1. številka.
L leto.
naaaaooDnaanBii
Naš Glas izlazi svakog 1. i 15. n mjesecu i stoji: do konca godine K 7*—, za mjesec K 1‘40. Oljena svakog broja 70 fil. — Oglasi: jedna petit vrsta 80 filira, zvanični proglasi i reklame 2 K. BOonoDBaaaaaaa
DBonnnnanDcmon
Ham r.iac naaan OBasar 1. h 15; y ne-
oenjH CTojn: ,a;o koh-
Ua romane K 7-—, m moocu K 1'40. I^eBa cbsbot Cpcja 70 Orjracic je^an neanr pe^pui 80	se.i-
HHVHH npor.iacH h pes-iaitc 2 K* — aoannannaaDoaa
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta Stev. 20/11. Rokopisov ne vraSa, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in radostno frankirane. Rokopise hrvatsko-srbske je pošiljati Centralnemu Saveru, Zagreb, Frankopanska ulica Stev. 2/L
Glasilo Centralnog Saveza lav-nlh namještenika u kraljestvu	f. SK.;X KK& SSZ
Srba, Hrvata I Slovenaca.
„Naš Glas".
Centralna zveza javnih uslužbencev v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je 13. julija t. L soglasno sklenila, da začne čim preje — ako možno, že s 1. avgustom t. 1. — izdajati svoje glasilo.
„Naš G1 as“ naj bi začasno izhajal polmesečno na osmem straneh; stremiti pa je, da se izpremeni čim preje v tednik in sčasoma v dnevnik.
„Naš Glas“ se bo tiskal v latinici in — kolikor možno — v cirilici ter bo torej prinašal spise v slovenskem, hrvatskom in srbskem besedilu. Tako bo naše glasilo viden izraz edinstva in bratstva srbskih, hrvatskih in slovenskih kolegov, hkratu pa tudi njim praktična šola za pri-učenje vseli treh narečij v naši zajedniški domovini.
„Naš GI as“ je stanovsko, politično nestrankarsko glasilo, ki bo zastopalo predvsem gospodarske in stanovske interese državnih nameščencev v vsem našem kraljestvu, odbijalo bo krivice in napade na nje, pa naj prihajajo s katerekoli strani, ter bo z resnično objektivnim slikanjem uradniških razmer informiralo vso jugoslovansko javnost. A tudi političnim vprašanjem se ne bo odtezalo naše glasilo, kadar bodo to interesi državnih nameščencev neizogibno zahtevali; vselej pa bo obravnavalo politične zadeve nestrankarsko, z višjega vidika skupne državnosti in nepotvorjene jugoslovanske demokratičnosti. Modern, napreden, vsem stanovom in poklicem pravičen, vsestransko objektiven list si hočemo ustvariti, v katerem najde svojo tribuno vsaka preganjana, škodovana, prezirana ali vsaj krivično neupoštevana eksistenca našega stanu in vsega naroda.
„Naš G1 as“ bo prinašal vse, Kar spada v javnost na korist javnih nameščencev, uradov, zavodov, države, naroda tor naše celokupne kulture. Hoče pa biti zanimiv, instruktiven tudi za vso jugoslovansko publiko ter prinašati članke, referate, listke, kritike i. dr. iz vseh strok naše prosvete: prostora bo imel za strokovne ocene vladnih naredb, zakonskih predlogov in zakonov, za inicijativne nasvete in predloge vseh vrst, gospodarske, upravne, kulturne, za socijalna vprašanja, za šolstvo, slovstvo, umetnost itd. Med jugoslovanskimi javnimi nameščenci imamo toliko odličnih znanstvenikov, novelistov, humoristov, satirikov, literarnih in umetnostnih kritikov ter vrlih časnikarjev, da postane „Naš G1 as“ lahko vse-
stransko vzoren list z najširšim obzorjem ter sčasoma verno ogledalo kulture in inteligence celokupnega našega naroda.
Vedno neustrašeno bo stal „Naš G1 a s“ na braniku demokratične svobode, reda in discipline, pravice in resnice. Neizprosno, z vso odkritostjo, s satiro, sarkazmom, ironijo in s humorjem pa bo pobijal korupcijo, klečeplazništvo. lenobo, nesposobnost in zanikarnost, kjer se pojavi, povsod pa tja gori do najmogočnejšega ministra. Osebnostim ne bomo dajali mesta v svojem listu, in vsaka notica mora izdajati noblcso in kulturnost svojega avtorja.
Zato želimo, da je vsak' prispevek podpisan s polnim imenom ali označen vsaj s stalno šifro. Anonimnih dopisov, bodisi kakršnekoli vrste, načeb-o ne sprejemamo.
O programu našega glasila naj govore tudi naši članki v današnji številki. Pripominjamo le še, da si želimo čim več in čim najrazličnejših dopisnikov iz vseh krajev naše kraljevine. Poživljamo torej tovariše-brate in sestre iz Crne gore, Herceg-Bosne. iz Makedonije in Srbije, iz Vojvodine in Bačke, iz Slavonije in Hrvatske ter iz vse Slovenije: Pišite! podpirajte nas vztrajno, izdatno, z vso vnemo! Naročite si „Naš Glas“, agitirajte zanj ter ga zahtevajte poVsod, kjerkoli morete!
Vsak znanstveni, beletristični ali kritični prispevek se honorira po obračunu koncem meseca.
Na Vas, kolegi in kolegice, je sedaj, da bo zvenel „N a š G1 a s“ polno, silno, harmonično; na Vas je, da bo „Naš G1 a s“ dokument Vaše duševne potence, na čast jugoslovanskega javnega usluž-benstva in na korist naše skupne domovine! Uredništvo „Našega G1asu“.
Prof. Želimir Korač (Zagreb):
Naš'Savez i naše glasilo.
Svojim prijateljima i drugovima!*
Svaka zajednica (societas), prema torne i država, osniva se na dužnostima i pravima svojih članova t. j. svakog pojedinca te zajednice. Kada u kojoj državi postoji
* Dne 11. svibnja o. g. umro je u Zagrebu naglom smrću naš drug prolesor Želimir Korač, marljivi i agilni član SJN, gdje je bio elanom novinskoga pododbora. Slava mu I Uz ugodnu uspomenu, Sto ju je kao vjeran i dobar drug ostavio Savezu, ostavio nam je i ovaj svoj poriv, što ga je namijenio našim „Saopćenjima", no buduć da mjesto njih izlazi „Naš Glas", priopćujemo ga ovdje u cjelo. ti.	Uredništvo.
približna ravnoteža izmedju prava i dužnosti pojedinaca ili iz srodnih jedinica nastalih skupina, tada se ta država sa općeg socijalnog gledišta približuje uzoru dostižljiva savršenstva. Tamo opet, gdje medju pojedincima ili čitavim slojevima pretegne tezulja pogodnosti s jedne, a te-zulja tereta s druge strane padne, rodi se kod opterećenih nastojanje, da se odrvaju prevelikom tlaku, pa kad to nastojanje postigne stanoviti vrhunac, očituje se to u nekom općenitom pokretu, koji nastoji oko toga, da se gore istaknuto ravnotežje uspostavi. Doba takova pokreta doživljaje danas gotovo čitavo čovječanstvo i svi njegovi slojevi ili staleži, od težaka do vladara. Svaki stalež, koji je nastao iz istog ili srodnog rada, nekog poprečnog stupnja duševnih sposobnosti i njihovih stečevina, te napokon zajedničkog nastojanja, ide u naše doba za tim, da si stekne barem odgovarajuća prava na duševne i tjelesne uvjete, koji su potrebni za njegov opstanak i koje nv' ostali dio zajednice pružiti mora. Jedan od takvih staleža jest u svakoj državi — pa i evo u našoj mladoj SHS — onaj javnih namještenika. Zato se zapitajmo općenito, što smo, koje dužnosti imamo i koja prava trebamo i zahtjevamo, da baš tlra dužnostima što potpunije udovoljiti uzmognemo.
Svaki javni namještenik, od zadnjeg podvornika do svemogućeg ministra i vladara je službenik općenitosti, a kako se ta sastoji iz pojedinaca, to on imađe biti i službenik za pojedinca, gdje njemu to treba. On im ado tu službu vršili zdušno, savjesno, nepristrano, uloživši u to sve duševne i tjelesne sile, kako bi pravičnim udovoljenjem svojih dužnosti postigao i uzdržao harmoniju izmedju pojedinaca i općenitosti, — gradjtma i države, — jer je on medju njima posrednik. Da tome idealnom smislu riječi udovoljiti uzmogne, da ne bude. rob prema gore, tiran prema dolje, da se no ceri i ne klanja otvorenoj novčarci, a da se ne vlada gestom okrutna i slijepa usuda prema izlizanom odijelu ili blatnim opancima, — da ga ne zavede ljepota, sjaj, raskoš, a ne odbija i zgnjusa bolest, bijeda i nemoć, potrebno* je, da si steče moralnu i materijalnu jakost i slobodu, o koje će se vazda moći uprijeti i koje ue će dopustiti, da skrene sa puta postenja i čovječjeg dostojanstva.
Sto držimo mi, javni namještenici, da je najpotrebni je, da polučimo gore donekle istaknuti ideal i zašto je to potrebno?
Da uzmognem biti pravedan prema drugome, moram sam naći zaštitu protiv
nepravde, a gdje ću taku naći? Kod svojih viših i n; i viših? Ti su nam bili apsolutni suci u đosadanjein režimu, pa ako je bilo pravednosti, to je ta evala prema svom podre cijenom samo onda, ako vlastiti interes ili pače udobnost i dispozicija mo-gućnika nije bila bilo čim ugrožena, inače je bila deviza: Šuti i trpi!
Obratiti se na sud općenitosti? A1 danas, u doba hitnje, vreve, strke, pare i elektriciteta, svaki je zaposlen tako sam/ sobom, da nema smisla za „sitnice" drugoga, pa sačinjavale te „sitnice" i životno pitanje jednog čovjeka. Ne, — taki je čovjek upućen na one, koji isto trpe, što i on, kojima isto prijeti, što se i njemu dogodilo. Kao što bi u familiji imao svaki njezin član nalaziti svoj prvi i najglavniji oslon, tako treba i nama, da si danas, u doba organizacije, stvorimo familiju, užu zajednicu, — organizaciju, — u kojoj i po kojoj će svaki pojedinac polučili ono, što mu je inače kao neudruženu gotovo nemoguće. Iz tih je motiva nastao savez javnih namještenika. Nastao je ne kao kaki klnb iz jogunluka, ne kao neki inscenirani pokret koje inleresirane stranačke frakcije, nego kao nužna posljedica borbe za život čitavog jednog staleža i — kako vlastodršci sami zadnji puta priznaše — „najvažnijeg staleža" u državi. Mi držimo, da danas, u doba organizacije, gdje se organizira sve, gdje pače to čini i nedorasla školska mladež i šegrti, uzurpirajući si pravo staleža, a nalaze na bilo kako shvaćanje, da če to dozvoliti i „najvažnijem staležu*, koji jedino zahtjeva „najvažnije* uvjete svoga materijalnoga i moralnoga opstanka.
