Rev. 91 V Ljubljani, sobota SO. aprila 1940 Cna Wi T- Leto V Naše zastopstvo za pogajanja s Sovjeti odpotovalo v Moskvo Uradno sovjetsko poročilo o temf kako je prišlo do obnovitve zvez med Jugoslavijo in Rusijo Belgrad, 20. aprila, m. Danes je odpotovalo v Moskvo jugoslovansko trgovinsko zastopstvo, ki se bo s sovjetsko vlado pogajalo za trgovinsko pogodbo med obema državama. Moskva, 20. aprila, m. Sovjetska uradna agencija Tass je sporočila včeraj tole: Konec marca se je jugoslovanska vlada obrnila na sovjetskega poslanika v Turčiji s predlogom, za vpostavitev trgovinskih odnosov med obema državama in predlagala, da se začno pogajanja o naslednjih vprašanjih: 1. o sklenitvi trgovinske pogodbe med Sovjeti in Jugoslavijo; 2. o načinu plačevanja; 3. o organizaciji trgovinskih agencij t prestolnicah obeh držav. Sovjetska vlada je sprejela pogajanja in dala to nalogo sovjetskemu komisarju za zunanjo trgovino. V zvezi s tem pa pričakujejo prihod jugoslovanske delegacije v Moskvo, katero bo vodi dr. Milorad Djordjevič. Belgrad, 20. aprila, o. V belgrajskih gospodarskih krogih vlada veliko zanimanje za trgovske razgovore med Jugoslavijo in Sovjeti. Ti krogi sodijo, da bi utegnila Jugoslavija imeti od trgovinske izmene z Rusijo velike koristi. Za Jugoslavijo prihaja zaradi zavezniške blokade vpoštev zlasti bombaž, ki ga Rusija izvaža letno nad milijon ton. Iz Rusije je Jugoslavija dobivala že doslej kameno sol in sicer po posredovanju Romunije, kar bo zdaj odpadlo. Rusija pa bi bila dober kupec za nai tobak, opij, nekatere rude, cement, sočivje ter živino in živinorejske pridelke, ker je ruska živinoreja danes zelo slaba in morajo Sovjeti ▼ tej panogi ogromno uvažati. Rim, 20. aprila, o. »Giornale d’Italia« prinaša o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Rusijo poročilo svojega belgrajskega dopisnika, ki pravi, da je razlog za ta jugoslovanski korak kaj pre- prost: Jugoslavija ni mogla dobiti petroleja, ker je Romunija prisiljena omejiti prodajo svojega petroleja. Amerika pa je daleč, Rusija pa petrolej in druge reči lahko prodaja in jih daje celo na upanje. če bo Rusija razširila svoj vpliv na Balkan, bo s,' tem izpodbila vpliv drugih velesil, dokler bodo pa 'velesile na Balkanu med seboj tekmovale, bo mir zagotovljen. Angleška in nemška poročila o položaju na severu: Priprave za večji spopad med Nemci in zavezniki na Norveškem Berlin, 19. aprila. DNB: Na severovzhodu od Narvika so nemške čete prišle v stik z neznatnimi norveškimi silami. Do napada ni prišlo. Nemška letala so presenetila britanske vojne in prevozne ladje pri Harstadu in jim prizadela težke izgube. Bomba srednjega kalibra je udarila v prednji del neke podmornice, ki se je potopila. Nemške čete v Trondhjemu so dobile nova ojačenja v moštvu in materialu. Iz Bergena prodirajo nemški oddelki proti vzhodu. Jugovzhodno od Stavangra so bili odbiti slabi norveški oddelki. Pri Oslu so nemške Zagotovila nemškega tiska: Nemčija nima nobenih načrtov proti Jugoslaviji Dr. Milan Stojadinovič interniran Berlin, 20. aprila, m. Z zadnjim govorom britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je govoril med drugim tudi o stanju na Balkanu, razpravljajo nemški politični krogi in nemško časopisje. Vsi pravijo, da Nemčija nima nobenih namenov proti jugovzhodnemu delu Evrope, zlasti pa ne proti Jugoslaviji, s katero ima vsa leta najboljše od-nošaje. Popolnoma so neresnične vse vesti o zbiranju nemške vojske na Koroškem, kakor tudi vesti, da misli Nemčija za izvedbo svojih posebnih načrtov organizirati svoje zaupnike v Jugoslaviji, kateri bi ▼ danem trenutku pri- pravili teren za izvedbo nemških načrtov, podobnih kakor se je to zgodilo na Norveškem. Belgrad, 20. aprila, m. V zvezi z izvedeno preiskavo 16. in 17. aprila ▼ tukajšnjih prostorih Srbske radikalne stranke, predvsem pri voditelju te politične skupine dr. Stojadinoviču ter pri bivših ministrah Djuri Jankoviču in Stošoviču ter drugih najožjih sodelavcih dr. Stojadinoviča pri katerih so našli obtežilno gradivo, so oblasti internirale dr. Stojadinoviča v mestu Rudniku v Srbiji po določilih čl. 12 zakona o zaščiti '«vne varnosti in reda v državL Hitlerjev namestnik Hess govori nemški mladini za kanclerjev rojstni dan Berlin, 20. apr. o. Davi ob sedmih je bila ▼ Berlinu velika manifestacija hitlerjevske mladine za kanclerjev rojstni dan. Na zborovanju je govoril Hitlerjev namestnik Hess in izvajal med drugim: »Vsi Nemci imajo eno samo željo: da bi Adolf Hitler ostal še dolgo pri