanje politike, s katero je bila vzpostavljena hrvaška svoboda. Neposredno po objavi volilnih izidov je Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) v Zagrebu z ognjemetom proslavila zmago svojega kandidata, Vlado Gotovac in Zdravko To- mac pa sta Tudmanu Čestitala. Gotovac pa je vseeno povedal, da so bile volitve gola formalnost, ker so se vsa javna občila nelojalno obnašala do Tudmanovih protikandidatov. Zdravko Tomac pa je le povedal, da je prejel več glasov, kot so priCakova-li.Tudman je na vse kritike odrezavo odgovoril, da taka zmaga »vsem niaši usta«. Hrvaški bo torej prihodnjih pet let ponovno vladal Franjo Tudman. Večina političnih opazovalcev pa je mnenja, da ne bo dokončal svojega mandata in to ne zaradi svoje starosti (75 let), temveč zaradi raka na želodcu, ki je na Hrvaškem najbolj skrita tajnost. Po mnenju opozicije je Tudmanovo zmago omogočila tudi volilna pravica, ki jo je Hrvaška podelila bosansko-hercegovskim Hrvatom in seveda glas hrvaške diaspore, ki gre v glavnem za Tudmana in njegovo HDZ. Opozicija pa z mednarodnim pravom skregane volilne pravice za državljane neke tuje države (BiH) ni obešala na veliki zvon, ker se jasno zaveda, da bi bilo to nepopularno. GORICA Torek, 17. junija 1997 KRMIN / PRIPRAVILI SO GA UCENCI IN UČITELJI PLESIVSKE SOLE ŠTANDREŽ / OTROŠKI ZBOR OTON ZUPANČIČ Kulturno srečanje in predstavitev brošure Poklon pesniku Ludviku Zorzutu ob 20-letnici smrii Lutkovna igrica za konec sezone Predstavo so pripravili skoraj povsem v lastni režiji - Najmlajši nastopili kot žabice Pred letom dni (16. junija 1996) je bila na Pleši-vem slovesnost ob poimenovanju šole po Ludviku Zorzutu, ljudskem pesniku in raziskovalcu narodnega izročila, rojaku iz bližnje Medane, prejšnjo soboto pa je bila v kinodvorani Italia v Krminu prireditev, ki je dogodek vsebinsko dopolnila in zaključila. Predstavili so okrog 100 strani obsegajočo brošuro o plešivski šoli, nastopili so malčki iz otroškega vrtca, ki so zapeli in zaplesali, uCenci osnovne šole z recitalom Zorzutovih pesmi, v zaključnem delu pa predvajali film o življenju na šoli, ki so ga sami zaigrali in posneli (s pomočjo učitelja D ari a Lebana). Kot simbol povezanosti med starejšo, mlajšo in najmlajšo generacijo pa je razumeti nastop moškega pevskega zbora Plešivo, ki je uvodoma pod vodstvom Hermana Srebrnica, zapel tri pesmi. V priložnostnem nagovoru je ravnateljica Mira Braini poudarila, da prireditev presega šolski okvir, da je to prijetno in predvsem spodbudno srečanje celotne skupnosti na zahodnem robu Brd, ki se zaveda pomena obstoja in rasti šole na Plešivem in vrtca v Krminu. Da je temu tako je nedvomno dokaz tudi v množični udeležbi. Krminski župan Maurizio Paselli je dejal, da je seme, »ki smo ga posadili lani na Plešivem vskalilo in bo zagotovo postalo košato drevo«. Zdaj je treba delati, da bo raslo in se razvijalo. V kulturnem sporedu so po uvodnem nastopu moškega pevskega zbora najprej nastopili otroci iz vrtca ter ob glasbeni spremljavi zapeli in celo zaplesali makareno. Osnovnošolci so dovršeno in živo (zlasti kar zadeva pojočo briško govorico) predstavili splet Zorzutovih pesmi, zaključni del prireditve pa je predstavljal film o življenju na šoli. V imenu staršev se je učiteljem, nastopajočim in predstavnikom oblasti zahvalil Edi Keber. Posebno pozornost nedvomno zasluži