Istakli smo gore, da treba da budu tato tako pojedinac kao sto i skupine, struke i cjelina od nepravde zaštićeni. Da se to omogući, ne smijemo dozvoliti, da nas upotrebljuju kao mrtvo orndje ili nijemi stroj. Sami moramo, da kao svijesni i aktivni faktor sudjelujemo tamo, gdje wim se zadaća i sudbina kroji t j. da su-djelujemo kod rješavanja staleškiii pitanja 1 da predlažemo službene pragmatike za pojedine struke, a gdje bi se koji od nas
GOVEKAR:
Mola in kočijaž,
, - - y predsobi sem zaslišal ženski glas, kJ je v ostrem d iskan tu ponavljal: „Me, me ženske pokažimo, da smo možje, ker so postali naši dedci take babe! Me 'ženske jih u Ženemo, ati pa vzemi vse skupaj zlodi!“
„Oboi* sera protestiral in stopil v. sprejemnico. JKdo zanaša brmp v mojo disciplinirano obitelj?"
Za mizo, pokrito s papirji, !e sedela majhna, drobna, zaripla, očividno sila razburjena gospa; njej nasproti pa moja žena, bleda, z bolestno prijaznim nasmehljajem na ustnah, a z očmi, ki so jedva še zadrževale šoke.
Slabe živce ima moja žena. Tekom vojne je profitirala to bolezen najfinejših dam Ce se ž njo pregovori besedo le ne-kolflco preveč na glas, ji začne zvoniti po ušesih, kakor bi streljali tik nje s topovi, ter, ne razume ničesar več.
Gospa gošča, žareča kot junijska potonika, pa je kričala pred njo in bila z dlanjo po računih na mizi. Zavedal sem se torej, da sem došel svoji ženi zelo pravočasno. Hitro sem zavzel njeno mesto, jo poslal k otrokom ter vprašal;
„Kaj imate, gospa? Na upor proti možem poživljate? Kako, pa zakaj, za
službeno bilo u čemu ogriješio, da i naši ljudi sudjeluju u karnosnim povjerenstvima.
Kako slobodan duševni rad bez dobre materijalne podloge ne uspjeva, dužnost je naše uže zajednice, da se pobrine za dobro materijalno stanje svojih duševnih radnika i njihovih obitelji, a iza njihove i smrti za njihove udovice i njihovu siročad. To bi se imalo polučiti osnutkom konzumnih zadruga, uredjenjem stambenih prilika, pravilnim uredjenjem beriva javnih i namještenika, njihovih udovica i siročadi, i Ako to nije, — ako namještenik zajedno 'sa svojom porodicom strada, onda ne može uspješno raditi za općenitost, — pače biva, da mnogi, slabič s puta pravde i poštenja skreće na stranputice.
Budući da javni namještenik radi za općenitost, te mu se gotovo nikad normalno ne pruža prilika, da radi napose samo za se i za stvaranje svoga osobnoga imetka, ima pravo, da mu se dadu pogodnosti ondje, gdje odlučuje općenitost, kao kod željeznica i ostalih općila, lječilišta, kupališta, ljekarna, kazališta, pače kod organiziranih gostionica, trgovina, tvornica itd. Nadalje imale, bi se isposlovati pogodnosti kod nabava proizvoda iz državnih i javnih poduzeća, kao soli, duhana, plina, elektrike itd.
Iz užega saobraćaja nastat će uvjeti, koji će svakoga pojedinca moralno i obrazovno dizati, jačati i poticati. Savez javnih namještenika nastojao bi koli u središtu, napose pak u provinciji oko unapredjivanja društvenosti, staleško solidarnosti, zaštićivao bi staleškn i ličnu čast, uuapredjivao bi opću obrazovanost i pružao bi duševuu hranu i zabavu (čitaonice, knjižnice, zabave).
Žalibože prvi korak toga saveza naišao je na zapreke izvana i iznutra. Medju samim javuim namještenicima našlo se je tri vrsti takih ljudi. Jedni su umišljeni branitelji države u svojoj stranačko-patrio-tičnoj kratkovidnosti mislili, da je naše nastojanje upereno protiv države, dok je ono uistinu na korist i ugled države, jer je sposobno i moralno činovništvo glavni oslon države. Drugima je u kostima i šiji ostala ukočenost iz starog sustava, pa se zgražajn i od same pomisli, da samostalno
„Vi se še čudite? In Vi še vprašu-■|ete?“ je viknila razburjenka in lopnila predse, da je odskočila jata papirjev, kot splašeni golobje pred rotovžem. In oštevala me je: „Kajpada: magistratni uradnik ste, župana imate, ki ga zmerjajo, da je ostarel in skop, pa je modernejši od vseh beogradskih ministrdv skupaj! Mestna občina, mala Ljubljana, pa je bolj kavalirska kot vsa mogočna državna uprava SHS!"
„No, da./, čeprav nekoliko pretiravate," sem pripomnil smehljaje in ji ponudil cigareto.
„Glejte! Vi pušite še cigarete, moj mož pa kuri le še posušeno lipovo cvetje in sladko deteljo, pomešano s troho tobaka za pipo,“ je pripovedovala. „Hvala. Če dovolite, vzamem za moža kar dve cigareti. Danes dobi eno, jutri po obedu pa drugo. Vem, strašno bo vesel moj Tomo, svetnik VII. činovnega razreda. In kakor mojemu soprogu, se godi skoraj vsem državnim uradnikom:	Slovenec —
mula, Hrvat — m u 1 a, Srb pa koči jaž!“
„Ali! Oprostite! Mi smo vendar dobri, lojalni Jugoslovani, in v moji hiši proti bratom Srbom —!“
„Bog ne prizadeni! Živeli, Srbi! Živel, kralj Petar! Živel, regent Aleksander!“ se je branila. „Ali od samega navdušenja, od same lojalnosti nismo niti siti, niti oble-
] porade oko sama sebe. Napokon imade i takih, kojima je taj općeniti pokret trn u oku, jer im se time oduzima prilika, da na štetu ostalih porade oko nerazmjernog napretka svoga. Kukolja imade u svakoj pšenici!
Javnost nije protiv nas, jer uviđja naš jadni položaj, ali krivnju baca na nas 'same, veleći zašto se ne složimo i skupnim silama ne poradimo oko vlastitoga boljka. Zato nas to neka potakne, da poradimo svi za jednoga, jedan za sve ili po našoj staroj: Uzdaj se u se i u svoje kljuse!
Konačno moramo kazati, zašto izdajemo svoje glasilo kod tolikoga novinstva. Razlog je to, Što su neke novine naš prvi nastup isprva donekle poduprle, ali su se brzo povukle i zatvorile nam svoje stupce. Dapače bilo je piskarala kameleonske prošlosti, koji su svoje pero, namočeno u blato, uperili protiv nas. Svrha je ove naše publikacije, da svojim drugovima i prijateljima daje što točnije izvještaje o našem radu i nastojanju, o svemu, što se nas tiče, a ujedno da bude pobuda za složan rad.
Agitirajte za naročbo pri vseh tovariših in tovarišicah! Nobena kavarna, nobena gostilna, kamor zahajate, ne sme biti brez našega glasila. Povsod naj odmeva Naš Glas!
Ivanov (Ljubljana):
Premeščanja.
Čimdalje očitneje in pogosteje se pojavlja v naši domovini izrodek samovoljnih oziroma iz takozvanih „službenih ozirov" potrebnih premeščanj javnih na-stavljencev. Ti „službeni oziri" so bili po razsulu Avstrije deloma opravičeni, ker je bilo treba nastale razpokline v javni upravi zamašiti. Po devetih mesecih svobode v lastni domovini pa morajo razmere biti tudi v teni oziru že toliko urejene, da še vedno, ponavljajoča se praksa neprostovoljnih premeščanj ni niti potrebna niti na mestu, še manj pa je na korist'
čeni, niti obuti! Bog poživi svobodno Jugoslavijo, večna slava in najgloblja zahvala junaškim osvoboditeljem Srhom! Tako mislim in čutim iskreno že od lanskega novembra meseca, toda državnim uradnikom in njili familijam vendar ni treba zaradi par srbskih kočijažev životariti gladnim, bosim in nagim!“ — Polagoma se je umirjala. „Čakajte, da Vam vse razložim, kakor sem razložila že Vaši gospej soprogi! Prišla sem Vaju namreč prosit pomoči: Vaša soproga zna govoriti, Vi znate pisati...“
„O, saj znate sami!" sem ugovarjal.
„Znam, znam, hvala Bogu! Ali zediniti se moramo vse in vsi, ki znamo to. Govoriti, pisati, kričati treba, dokler nas ne uslišijo tanj v Beogradu. Organizacija! Pret vso vojno dobo. smo govorili in mislili le o a-pro-vi-zaciji, o krušnicah, mast-nieah in drugih tisočerih nakaznica!): zdaj govorimo le za organizacijo. .Brez organizacije ne bo regulacije in nobene aprovi-zacije!1 pravi Lilleg, moder mož. In to je rešilna istina. Jaz pa sem uvidela, da brez nas ne opravijo moški prav ničesar, žalo sem se lotila žensk. Letam od hiše do hiše in organizirani. Ženske! Nam Protiči. Nin-čiči, Pribičeviei in drugi taki tiči nič ne morejo, nič ne imponirajo, in me sc lahko upamo vse ter tudi dosežemo vse. Oj, ti naši ubogi možje! Delajo — delajo — ves dan in še domov vlačijo akte in ~ delajo. Za drugo pa se ne brigajo. Prinašajo vsa-
'državi in službenim interesom. S faKo sa-molastnostjo se dosega pač navadno nasprotni učinek. Vprašamo le razna predpostavljena oblastva, kako naj posveča sicer zmožen, agilen uradnik, ki je kljub utemeljenim ugovorom z ozirom na družinske razmere premeščen na kako oddaljeno, k večjemu kot kazensko prikladno mesto, svoje zmožnosti z isto vnemo javnim in državnim interesom, kot bi to gotovo storil, če bi se ga postavilo na mesto, kamor si sam želi?
Iz naše po Italijanih okupirane domo-ivine je pribežalo v naše kraje nebroj javnih nastavljencev vseli strok. Marsikdo jteh bi radevolje nastopil svojo službo iz-iven naše s stanovanji tako siromašne Ljubljane. Toda „brihtne" glavice naših z Jugoslovansko trikoloro odičenih — biv-Sih avstrijskih — birokratov hočejo to mizerijo le še povečati. Tu stalno nastavljenega uradnika premeščajo širom domovine, ne pomislivši, da se žrtev pri današnji splošni stanovanjski bedi najbrže v doglednem času sploh ne more preseliti s svojo družino, ne glede na to, da se mu z ločenim gospodinjstvom že itak težavno preživljanje še za visok odstotek poveča; sem došlemu uradniku-Tržačanu pa tudi ni nič pomagano, ker se njegov prednik ne izseli. Vsled nemočnosti dobiti si stanovanje, je tudi on primoran živeti ločen od svoje družine.
