KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO GRADIVO O ZAČETKIH UMETNOSTNE ORGANIZACIJE V MARIBORU BRANKO RUDOLF Danes se Maribor lahko ponaša s skrom- nim, pa vendar po svoje pomembnim izroči- lom umetnostnega udejstvovanja, organiza- cije umetnikov in prirejanja umetnostnih razstav. To izročilo pa je sorazmerno zelo novo, staro je komaj nekaj desetletij, na- tančneje: začelo se je kmalu po 1.1918. Seveda ni zgodovina Maribora brez umet- niške tradicije, vendar o kakem nepretrga- nem razvoju ni govora. Seveda so zgodovin- ska raziskovanja o rasti Maribora nasploh pokazala, kako ^elo so to mesto spreminjali zunanji vplivi, ne določne silnice, ki bi imele izvor v njem samem. Tako je n. pr. južna železnica spremenila ves položaj mesta. V vsej dobi industrializacije so predmestja do- kaj burno, pa bolj ali manj »divje« zrasla okoli nekdanjega centra. Ker je bil strogi center nemški, predmestja, ki so se nepo- sredno držala centra, pa sloveuska, in se je nemški center branil »prevzeti« predmestja, se je položaj za mesto samo seveda še po- slabšal. Človek bi pričakoval, da se je v tem in takem okolju še ostreje izoblikovalo na- sprotje Neniec-gospodar : Slovenec-proleta- rec, vendar ni bilo tako. Avstrijska socialna demokracija je odigrala svojo izrazito ne- gativno vlogo, ker je izpovedovala nekakšen napačen internacionalizem in je tudi v Mariboru zato zelo enostransko pomagala gospodarsko močnejšemu nemštvu. Za vso organizacijo kulturnega življenja v Mariboru so taka in podobna dogajanja bila usodna. Razvoj nikakor ne kaže sosled- ja, tudi če upoštevamo, da »normalno« so- sledje poteka v nasprotjih, t. j. da naslednik običajno gradi na temeljih in preostankih iste preteklosti, ki jo je razbil, a jo teoretič- no zanikal. Razvoja v Mariboru in sploh v severni in seTerovzhodni Sloveniji tudi v primeru, če bi bil dal umetniško izredno pomembna dela, še od daleč ne bi mogli pri- merjati s kakšnimi velikimi strujami v sve- tu, recimo z nasprotjem realizem-impresio- nizem itd. Ne glede na kvaliteto je bil raz- voj v Mariboru izrazito »plastovit«, .skoraj tako kakor v d'Orbignyjevi teoriji kata- strof. Ko so tu fevdalni pogoji razvoja nehali, ni bilo ničesar, kar bi jim neposredno sledilo. Ce pustimo vnemar starejšo umetnostno dogajanje in začnemo pri dobro razvitem baroku, vidimo tisto, kar je že ugotovil S. Vrišer, namreč, da je ta dejavnost v ba- roku bila precej živahna in sorazmerno tu- di na precejšnji višini, pa čeprav je imela izrazito obrtniški značaj. Po zatonu baroka se stvar bistveno spremeni. Bidermajerska umetnost v Mariboru je nekako cehovska, obrtniška in provincialna, čeprav v obrti po svoje dosega kar spoštovanja vredno vi- šino. Značilno je. da se ti ljudje, ki se na dokumentih podpisujejo »meščanski slikar- 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ji< (»biirgerliche Maler«) na svojih slikah (ki so delno ohranjene v privatnih hišah), sploh niso vidno podpisovali. Dva teh portretov pripisujejo na primer po ustnem izročilu »nekemu« Waldmiillerjevemu učencu. Tega je malo, ni še raziskano in tudi ni gotovo, da bo v doglednem času dalo tehtne rezul- tate. V drugi polovici prejšnjega stoletja je opaziti nekaj talentov iz severnega in pred- vsem severovzhodnega dela Slovenije, ki so se pa za samo mariborsko ozemlje izgubili tako, da so utonili v tujini (odšli v Ame- riko: Kosi in Fekonja), delno tako, da so (Tone Ceh) utonili v obrti cerkvenih slikar- jev in kiparjev (ali pravzaprav sama izde- lovalcev cerkvenih slik in kipov, kajti