nas in nas vodil v dobrih in slabih dneh, oblikoval naše življenje in našo bodočnost. Po tebi, naš vodja živimo, za te se borimo in bomo za te umrli, če bo treba. Kdor noče dejansko sodelovati v boju, ne more biti Hitlerjev otrok. Prehiteti morete svojo starost, da boste lahko^ čimprej na Norveškem stregli strojnicam, uničevali angleške ladje, pluli na podmornicah. Najstarejši med vami bodo imeli srečo, da bodo lahko še v tej vojni stopili pod orožje. Večina od vas pa bo pozneje lahko dokazala, da je prjvn Hitlerjeva mladina. Po tej vojni bo Nemčija imela kolonije in tam boste lahko uveljavili svoje zmožnosti. Po vojni vam bo odprt svet, ne samo svet vaše domovine, marveč ves svet.« Med zborovanjem so bile kanclerju Hitlerju prirejene viharne manifestacij«. Narodna sloga v Romuniji Bukarešta, 20. aprila, m. Predsednik opozicije narodne kmečke stranke Mihalake je bil pred nekaj dnevi imenovan za člana kronskega sveta. S tem v zvezi je poslal dejanskemu voditelju narodne kmečke stranke v Romuniji dr. Maniu pismo, v katerem mu je razložil nagibe, ki 60 ga vodili, da je stopil iz stroge rezerve in sprejel mesto v kraljevem kronskem svetu. Poleg tega je Mihalake dvakrat obiskal Maniuja in mu tudi osebno razložil svoje zadnje dejanje. Na njegovo pismo je dr. Maniu odgovoril kratko rekoč: Dragi gospod Mihalake! V kolikor vas vloga kronskega svetnika ne obvezuje na nekaj drugega, kar bi ne bilo v skladu z odkritosrčnim izražanjem vašega prepričanja, potem Vaše imenovanje za kronskega svetnika ne more vplivati na zveze, ki naju združujejo. Sprejmite izraze mojega iskrenega spoštovanja. Dr. Julij Maniu. Aca Stanojevič pri knezu namestniku Belgrad, 20. aprila, m. Predsednik radikalnega glavnega odbora stari Aco Stanojevič, ki se je bil pripeljal pred tednom v Belgrad na zdravljenje v sanatorij, j« sedaj ozdravel. Včeraj je bil sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu. Strašna železniška nesreča v Združen h državah Newyork, 20. apr. o. Pri mestu Little Falls je Erišlo do strahovite železniške nesreče. Brzovlak, i vozi iz Newyorka v Chicago, je skočil s tira. Lokomotiva je potegnila za seboj 9 velikih vagonov, v katerih je bilo okoli 300 potnikov, skočila na cesto ter drvela po njej, dokler se ni zaletela v visok zid, kjer je prišlo do eksplozije in se je stroj razbil. Ves promet na progi in na cesti je ustavljen, potrgane so bile tudi vse telefonske žice, tako, da so poročila o nesreči prišla šele pozno v Newyork in se je pomoč zakasnila. Večina potnikov je hudo ranjenih ali pa mrtvih. Vsi nemški listi prinašajo obsežne članke ob rojstnem dnevu kanclerja Hitlerja in pravijo, da je usoda Nemčije v močnih rokah in da je Hitler dal Nemčiji vojsko. Holandska vlada je razglasila vojno stanje nad vso državo in izdala obsežne ukrepe proti tujcem. Enako je storila tudi Belgija. čete polagoma in stalno prodirale, ter prispele do Flizena, 45 km severno od Kongsvingra. London, 20. apr. o. Poročila angleškega tiska z norveških bojišč pravijo, da angleške in norveške čete napredujejo skozi zasnežene gozdove proti Trondhjemu. Priprave na obeh straneh kažejo, da bi utegnilo priti med zavezniki in Nemci do prve odločilne bitke v sedanji vojni: Zmaga nad Nemci na Norveškem bi zaveznikom prinesla izredne prednosti, ker bi tam dobili oporišča za svoje nastope proti Nemcem na Danskem in v Nemčiji sami. Po norveških vesteh pošljejo Nemci z letali dnevno do 2000 vojakov na Norveško. Nevtralni vojaški strokovnjaki trdijo, da nemške čiete na Norveškem ne znašajo več kakor 58.000 in da teh čet ne bo mogoče oskrbovati z uspešnim orožjem. Po sodbi teh strokovnjakov bodo Nemci skušali za vsako ceno obdržati Trondhjem, da bi od tam s podmornicami in z letali napadali Angleže in ne bodo skušali zasedati pokrajin, ki so severno od Trondhjema. Stockholm, 20. apr. o. Po poročilih švedskih listov, so Norvežani z uspehom izvedli mobilizacijo v vsem severnem delu države. Ni dvoma, da je pokrajina v okolici Narvika v rokah Angležev, ki bodo prodirali proti Trondhjemu, kjer bodo imeli opraviti z omejenim številom Nemcev, ki pa so zavzeli precej važnih postojank okoli mesta. Zdi se, da bodo Angleži in Norvežani prodirali ob železniški progi iz Namsosa proti jugu. V Oslu so bile izdane nakaznice za kruh, premog in druge potrebščine. Mestu grozi lakota. London, 20. aprila, o. Jutranja poročila poročajo. da so angleške in norveške čete potisnile Nemce nazaj pri Trondhjemu. Vhodno od Trondhjema pa norveške čete še vedno drže trdnjavo