brošura »Osnovna šola Ludvik Zorzut Plešivo«, s katero so učitelji in uCenci želeli obeležiti lanski pomemben dogodek in sočasno počastiti spomin medanskega rojaka ob 20- letni- Kmečka zveza Gorica je odprla podružnico v Doberdobu Kmečka zveza Gorica obvešča svoje elane, da je začela obratovati podružnica zveze v Doberdobu. Sedež ima v ulici Mučenikov svobode 6 ih je odprta vsak petek, od 8. do 10. ure. S to pobudo želi Kmečka zveza razširiti svojo dejavnost na teritoriju lr,S=T5S,rHZ^raitt,=ke zve™ iz Gorice se zahvaljujejo županu Občine Doberdob in gospodu Frankotu Ferfogli. ki sta s svojo razpoložljivostjo in sodelovanjem omogočila uresničitev te pobude. ci smrti. Brošura, ki ima povzetek tudi v italijanščini, je izšla s pokroviteljstvom Občine, gmotno pa so izid podprli poleg Občine še Krožek briške mladine, Svet slovenskih organizacij ter Kmečka banka, Goriška hranilnica, Banca Antoniana ter Zadružne kreditne banke v LoCniku, Sovodnjah in Doberdobu. Knjiga obsega daljše poglavje posvečeno Ludviku Zorzutu in niz informacij o šolstvu v Brdih in posebej o šoli na Plešivem. Uredili so jo učitelji Aleksandra Klanjšček, Da-rio Leban in Suzana Fran-dolic, sodelovali pa Slavko Bratina, Tiziana in Giampiero Carlesso in Jožica ŽniderCiC. Brošura zajema tudi prispevke otrok, spomine domačinov na plešivsko šolo in pričevanja o Ludviku Zorzutu. Na sliki (foto Bumbaca) trenutek s sobotne prireditve Otroški pevski zbor, ki deluje v sklopu KD Oton Zupančič je 7. junija priredil lepo zaključno prireditev. Bila je precej drugačna kakor sicer. Pod skrbnim vodstvom Elde Grauner Nanut, mentorice Ade BaCar, s sodelovanjem Loredane PrinCiC, ki si je zamislila in pripravila kulise ter izdelala lutke ter ob klavirski spremljavi Sare Ho-ban so dovršeno podali lutkovno igrico Gozdne živali prirejajo gostijo, na besedilo Marize Perat; najmlajši elani otroškega pevskega zbora pa so nastopili s sliko Žabja mlaka. Priprave na zaključni nastop so trajale kar nekaj mesecev, saj je bilo treba predstavo zgraditi oziroma dopolniti, včasih tudi sproti. V lutkovni igrici Gozdne živali prirejajo gostijo se s tekstom Marize Perat prepletajo songi, ki jih je priredila Elda Grauner Nanut. Prav tako v sliki NOVICE Finale turnirja Beach volley v štandrežu bo jutri Društvi OK Val in KD O. Zupančič sporočata, da bodo finalne tekme turnirja “Beach volley 1997” (ki so odpadle zaradi slabega vremena v soboto, 14. junija) odigrane v sredo, 18. junija, kot sledi: ob 18.30 finale mladinke, ob 19.30 finale mladinci, ob 20.30 finale 2 plus 1, ob 21.30 finale dvojice moški. Sledilo bo nagrajevanje. TV Primorka tokrat o OK Val TV Primorka bo današnjo oddajo Med SoCo in Nadižo namenila športu. Ob 18.35 bosta gosta oddaje Ivo Rojec in Joško PrinCiC, ki bosta predstavila delovanje odbojkarskega kluba Val in govorila o perspektivah moške ekipe v Bi figi in ženske v Gl ligi. Diplomski koncert violinistke Mlada violinistka Raffaela Petronio bo danes ob 20. uri v komorni dvorani SCGV Emil Komel predstavila program svojega diplomskega izpita. Študirala je violino na šoli GM Marij Kogoj v Trstu. Njen mentor je prof. Marko Bitežnik. Na koncertu bo sodelovala pianistka prof. Beatrice Zonta. Program obsega skladbe Corelfija, Bacha in Mendelssohna. Tečaj hitre pomoči Pri Goriškem zelenem križu začenjajo danes prvi tečaj hitre pomoči za mlade, dijake, delavce in gospodinje. TeCaj bo dvakrat tedensko ob 20.30. Poleg teoretičnega dela bodo izvedli tudi praktične vaje. Udeležencbodo dobili potrdilo o obiskovanju teCaja. 