Pa še več se greši v tem oziru. Dogodili so se slučaji, da mora stalno nastavljeni — oženjeni in z družino oblagodar-jeni uradnik s trebuhom za kruhom, a s a -m e c se namesti pri istem uradu. Kam vodi tako reševanje gospodarskega in so-cijalnega vprašanja s strani merodajnih oblasti, je pač vsakemu normalno mislečemu uvidevno.
Še celo v birokratski, napram zavednim uradnikom-Slovanom res mačehovski ranjki Avstriji se je pri nameščanju oziroma premeščanju oziralo na individualne razmere prosilčeve. Sicer se je marsikje zgodila taka krivica, a ta se mora v naši osvobojeni domovini — če je res svobodna in demokratska — popolnoma odpraviti. Ne smejo se k prejšnjim
Kopičiti še nove? dolžnost poklicanifi1 je, da tudi vse pod prejšnjim režimom prizadete krivice popravijo in to čim-preje. Potem se bo šele pokazalo, s kako vnemo opravlja že sedaj toli hvali-'sani slovenski uradnik svoje posle!
Preje je bila navada, da so se vsa mesta razpisovala, dasi se je večkrat pri- { petilo, da se jih je potem gotovim ljub- 1 Ijencem več oddalo. Toda na videz vsaj ' se je varoval običaj javnega konkurza. j Razpisana, oziroma izpraznjena mesta so ' do rešitve prošenj začasno zasedli substi- ! tud proti izplačilu zakonitih dnevnic in | drugih pristojbin. Načelo je bilo, da se ni i s stalnega mesta nikogar preme- ' stilo, ako. za premestitev ni prosil, ali ako ni bil kazensko temeljem izreka disciplinarne komisije premeščen. Stalno službeno mesto pa 'je ostalo na substitucijo poslanemu v vsakem slučaju nedotaknjeno.
Sedanja praksa je vse te običaje, žal, kratkomalo ovrgla, opiraje se pri tem na zloglasni § zastarele, a še veljavne službene pragmatike in sklicuje se na »službene ozire". A še ta § se je preje le redkokdaj uporabljal.
V, naši, bajč demokratični domovini se pa vsaj v naši ožji domovini prav pridno uporablja višje imenovani §. Ne da bi stalno nastavljeni uslužbenec prosil za premestitev, še manj, da bi se izpraznjena ali novo kreirana mesta razpisala, dobivajo stalno nastavljeni uslužbenci ukaze, da imajo nemudoma oditi na določena nova službena mesta.
Pri tem postopanju se na družinske in premoženjske razmere prizadetih ne jemlje nikakega ozira, niti se jih o nameravani premestitvi ne obvesti, niti se jim ne da prilike, da bi pred obelodanjenjem dotičnega ukaza mogli instančnim potom uveljaviti svoje protirazloge in navesti eventualne težke materijalne posledice. Po toči zvoniti navadno ne pomaga; zato tudi tozadevne prošnje mnogo prizadetih — vložene po dostavljenih ukazih — še vedno čakajo rešitve. Tudi izgovor, da se bo „tozadevno vse uredilo, le potrpljenja treba", ne more več držati. Po 9 mesecih
kega prvega dne v mesecu kupec razce-Iranih in umazanih bankovcev, in; ,Tu, žena, imaš vse pa tudi skrbi za vse!4 Da imajo njih že predzadnje hlače predrgnje-no ,dnol, da cveto vsi komolci sukenj, da so čevlji fazhojeni in z zaplatami pokriti, da ni več cele košulje v omari, nobenega dostojnega ovratnika in robca več, da se jim klobuki svetijo ogoljeni in umazani, kakor bi jih ukrali strašilom v koruzi itd., vsega tega naši zakonski možje, taki-le yzomi državni uradniki, niti ne opazijo. Jžena, ti skrbi, da te ne bo sram lastnega moža!4 — A kaj se brigajo šele za svoje žene in svoje otroke! Ne vidijo, da hodi sodna svetnica, gospa finančna nadsvet-nica, vladna nadkomisarka, gimnazijska profesorica, davčna nadupraviteljica v starih, obrnjenih, z drugim blagom podaljšanih, sleparsko garniranih toaletah, kakršnih ne nosijo nit! njih razvajene kuharice in dekle! Vsi klobuki že tretjič, četrtič preformani — perilo po vsakem pranju nanovo zakrpano — vsa familija petero, šestero glav premore dva pošita, polomljena dežnika ter pije iz enega kozarca! A vse to gospoda soproga ne razburja. Kajpada ne, idealen uradnik je, lojalen državljan, navdušen Jugoslovan! ,Za to si žena tu!" — Da si hčerke skoraj ne upajo več iz hiše v svojih izpranih in škrpucanih cunjicah, da sin akademik ne more več v 'družbo, da godrnja celo dekla nad skopo
zabeljenim krompirjem in mi hoče pobegniti: vsega tega mož ne vidi. — ,Žeua, ti čaraj! Iz nič nas nasiti, iz nič nas oblači, iz nič obuvaj! Žena, vso noč utegneš premišljati, kako prikriješ svetu našo obupno beračijo in kako zavaruješ čast in ugled visokega državnega uradnika!4 — Da, to smo delale skoraj pet let, stradale smo, se skrivale, se odrekale vsemu, se mučile kakor sužnje... a od početka naše Hube Jugoslavije nam je zaradi rastoče draginje še huje in huje. S svojo umetnostjo, s svojim slepomišenjem smo popolnoma pri kraju. Dalje ne gre.
„Pa sem dejala Tomu, ko mi je zopet pritresel kupček umazanih rdečih in modrih popirnih capic: ,Kar obdrži! Poslej se brigaj sam, po čem je moka, za koliko drže jajca, kaj stane mleko, meso, grah itd. Kar sam gospodinji, kakor znaš in moreš, jaz — demisijoniratn.4 Debelo je pogledal in povesil glavo. .Potrpi še par tednov I4 je prosil.,Kmalu pride regulacija plač — nabavni prispevek dobiš zopet — svobodna trgovina se pripravlja — valuta se uredi! Organizirali smo se in vladi pokažemo zobe.4 — In začel je pripovedovati o gibanju društev različnih državnih uradnikov, o zvezi teh društev, kaj je predlagal predsednik Lilleg, kako viharno se je debatiralo in složno vse sklenilo. — .Hvala Bogu, končno pokažejo zobe!4 sem si mislila m verjela, reva, ter čakala, čakala in gospodinjila dalja,,. Mož jo hodil na seje.
bi bile razmere pri nekoliko dobri volji in upoštevanju demokratičnih načel pač že. lahko urejene.
Skoro v vsaki številki Uradnega Usta čitamo nekaj premeščeni, a če listaš po razpisih služb, jih najdeš bore malo in še to v največ slučajih službe slug, pripravnikov ter tuintam kako mesto nižjega uradnika. Edino pri premeščanju učiteljstva se vse premestitve izrečno označujejo začasnimi. V današnjih težkih in demokratičnih časih napravlja samolastno postopanje vročo kri. Povprašujte med drž. uslužbenci, potem si morete ustvariti pravo sliko nezadovoljnosti in vzroke, ki jo skoro umetno podžigajo.
Proti tej praksi mora vse jugoslovansko drž. uslužbenstvo energično protestirati.
Poleg dolžnosti hočemo imeti v demokratični domovini tudi svoje pravice. V svobodni domovini nočemo biti sužnji, ampak enakovredni državljani. Niti zadnjega hlapca ne zapodi gospodar brez tehtnega povoda iz svoje hiše; tudi drž. nameščenci imajo menda pravico, da se jih brez tehtnega povoda nikdar stalno ne premešča.
Pripominjamo, da se hoče preizkušeno, vneto in res marljivo slovensko državno uradništvo tudi v bodoče radevolje odzvati morebitni potrebi začasne premestitve iz ozirov na drž. in narodne potrebe^ proti varovanju stalnega' službenega mesta in plačilu tozadevnih pristojbin. Pa tudi v teh slučajih’ naj pridejo v prvi vrsti v poštev uradniki — s a m c i.. Že itak težavnega preživljanja z bornimi prejemki ni treba z ločenim gospodinjstvom še umetno večati. Premeščanja naj bodo v vsakem slučaju prostovoljna; do končne zasedbe naj se va-kantna mesta izpopolnijo po začasnih sub-stitutih.
Pri nameščanju naj se poleg strokovnih zmožnosti upošteva tudi poznanje krajevnih in službehih razmer. Menimo pri tem razna premeščanja slovenskih uradnikov v Srbijo in obratno. Znano je, da je v Srbiji sami velikansko pomanjkanje uradništva; posledica obojestran-
shode, sestanke... vsak teden ga parkrat do 11. ni bilo ponoči domov. A nič nisem rekla. Vsako pot mi je poročal: ,Y Beograd smo poslali prošnjo!4 — Čakam torej. A nič. — .Ministrstvu smo poslali spomenico. Tajnik Bekš jo je sestavil izvrstno, njegovi argumenti so nepobitni.4 — Dobro. Čakam zopet. A nič. — JLilleg, Bekš Is Verbič so angažirali celo vrsto naših poslancev. Prošnja bo rešena v kratkem.4 — Dobro. Čakam. A zopet nič. — Nato nova prošnja... Telegrami... A nič, nič uspeha. In mesec teče za mesecem... Končno: .Deputacija Lilleg, Regallv in Podgornik gre osebno v Beograd.4 — Bravo! Čakam, deputacija se vrne s polnimi koši lepih obljub. ,Vse je v redu, regulacija itd. stoji pred durmi4 Slava! Čakam, a še vedno nič. — ,Zopet smo urgirali rešitev brzojavno. Telegrafirali smo Protiću, Ničiču, poslancem... Bo, vse bo. Le malo še potrpi!4 — Dobra Jugoslovanka sem, pa bi ne potrpela? Drugi popivajo šampanjca, uradnik še piva nima; drugi se šopirijo v, svili, uradniške familije se plazijo sramežljivo v predvojnih capah; drugi si privoščijo vseh dobrot, uradniška žena šteje vinarje za krompir. Vse je obogatelo... ne-število tepcev in ničel je postalo z veriž-ništvom in tihotapstvom čez noč bogatih... nakupili so si hiše, odpirajo nove trgovine, nekateri kar tovarne... njih žene iu hčere, sede v Židi in žametu po lastnih
skega premeščanja je, 'da ne trpi samo redna služba, temveč se vrhtega po nepotrebnem obremenjuje tudi drž, zaklad, ne glede nato, da uradniki sami tudi socijalno niso zadovoljni tako kakor bi bili med svojci.
Naše tozadevne želje so izražene v naslednjih, svoječasno že tudi centralni vladi predloženih točkah:
1.	Vsa izpraznjena in nanovo upo-stavljena službena mesta naj se v vsakem slučaju oddajajo potom razpisa.
2.	Mesta, za katera se ni oglasil nobeden prosilec, naj se začasno zasedejo po razpoložljivih uslužbencih proti izplačilu dnevnic in drugih pristojbin. Taka rnesta naj se v prvi vrsti popolnjujejo po uslužbencih, za katere je disciplinarna komisija izrekla kazensko premestitev.