Hegra kljub silnim nemškim napadom. Včeraj so angleška letala bombardirala nemško letališče v Varnesu v bližini Trondhjema, katero so popolnoma uničila. Londonska radijska postaja poroča, da ta poročila niso uradna. Nemški guverner za Poljsko dr. Frank je sprejel odposlanstvo ukrajinskih Goradov in izjavil, da Nemčija želi, da bi bilo vse poljsko prebivalstvo pod njeno oblastjo srečno. Angleško poveljstvo ne izdaja več nobenih uradnih poročil o položaju na Norveškem in utemeljuje svoj molk s tem, da ne smejo Nemci, dokler operacije trajajo, dobiti poročil o dejanskem stanju na Norveškem. Švedska vlada je že sestavila seznam sumljivih oseb, ki bi utegnile pripravljati kake izdajalske korake. Vsak poskus bo takoj v kali zatrt, piše švedski tisk. Turška policija v Carigravu je sestavila seznam vseh tujcev, ki bodo zaradi prepovedanega delovanja izgnani iz države. Nemška letala so v četrtek na številnih mestih le-leta čez švedsko ozemlje. Švedi 60 povsod streljali na Nemce. Vesti 20. aprila Podpredsednik naše vlade dr. Maček je dal francoskemu listu »Tribune de6 Nations« izjavo, v kateri pravi, da je za politično sodelovanje podonavskih držav, da pa Hrvatje nasprotujejo obnovitvi kake avstro-ogrske monarhije, ker ni mogoče misliti, da bi v taki državi narodne manjšine bile deležne drugega kakor krivic. Tem manjšinam je svobodo prinesel šele razpad avstro-ogrske monarhije. Hrvatje so pa uveljavili svoje zahteve v Jugoslaviji ,ki mora ohraniti edinost in mir na znotraj, da bo mogla utrditi svoj zunanji položaj. Ves evropski tisk razpravlja o sklepu Jugoslavije ea ureditev trgovskih in političnih odnošajev s Sovjeti ter se strinja v sodbi, da bo ta skleo vplival na balkanski politični položaj in da bo služil ohranitvi miru na evropskem jugovzhodu. Mir bi rade na jugovzhodu ohranile vse evropske vele-si'e, čeprav tega miru jugovzhodne in balkanske države same druga drugi ne ogražajo... Norveška zakonita vlada bo v kratkem izdala posebno »Belo knjigo« o tem, kako je prišlo do nemškega napada na Norveško. Če bo kdo napadel Švico, mora vedeti, da bodo Švicarji streljali iz V6ake hiše in ne bo našel drugega kakor razvaline, piše bernski list »Die Tat«, ki razpravlja o tem, kaj bi bilo, če bi Nemci poskusili vdreti mimo Basela, po dolini Rodana proti Lyonu, koder bi edino mogli priti brez strašnih žrtev v Francijo. Švica ima pod orožjem pol milijona mož. Na Danskem je zavladalo veliko razburjenje zaradi vesti, da je danska samostojna vojska razpuščena. Nemške oblasti so zaradi tega izdale poročilo, da vojska ni razpuščena, marveč 6amo demobilizirana. Nova francoska vlada je pri včerajšnjem glasovanju dobila soglasno zaupnico po tajni seji, na kateri je predsednik vlade Reynaud poročal o svojem delu. Za zaupnico so glasovali 504 poslanci, proti pa nobeden. Pri prvem glasovanju je vlada imela samo 1 glas večine. Sodijo, da 6e je njen položaj zdaj popravil. 130 častnikov in mornarjev z angleškega rušilca »Hardy«, ki je prvi napadel Nemce v Narvjku in potem nasedel, je včeraj dospelo v London, kjer so bili slovesno sprejeti. Pozdravni govor je imel mornariški minister Churchill in dejal, da so posadke na rušilcih prva straža vojske, ki jo bosta Anglija in Francija porabili, da očistita Norveško od nemških napadalcev. Sedanja vojna se ne bo odločila v Skandinaviji, marveč na Zahodu, so začeli zadnje dni pisati nemški listi. Njihovi napadi na Norveško so malo pojenjali ter se zdaj obračajo proti Holandiji. Predsednik italijanske vlade Mussolini bo imel govor, ki je bil napovedan za danes, 30. aprila. V govoru bo nedvomno povedal pomembne reči o bodočem stališču Italije, Nemci so v Oslu prijeli nečaka angleškega mornariškega ministra Churchilla, ki se )e mudil tam kot časnikar. Nečaku pa se je posrečilo, da je pred aretacijo sežgal V6e važne listine, ki jih je imel pri sebi. Glavni ravnatelj nemških Daimler-Benzovih avtomobilskih tovarn in tehnični svetovalec nemškega kanclerja Werlin, je imel ob začetku velesejma v Btlgradu govor, v katerem je dejal, da je Nemčija veliko pripomogla k motorizaciji Jugoslavije, potem pa zatrdil, da Nemce iz turističnih ozirov zanimata zlasti dve državi v Evropi: Noiveška 6 svojimi fjordi ter Jugoslavija s svojim morjem, ugodnim podnebjem, gorami in svojo gostoljubnostjo. Norveški poslanik v Berlinu je danes na zapoved nemške vlade moral zapustiti Nemčijo. S tem je Nemčija dejansko priznala, da je v vojni z Norveško. Nemški konzulat v Buenos Airesu je zapovedal vsem norveškim