20. julija pa bodo pri ZK zaCeh teCaj hitre pomoči za bolničarje. Informacije in prijave: na sedežu Zelenega križa v Crispijevi ulici 7/B. : DIJAŠKI DOM / DELOVALO BO DO 18. JULIJA Poletno središče je zaživelo Med dejavnostmi tenis, patchwork, informatika in turizem Žabja mlaka, kjer so si besedilo "sposodili” pri Otonu Župančiču. Veliko truda je v lutkovno predstavo vložila mentorica Ada BaCarjeva iz Ajdovščine. Posebej pa velja poudariti, da so kostume, sceno in lutke izdelali v lastni režiji. Predvsem po prizadevanju in s pomočjo Loredane PrinCiC Ressi, ki si je prevzela celotno tehnično stran predstave. Za glasbeno spremljavo (klavir) je poskrbela Sara Ho-ban. V sliki Žabja mlaka so nastopili elani zbora, ki obiskujejo vrtec in prvi razred osnovne šole, v igrici o gozdnih živalih pa starejši elani zbora, ki v okviru KD Oton Zupančič deluje že poldrugo desetletje in ki ga uspešno vodi Elda Grauner Nanut. Mladi pevci in igralci so si ob koncu prislužili dolg in topel aplavz. Na sltid: “žabice”, ki so nastopile v Žabji mlaki ______________KINO GORICA VITTORIA 1 18.00-20.10-22.20 »Musič graffi-ti«. Tom Hanks in Liv Ty- VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Hamlet« (po W. Shakespeareju). R. Kenneth Branagh. L Ge-rard Depardieu. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Creature selvagge«. Jamie Lee Curtis in Kevin Kline. V dijaškem domu Simona Gregorčiča je včeraj zaživelo letošnje poletno središče (na sliki - foto Bumbaca). Namenjeno je otrokom od 3. do 13. leta. Trajalo bo do 18. julija vsak dan razen sobot in nedelj. Otroci ga bodo lahko obiskovali po eden ali več tednov. V prvem tednu jih je približno 40, skupno pa se je doslej prijavilo že 86 otrok. Posvečajo se raznim dejavnostim, kot so teniška šola, turistična “agencija” (danes ponuja izlet v botanični vrt v Trstu), laboratoriji za naravoslovne poskuse, pat-chvvork, informatiko in oblikovanje. Prihodnji teden pričakujejo prihod parnega vlaka (pravega!), ki bo vozil po dvorišču doma. Interesenti se lahko še vpišejo (tel. 533495), vendar morajo pohiteti, saj so zlasti za julij skoraj vsa mesta že oddana. 3 OBVESTILA KD SKALA IZ GABRIJ sklicuje redni občni zbor v Četrtek, 19. junija, ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo na sedežu društva. Vabljeni so elani in prijatelji. n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Cri-spi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. IZLETI SPDG priredi 28. in 29. junija izlet na Monte Baldo nad Gardskim jezerom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave na sedežu do 25. t.m. KD KRAS Dol - Poljane priredi 6. julija izlet v Belo krajino. Prijave po tel. 78179 (Igor Krulc) od 17. do 19. ure do 20. junija. KD BRIŠKI GRIČ priredi 29. junija avtobusni izlet k jezeru Garda. Prijave pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226). UPOKOJENCI iz Doberdoba obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni izlet 27., 28. in 29. junija. Prijave pri Mih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je samo do 15. julija rok za prijavo za izlet na Poljsko (z avionom). Informacije na sedežu društva. POGREBI Danes: 9.30, Zorka Plesničar iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 11.00, Frančiška Strgar vd. Žigon iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.45, Tereza Caudek vd. Petejan iz bolnišnice Janez od Boga v Sovodnje. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota Roka Žniderčiča se iskreno zahvaljujemo g. župniku Karlu Bolčini, cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki so na katerikoli naCin počasti i njegov spomin. Posebna zahvala naj gre zdravniku dr-Tavčarju. svoja Standrež, 17. junija 1997 Uprava Primorskega dnevnika izreka svojem ^ raznasalcu Marcu Vfor i nu občuteno sožalje ob i " gubi drage mame. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HZ 9 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / APRILA SO CENE PRI PROIZVAJALCIH OSTALE NA MARČNI RAVNI Inflacija bi morala junija ostati na majski ravni (1,6%) Tako predvidevajo izvedenci, Fazio pa vztraja pri previdnosti RIM - Ustaljenost cen pri proizvajalcih in padec cen na debelo (-0,4%) v letošnjem aprilu glede na marec (v primerjavi z lanskim aprilom so prve porasle za 0, 8%, druge pa so upadle za 0, 7%) dokazuje nadaljevanje hladne »klime«, ki jo zavod Istat beleži od začetka leta na področju inflacije. Pričakovati je zato, da se bo ta bend v juniju izrazil tudi v nadaljnjem upadanju življenjskih sboškov, o Čemer se bomo lahko prepricah že v petek, 20. junija, ko bodo objavila podatke vzorčna mesta Milan, Genova, Trst, Firence in Bari. V ponedeljek, 23. junija bodo znani še podatki za Turin, Benetke, Bologno, Perugio, Neapelj in Palermo, medtem ko bo dokončni inflacijski podatek Istat oznanil 4. jubja. Po mnenju izvedencev bi morala inflacijska stopnja ta mesec ostati na ravni iz maja, torej pri okrog 1, 6 odstotka, Čeprav najbolj optimistični opazovalci ne izključujejo celo znižanja na 1, 5 odstotka. Skratka, v tem mesecu bi se moral ugodni inflacijski trend nadaljevati, medtem ko bi lahko prišlo do rahlega zvišanja v naslednjih mesecih, pa še to iz Cisto statističnih in ne konjunkturnih vzrokov: v lanskih poletnih mesecih je bila namreč inflacija zelo nizka. Nadzor nad inflacijo pa še ne pomeni, da je ekonomsko obzorje brez oblakov. O teh je včeraj na nekem posvetu v navzočnosti predsednika republike govoril guverner Banke Italije Fazio, ki je opozoril na nova tveganja in dejavnike nestabilnosti, ki da grozijo najmočnejšim svetovnim gospodarstvom. Nova mednarodna monetarna in trgovinska ureditev zahteva po Faziovih besedah »dobro vodenje računov s tujino, nadzor nad inflacijo in javnim dolgom ter stabiliziranje ekonomskih politik.« Le nekaj dni po svojem bdem posegu v parlamentu je guverner, Čeprav v širšem kontekstu, znova opozoril na velike teme reform in sociale. »Evropa,« je dejal, »v zadnjem desetletju ni znala izvesti pobebnih strukturnih sprememb v smislu inovacije proizvodov, razvoja terciarnih dejavnosti, novih oblik organiziranja proizvodnje, večje prožnosti trga dela in odprave ozkih grl neučinkovitosti - še posebno v javnem sektorju - ki dušijo dejavnost podjetij.