3.	Vse dosedaj izvršene premestitve je smatrati le za začasne; prizadetim je naknadno izplačati pod 2. označene pristojbine.
4.	Pri oddaji mest se je poleg usposobljenosti in službenih let ozirati na individualne razmere prosilčeve.
Le če se bodo te upravičene in pri nekoliko dobri volji z lahkoto izvršljive zahteve upoštevale, sc država in javnost lahko nadeja, da bo imela res vneto, požrtvovalno in zadovoljno uradruštvo, na katero se lahko v vsakem oziru zanaša.
Uradništvo tvori hrbtenico države; ako ta ni zdrava, močna in gibčna, je vsako zdravljenje zaman. Nezdrave razmere se morajo izbistriti, ako hočemo našo osvobojeno domovino postaviti na zdrav in trden temelj!
Tovariši, organizirale se: Vaša korist — in Vaša čast to zahtevata.--------------
J. V-a (Zagreb):
Protiv skupoće.
Povodom krvavoga ratuoga stanja morali su milijuni krepkih, a od ovih golem broj umnik i vještih, poduzetnih i radinih ljudi od 18. do 55. godine života
ložah v gledališču ter se vozarijo v lastnih kočijah. Le uradnik — jurist, doktor, profesor, absolvent vseučilišča ali vsaj maturant — uživa bedo in po vrhu še preziranje obogatelih analfabetov. Delavci in kmetje so dandanes gospodje, inteligenca pa borna para. A državni uradniki so baje hrbtenica države, zato trpe, molče in čakajo, čakajo . . . Toda srbski kočijaž se za stradajoče mule ne zmeni. Nemški ,’s Maul halten und weiter dienen!‘ velja tudi v Jugoslaviji. Obup naš je naraščal. A takrat se je osnoval Savez javnih namještenika za Hrvatsko in Slavonijo ter se je pridružil zvezi javnih nameščencev Slovenije. Združeni hrvatski, srbslđ in slovenski državni uradniki vendar kaj dosežejo, smo dejali. Upali smo in znova čakali ... Toda nič, nič. — Tedaj je šla iz Zagreba v imenu vseh jugoslovanskih državnih uradnikov nova deputacija v Beograd. A Protič je pač vedno protič in proti je tudi Ničič, ki je vedno za — nič... V Zagrebu se je nato sklical javen shod državnih nameščencev, da razkrije svetu sramoto, ki kriči že do oblakov, a Protič je bil proti, Ničič je dejal: ,Nič!‘ in Pribiče-vič je zagrozil: .Pribiti ste, a jaz Vas pribijem še močnejše, če ne molčite T Shod je j bil torej prepovedan. Nato je završalo med | hrvatskim činovništvom, in padla je be-»eda: .Štrajk!‘ A miril je ban, miril je Sa-vetov predsednik, dr. Benkovič, in rotil k potrpljenju predsednik Slovencev, Uileg.
odbaciti oniđje i ostaviti polje privrednoga trgovačkoga, industrijskoga, gospodarskoga i kulturnoga rada, a prihvatiti ubojito oružje, jedni da uništavaju i razaraju, a drugi da brane, što se odbraniti može.
Nastao je potpuni zastoj u proizvodnji. Postojeće zalihe proizvoda iscrpljivale se. Trgovina, lišena uvoza, izvoza i robe, nazadovala je i propala je. Zakon o ponudi i potražnji neumoljivom je sna-I gom dizao cijenu robi iz posve prirodnoga j uzroka:	potražnja je rasla, ponuda je
: padala.
No cijena nije rasla prirodnom, već neprirodnom progresijom, jer su se prirodnim uzrocima poskupljivanja pridružili i neprirodni uzroci. Mnogo više, nego li samo ratno slanje, prouzročili su nedostižne cijenp^ nezdravi pojavi u trgovanju. Spekulacija, lihva, izrabljivanje i pljačka slavili su i slave još i sada i slavlje, jer im se nije odlučno oprlo, a niti se sada jošte ne sprečavaju neprirodni ovi uzroci prekomjernog poskupljivanja. Zato se još i sada, u prelazu iz ratnoga stanja u mirno stanje ne snizu ju cijene životnim potrebštinama, nego naprotiv neprestano rastu, čime se ugrožava opstanak neimučnika, medju kojima su u prvom redu javni namještenici, kpji povodom posve nedostatne naplate, a nedostižnih cijena nijesu u stanju, da podmire najpreče potrebe života.
Zato treba, da se spriječi dalje posknpljevanje životnih potrepština; da se što brže i što prije obale sadanje nedostižne cijene na najniži mogući minimum; da se opet privede radu svijet, koji se je dao na nelegalno trgovanje, pa da se uslijed toga ojača porezna snaga, a život učini snošljivim.
Sredstva, kojima se to može postići, jesu mnoga i različna, no svrha će se njima postići samo u slučaju, ako se faktično upotrebe. Jedna će sredstva odmah ublažiti abnormalnost sadanjih cijena, te će ih i dalje regulirati, budu li se dosljedno upotrebljavala; druga će sredstva teku doglednoj budućnosti podići domaću proizvodnju i povoljno djelo- i vati na sniženje cijena. Prvim sredstvima I
Pa završalo je tudi med slovenskimi urad- , niki iti zopet se je govorilo o štrajku. Toda Slovenci so uvaževali zunanji politični po- I ložaj.. . laške divizije stoje topovski streljaj pred Ljubljano ter so*— čakali, čakali dalje___In prišel je sam. dr. Ničič v Ljub-
ljano, sprejel deputacije drž. uslužbencev, obetal je vse, a storil — nič, nič, nič... Toda časopisi'so začeli prinašati iz Beograda brzojavke in notice o regulaciji prejemkov, o draginjskih dokladah... cel kup visokih številk, a vsak list drugače... vsak teden kaj druzega. O milijonih se je poročalo, a uradništvo ni dobilo — niti vinarja ... Protič je pač vedno proti in Ničič vedno za nič. — Po utadnišlcih obite-Ijih pa deca joka. možje preklinjajo, žene obupavajo! Vsi smo gotovi s svojimi živci, in Če bi tako vroče ne ljubili svoje domovine, dragi gospod, kaj bi se bilo že zgodilo v naši ljubi Jugoslaviji! Najbolj rafinirana srednjeveška tortura ni bila mučne jša od brezkončnega igračkanja z našimi uradniškimi želodci in nervi. Da, da, hrast se omaje in hrib, zvestoba uradna ne gane.
„Moj Tomo že ne govori več... zakopava se v akte, žuli lipovo cvetje s posušeno deteljo... v obraz pa se mi ne upa i niti pogledati. Uboga ,mu!a‘ poveša glavo, ker je lačna in polna sramu... Saj ste brali v zadnjem času lepe brzojavke o vnetem delovanju ministra dr. Kramerja: preveč Siiio že topi, preveč maloverni, da bi se jih
s morajo se o d m a h postići snošljive cijene,
dok se drugim sredstvima rnora iinapre«
-	diti ekonomski razvoj naše države, da uz-, mogne povoljno djelovati na tržne cijene.
Da se brzo suzbije neprirodna skupoća i što brže poluče snošljive normalne cijene, treba:
i 1) Da osobito neimućni potrošaći, u i prvom redu radnici i namještenici, osnuju
-	kooperativne potrošačke udruge. Vlasti i treba, da ih pomažu u svakom pogledu, s osobito kod nabave i dopreme potrebština.
Dobro uredjene i dobro potpomagane :	ovakove udruge potisnule bi cijene
>	bezuvjetno na najnižu mjeru, jer bi djelovale po svima općinama, dakle po ci-
>	jeloj državi.
2)	Trgovanje se ima dozvoljavati samo legalnim trgovcima, a izkazanim pro-izvodiocima prodavanje samo vlastitih proiz-
L i voda. Da se posve rasklimana trgovina opet privede u normalnu kolotečinu, da bude i solidna legalna trgovina zaštićena, a da se uzmognu potrošači njome korisno slu-1 žiti, imade se trgovanje dozvoliti samo protokoliranim i obrtnicom s na b dj e v e ni m trgovcima. Ovi su vezani propisima, te se n slučaju potrebe mogu brže i laglje pozvati na odgovornost, nego li svakolika nelegalna čeljad.
Da se pojedini nesavjesni mali i veliki proižvodioci pod plastom vlastitoga proizvoda ne uzmognu baviti prekopom, treba da se iskažu potvrdom nadležnoga općinskoga poglavarstva i povjereništva, da prodaju samo svoj vlastiti proizvod.
3)	Da se provede najodlučniji postupak protiv k r i o m č a r a, prekupaca, z a-kutara, veri žara, sakrivača i nagomila ča robe, nabijača cijena i i z v o z n i č a r a, koji umjetnim načinom poskupljuju robu, a prljavim svojim djelovanjem oiimlju se poreznoj dužnosti i produktivnoj djelatnosti (obrtnoj, ratarskoj, radničkoj i služinskoj). Ova vrsta ljudi najviše je prouzročila nedostižne sadanje cijene, koje su njihovim nečovječnim
i nastojanjem postigle dvadesetero do peđe-I seterostruku visinu. Oni su ostavili svoj
I mogli še veseliti. Niti naredbe, ki nam I obeta 100 % zvišanje draginjske doklade s ( 1. julijem, ne jemljemo več resno. Toliko obetov nas je že razočaralo, da vidimo za vsakim beogradskim obetom le — Protiča in Ničiča... Včeraj mi je priznal moj Tomo, da famozni Ninčić, ki ga zovem jaz. edino pravilno Ničiča ali še bolje Uničevalca, še doslej ni izdal izvršilnih navodil za ono, po dr. Kramerju izsiljeno naredbo ... Navodil ni in ni, naredba je brez sistema, polna tragikomičnih nedoslednosti in konfuzij, in uradništvo naj zopet čaka, čaka, čaka... Denar, tisočkrat že proklet, bi se motal nakazati že s 1. julijem, a kdaj ga resnično dobimo? 1. septembra ali morda za novo leto?! Medtem pa narašča draginja neprestano, vsi se pogrezamo v dolgove, carina nas je gmotno ubila in beštija je že tako sestradana, da niti tuliti več ne more..
Mala gospa je postala bleda med svojim pripovedovanjem in vsa bedna, suhot-na v svoji siromašni obleki je zbujala sočutje.
„Zato sem začela zdaj organizirati ženske,“ je nadaljevala po premolku. „To je zadnje sredstvo. Naj slišijo žene, matere, če mož ne poslušajo! Povejmo jim vso resnico, vzklikajmo: Živela. Jugoslavija! in dostavimo: Moriturae et morituri Vos s.aiutant!“
posao 1 dali se na traoano trgovanj«, na
izrabljivanje. Posledice nisu izostale, one su danas dobro vidljive i vrlo osjetljive. Skupoća raste, a porezna snaga pada. Ovi kajišari uživaju i nagomilavaju, a porezne blagajnice od njih ništa ne ubiru, jer za njih se i za njihov prihod ne zna. Sve ove nelegalce treba zato opet privesti njihovom zanimanju, a svako prekupstvo, bilo ono pod kojun mu drago oblikom, najodlučnije uništavati, da uzmognu potrošači nabavljati svoje potrep-itine iz prve ili najviše iz druge ruke, jer će se na taj način ukloniti jedan od glavnih uzroka nesuosljivoj skupoći.