ladjam v argentinskih pristaniščih, naj ostanejo tam, ali pa odrinejo v druge nevtralne luke. Poveljniki ladij pa so odgovorili, da bodo počakali navodil od norveškega poslanika. Poslaniki Združenih držav iz Brazilije, Argentine, Uruguaya in Paraguaya so se sešli na posvet v Rio de Janeiro. Njihov posvet je v zvezi z zadnjimi vojnimi dogodki v Evropi. Snočnje' francosko vojno poročilo pravi, da so se ob Moselli hudo spopadle francoske in nemške patrole, francoski letalci pa so sestrelili dva nemška letala. V Stockholmu so snoči kazali nemški propagandni film »Onjeni krst«, ki kaže strašno delo nemškega letalstva na Poljskem. Predstave so se udeležili gostje, ki jih je povabilo nemško poslaništvo. Film so malo pred zadnjimi dogodki kazali tudi na Danskem in Norveškem. Opomini angleškega tiska Italiji Zavezniško vojno brodovje bi takoj odgovorilo, če bi kdo napadel katero balkansko državo Pomirljive vesti iz Rima in napovedi o zbližanju med Italijo in zavezniki London, 20. apr. o. Vodilni angleški dnevnik »Times« razpravlja o zaostritvi razmerja med Italijo in zavezniki, do česar je prišlo tedaj, ko sta Anglija in Francija nastopili proti Nemčiji na Norveškem. List med drugim piše naj Italija trezno presoja položaj in pravi: Italijani morajo že poznati uspehe angleške mornarice v vseh primerih. Navzlic izgubam, ki so neizogibne, ima Anglija še vedno 150 rušilcev, 50 križark, ima svoje oklopnice in podmornice. Vse to ladjevje je pripravljeno, da skupno z mogočnim francoskim brodovjem odplove kamorkoli, kjer bi bile zavezniške koristi ogrožene, ali kamor bi ju poklicala grožnja, naperjena proti kaki majhni državi. Za; vezniki imajo hsratu voljo posredovati proti taki grožnji in moč, da to store. Njihov takojšnji odgovor na napad proti Norveški mora prepričati vsakogar, kdor misli, da bi zavezniki ostali brezbrižni spričo napada na nedotakljivost ali neodvisnost katerekoli balkan. države. Nobena točka italijanskega polotoka ni zavarovana pred napadom z morja in iz zraka. Celo Rim sam je izpostavljen daljnometnim mornariškim topovom. Italija je popolnoma blokirana, če Anglija zapre Gibraltar in Suez. Odrezana bi bila od Abesinije in ne bi mogla uvažati ogromne večine blaga, ki ga letno potrebuje. Rim, 20. aprila, m. V merodajnih italijanskih krogih je opaziti v zadnjih štiriindvajsetih urah veliko pomirjenje in ugodnejše stališče do zaveznikov. Razpravljanje je mnogo bolj mirno v primeri z ostro reokcijo, k; so jo italijanski politični in merodajni krogi pokazali spričo zadnjih dogodkov, čeprav časopisje še vedno objavlja neugodna poročila o zaveznikih, pa je vendar iz tehjioročil izginila vrsta ostrih izrazov, ki jih je časopisje uporabljalo zadnje dni. Poučeni krogi pravijo, da so v Rimu uvideli, da je bila zadnja italijanska akcija nastala na podlagi napačnih informacij. Di- plomatski krogi posebno živo razlagajo izjavo neke visoke osebnosti iz italijanskega zunanjega ministrstva, glede odnosov Italije do zaveznikov. Po tej izjavi ne vidi uradna Italija nobenih ovir na poti za zbližan j e s Francijo. Ni izključeno, da bo italijanska vlada storila potrebne korake v tej smeri. V tem primeru bi prišlo do nenadne- f;a preobrata v odnosih in v sodelovanju med talijo na eni ter Britanijo in Francijo na d*i-gi strani. Ista osebnost je izjavila, da bi pogajanja s Francijo mogla dati lepe uspehe. Rimski krogi pa na splošno lepo sprejemajo Chamberlainov govor, vendar pa pravijo, da je treba' počakati, da se bo videlo, kako se bo obnesla in kako bo delovala nova britanska trgovska družba za Balkan. Od tega bo odvisno stališče Italije do Velike Britanije, zlasti pa je od tega odvisen mir na Balkanu. Italija nima nobenih namenov na jugovzhodnem delu Evrope. 1 Najbolj oboževani filmski ljubavnik 1 LJUBA Charles Boye VNI KRI P in lepa, Imna IftimnA v Sarobni ljubavni ■ šarmantna IIJSIIC VUIIHC romanci Predstave: danes ob 16, 19 in 21, jutri (v nedeljo) ■ ob 10-30 dop.