« Italija živi v tem kontekstu globalizacije in se mora braniti pred nevarnostmi nestabilnosti, predvsem na področju valutnih tečajev in obrestnih mer, ki nosijo v sebi klice inflacijskih žarišč, je podčrtal Fazio. ■ Fiat predlaga spodbujevalce za vse ključne induslrijske veje TURIN - Finančni spodbujevalci za avtomobilsko industrijo so bili ena glavnih tem na včerajšnjem obenem zboru delničarjev Fiata, na katerem je predsednik Cesare Romiti napovedal, da bo konsolidirani promet konec tekočega leta dosegel okrog 90 tisoč milijard lir, kar bi bilo 15 odstotkov vec kot leta 1996, ko je Cisti dobiček znašal 2.371 milijard. Romiti, ki je skupščino seznanil z glavnimi delničarji družbe (Ifi, Fimepar, Spafid, Ifil in Me-diobanca), je zelo ugodno ocenil finančne spodbujevalce za avtomobilsko indusbijo, ki je v prvih mesecih leta napela jadra turinske avtomobilske hiše, in predlagal podobne ukrepe tudi za druge indusbijske sektorje. Pooblaščeni upravitelj Cantarella je dodal, da bi moral Fiat brez teh spodbujevalcev uvesti dopolnilno blagajno, kar bi državo stalo še veC, medtem ko je podtajnik v ministrstvu za industrijo Umberto Carpi v zvezi s tem argumentom pozval k skrajni previdnosti. PORDENONSKI SEJEM Edilest - novost, ki je požela velik uspeh PORDENON - V tem najbolj zahodnem mestu dežele Furlanija - Julijska krajina so se specializirali v prirejanju sejmov, ki so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetnikom, predvsem obrtnikom in industrijcem. Trem že vpeljanim sejmom Samuplast, Samulegno in Samumetal, so letos dodali še sejem z naslovom Edilest. Bil je v zadnjih dneh maja. Upravitelji sejmišča in razstavljala so z uspehom le delno zadovoljni. Javilo se je namreč nad 200 razstavljalcev, v pičlih štirih dneh so imeti 6.500 obiskovalcev. Zadnji dan je sejmišče bilo odprto vsem, v prejšnjih dneh pa samo operaterjem. Deljno zadovoljstvo razstavljalcev ima različne razloge. Zaradi podkupninskih afer je gradbena dejavnost ustavljena že dobrih šest let. Zaradi tega podjetniki ne kupujejo novih strojev. Upati je, da se bo gradnja sprostila v tem letu. Tako vsaj obljubljajo v Rimu, kjer je vlada prižgala zeleno luC za začetek del številnih gradbiščih infrastruktur, ki so finansirana že veC let. Čeprav bodo ta dela dobila predvsem velika podjetja je upati, da bo nekaj prišlo tudi majhnim. Malo je v Pordenonu ob tej priložnosti bilo podjetnikov iz sosednjih držav. Upali so v večji obisk Slovencev, Hrvatov, Avstrijcev in drugih. Upajo da bodo stvari boljše prihodnjo pomlad, ko bodo prirediti drugo izvedbo tega sejma. V sejemskih dneh je bil tudi posvet o pomoči pri obnovi Bosne in Hrvaške. V trgovinski zbornici v Pordenonu deluje namreč skupina podjetnikov, ki je navezala stike z vladami v Sarajevu in Zagrebu. Marko VValtritsch IRI / ZAMENJAVA VRHA Gros Pietro ima tri leta časa za likvidacijo zavoda RIM - Prodijeva vlada je trdno odločena, da pospeši proces privatizacije in v roku treh let dokončno izpelje likvidacijo državnega koncema IRI, o Čemer najbolj zgovorno priCa zamenjava na njegovem vrhu. Včeraj je namreč krmilo javnega industrijskega velikana iz rok dosedanjega predsednika Micheleja Tedeschija uradno prevzel Gian Maria Gros Pietro. Imenovalo ga je zakladno ministrstvo skupaj z novim upravnim svetom zavoda, v katerem so nekdanji minister Piero Barucci, Patrizio Bianchi, Piero Gnudi, generalni direktor zakladnega ministrstva Mario Draghi in dosedanja elana Roberto Ta-na in Alberto Trippi. Novo vodstvo Irija je bilo včeraj skupaj s poslovnim obračunom lanskega leta odobreno na obenem zboru delničarjev. Delniška dražba