4.	Cijene imadu biti svoj robi prema vrsti i količini vidljivo označene. Tko traži i uzima, tko nudi i daje veće cijene, nego 11 što su primjereno dnevnim tržnim cijenama i mjesnim tržnim prilikama, imade se najosjetljivije kazniti. Izrabljivačka trgovina siše •okove dobroćudnoga, neukoga, neupućenoga i nevoljnoga kupca, a pohotni imuć-nik ne mari, ako poželjeni predmet može većom ponudom izbiti iz ruku neimuć-nomu potrebniku. Takovim postupkom raste skupoća, a to se mora spriječiti.
5.	Da se urede tržni sudovi, koji odmah sude. Da se odmah uklone i odmah kazne nepodopštine, što se dogadjaju na dnevnim, scdmičnim i godišnjim sajmovima, treba urediti valjano tržno redarstvo, nadzorništvo i povjereništvo, koje če imati vlast, da krivca privede zasluženoj kazni, pa da se na taj način suzbiju prevejani i drski prodavaoci.
6)	Da se otvori uvoz, a zabrani izvoz svih životnih potrepština, što ih domaće pučanstvo treba. Iskustvo ratnih godina dokazuje, kako štetno djeluje pomanjkanje uvoza, a preobilje izvoza, jer ta dva činioca odlučuju o ponudi i o potražnji, dakle i o cijeni. Uvoz i izvoz morajo se zato odmah najpovoljnije urediti.
7)	Da se osnivaju javna skladišta i tržnice uz najizdašniju pripomoć države i municipija (magistrata). Suvišak robe i potrebna roba mora se sabrati i valjano pohranili, da se uzmogne nabaviti, kada bude potrebna. Tomu će za pojedine krajeve najbolje poslužiti javna skladišta n. pr. (Josip egipatski), a u povećim mjestima za dnevnu potrebu tržnice. Ovim uredbama imadu stoga država i municipija posvetiti najveću pažnju te nastojati, da ih se što brže podigne dovoljan broj.
8)	Da se uspostavi odgovornost pošte, željeznice i inih prometi 1 a za preuzete pošiljke i tovare. Silna nestajanja pošUjaka i tovara prigodom otpremanja ugrožuju trgovinu, a poskupljuju robu silna Zato treba to nestajanje spriječiti najoštrijim mjerama pod osobnom odgovornošću onih, kojima je otprema povjerena.
9)	Da se progresivno opore-
suju ratni dobitnici. Izrabljivači nemilosrdno harače po džepovima potrošača sve pod imenom trgovine. Uživaju i nagomilavaju, dok drugi oskudjevaju, kukaju, stenjaju i stradavaju. Sada imademo dvije vrsti državljana:	oboga-
ćenih i uživajućih pa osiromašenih i stra-dajućih. Da se ublaži bijeda ovih potonjih, koju su prvi nesmiljenim izrabljivanjem prouzročili, treba da država otimačima oduzme plijen u korist cjeline i ublaženja nevolje izrabljenih nevoljnika. Tako će dr-tava steći veoma potrebite prihode, a izrab-ijivači će dobiti zasluženu oouku. da krivo
stečeno nije blagosloveno, pa đa se ne treba baviti otimačinom, jer oteto je prokleto.
10)	Buduć da je novac sredstvo zamjene, treba brzo i valjano urediti valutu. Premda je ovo pitanje u današnjim kaotičnim prilikama veoma zamršeno, to ipak treba odlučno i ozbiljno odmah pristupiti njegovom riješenju. jer ako smo u srpnju 1914. za 100 dinara piačali 100 K, za 100 franc 95 K, za dolar 5 K, za eugl. funtu 24 K, a sada plačamo za 100 dinara 300 K, za 100 franc. 505 do 512 K, za dolar K 33'25 do 34 krune, za engl. funtu K 155,12, a taj se tečaj dnevno pogoršava, onda je pojmljivo, da se pored ostalih veoma nepovoljnih tržnih prilika mora i sadanje nase nesredjene i nepovoljno valutno stanje najosjetljivije p o-gubno odražavati u ekonomiji pojedinaca, porodice, općine i države. Valutno je pitanje goruće pitanje narodnoga našega gospodarstva, koje prijeti požarnom katastrofom, ako ura se plamen što brže ne uguši.
Ova sredstva za pobijanje skupoće imadu odmah i trajno djelovati. U interesu je države, da se to š t o prije zbude, jer nesnosno sadanje stanje, ako se brzo ne popravi, mora uroditi kobnim poslijedicama. S jedne strane silno nagomilavanje blaga, a s druge strane golema oskudica i bijeda, to su takova dva pola, koja moraju svršiti katastrofom.
Ako se ne suzbije poskupljivanje i ne prouzroči pojeftinjenje, radnici će i namještenici, od kojih su najbjedniji javni namještenici (činovnici, opet tražiti povišice. Uslijed toga će cijene potrepštinama poskočiti. Onda će opet morati zaredati povišice plaće i nadnice i tako redom u nedogled.
Da se to spriječi, treba brzo ukloniti sve uzroke skupoće i svima sredstvima izazvati naglo padanje nedostižnih sadanih cijena na normalnu visinu, pale da se uslijed toga umni, voljni i spremni državljani, oslobodjeni straane brige za svagdanji hljeb, mognu posvetiti korisnom djelovanju za dobro naroda i države.
Ovu borbu imadu o dm ah i najodlučnije započeti i nastaviti sve javne vlasti od državne do općinske, a svojski ih imadu u tome pomagati svi izrabljivani potrošači. Samo brzim, odlučnim i složnim radom svijuh interesenata skinut će se glava savremenoj aždajf — skupoći, koja pohotno proždire živote poštenih i nesebičnih pojedinaca, boji snuju i rade za opće dobro. Uslijed toga, što oni nevoljno ginu, raste sve više golemo zlo, koje se zato mora spriječiti. Aždaji se glava skida samo ognjem i mačem. Dosta je patničkih dugih pet godina isisavanja i nagomiljavanja s jedne strane, a stradanja i oskudijevanja na drugoj strani 1 Dalje se tako više ne može I
Probudite se, protarite oči, zamahnite i udarite krepkom pesnicom vi, koji ste na vlasti! Raspršite rulju bestidnih i drskih pljačkaša, raskinite lance i mreže veri-žara, oslobodite patnički dio nareda od posvemašnje propasti, dok ne bude prekasno !
Naš Glas je strogo stanovski list in se bo zavzemaT za korist javnih nastav-ijencevl
LEVIN (I.jubijana)
Skrivnostna imenovanja.
V Službenih Novinah z dne 24. julij? t. 1. beremo imenovanja nastopnih carinskih inšpektorjev in sicer: Sava Božii za Zagreb, Radomir K1 a j i ć za Metković, Košta I v a n o v i ć za Ljubljana, Dušan M i t r o v i ć za Subotico, Djordje F o-t i ć v Podgorici, Radmil B u j d i ć za Skoplje in Veljko Pr oki ć.
S tem sc je izpopolnilo sedem važnih carinskih mest, o katerih nismo pa niti brali, niti slišali, da bi bila sploh s i s tern i z o v a n a, niti da so bila kje r a z piša n a. V koruptni Avstriji se je včasih dogodilo, da se je pravilno razpisalo po e n o mesto, a sledilo je imenovanje 5 do 10 izvoljencev. Razpisala so se pa mesta vendar in vpoštevali so se kolikor toliko tudi domači kompetenti. Sedaj smo birokratsko Avstrijo prekucnili, in vsak državni uradnik je pričakoval — pravico in demokratstvo tudi v imenovanjih. Navedena imenovanja pa kažejo, da v Beogradu ne le ne nameravajo vsaj na videz posnemati nekdanje dunajske mogočneže, temveč hočejo jih menda celo prekositi! Spominjana imenovanja so pest v; oči vsemu hrvatskomu in slovenskemu uradništvu. Prava „froclarija“ je ono hvalisanje izbornih kvalifikacij in verzirano-sti, kakor tudi sposobnosti in nepodkupljivosti slovenskega uradnika. Hvala lepa za take pohvalne besede, ako jim slede — nasprotna dejanja. Ne vemo sicer še natančno. kakšne službene funkcije bodo imeli ti carinski inšpektorji, ker je ves carinski zakon zavit še v nekako meglo. Domnevamo pa, da jim bodo naloge slične onim, ki so jih imeli potovalni inšpektorji propale Avstrije. Tisti inšpektorji so delili milosti uradnikom in trgovstvu ter delali v carinstvu lepo in grdo vreme. Imeli so takorekoč v rokah škarje in platno ter vladali po svoje. Da so Nemcem in nem-čurjem rezali boljše kose kruha, je bilo po sebi umevno.
Nočemo reči, da bodo zdaj imenovani inšpektorji sledili tem švabskim predhodnikom. Ali značilno je vendar, da se je — brez razpisa in tako zakulisno in natihoma — imenovalo kar 7 s r b s k i h car. uradnikov na tako važna mesta, a nijednega Hrvata in Slovenca. Ali res ni bila dobiti niti enega Slovenca ali Hrvata, ki bi bil sposoben, zasesti in opravljati tako mesto? Ali res ni bilo med Hrvati in Slovenci tako zanesljivega, nepodkupljivega in vrednega uradnika, ki bi se mu tak posel smel zaupati? Ali je res neomajna zanesljivost samo na Balkanu doma — saj se nam vendar sposobnosti in spretnosti ne odreka.
Kaj pa poreče naše trgovstvo, ki mu pač ne more biti vse eno, ali mu odmerja davščine od daleč novodošla moč, ali pa uradnik, ki pozna krajevne razmere ter jih zna v. okviru zakonov in predpisov pravilno uvaževati? Da se finančna pokrajinska vlada za svoje domače uslužbence ni ali vsaj ne dovolj pobrigala, kažejo nam izvršena imenovanja —• brez nikakega razpisa niti povabila.
Tudi mi uradniki smo zidali troedino kraljestvo, ali zavzemamo se obenem za enake pravice vseh treh združenih plemen. Praksa nam pa sedaj pokazuje, da smo bili v svojih idejah pretirani čudaki, ker smo menili, da se bratstvo ne bo nehalo —_ pri zasedanju I uradniških mest. Gotovo nismo pripadniki i plemenskega boja, ali —J ut figura docet vsiljuje se nam borba ravno od tam, kjer I smo zrli našo rešitev in od koder smo pn-1 čakovali nepostranske pravičnosti.
Centralni Savez Javnih namještenika u kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca.
Na sastanku delegata Saveza javnih namještenika iz Zagreba te delegata Društva državnih uslužbencev u Ljubljani, održanog dne 4. juna o. g. u Ljubljani, osnovan je Centralni savez javnih namještenika u kraljevstvu Srba, Hrvata i Slovenaca (CSJN), centralna zveza javnih nameščencev v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev (CZJN).