(*nižane cene) T, 11 ter ob 15, 17, 19 in 21 RlRO 11111011 22-21 i hm bo občni zbor Kmetijske zbornice prevažne gospodarske institucije, Kmetijske zl>ornice. V zvezi s tem občnim zborom priobčujemo nekaj misli iz gospodarskega poročila. Izvajanja so tehtna in bodo prav gotovo zanimala tudi najširšo slovensko javnost. Po težki gospodarski krizi, ki se je pričela pred enim desetletjem in trajala skozi nekaj let, se je začelo leta 1933 obračati na bolje in je razvoj dosegel višek leta 1937. Takrat so se začeli kazati znaki popuščanja. Strah, da gremo spet v nov val krize in novih preizkušenj, je trajal skoraj eno leto, pa se je koncem leta 1938 zopet preokrenil na bolje ter je tako ostalo do iznruha vojne. Seveda je mnogo odtenkov in odstopitev od te splošne linije, tako na poedinih gospodarskih področjih kot v posameznih državah. Zlasti je prihajala gospodarska politika držav — posebno totalitarnih — njihova avtarktična stremljenja in dirigiranje, vodenje gospodarstva, vse bolj do veljave. Tudi v naši državi je bil na nekaterih področjih dosežen višek po zadnji gospodarski Krizi leta 1937, vendar pa so bila tudi naslednja leta še v znamenju napredovanja, dasi se je tempo nekoliko zaustavil, bil počasnejši. Vojna je gospodarski razvoj v marsičem spremenila. Vojskujoče se evropske države, ki predstavljajo gospodarsko hrbtenico Evrope, so prešle v čisto vojno gospodarstvo,_ v katerega prehod sicer ni bil tako izrazit, kakor n. pr. v zadnji svetovni vojni, ker se je uravnavano (dirigirano) gospodarstvo takemu vojnemu gospodarstvu že v marsičem prej približevalo. Vendar pa je jasno, da je popolna podreditev gospodarstva vojnim ciljem imela dalekosežne posledice. Da pri tem niso mogle ostati nevtralne države neprizadete, je samo po sebi razumljivo. Nadalje pa je za nevtralne države najvažnejše dejstvo pomorska blokada, ki je dosedanje trgovinske toke presekala in v marsičem spremenila. Zaradi pomorske vojne, potapljanja ladij itd. pa se je tudi pomorski promet izredno podražil. Ta podražitev gre na »prostem trgu« tudi do 400 in 600% pri plovbi v nevarnih conah. Anglija je regulirala pomorski promet, določila višino pomorskih tarif in dala ladjam spremstvo, tako da je prevoz v Angliji mnogo cenejši kot pa so »svobodne tarife«. Njenemu vzgledu so sled'!e tudi nekatere druge države in vezale tudi velik del svoje mornarice za svoje potrebe. Zaradi tega pa se je »svobodni« pomorski promet toliko bolj podražil. Predvsem pa opazujemo v vseh državah pojav draginje. Ta draginja se sestoji iz več elementov in je v manjši meri konjunkturnega , značaja. Pri dobri konjunkturi je dviganje cen, ' zlasti surovin, prav dobro znamenje, ki ne skrbi države in ne gospodarstvenikov. Drugače pa je s pojavom draginje, ki izvira, če ne a,v celoti, pa vsaj pretežno iz drugih razlogov. Koliko izvira podražitev iz konjunkture, koliko iz drugih vzrokov, je nemogoče reči. Ti nadaljni drugi vzroki so: podražitev prekomorskega prometa, zaradi velikega rizika plovbe, kakor smo že navedli, deloma opazujemo razvrednotenje valut (Anglija* Francija, Kanada, Egipt itd.), razkosanost tržišč, deloma pa velika javna bremena, ki zadevajo skoraj vse države, ne samo vojskujočih se, saj je velik del držav pod stalnim orožjem, ostale pa se tudi z vso naglico oborožujejo. Kako pa je z gospodarstvom naše države? Najprej lii v tem oziru pribili, da je naš izvoz do dve tretjini vezan na sosednje države, predvsem Nemčijo in Italijo, in da torej glede naše trgovine, to je našili gospodarskih odno-šajev do drugih držav, ni prišlo do take premaknitve našega ravnovesja kot ga je povzročila blokada marsikateri državi. Plasiranje izvoza naših pridelkov in surovin ni nikjer zadelo na težave. Obratno je veliko povpraševanje po biljnih in tudi živalskih proizvodih, kakor tudi drugih surovinah (baker) in premogu, ki ga dozdaj nismo izvažali. Pač pa ie zastal izvoz cementa, kar je povzročilo velik zastoj in brezposelnost te panoge. Nastale pa so tudi pri nas težave glede dobave nekaterih surovin, zlasti za tekstilno industrijo. Te težave prav zadnji čas močno naraščajo in resno ogrožajo naše industrijsko delavstvo. Sicer smo tudi tekstilije uvažali deloma za zamenjavo iz Italije in Nemčije. Toda zadnja nam jih ne more več dobavljati, Italija pa je izkoristila konjunkturo in zahteva neprimerno višje cene. Čeprav je teh surovin zadosti v Ameriki in prevoz k nam ni onemogočen, pa so tukaj v prvi vrsti težave zaradi dobave deviz, glede katerih smo sedaj v prav posebno slabem položaju, deloma ker nismo imeli izvoza koruze, deloma ker je večja potreba po devizah zaradi države (vojaške dobave). šele v zfldnjem času smo doživeli tudi direktno blokado s strani Angležev glede kavčuka, ki ga ne pustijo uvažati in je tovarna Semperit s 300 delavci že ustavila obrat. Kaj nam'na tem področju bodočnost prinaša, je popolnoma neizvestno. Podrobno se bomo pečali v naslednjem z žitaricami, živino. lesom, ostala detajlna pro-učavanja industrijskih panog ne spadajo toliko v naš okvir. Pojav draginje za našo državo je prav tako