je po veC letih izgub dose- gla 184 milijard lir dobička, vsa grupa pa 431 milijard tir, in to kljub velikim izgubam Atitalie in Finameccanice. Vidno se je zmanjšala tudi konsolidirana finančna zadolžitev, in to predvsem na raCun privatizacije holdinga Štet. Minister za industrijo Bersani je izrazil zadovoljstvo nad imenovanjem novega Irijevega vrha, pri Čemer je vlada upoštevala predvsem tehnično pripravljenost njegovih elanov. Novi elan upravnega sveta Bianchi pa je podčrtal, da bo naloga vodstva uspešen zaključek zgodovine koncema, ne da bi razprodati njegovih kosov. »Nismo likvidatorji,« je dejal, »smo industrijski ekonomisti, navajeni misliti na gospodarski razvoj. Mislim, da bo državi še naprej ostala vloga spodbujanja rasti gospodarskega sistema.« SLOVENIJA / ANALIZE Tuji analitiki ugodno o slovenskem gospodarstvu Slovenijo uvrščajo med države, ki so presegle prvotna pričakovanja po skoraj vseh pokazateljih LJUBLJANA - Za jesenske napovedi tujih analitikov je bilo značilno, da so zniževali ocene gospodarske rasti v Sloveniji - v povprečju s 4, 5 odstotka na 2, 9 odstotka za leto 1996 -, medtem ko so se spomladi pričakovanja izboljšala. Očitno je, da so biti tokrat že upoštevani uradni statistični popravki ocen o rasti BDP in blagovni menjavi s konca lanskega leta ter izboljšanje konjunkture v Sloveniji v lanskem drugem polletju. NOMURA iz Londona uvršča Slovenijo med države, ki so lani precej presegle prvotna pričakovanja, OECD in EBRD pa v skupino najrazvitejših gospodarstev v tranziciji. Po pisanju najnovejše številke Ekonomskega ogledala je povprečna ocena rasti BDP v letu 1996 s strani tujih analitikov 3, 4 odstotka, kar je blizu jesenski oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (3, 5 odstotka). Večinoma so ta predvidevanja nastala pred zadnjo objavo UMAR o 3, 1-odstotni rasti BDP v lanskem letu, zato je pričakovati, da bodo tuji analitiki v naslednjih poročilih oceno o rasti BDP za leto 1996 znižati. V letošnjem in prihodnjem letu se bo gospodarska rast v Sloveniji okrepila. Večina institutov je napovedi v primerjavi s predhodnimi celo nekoliko povišala. Za leto 1997 sta napovedi znižala le dva: DAIWA in Dun & Brad-street Int.. V prvem primeru gre za popravek razmeroma visoke napovedi (s pet na štiri odstotke), pričakovanja strokovnjakov D&B Int. pa že vključujejo predhodno oceno UMAR za leto 1996. Zadnje tuje analize tudi že vsebujejo pričakovane stopnje gospodarske rasti v letu 1998: skoraj vse so v razponu med 3, 5 in 4, 5 odstotka. V ozadju večine so pričakovanja v zvezi z oživitvijo trgovine z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in postopnim okrevanjem zahodnoevropskih trgov, lani zaCeta de-preciacija tolarja pa naj bi še naprej povečevala konkurenčnost domačih izvoznikov. V okviru domačega povpraševanja pričakujejo moCno rast investicij (prestrukturiranje podjetij, naložbe v infrastrukturo). Poleg paCasnega prestrukturiranja in privatizacije slovenskega gospodarstva je najbolj problematična rast plaC. Stopnja inflacije v lanskem letu je bila nižja od pričakovanj pred pol leta, v letih 1997 in 1998 pa naj bi bilo zniževanje upočasnjeno. Nekateri instituti za letos napovedujejo celo povečanje stopnje rasti cen, evropska komisija pa pričakuje rahel porast tudi v naslednjem letu zaradi načrtovane uvedbe davka na dodano