hi- tro propadanje izraznosti je posebno v tej dejavnosti vse bolj naglašalo prepad med obrtjo in umetnostjo). Vse to sega do pra- ga zadnjih let. Zadnji tragičen primer res- ničnega umetnika in resničnega umetniške- ga brezdomca je gotovo Franc Berneker, v mnogo manjši meri Košar, še součenec B. Jakca v Pragi. O nekih ^izgubljenih« sli- karjih, ki so bili doma iz Prlekije, je svoj čas zbiral gradivo prof. Mohorič. Izjava je Trstenjakova, ki se je šele nedavno vrnil iz Cehoslovaške, medtem ko je Zabota (čigar portret dr. Senjorja je baje delan v samem Mariboru) postal slovaški slikar in je na Slovaškem tudi umrl. Ker že gre za celotno severovzhodno ozemlje Slovenije, je pač tre- ba tudi še omeniti prekmurskega slikarja \ rečica, ki je v Budimpešti tragično pre- minil šele po zadnji vojni. Ves ta material še zdavnaj ni primerno obdelan. Šele, če pogledamo organizacijo umetni- kov in umetniškega udejstvovanja v Mari- boru po 1.1918 s tega zgodovinskega stali- šča, postaja jasno, da je — kakor koli je bila nepopolna in umetniško ne ravno epo- halna — vendarle po svoje opravila izredno pomembno delo. S tem prvotnim vzpostav- ljanjem umetniške organizacije in umet- nostnih razstav je Maribor dobesedno postal center. Ce, recimo, danes v Mariboru stoji galerija, če je ravnatelju muzeja prof. Tep- Ivju uspelo, da je zainteresiral vse odločilne ljudi, mobiliziral kredite in s posebno ekipo sodelavcev sam z veliko prizadevnostjo de- lal za ustvaritev galerije in v tem končno tudi uspel, je treba ugotoviti, da je mogel uspeti samo zato, ker je v Mariboru ob- stajala že nekaj desetletij trajajoča »umet- nostna« tradicija vsaj v zunanjih znakih or- ganiziranja umetnikov in prirejanja umet- nostnih razstav, ki je opravila nemajhno propagandno delo in jo je bilo precej čutiti tudi na drugih kulturnih področjih (gleda- lišče), ter je končno čisto pedagoško pripra- vila tla mlajši generaciji. Prvi začetki organiziranja umetnikov in razstav pripadajo klubu »Grohar«. O njem še ni napisana zgodovina. V vseh posebnostih je to zgodovino tudi težko na- pisati. Ogromno materiala se je porazgubilo ali vsaj v trenutku ni dostopen. Tako je na primer velik del arhiva kluba »Grohar« h]'anil prof. Joso Schmoranzer v Tirolah. Nekaj članov ne živi več. Leta 1955 je na primer v Ljubljani umrl Viktor Cotič, ki bi bil brez dvoma imel še mnogo povedati. Pa tudi dela umetnikov iz tisie dobe so se v premnogih primerih tako porazgubila, da vse razpravljanje mika brez dvoma bolj zgodovinarja kakor umetnostnega zgodovi- narja. Res pa je, da živi še Jože Žagar, eden izmed članov »Groharja«, živi še ne- kaj ljudi, ki so redno hodili na razstave; eden mlajših razstavljalcev, Ivan Kos, ki je bil pri »Groharju« samo gost, pa je zelo skrbno ohranil svoj lastni arhiv razstavnih katalogov in časopisnih izrezkov, ki delno zadevajo klub. Ce pa dela kluba »Grohar« Slikar Jože Žagar, Avtoportret l?li KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in tudi »Brazde« ni mogoče rekonstruirati v celoti, je prav lahko razbrati značaj tistega prvotnega umetnostnega organiziranja. Po nujnosti je prvo združevanje in organizira- nje umetnikov v Mariborn delalo v majh- nih, včasih mak-nkostnih razmerah. Zgodo- vinska pravičnost terja, da se vendarle pra- vično oceni to delo, ki je bilo po svoje po- membno kljub vsej malomeščanski ožini, kljub pogostokrat zelo malenkostnim razpr- tijam, ki so posegle včasih v sam khib, kljub po sili nekritičnem lovu vsega, kar v slikar- stvu »leze in gre« in kljid> nujnenui, na zunaj