značilen kot za druge. Cene na veliko so se dvignile od 76.8 meseca avgusta na 94.9 me- Razstava akad. slikarja frana Godca. V galeriji »Obersnel« na Gosposvetski c. 3 otvori v nedeljo ob pol 11 akademski slikar Fran Godec razstavo svojih del (olja in tempere). Razstava bo odprta od 21. do 30. IV. 1940 in bo cenj. občinstvu dostopna od 8—20. Vstop prost. Igro »Deveta dežela«, ki jo je spisal dr. Joža Lovrenčič, bo v proslavo pesnikove petdesetletnice uprizoril Rokodelski oder jutri oo osmih zvečer. Na sporedu so tudi druga slavljenčeva dela, pesmi, deklamacije in govorni zbori. Vabimo k prav obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10—12 dopoldne in zvečer od 7—8 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Avtomobiliste, ki nameravajo potovati v inozemstvo opozarjamo,da se je obmeini carinski oddelek v Planini pri Rakeku preselil v svojo novo poslopje, kjer bo od 20. t. m. naprej posloval. točk), cene industrijskih proizvodov so šle od 78.3 na 96.5. Indeks cen na malo se je dvignil od 81.7 na 94.9 februarja, to je za 13.2 toč«; ali 16%. Ta indeks se zdi najmanj zanesljiv. V Sloveniji se je po podatkih Delavske zbornice življenje nekvalificiranih delavcev podražilo za 25%, uradnikov in kvalificiranih delavcev pa za kakih 21-—32%. Seveda smo pa doživeli pri poedinih predmetih tudi podražitev za 40% in več. Tudi delavske organizacije zahtevajo povišanje plač vsaj za 20% (tekstilna industrija je povišala plače meseca decembra za 10%, konec januarja za 6%). Zahtevi po strožji kontroli cen je vlada ugodila z uredbo o kontroli cen, katere načrt i‘e zadel seveda pri industrijskih in trgovskih :rogih spočetka na velik odpor in so vodili proti njej hude borbe. Končno je bila le uve-javljen in ustanovljen komisarijat za cene. Vsaka podražitev predmetov, ki so pod kontrolo cen, je prepovedana, razen če jo odobri komisar za cene, ki mora po predloženem predlogu ugotoviti, če je res podano dejansko stanje za podražitev. rod kontrolo spadajo najvažnejše življenjske potrebščine in kmetijske priprave, po posebnem spisku izdanem od ministra trgovine na osnovi uredbe o kontroli cen (nekaj čez 30 predmetov). Taka uredba je seveda brezpogojno potrebna, zahteva je le, da ne bo izvodenela zaradi nezadostne organizacije. Prodaja s strani kmetov - producentov ni pod kontrolo. Vsi kmetijski pridelki so tako dolgo trpeli pod nizkimi cenami zaradi splošne nadproizvodnje na svetu, da ie prav, da pridejo kmetijski pridelki spet bolj do veljave, seveda tako, da ima od tega korist producent, ne pa drugi. Kar se tiče zaposlenosti, ki je barometer za industrijsko in obrtno delavnost, se dosedaj nismo mogli baš pritoževati. Točnih podatkov o številu zavarovanih delavcev za vso državo nimamo za zadnje mesece. V Sloveniji, kakor v vsej državi, se je ▼ prvem povojnem mesecu zaposlenost precej zmanjšala, a se je proti koncu lanskega leta spet naglo popravila in smo imeli decembra lani celo več zavarovancev kot leto prej (1618). To stanje, ako izvzamemo sezonsko razliko, se je tudi dosedaj držalo. Baš zadnje dneve pa prihaja tekstilna industrija in z njo nekatere druge v obupno težak položaj zaradi pomanjkanja surovin. Rudarska proizvodnja je vseskozi v dobrih razmerah: avgusta meseca je bil indeks 143.6, januarja 155 (decembra 161). Topilniška proizvodnja prav tako avgusta 201.2, januarja 216.6; proizvodnja premoga avgusta 516, januarja 594. Glede prometa po železnici, ki je §rav tako zelo dober barometer, nimamo še ovolj podatkov; januarja letos je znašalo število natovorjenih vagonov 10.000 več kot 1.1939. Pač pa je rečna plovba rimske mesece, zlasti zaradi hude zime, popolnoma prestala. Dohodki državnih financ, ki v normalnih razmerah tudi dobro odsevajo splošen gospodarski položaj, so od novembra meseca večji kot v istih mesecih prejšnjega leta, seveda je pa tukaj deloma vzrok v povečanju davčne stopnje, ki gre ponekod zelo visoko, o čemer moram na tem mestu spregovoriti nekaj besed. V drugi polovici meseca decembra 1939 je vlada izdala več dopolnilnih in spreminjeval-nih uredb na polju davčne zakonodaje, katerih namen je bil seveda v prvi vrsti najti novih virov za velike državne potrebe, vendar pa se je vlada ozirala na gospodarski položaj kmečkega prebivalstva in mu je skušala z novimi bremeni prizanesti, deloma ga je celo od dosedanjih razbremenila, a deloma pa so ga nove spremembe tudi bolj obremenile. Dne 13. decembra lanskega leta je bila uveljavljena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki predvideva zlasti veliko povišanje pridobnin in pa družbenega davka (ki ga plačujejo delniške družbe). Ta povišanja so zares velika in industrijski in trgovski krogi bijejo ves čas hude boje proti njim. dasi ni izgledov, da bi uspeli. Ista uredba je oprostila plačevanja zemljarine vse one kmete, katerih katastrski čisti dohodek njih celokupnega zemljišča ne presega 1000 din. To so posestva med 3—6 ha zemlje, kakor je pač boniteta zemljišča. Vsekakor bo velik del malih kmetov — morda 50.000 kmetov — oproščen plačevanja zemljarine. Pač pa je precej močno povišala ista uredba zemljiški dopolnilni davek, počenši od meje 20.000 čistega katastrskega dohodka navzdol. Nadalje je za nas velike važnosti uredba o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja ob koncu 1937, ozir. 1939, ki je bila objavljena prav tako 13. decembra 1939; ta uredba je določila, da se onim kmetom, ki katastrski čisti dohodek njih celokupnega zemljišča ne znaša več kot 1000 din in so torej po novi uredbi o spremembah zakona o neposrednih davkih oproščeni plačevanja zemljarine, uradno odpišejo vsi zaostan» ki na davkih, taksah ter kaznih za davčna in taksna kazniva dejanja do konca 1. 1939. Po prošnji pa se odpišejo zaostanki do konca leta 1937 tudi drugim davčnim zavezancem, če bi njih izterjava pomenila gospodarski propad dolžnika. Rok za vlaganje teh prošenj jc bil s poznejšo uredbo podaljšan od prvotnega 23. marca oo konca meseca maja 1940. Omenjamo še uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 30. dec. 1939. Ta uredba je ukinila banovinsko trošarino na vino in žganje z obljubo, da bo banovinam zmanjšani dohodek na trošarini nadomestil finančni minister iz posebnih sredstev, občinam pa je trošarino na vino in žganje maksimirala na nižjo mero kot je bila dosedanja; vendar se je občinam posrečilo doseči, da so v nove proračune mogle vnesti trošarino v lanski višini. V čl. 1 pa je ta uredba prinesla še dve trdoti: po sedanjem tekstu bi se morala trošarina plačevati, še preden se vino vzame iz kleti vinogradnika; zamenjava vina za žito in krompir med obojestranskima producentoma teh prispevkov ni oproščena trošarine. Dosedanje intervencije, da je trošarino pobrati šele potem, ko je bilo vino že postavljeno ▼ točilno klet iju, da se oprosti trošarine zamenjava vin* krompir in žito med neposrednima producentoma, še niso dosegle uspeha. Važni sklepi mestnega sveta Ljubljana, 20. aprila. Včeraj popoldne je bila v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta. Župan dr. Jure Adlešič je v začetku govora omenil, da je ljubljanski odbor za zimsko pomoč nabral že lepo vsoto pol milijona dinarjev v gotovini, prav tako pa ima obljubljenih za okrog 100.000 din raznih daril. Mest-ua občina ,ie pri javnih delih zaposlila veliko število brezposelnih. Tako se ureja Ambrožev trg, bi bo v nekaj tednih preurejen, dalje se ureja več otroških zavetišč in pa tudi prostor pred Zalami, kjer je dala občina podreti staro hišo. Računajo, da bodo Žale prihodnji mesec že blagoslovljene. G. župan je nato omenjal razne darovalce za zimsko pomoč in omenit pohvalno uslužnost Akademskega pevskega zbora, ki bo po svoje prispeval s tem, da bo v mestnem zavetišču v Japljevi ulici ponovi) svoj koncert ta reveže. Nato je omenil smrt uglednih meščanov in drugih, ki so si za slovensko kulturo pridobili zasluge. Občinski svetniki so vsem zaklicali »Slava!«. Poročilo finančnega odbora je podal nato prof. Dermastija. Povedal je, da je finančno ministrstvo potrdilo mestni proračun z malenkostnimj spremembami. Mestna hranilnica je dala občini posojilo 5 milij. din za zgradbo zavetišča za onemogle v Bokalcah. Obenem je najela občina posojilo 1 milij. din pri Borzi dela v Ljubljani. Posojilo pri mestni hranilnici se bo brestovalo po 5.5, pri Borzi dela pa po 4% in se bo amortiziralo v 25 letih. G, župan je pri tej priliki povedal, da je mestna občina sklenila izvesti večji program gradnje malih hišic, katerih vsaka bi veljala po 62 tisoč dinarjev. Načrti so že izdelani, zemljišče dobljeno. Hišice bi občina v prvi vrsti dala na odplačilo nižjim mestnim uslužbencem. Sprejet je bil dalje sporazum z uršulinskim samostanom, da se bo podaljšala Šubičeva ulica do Zvezde. Uršulinke bodo zgradile ob novi ulici poslopje za svojo gimnazijo. Podreti bo treba staro poslopje, ki prečka novo projektirano cesto, podreti tudi del starega gimnazijskega poslopja in urediti tudi ograjo. Mestna občina bo za vse to plačala 1.7 milij. din, ki jih bo odplačevala