Na drugom sastanku tih delegata, održanom dne 13. jula o. g. u Zagrebu, sastavljen je i po privremenom odboru primljen pravilnik, kojega donosimo na drugom mjestu. Zaključeno je izdavanje zajedničkoga glasila, ikoje će se tiskati i uredjivati u Ljubljani latinicom i ćirilicom, a prvi broj glasila imade izaći oko 1. augusta o. g., a dalje svakoga 1. i 15. u mjesecu.
Privremeni odbor CSJN sastavljen je ovako: predsjednik: dr. Viktor Benkovič-, predsjednik SJN u Zagrebu; pod-predsjednik M. Lilleg, predsjednik društva drž. uslužbencev u Ljubljani; tajnik: dr. Z. Bo s e k, član odbora SJN u Zagrebu; zamjenik tajnika: dr. E. Gaj, član odbora drž. uslužbencev u Ljubljani. Osim ovih zastupaju svaki od ova dva Saveza po tri odbornika.
O osnutku centralnog saveza i o zaključku o izdavanju glasila obavještena su postojeća pokrajinska namještenička udruženja i to :v Savez državnih namještenika u Splitu, Činovnička zadruga za Crnu Goru na Cetinju te Činovničke društvo za Bosnu i Hercegovinu u Sarajevu i pozvana, da što prije pristupe u Centralni savez i imenuju svoje delegate.
Pošto u drugim pokrajinama kraljevstva — kao u Sroiji i u Vojvodini — takova udruženja još te ne postoje, nije se moglo pozvati javno namještenistvo, da pristupi u Centralni savez. Savez javnih namještenika u Zagrebu i Društvo državnih uslužbencev v Ljubijani nastoje, da u pomenutim pokrajinama budu što prije takova udruženja osnovana i čim se osnuju, bit će pozvana, da pristupe Centralnom savezu.	M.
Koiszumna zadruga.
U saveznim je pravilima u kratkim crtama označen golem program rada, koji čeka Savez, da ispuni svoju zadaću: da na svim linijama poboljša moralni i materijalni položaj javnoga namješteništva. Članak 2. pravila točka g) glasi: osnivati i podržavati konzumne uredbe i nastojati o poboljšanju stam-benih prilika javnih namještenika. Da Savez mogne taj važni dio svoje zadaće ispuniti na potpuno zadovoljstvo i aa korist svojih članova, sazvao je dne 13. lipnja o. g. anketu svih organizovanih potrošačkih udruženja, kao što je: Savez željezničara, Sarez poštara, Medjustru-kovnu radničku organizaciju, Savez privatnih činovnika i trgovačkih namještenika, Društvo bankovnih činovnika i Činovničku udrugu.
Na anketi zaključeno je osnovati kon-zumnu zadrugu na kooperativnom sistemu, jer je na temelju razlaganja stručnjaka, gosp. Delića, uvažena okolnost, da će za dojduće kampanje cisti konzumenti, medju bojo se unađe navlastito ubrajati javno n irijc^tcniŠtvo i radništvo, imati najtežu t' lim oko nabave nužnoga živeža. Nabava u 'jevnih i manufakturnih artikla je za
pojedince takodjer skopčana s velikim poteškoćama radi užasne skupoće te vrsti robe, pa je ova činjenica u velike utjecala na stvoreni zaključak, da se otvore konzmni u Zagrebu i u svim sijelima kotara.
Upozorujemo drugove, da su takova potrošačka udruženja od velike potrebe, te je u interesu svakoga pojedinca, da se prijavi za člana konzumne zadruge, čim se na to pozove. U onim kotarima, gdje se je prijavio dovoljan broj članova u Savez, a pogotovo ondje, gdje su već or-ganizovane kotarske skupine, misli se osnovati podružnice konzuma, čim se osnuje si’edišnjica konzuma u Zagrebu.
________________________ Mj.
Brez organizacije in brez stanovskega Usta je izboljšanje naših zkhtev ——---------nemogoče! -------------------
Namješten Ički Dom.
Središnji odbor Saveza bavi se mišlju, da izgradi u Zagrebu u što kraće vrijeme namještenički Dom. U Domu bi se nalazila poslovnica Saveza. Središnjica konzumno zadruge (Skladište i glavna proda-vaoua za Zagreb), Svratiste za savezne članove, koji dolaze u Zagreb iz provincije, restauracija, skopčana sa menzom za neoženjene javno namještenike iz Zagreba, u kojoj bi takodjer i vanjski članovi prigodom svog dolaska u Zagreb uz pogodne cijene dobivali potpunu obskrbu. Molimo drugove, te pojedine odbore kotarskih skupina, da ovu namisao Saveza u svom vlastitom interesu pomognu što jače prikupljanjem dobrovoljnih prinosa i prire-djivanjem zabava u korist namješteničkog doma.
Da se uzmogne namaknuti potrebiti kapital, Savez će po svoj prilici u kratko vrijeme staviti u promet dionice sa malom notnlnalora, tako da će biti omogućeno svakom javnom namješteniku, da bude dionikom koristi toga Doma.
Iznosimo ovu namisao središnjeg upravnog odbora pred javnost, da zainte-resujemo za tu, za javno namještenistvo veoma korisnu uredbu ne samo sveukupno javno namještenistvo, kao članove Saveza, nego i kompetentne faktore, kao sto je to vlada, te gradsko zastupstvo i poglavarstvo u Zagrebu, koji su u prvom redu zvani, da javnom namješteništvu, koje treba da je jakim i zdravim pokretačem državnoga stroja, i u ovom slučaju materijalno i moralno kod nabave i opredjeljivanja zemljišta, te same izgradnje Doma priteku u pomoć.
Dobrovoljne prinose pod naslovom „Za namještenički đom“ prima Savez javnih namještenika, Zagreb, Frankopauska ulica 2.	Mj.
, Nehajnicima.
Organizacijom javnog namješteništva polučeni su u moralnom i materijalnom pogledu prilični uspjesi. S jedne strane uspjelo je ,,Savezuu okupiti u jodnoj organizaciji sve javne namještenike od šefa ureda, pa do zadnjeg pomoćnog pod vernika; s druge je pako strane Savezu uspjelo isposlovati, ako i ne bogzna kakove, a ono ipak neke poboljšice u plaći. Unatoč svemu tome nije se naše očekivanje posve ispunilo, jer u nama — navlastito u činovništvu — još uvijek živi štreberski , duh, koji nosi na sobi sva obilježja menta-: litcta, uvriježenog u doba austro-madjar-skog koruptivnog aistema..
Nitko živ ne može poreći, da činov-ništvo, a da o ostalim namještenicima javnog biro-a ni ne govorimo, bez obzira na čin, ne može naći ravnovjesja izmedju potrebe kućanstva i ostalih kulturnih potreba te naplate rada. Pa ipak, gdje svi stenju i upiru oči u ,,Savez“, ne usude se organizovati, da im se ,,odozgo“ ne bi zamjerilo.
Upravo je bestidna i nemoralna ćud onih, koji na plodovima rada „Saveza4* rado participirajo, a kad se od njih zahtjeva rad u korist organizacije, ili makar i najneznatniji doprinos, nalaze kojekakove izgovore, osporavajući dapače uspjehe organizaciji.
Javno namještenistvo dobilo je u dva navrata dodatke na beriva. Istina, prvi put su po starom običaju zaboravljeni učitelji, općinski namještenici, umirovljenici, udovice i njihove sirote. U prvom smo broju „Saopćenja41 donijeli protesni memorandum, koji smo pismeno predali, pa je uza to banu i centralnoj vladi u Beogradu izravno, kao i putem pojedinih članova stranačkih klubova, usmeno razložena potreba, da se i ovim namještenicima olakša materijalno stanje, makar u onoj neznatnoj mjeri, kako je to učinjeno za ostale.
Ovi naši zahtjevi nisu ostali bez rezultata. Centralna vlada odobrila je mjesečno 10 milijuna kruna za nove krajeve SHS, a neke su novine već i detaljno donijele razdiobu toga kredita medju pojedine kategorije.
Nije nam na umu, a niti nara je zadaća, da na ovom mjestu ističemo zasluge središnjeg odbora, da je do ovoga izvan, rednog kredita došlo, već hoćemo time da upozorimo, kolika je vrijednost u organizaciji svega namješteništva, i kolika je potreba, da se takova organizacija što više ojača.
Stavljamo stoga ovim putem na sve javno namještenistvo, a navlastito na članove apel, da vrše svoju dužnost prema Savezu, a nekolegijalne i nedostojne da svakom prigodom javno ožigošu. S.
Jos. Kremen (Ljubljana):
Kmet in uradnik.
„Kmetijski 1 i s t“ v Ljubljani, pravkar porojeno glasilo Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo, je že v svoji 1. številki pokazal svoje sovraštvo do uradništva. Na 2. strani piše: „Kdo bo plačal račune? Kdor dela! In kdo resno dela?, Samo kmet Po razpadu Avstrije se je resno oprijel dela le kmet. Vsi drugi stanovi so se lovili in se lovijo le za tem, kako bi si ustvarili lahko življenje: inteligenca za dobre državne shižbe, polinteligenca za kupčijo in veriženje, tovarniško delavstvo z malo izjemo dela mlačno ter pričakuje zlata nebesa od boljševizma. Račune bo torej plačal kmet, ki e d i n i resno dela.“ Pod člankom s takimi hujskajočimi lažmi je podpisan „Kmet“, ki pa je bržčas listov urednik, dipl. agronom A. Jamnik v Ljubljani.
V nadaljnjem Članku piše neki Jožef Jenko tako-le o uradnistvu: „Vsakdanja skrb uradništva ni nič drugega, nego kako bi mu odmerjeni uupredpisani šesturni čas v pisarni hitreje minul, kje ho udobnejša večerna zabava in kako bi se dala noč prekrokati ter končno, kakšne zaslužke naj zahteva za vse to... Buržoazija ni prijateljica trpečih stanov, temveč le izže-movalka teh stanov, intovsled svoje višje izo-brazbe in inteligence (1), katero pa si je pridobila zopet na račun trpečih in izkoriščanih stanov ... Hočemo, da se uredništvo in mestni sta-
novi končno nauče skromno (!!) živeti s sredstvi, katera so jim na razpolago, kakor skromno živi kmet. Gospoda, nazaj k naravi, k skromnosti, ponižnosti! Ne povzdigujte se, ako stojite z ozirom na inteligenco višje kot trpeče prebivalstvo! Hočemo in treba bo, ako bodo plače uradni-štvn in uslužbenstvu skokoma rastle kot doslej, da se cene zvišajo tndi temu, kar kmet prodaja, n. pr. živini, mleka, j&jcah, žHu itd.**
V 2. štev. pa poročajo iz Komende pri Kamniku, da je isti famozni Jenko na shodu v gostilni (bržčas že zelo navdušen) govorančil zbranim kmetom, „da hočemo kmetje v bodoče preobrat vse politike v tem zmislu, da bomo kmetje ukazovali, a drugi stanovi in uredništva pa bodo imeli ukaze izpolnjevati.**
Bilo bi preneumno, reagirati na take bedarije in infamnosti. Mi delamo za te napade osebno odgovornega urednika „Km. Lista**, A. Jamnika.