včasih prav »ferajnarskenui« lovu za denarjem. V nasprotju s tem, kar so navadno pisali, pravi Jože Žagar, da je klnb začel delati takoj po letu 1918. Za ustanovitelja velja prav iako Viktor Cotič; Žagar trdi. da je bilo ustanoviteljev več. Vsekakor je l)ilo pri ustanovitvi več Slovencev in tudi nekaj Nemcev. Od vsega začetka so bili člani Co- tič, Gvajc, Peteln, Banmgartner. Tscharre. kipar Ravnikar, kot diletant kapetan Apih. Vsekakor pa je v tistih časih po prvi osvo- boditvi popolnoma prevladoval slovenski ži- vel j. »Uradni« jezik na sestankih je bil slo- venski in tudi Peteln (S. Šantel ga še piše »Petelin«) se je spočetka držal tako. da si ga lahko po potrebi imel za Slovenca ali tu- di za Nemca. V naslednjem podajam v glav- nem nekaj iz jjripovedovanja Jožeta Žagar- ja. Zelo značilno je, da so si mariborski nmetniki hoteli (čisto po načinu drugih dru- štev) najprej priskrbeti sredstva za nadalj- nje delo in da so zato leta 1921 čisto »fe- rajnarsko« pa prav velikopotezno in z upo- rabo vseh razpoložljivih sil pripravili ma- Skerado. tako imenovano »Japonsko noč« pri Gotzu (sedaj dvorana Ljudske prosvete). Pol leta so vsi delali na pripravah, do po- drobnosti izdelovali načrte za dekoracije in Santlova s hčerkama-slikarkama pri muziciranju tudi že sami pripravili material. Arhitekt »Noči« je bil agilni član »Groharja« J. Schell. Kot centralno dekoracijo so izdelali štiri metre visok Budhov kip. Velikansko in zelo težko glavo je izdelal Ravnikar. Mari- borski umetniki so celo povabili iz Ljublja- ne Japonko Tsuneko-Skuškovo, da jim je napisala primeren rek, kar je tndi storila. Jože Žagar pripoveduje, kako mu je uspelo, da je v štirih urah oblekel kip. Pomagali so mu trije mladi fantje: Borut Hribar (zdaj kipar v Mariborn), Franjo Stiplovšek in — Nikolaj Pirnat, ki je bil kakor ostala dva seveda povezan z vsem, kar je tako ali dru- gače zadevalo klub. Seveda ni mogoče pre- iti mimo dejstva, da je prireditev denarno popolnoma uspela. Občinstvo je kar drlo k njej. Ples se je začel ob osmih, vendar je bila taka gneča, da je šele ob štirih zjnlraj bilo mogoče zaplesati. Vsekakor je ta dogo- dek silno značilen. Istočasno je bil nekako gauljivo provincialen in zato koristen. Pa ne da bi zato morali podcenjevati dekora- tivno delo, ki ima svoje dn svojevrstne moj- stre. Da je tu šlo v resnici za izrazito pro- vincialno delo, dokazuje dejstvo, da je pri- reditev teh bežnih, ne več obstoječih deko- racij pol leta absorbirala vse moči tedanjih mariborskih likovnikov! O nadaljnjem delu imamo nekaj skrbno ohranjenega materiala iz privatnega arhiva slikarja Ivana Kosa. Tu pa prihajamo že delno v nasprotje med časopisnimi poročili in izjavami še živečega člana. Medlem ko pravi B.(orko) v poročilu v »Taboru« št. 207. z dne 14. sept. 1922, da se je vršila v decem- bru leta 1920 v Mariboru prva umetniška razstava, trdi Žagar, da so imeli razstavo v kazinski dvorani že takoj 1.1918. Saša Santel pravi v »Jutru«, št. 215 od 10. sept. 1922, da gre za tretjo razstavo mariborskih likovnih umetnikov. Ce so bile razstave vsakoletne (kar je več kakor verjetno), bi dobili torej menda večje razstave leta 1920 in 1921, pri čemer je še zmeraj juogoče, da so priredili manjše razstave tudi že prej, pa jih v svojih izjavah takrat niso »šteli«. Na hitro bi lahko še posneli iz Žagarje- vega pripovedovanja, da je bil leta 1919 pTedsednik društva Gvajc, podpredsednik Cotič, blagajnik pa Žagar. Društvene se- stanke so imeli v grajski kleti (ki jo je Co- tič, kakor znano, tndi dekoriral). Žagar