vrednost. (STA) 16. JUNIJ 1997 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1684,00 1729,00 m n < d nemška marka funt šterling 971,00 2763,00 991,00 2818,00 Švicarski frank 1165,00 1195,00 mSšm 6 r u r 66 666 GRADEC 15/26 CEUE O 16/28 * M. SOBOTA O 15/28 MARIBOR O 15/27 O PTUJ lUBUANA U /(/ ^ž/29 /V Slovenija: Danes bo delno jasno s spremenljivo oblaCnostjo.Pojavljale so bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperture od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, dnevne 23 do 28, na Primorskem do 30 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu bo večinoma sončno, le v Alpah bodo padavine pogostejše. M. SOBOTA O 15/25 MARIBOR O 15/24 PTUJ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.51. Dolžina dneva 15.29. Luna vzide ob 17.37 in zatone ob 3.27. Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. PLIMOVANJE Danes: ob 2.41 najnižje -44 cm, ob 9.00 najvisje 16 cm, ob 13.55 najnižje -14 cm, ob 20.09 najvišje 47 cm. Jutri: ob 3.10 najnižje -53 cm, ob 9.35 najvišje 22 cm, ob 14.39 najnižje -16 cm, ob 20.43 najvišje 51 cm. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo močno obremenilen, zato bo veliko ljudi imelo vremensko pogojene težave. Soparno bo. Ponoči bo vremenska obremenitev popustila. CEUE O 16/25 O __^N. GORICA GORICA Q 17/27 O (! Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 25 2000 m 12 1000 m 20 2500 m 9 1500 m 15 2864 m 6 AZiN rv V , 'UUBUANA 16/24 N. MESTO 16/25 POSTOJNA o O 14/22 KOČEVJE * ČRNOMEU O ■as.. REKA 18/24 V sredo in četrtek bo spremenljivo oblačno z obačsnimi plohami in nevithami. Nekaj več sončnega vremena bo ob morju. Nevama »alergena« ljubezen lepotice Naomi Campbell MADRID, PARIZ - Naomi Campbell, svetovno znana britanska temnopolta manekenka, se je včeraj z letalom vrnila v Pariz, potem ko je 18 ur prebila v bolnišnici Nuestra Senhora del Pino v glavnem mestu Kanarskega otočja Las Palmas, kamor so jo sprejeli v kritičnem stanju, tako da je bila nekaj ur na oddelku za intenzivno nego, kjer so ji med drugim izprali želodec. Včerajšnje pisanje španskega in svetovnega.tiska, Ceš da je 25-letna Naomi v trenutku duševne stiske zaradi ljubezenskega razočaranja spila prekomerno dozo uspaval, je njen odvetnik Jonathan Goldstein najodločneje demantiral. V Londonu je navedel, da so Naomi morali sprejeti v bolnišnico zaradi alergične reakcije na neke antibiotike. Verzija o alergenem antibiotiku seveda ne prepričuje, ker ob vkrcanju na letalo, ki jo je odpeljalo v Pariz (na sliki AP) ni dala vtisa, da bi preživela antibiotični šok. Se več, prav gostom hotela Santa Catalina, kjer je Naomi, v ločenih sobah prebivala s španskim plesalcem sodobnega fla-menca Joaquinom Cortesom, se mora temnopolta venera zahvaliti, da je še živa. Ob dveh ponoči so namreč gosti slišali iz Campbelline soba kričanje in prerekanje, tako da so obvestili vratarja. Ko je ta prišel pred sobo, iz nje ni prihajal noben glas, tudi ko je vratar potrkal na vrata. Uslužbenec se je opogumil in odprl vrata, v sobi našel nezavestno Naomi in takoj poklical rešilca. Ob vsem tem ni jasno, zakaj manekenkini menedžerji še vstrajajo pri verziji alergičnega šoka, ali bolje reCe-no, bojijo se, da bi tak poskus samomora prizadel njen ugled. Resnici na ljubo ta dogodek le dokazuje, da je Naomi Campbell povsem »normalna« ženska, ki kot vsi