Opozarjamo pa na te izbruhe neinteligentne, prav nizko izobrazbo izdajajoče fanatičnosti samo načelstvo S. K. S. To pušča v 2. št. pisati „Dolenjskemu kmetu**: „Pustimo strastno, fanatično strankarsko gonjo in oklenimo se trezne, poštene stanovske politike!**, a hkratu pušča vendarle svojemu uredniku in člankarjem strastno, fanatično, netrezno in nepošteno blatiti najbednejše, najbolj izkoriščane trpine, navezance na fiksne prejemke —« uradnike. Ves svet ve, da se bori uradni-štvo in javno uslužbenstvo sploh vso vojno in še Ijnteje dandanes za svoj goli obstanek, da je slovensko uradništvo zaradi neznosne draginje obubožalo in se utaplja y dolgovih, da so vse draginjske, redno prepozno dovoljevane doklade le udarec po vodi. A glasilo SKS jih zmerja, da so leni parasiti, ponočnjaki in lenuhi, ki le žro, žro in žro, kakor se je nekdaj izrazil dr. Iv. Šušteršiči
Preveč žalostne razmere morajo nastati v naši Jugoslaviji, ako se pridružijo političnim strankarskim bojem še tako strupena ščuvanja stanu proti stanu, poklica proti poklicu. Taka medsebojna gonja mora izzvati popolno anarhijo v državi. Uradniki so sinovi narodovi, velika večina izhaja izpod kmečkih streh, a kmet naj zdaj hujska proti rojaku, bratu, krvi iste krvi? — Načelstvo SKS opozarjamo končno, da je njegovo glasilo pohodilo že v 1. štev. z dne 17. julija t. 1. bistvene točke programa SKS, — sprejetega šele 1. junija 1.1.: Točka 2. tega programa pravi: „Stranka hoče kmeta vzgajati... da bo znal in mogel z duhom časa napredovati.“ Prej navedeni napadi pa dokazujejo, da „Kmetijski list** ne napreduje z duhom časa, nego se v njem razvijajo načela in nazori, kakršni so vladali med našimi kmeti pred 50 leti in da so nekateri pišoči kmetje še dandanes na tisti nizki stopnji, na kateri so v času naših dedov psovali vsakega inteligenta: „Prokleti škricl Postopač!“ ter lučali kamne za njim. Ali ste ustanovili SKS in svoj list v to svrho, da se ti,.časi povrnejo? — Točka 3. kmetijskega programa sc glasi: „Stranka bo podpirala vse nujne in opravičene zahteve dftfgih stanov. Kako izvršuje stranka svoj program, dokazuje „Kmet. list“. Mi smo uverjeni, da se pošteni in resni slovenski kmetje s tako gonjo ne strinjajo, ker škoduje ne le uradni-Stvu, nego prav tako kmetom. ' si stanovi so navezani drug na drugega, kmet na uradnika, a uradnik na kmeta. Nikjer in nikoli ni še v kaki državi en sam stan uka-
zoval, vsi drugi stanovi pa so robski parirali. In tega tudi Jamniki in Jenkoti v Sloveniji ne dosežejo, tem manje, ker sami priznavajo, da so po „svoji izobrazbi in inteligenci nižji,** kakor oni, ki jih sovražijo. Neizobražen fanatik je nesreča za stranko in ves narod, dela le škodo in sramoto. Kmetje, pazite nanje!
Vse -domače jugoslovanske tvrdke prosimo, da takoj inserirajo v -------- Našem Glasu! --—-------------
Vestnik.
Kolegi, kolegice 1 Prosimo, da pošiljate svoje hrvatsko-srbske dopise na Centralni Savez u Zagrebu, Frankopanska ulica bro} 2, I. kat. — slovenske dopise pa na D r u š t v o državnih uslužbencev v Ljubljani v roke društv. tajnika Jože Bekša, davčnega upravitelja v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3/III. — Le v nujnih slučajih pošiljajte svoje prispevke direktno na uredništvo „Našega Glasu**, Rimska cesta 20, II. nadstropje, v Ljubljani! Svoje spise podpisujte ali vsaj šifrirajte! Ano-nunuih pošiljatev ue priobčimo pricipijal-no v nikakem slučaja.
Svobodna debata!. „Naš Glas** ima svoje predale odprte za vsakogar, ki ima javnosti kaj važnega, koristnega ali zanimivega povedati ali predlagati Uredništvo bo dajalo dopisnikom, ki so podpisani, skrajno svobodo, ako so njih prispevki stvarni in po svoji obliki dostojni. Sirovega gorjačarstva, osebne zadirčnosti in malenkostnega dlakocepljenja seveda ne bomo gojili. Že danes smo uverjeni, da bo imel „Naš Glas** iz vseh in ne le iz uradniških ter vobčo javnouslužbenskih krogov, vedno dosti dopisnikov. Gradiva torej ne bo nedostajalo. Toda zaradi začasno prostorne omejenosti v našem glasilu in ker želimo, da pride v vsaki številki čim več najrazličnejših dopisnikov do besede, prosimo, da pišete kolikor le možno kratko, stvarno, v mislih in izrazih zgoščeno, — torej brez nepotrebnih uvodov in gostobesednosti, vedno takoj ad rem! Pišite vedno s t i n t o in le na eni strani papirja, čitljivo in zadosti veliko! Mislite na oči urednikove, korektorjeve, zlasti pa na oči stavčeve! Izročajte torej čiste, ne zanikam e, ne popravljene in ne izpreminjane rokopise; če možno, najljubše s strojem ali vsaj s črno tinto s primerno velikimi črkami pisane rokopise, na katerih so vrste zadostno narazen! Ne zahtevajte, da se Vaši spisi prepisujejo v naši pisarni predno se lahko izroče tiskarni! Glede vsakega vprašanja, ki se sproži v „Našem Glasu**, dopustimo svobodno debato po načelu, da več oči več vidi in da ima vsaka stvar svoje lice in svoje robe. S tem hočemo preprečiti, da se dela kakršnakoli krivica in doseči, da se pojasni zadeva vsestransko, torej objektivno. Poskrbimo pa, da se debata ne razblini v brezplodno polemiko, ki le razburja in krade listu prostora. „Naš Glas** je glasilo organiziranih javnih uslužbencev; organizacija pa pomenja tudi javno in notranjo disciplino. Naši dopisniki naj se tega tako polno zavedajo, kakor se zaveda tega uredništvo. In neces-sariis unitas, in dubiis charitas, in omnibus libertas!
Drugovi, članovi S .IN, plaćajte članarinu! Već imade tri mjeseca, što je Savez
a gdje takovih još nema, pojedine povjerenike, da pokupe članarinu za drugu i treću četvrt ove godine i da je pripošalju Savezu. Odziv je do sada bio prilično slab. Savez treba novaca za pokriće svojih izdataka, koji su sad prigodom osnivanja biroa znatni. Apeliramo stoga na drugove, da vrše svoju dužnost, kad ne otklanjaju koristi, koje crpe iz saveznog djelovanja, te da plaćaju članarinu, koja je evo dospjela već i za treću četvrt ove godine. Članarina je raspisana od 1. travnja, dakle od druge četvrti a iznos članarine je za pojedine grupe točno izražen u čl. 3. saveznih pravila.	Ml—
Članovima SJN na znanje. Uz predočenje savezne članske iskaznice mogu naši članovi dobiti u prodavaonici pučko-odjevnog povjerenstva (zgrada Trgovačko - obrtničkog muzeja, Mažuranićev trg) različnih odjevnih artikla, kao čarapa muških i ženskih, košulja, gaća itd. uz pogodne cijene. T r a ih v a j s k e mjesečne karte za javne namještenike dobivaju članovi kod uprave tramvaja (Savska cesta) uz predočenje članske iskaznice i potvrde prijavnog ureda. Tramvajska iskaznica, za koju se mora doprinijeti i fotografija, stoji mjesečno K 20, a ispostavljenje karte jednom za cijelu godinu K 2.
Tajništvo društva drž. uslužbencev
kraljestva SHS kot pokrajinska zveza za Slovenijo prosi včlanjene organizacije, ki članskih seznamov še vedno niso poslali, da jih zaradi izvršitve članskega katastra in članskih izkaznic nemudoma pošljejo tajništvu. Dobro disciplinirana organizacija nas dovede do zaželjenih ciljev.
Posredovanje. Drugove, koji su se obratili na Savez za bilo kakovo posredovanje u osobnim stvarima, molimp, da se strpe, dok bude Savezu moguće, da posreduje. Savez je upravo preopterećen poslovima za općeniti boljak javnog namje-šteništva, kao: brigom o uredjenju beriva, i o namješteničkoj pragmatici, o osnutku ! konzumnih zadruga, o izgradnji namješte-I uičkih stanova itd., pa mu upravo malo I vremena preostaje za to, da posreduje za pojedince. Neka posredovanja prešne naravi Savez je proveo i interesentima saopćio rezultate. Drugove, kojima još nije stigao odgovor o uspjehu posredovanja, molimo za malo strpljivosti. MI—
Poziv. Z mnogih strani se slišijo pritožbe o koruptnih, pod roko izvršenih imenovanjih. Sliši se celo, da so v ne redkih slučajih napredovale — seveda brez razpisa — za dotične panoge popolnoma nekvalificirane osebe, med tem ko se za dobro kvalificirano nižje uradništvo in nižje uslužbenstvo predvsem v finančni stroki dosedaj ni še ničesar storilo. Slovensko drž. uslužbenstvo stoji slejkoprej na stališču, da se morata vsaka tozadevna korupcija in nepotizem že v. kali udušiti. Tovariše prosimo, da nas o vseh konkretnih slučajih čhnpreje in točno obvestite, da moremo storiti potrebne korake.