pra- vi o sebi, da je »imel večerni akt« v gim- naziji in da je bil njegov najboljši risar plesalec Pino Mlakar, kar je vsekakor za- nimivo. Na kratko bi mogli reči, da je klub »Grohar« obstajal, dokler se niso začele leta 1925 razprtije, v glavnem med Gvajcem in 172 Veno Pilon: Omizje v kavarni, linorez 1955 (I. mednarodna grafična razstava v Ljubljani poleti 1955) ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Cotičem, da se je končno klub razšel in ga je po nekem času nadomestila »Brazda«. Pri razstavah v Mariboru je sodeloval kot gost tudi Hinko Smrekar, ponovno tudi Trste- iijak. Kos in tudi že Maleš. Že omenjeni članek Saše Šantla je zani- miv (mimogrede povedano: ni ravno čudno, da se je Saša Santel, ki se je čutil Primorca, posebej zanimal za Maribor, rodbina Sant- lovih je bila prvotno doma s Kobanskega). V že omenjenem članku (Jutro 10. IX. 1922) govori pisec o »denarnih krogih«, ki so jim kulturne zadeve na splošno »deveta briga«. »To pot«, pravi, da so vendarle »začutili takrat (očitno tiskovna pomota za tokrat) potrebo ali pa dolžnost«, da so ljubljanske- mu velesejmu in mariborski obrtniški raz- stavi »priklopih« tudi umetniško. Pravi, da je klub »Grohar« skupina umetnikov in umetnic, »kateri še nimajo skupne tradicije in ki so šele začeli nastopati v skupnih raz- stavah. Ni torej čudno, da nam predstavlja razstava tega kluba umetnike zelo različnih struj in kvalitet. »Vendar,« pravi S. S., »ta tretja razstava pokazuje, da se je... iz- vršilo v klubu, četudi ne popolnoma, ven- dar v veliki meri »čiščenje«, ki je naravna posledica zakona sefccijfe«. Seveda je Šan- tel hotel reči »selekcije«, vendar mu je to — spet po svoje značilno — pokvaril ti- skarski škrat, ker je bila pač takrat v Ma- riboru selekcija še preveč »nova« beseda. Santel govori o Apihu, ki mu svetuje več študija, o Baumgartnerjevih akvarelih in gvaših in nekaj več o Cotiču. O Cotičevem delu je danes težko govoriti iz neposredne izkušnje, ker je njegova dela v mnogih primerih šele treba ugotoviti. Zlat- ko Zei, njegov nečak, napoveduje spomin- sko razstavo, ki bo brez dvoma prinesla več materiala. Splošni vtis, ki ga pa imam o njegovih slikah in ga tudi nosim v spominu (Cotič je bil moj profesor), se docela ujema z ugotovitvami S. Šantla, ki pravi o Cotiču: »ne muči se niti s socialnimi problemi niti ne eksperimentira z moderno simbolistiko« in da je »samo« slikar (navednice napravil S. Š.). Pravi, da ne bi škodilo, če bi se bil Cotič pri nekem določenem delu »še neko- liko mudil in posebno skale nekoliko bolj predmetno študiral«. Govori o »pointilira- nem nebu«, ki »vpliva prav ugodno« in pra- vi: »Cotič pokazuje vse vrline dobrega ko- lorista. Ce bi se Cotič specializiral v takih motivih, bi nadkrilil Crnčiča.« Vse to je zelo značilno. Sam se spomi- injam, kako je Cotič včasih samovoljno upo- Saša Santel na obisku v Mariboru pri materi in sestrali rahljal pointilistično tehniko, recimo v sliki v grajski kleti za to, da bo ob koncu, ko je bila slika že dovršena, s pomočjo številnih majhnih lis »ustvaril prostor«. Tista slika v grajski kleti je bila po svoje značilna, ker je prikazovala neke znane mariborske ro- doljube v rahlo »ginjenem« stanju ob čaši vina in kitari. Sklep: Viktor Cotič je bil seveda nadarjen slikar, nekako pa je zrasel z miljejem in ni dal polne mere svojega ta- lenta. Njegov pomen za mariborsko slikar- stvo je predvsem v organiziranju. Borko (že omenjeni članek od 10. sept. 1922) imenuje Cotiča impresionista. To je bil, pa ne ravno docela