ljudje doživlja svoje duševne stiske in ne brezčustvena lepotica, kot so jo do sedaj prikazovali »specializirani« mediji. Ze res, da je do sedaj menjala zaročence kot na tekočem traku, a kot kaže, je sedaj staknila nekoga, ki ji vrača milo za drago, tako da je v njej zbudil Crv ljubosumja. Španski plesalec Joaquin Cortes se je namreč v Las Palmas vrnil po nekajdnevnem oddihu v Marbelli z nekim dekletom iz Cordobe. Požar v londonski Tote Gallery LONDON - Zaradi manjšega požara v londonski Tate Gallen so v soboto morah iz razstavnega prostora umaknih štirideset umetniških del in evakuirati navzoče obiskovalce. Gasilci so požar hitro pogasih, izbruhnil pa je v elektronskem vezju. V požam ni bil nihče poškodovan in ni povzročil škode. Pred mesecem dni so zaradi požara v londonskem muzeju likovne umetnosti Royal Academy prav tako morah začasno na varno umaknih štirideset del. (STA/AFP) Ptišota podgana Niki po podobi Mikija Laude DUNAJ - Oboževalci nekdanjega šampiona Formule 1 Niklja Laude bodo lahko kupih plišasto igraCo - podgano s podobo svojega idola. Podgana Niki, ki jo izdeluje nemško podjetje Steiff, je velika 37 centimetrov in tehta 130 gramov. Igrača ima vse potrebne znake podgane - štrleče sprednje zobe, rdeC kombinezon, Cme kratke hlače in Lau-din zaščitni znak - rdečo kapo za baseball. Na predstavitvi nove igrače je Lauda izjavil, da so mu bile padgane vedno vzor med živalmi zaradi svoje inteligence in instinkta po preživetju. Podgana Niki stane 1190 avstrijskih šilingov ah 100 ameriških dolarjev. (STA/Tanjug) Francozi prepričani, da so predebeli PARIZ - Večina Francozov je prepričana, da so nekaj kilogramov pretežki in da morajo zato občasno hujšah. Raziskava javnega mnenja kaže, da sta kar dve tretjini Francozinj prepričani, da morajo hujšah, enakega mnenja pa je tudi 37 odstotkov Francozov. Dve tretjini anketiranih sta prepričani, da so pretežki za manj kot šest kilogramov, 18 odstotkov vprašanih pa bi želelo shujšah za šest do devet kilogramov. Anketa tudi kaže, da imajo na splošno ženske boljše prehrambene navade kot moški. (STA/Hina) Spomini ljubice Reze Pahlavija TEHERAN - Nekdanja iranska Elmska zvezda Parvin Ga-fari je objavila spomine o burni in tajni ljubezenski zvezi z zadnjim iranskim šejkom Mohamadom Rezo Pahlavijem, sinom leta 1944 umrlega Reze Pahlavije. V knjigi z naslovom 'V šahovi temačni pash" zvezda iranskega filma v 50-ih in 60-ih letih, sedaj 65-letna Parvin, brez ovinkov piše o njunem prvem srečanju v 40-ih lehh, ko je bila stara 17 let, on pa nasledil prestol po oCetu. Šah je ponjo poslal trikrat na teden, poroko pa ji je obljubil le enkrat, ko mu je povedala, da je noseča. Obljubil ji je namreč, da jo bo poročil, Ce bo naredila splav. To je tudi storila, a s poroko ni bilo nic. Nekdanja plavolasa zvezda iranskega filma v spominih tudi piše, da je bil šah ljubosumen in da so mu bile najbolj pomembne ženske, avtomobili in letala. Spoznala ga je, ko se je ločeval od svoje prve žene, nazadnje pa videla leta 1950, ko se je poročil z drugo ženo Sorayo. Nato je zaslovela kot igralka. Šaha Mohamada Rezo Pahlavija so po islamski revoluciji izgnah iz Irana leta 1979, umrl pa je leto pozneje v Egiptu. Star je bil 61 let. (STA/AFP) Na Serri do Talhado v Braziliji preizkušajo vetrnico, ki naj bi tudi najrevnejšim krajem zagotovila elektriko (AP)