Stambeno pitanje u Zagrebu. Prigodom jedne intervencije Saveza kod bana, u stambenom predmetu jednoga našega člana, koji se je obratio na nas za posredovanje, takli su se posredujući članovi odbora općenitog stambenog pitanja u Zagrebu. Ban je izjavio, da mu je poznata nestašica stanova. Rekao je, da mu je sa više strana prijavljeno više nekorektnosti kod podjeljivanja stanova, ali da mu nije saopćen ni jedan konkretan slučaj. Umolio je Savez, da mu sakupi pojedine konkretne slučajeve, u koiima se nije išlo javnom prilog prigodom podlje-Obe-
raspisao članarinu, razaslao iskaznice te potrebne blagajničke tiskanice, zamoliv
.blagajničar^ pojedinih kotarskih skupina* __: Jjfemija. s:taiiox& te. da mu ih prijavi,
namješteničtvu u
?ao Je, 3a Će n pojedinim konkretnim stečajevima sam u prilog molitelja posredovati i eventualne nekorektnosti otstraniti. Apeliramo stoga na drugove javne namještenike, da nam takove slučajeve što skorije prijave, da ih uztnognemo čim prije banu saopćiti.	MI—
Izgradnja namješteničkfh stanova. U tom predmetu održao je na zamolbu Saveza gosp. Aćim Gjermanovič, predsjednik srpskih zemljoradničkih zadruga, dne 19. svibnja o. g. u gradskoj vijećnici u Zagrebu predavanje, koje je bilo dobro posječeno, ne samo sa strane javnih namještenika, već su bili nazočni i predstavnici radničtva, privatnog namješteništva, željezničara itd. Na toj se konferenciji zaključilo, da će se poduzeti sa strane Saveza JN koraci, da što prije dodje do izgradnje namješteničkih stanova, da će se zainteresovati vlada i gradsko zastupstvo i poglavarstvo u Zagrebu, da priteku javnom namješteničtvu materijalno i moralno u pomoć besplatnim pođjeljenjem ili jeftinom prodajom zemljišta za izgradnju čitavih namješteničkih naseobina i da u tu svrhu stave na raspolaganje i novčane pripomoći. Sa strane SJN izabran je odbor za izgradnju namješteničkih stanova, _ u koji su odbor izabrani i nekoji članovi izvan upravnog saveznog odbora, i zamoljeni za suradnju kod predradnja i kod izgradnja. Čini se svi ovi vanjski-h'onptirani članovi toga odbora izjave, da su voljni u tom predmetu saradjivati, započet će taj odbor svoje djelovanje.	Mi—
Interni shod javnih uslužbencev v Ljubljani. Dne 31. julija t. 1. ob 8. zvečer se je vrši! v dvorani Mestnega doma shod javnih uslužbencev v Ljubljani, ki so se ga udeležile po svojih zaupnikih, zastopnikih in njih žena vse ljubljanske organizacije državnih in avtonomnih uradnikov, pomožnih uradnikov in slug. Povabilu predsedstva Društva drž. uslužbencev kraljestva SHS so se odzvali narodni predstavniki vseh treh slovenskih strank. Po poročilih gospodov in dveh gospodinj so izpre-govorili še narodni predstavniki gg. dr. Novak, P e t e j a n m prof. Veseli jak, ter se je končno sprejela resolucija glede draginje in raznih nujnih želja javnih uslužbencev. Shod, ki je imel značaj razširjene odborove seje, je vodil kot predsednik davč. nadupravitelj Maks Lfl-leg. Udeležencev je bilo okoli 500. — Obširno poročilo o tem važnem shodu ter soglasno sprejeto resolucijo priobčimo w 2. številki svojega glasila.
Politična upravna služba v Sloveniji. Da se je prevrat lanskega leta izvršil tako gladko v Sloveniji, ni nemala zasluga naših političniii upravnih uradnikov. S polnim razumevanjem so spravili politično upravo v novi tok. Ker je bilo odpuščenih mnogo nemških uradnikov, so morali Slovenci prevzeti pomnoženo delo. To delo opravljajo kljub težkim razmeram z vso požrtvovalnostjo. Takoj, ko je tudi njim zasijala svoboda prostega združevanja, so mislili na organizacijo. Avstrija jim je to zabranjevala. Ustanovili so si društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji, ki šteje med svoje člane skoro vse pripadnike te uradniške stroke. Gotovo dobro znamenje za duh, ki vlada med njimi. Društvo ima resen namen vzgajati dobre upravne uradnike, ker si je svesto velike važnosti dobre uprave. In ravno skupno glasilo „Naš Glas“ bo pravo torišče, kjer se bo gojila strokovnoupravna veda. Zato politični upravni uradniki prisrčno pozdravljajo ustanovitev lista ter mu obljubljajo vso pomoč. ___________
Članom „društva davčnih uradnikov v Sloveniji*4. Vse važnejše društvene zadeve bo prinaša! „Naš Glas". Prosim, da se čim več tovarišev na list naroči in tudi, da naj živahno dopisujejo. Kakor bodo imela vsa ostala strokovna društva svoje stalne predale, tako je tak predal tudi našemu društvu zajamčen. Joža Bekš.
t Franjo Sudarević. U nedjelju dne
I.	lipnja o. g. umro je naglom smrću u Oprisavchna, selu kraj Broda, kr. kotarski pristav Franjo Sudarević, koji je tamo otišao, da održi kao član „Prosvjetnog kluba" (brodskog) predavanje „0 upravnim oblastima i njihovom djelokrugu". Nenadana smrt mlada, opće obljubljenog pokojnika pobudila je u Brodu sveopće sa-učešće. „Prosvjetni klub" izdao je za pokojnikom osmrtnicu, dok su „Jugoslavenska čitaonica", koje je pokojnik bio pod-predsjednik, i „Prosvjetni klub" položili na njegov oder vijenac. Cijelo gradjanstvo Broda ispratilo je pokojnika na vječni počinak. Nad grobom izrekao je oprosno slovo ing. Pilar, oprostiv se od pokojnika toplim i iskrenim riječima u ime „Jugoslavenske čitaonice", „Prosvjetnog kluba" i kotarske skupine Saveza javnih namještenika u Brodu, kojoj je pokojnik bio tajnikom, kao i u ime sviju, koji su ga pozna-v; i štovali. Pokojnika oplakuju supruga, roditelji, brat, sestra i tast. Slava uspomeni njegovoj, a utjeha ucviljenoj rodbini!
Gmotni položaj, težnje In želje redarstvovarnostnih organov v Ljubljani. Na širši odborovi seji dne 31. julija bi bilo rado tuđi naše društvo po enem svojih zastopnikov razjasnilo naš obupni položaj, ali sramovalo se je vpričo tolikega občinstva odkriti našo bedo. Glejte, cenjeni so-člani, naše mesečne plače: dosedaj je dobival samski, stalno nameščeni stražnik ali pol. agent mesečno z vsemi dokladami približno 350 K, a sedaj z novimi dokladami bo dobival približno 500 K! Kakšni so naši prejemki za službovanje izven službenega časa, je pa skoraj neverjetno. —' Za pripravljenostno službo v času demonstracij dobi stražnik za vsako uro po 20 vin., torej ako službuje v prostem času 5 ur, dobi po dobrem mesecu reci in piši znesek od 1 K. Ali tudi od te mu odtrgajo za kolek! — Drugi slučaj: policijski agent dobi nalogo, da mora nadzorovati kakega tujega verižnika, kateri se klati po mestu. Zasleduje ga in hodi vse popoldne za njim, zvečer se vsede verižnik na vrt hotela Union m večerja mastno, policijski agent pa se sprehaja pred hotelom lačen in utrujen. Ali kaj hoče! Zadovoljen mora biti, da dobi za 4 ure nadzorovanja tega od žuljev konsranentov obogatelega verižnika od države 80 vin. in si s tem ogromnim zneskom lahko kupi eno žemljo in eno cigareto! Po noči, v dežju, v viharju se sprehaja stražnik ali policijski agent po mestu in nadzoruje trgovine in dobi prispevek za vsako uro — 20 vinarjev. Ali ni to krivično? Postrešček, ki nese pismo od glavne pošte do Ambroževega trga, zahteva 4 K za ta posel, katerega izvrši v pol ure, varnostni organ pa za 1 uro službe — 20 vinarjev! Neverjetno, a resnično. — Ali tudi uradniki niso bolje plačani: za inšpekcijsko službo od 2. popoldne do 8. zvečer, ali od 8. zvečer do
II.	ponoči prejme uradnik cele 4 K. S tem si lahko kupi pol kilograma črešenj. — Vlada noče o povišanju teh doklad ničesar slišati in pravi: To je zakon od leta 1889! Pred 30. leti se je dobivala za 10 krajcarjev že cela večerja. — Napredovanje var-nostnih organov poduradnikov na uradni-
Odgovorni urednik Makso Dali*.
Izdaja Centralna zveza javnih nameščencev, Ljubljana—Zagreb.
ška mesta Je pa skoraj fzMJtičeno. Po3-uradniki varnostne straže in pol. agentov, ki izvršujejo uradniške posle, imajo 20 in več let državne službe, ne morejo postati uradniki, ker se vrivajo razni odvetniški pisarji, častniki in orožniki, katere še potem brez vsake prakse imenuje za uradnike. Vse naše prošnje in protesti so dosedaj ostale klic obupajočega v« puščavi. Če bodo merodajni krogi čitali te vrstice, se jim bpde mogoče omehčalo njih srce in nam pomagali, da ne obupamo v naši težki in odgovorni službi.
Društvo carinskih uradnikov. Zadnja odbonova seja se je vršila dne 27. julija 1919. Število članov je naraslo na 42. Na! podlagi dospelih dopisov in brzojavk se ugotovi, da vlada med carinskimi uradniki popolna solidarnost in povsod enaka nezadovoljnost glede imenovanj, premeščanj, plač in splošnih prejemkov, kakor tudi postopanja oblasti. Ako hoče država uradništvo varovati korupcije, malobriž-nosti in vpostaviti zaupljivost, ki je začela pešati, je prvi pogoj, da se plače domačih uradnikov izjednačijo z onimi srbskih kolegov, ker z dosedanjimi prejemki ni mogoče pošteno in stanu primerno živeti. Izpraznjena mesta se naj razpišejo. V slučaju potrebe naj se mesta samo z a Č a s -n o zasedajo, premeščanja naj se odrejajo samo vsled kazni ali na prošnjo prizadetih. Generalna direkcija carine v Beogradu je obljubila s premeščanjem „učinjene nepravde" popraviti. Premestitve oženjenih z otroki pomenjajo pri sedanjih razmerah propad družin in uničenje eksistence otrok. „Naš Glas" bodi resno svarilo merodajnim činiteljem, naj ne ženejo uradništva v obup. Vse društvene zadeve bomo objavljali v „Našem Glasu", Odbor.
Napredovalim vprašanje. Po 9 mesecih svobodne domovine se še vedno zavlačuje napredovalno vprašanje nižjih nameščencev skoro v vseh panogah. Prednjači pa v tem oziru naša finančna uprava. V prihodnji številki hočemo nezdrave razmere podrobno osvetliti. Neznosno izjemno stanje se mora končati.
Zbirajte za tiskovni sklad Našega Glasu ob vsaki priliki, da nam čim ——	preje postane tednik!	——
POZIV.
Celoletna cena lista se bo ob konca tekočega leta končnoveljavno določila.
Za tekoče leto stane list 7 K, posamezna številka 70 v.
List se bode pošiljal samo onim, ki predplačajo naročnino do konca tekočega leta.
Naročnina za Hrvatsko, Srbijo, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Hercegovino, Čmogoro in ostale pokrajine razim Slovenije naj se pošilja na „Savez javnih namještenika Zagreb, Frankopanska ulica 211," za slovensko ozemlje pa uprnvništvu lista v Ljubljani, Vodnikov trg 511.
Kdor po izidu 2. številke ne pošlje naročnine, a ni vrnil lista, ga smatramo naročnikom.
Ker je zelja upravništva, da se tiskovni sklad poveča v toliko, da bo omogočeno list izdajati v najkrajšem času tedensko oziroma dnevno, poživljamo vse tovarišice in tovariše, da se naroče na list, plačajo naročnino in pošljejo prispevke za tiskovni sklad.
Poverjenike za vse kraje iščemo.
UpravniŠfvo.
Tiskala Učiteljska tiskani* v Ljubljani"""