dosleden, kakor ni bil prav dosleden v pointilizmu. Saša Šantel v zgoraj omenjenem članku omenja ime Janovski, ki je »tokrat razoča- ral«. Imenuje Ivana Kosa, dr. Hollegha, in pravi, da sta »močna talenta«, Petelna (piše ga — menda demonstrativno — Petelin) in Stiplovška ter »nadebudnega« Trstenjaka. Lastni sestri Santlovi (Avgusto in Henrieto) kot brat seveda kar na hitro opravi in samo omeni. Borkova že omenjena kritika se v bistve- nih potezah ne razlikuje od Šantlove, vsaj glede kvalitete sta si v sodbi precej edina, o obeh sestrah Santlovih pa piše seveda znatno več. Žagarja na tej razstavi ni bilo, tudi ne Gvajca, ki je bil tako značilen za vse na- daljnje delo in organiziranje v Mariboru. Gvajc je tudi do današnjih dni med naj- bolje zastopanimi slikarji v mariborskih privatnih zbirkah. Bodimo si odkriti. Starejša generacija (tu- di Gvajc) se je samo včasih jemala resno. Gvajčeve slike so precej različne v kvali- teti. Nekatere je očitno izvršil samo po na- ročilu in zelo zaostajajo za njegovimi naj- boljšimi deli. Zamenjala jih je najprej tro- jica »mladih«: Kos, Pirnat, Stiplovšek, ki je razstavljala od 28. septembra do 19. okto- bra 1924 in že zbudila precej zanimanja. Klub »Grohar«, čigar zgodovina še ni na- pisana, je torej opravil organizacijsko skraj-, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z (. ODO VINO no pomembno delo. Tudi »mladim« je kljub nasprotovanju pripravil pot. Brez dvoma je mogoče o njem še zbrati ogromno materiala, a ravno umetniško najbolj pomemben ma- terial pa je ali težko dostopen ali sploh izgubljen. Ni verjetno, da ])i kar koli, kar bi še prišlo na dan, bistveno spremenilo sli- ko, ki si jo lahko napravimo o teh prvih razstavah. Vsekakor — po tehniki so bile zelo različne in raznolične. Poleg oljnatih slik so zelo dobro bili zastopani akvareli in kar kvalitetna grafika, ki so jo med Slo- venci gojili predvsem mlajši, med Nemci pa njihov najboljši, Peteln, ki je seveda sloven- skega rodu. Dobro se spominjam, da so Nemci nekoč (še pred letom 1922) priredili »svojo« posebno razstavo, na kateri je bil Peteln skoraj edina kvaliteta. Značilna za razstavo je bila baronica Rosmanit, ki je sli- kala ljudi v zelo sladkih barvah in sladkih oblikah. To je bilo nekakšno slikarstvo za razglednice, približno ista raven kakor pri provincialnih nemških pevskih prireditvah t. im. »Liedertafelabende«. Rast v kvaliteti je brez dvoma delež slovenskega dela upo- dabljajočih umetnikov v Mariboru, pa če- prav — kakor smo videli — začetki orga- nizacije likovnega življenja po nujnosti ni- so mogli kvalitete tako zelo upoštevati ka- kor kvantiteto. Se nečesa ni mogoče prezreti. Klub »Gro- har« je kar spočetka v Mariboru našel me- cene. In ker mu Nemci niso bili tako zelo naklonjeni, so njihovo vlogo prevzeli Židje. Žagar pravi: »Med propagandisti je pa bil najagilnejši trgovec Preis iz Gosposke ulice. Bančni ravnatelj Herman in trgovec Rosen- berg sta izdatno podpirala gibanje.« Tudi v tako provincialnem mestu, kakor je bil Ma- ribor med vojnama in kljub temu, da sli- karji niso zmeraj računali na prodajo svojih slik in kljub skromnim stroškom za razsta- ve, vendarle te brez izdatne podpore mece- nov ne bi bile mogoče. Temu stanju tudi prireditve kakor »Japonska noč« leta 1921 trajno niso mogle pomagati. Dokaj pozitiv- na vloga Zidov (glede na Slovence) je bila v Mariboru v tem primeru bistveno dru- gačna kakor na primer v Murski Soboti, kjer so domala (izjema je bil na primer mladi Ali Kardoš) predstavljali najmočnej- šo oporo Madžarom. 176