v 6 rednih mesečnih obro- kih. Občina bo poskrbela, da se bo ulica čimprej odprla. . Poročevalec finančnega odbora je stavil tudi predlog, da bi občina najela 15 milij. posojilo pr) Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Občina bo morala neizogibno prispevati 7 milij. din za ureditev ceste od Ljubljane do Ježice, če mestna občina tega ne storila, bo zapadel državni pri; spevek v enaki višini. Dalje mora občina izpeljat: v Trnovem kanalizacijo. Končno mora Ljubljana dobiti tudi svoje ljudsko kopališče. Velika so tudi bremena občine spričo potreb zaščite pred letalskimi napadi. Za vse te potrebe je treba najeti nova posojila. Pri poročilu gradbenega urada je prišel i razpravo predlog, da bi bilo treba urediti Nunske ulico in umakniti stavbe za dva metra nazaj v isto črto, v kateri je sedaj hiša Obrtne banke. V tej ulici misli Okrožni urad zgraditi nov ambu-latorij, ki bi ga preselil iz sedanjega poslopja Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Za kulturni odbor je poročal inšpektor Silvo Kranjec. Predložil je pravilnik o podeljevanju nagrad mestne občine likovnim umetnikom in pravilnik za podeljevanje Plečnikove ustanove. Oboje je bilo sprejeto. Prav zanimivo je bilo tudi razpravljanje o postavitvi spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani. ^ Vsi občinski odborniki so predložili interpelacijo, v kateri so prosili g. župana za pojasnilo o dejanskem stanju te akcije. Župan dr. Adlešič je podrobno razčlenil vso dogodke okrog postavitve spomenika, zlasti pa se je pomudil pri nerazumljivem in trmastem stališču spomeniškega odbora, ki na pametno predloge mestne občine noče pristati, po drugi strani pa sam ne ve, kam bi z naročenim spomenikom, ker bi bil spomenik v tistem prostoru, ki ga je odbor predlagal, neprimeren in neskladen z okolico. Splošna zahteva meščanstva pa se glasi tako, da je treba le priti nazaj k Plečnikovem načrtu in prevzeti njegovo zamisel, ki je najbolj ustrezna in popolna. Sledila je nato tajna seja, na kateri so bile podeljene podpore iz dr. Košmrljeve usjanove. Obenem je bilo sprejetih v mestno službo več prosilcev. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 20. aprila. »Suša nam grozi!« tako že pripominjajo stari, izkušeni kmetovalci, ko je letošnji april izredno velik revež na padavnah. Na njivah je prah. Nobene moče. To je slabo za vse posevke. Danes je tudi konec vremenskega režima slavnih 40 mučenikov. Stoletne izkušnje naših kmetovalcev imajo svojo bistveno podlago v kratkem izreku: »Kakoršn? vreme na dan 40 mučenikov, tako oftane skozi 40 dni!«- Mučeniki so bili 'etoe 10. mavca brez dežja, sicer hladni, toda ves ča« nam niso prinesli hujših deževnih dni in izostale so katastrofalne povodnji v naših krajih. Napravimo kratko vremensko bilanco za dobo 40 dni. V marcu je bito precej deževno. Od 10. marca do konca smo imeli 7 deževnih dni ter je padlo 76.4 milimetrov dežja. April nasprotno je imel samo 1 dan dež. Bilo je 5. aprila, ko je padlo le 3.8 mm dežja. Od takrat naprej smo ostali brez dežja. V bistvu je torej obveljal stari vremenski rek o 40 mučenikih! Z veliko bojaznijo zre naš poljedelec v bodočnost. Vsi računajo, da bo brezdeževje trajalo še več dni. Za maj nasprotno napovedujejo veliko dežja. Naj nam ga Božja previdnost pošlje, da nam polja oiive in travniki ozelenel Zatišje povsod Reševalna postaja ni zaznamovala v zadnjih 24 urah nobenih nesreč. Reševalci so bili poklicani ponoči k dvema bolnikovam, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Dopoldne v mestu tudi ni bilo nesreč in ni-kakih Uarambolov, ko je drugače danes po cestah in ulicah izredno živahen promet. Tudi na policiji pravijo, da je njih torba prazna in da nimajo nikakih hudih senzacij, nikakih velikih tatvin in vlomov. Svedrovci za enkrat počivajo, ker so vsi glavni pro-fesijonali v svedrovstvu na varnem. Krompirjev trg Danes dopoldne, kakor sploh zadnje 3 sobote, je prav velik naval na krompirjev trg na Sv. Petra nasipu. Ves prostor od Zmajskega mostu tja do znamenitega »Fajmoštra« je bil ob 9 popolnoma zaseden. Bi’o je že ob 9 okoli 90 velikih voz krompirja iz različnih krajev. Kmetje skušajo trdo držati stare, visoke cene krompirju. Opažati je tendenco padanja cen krompirju. Ob 9 so prodajali krompir po 2 do 2.10 din kg na debelo. Velikanske so še zaloge krompirja po deželi. Vsakdo skuša sedaj v pomladanski ki rmpirjevi sezoni vnovčiti svoj pridelek za dobre cene. Nekateri kmetje so že nekoliko odnehali v cenah in ponujajo krompir že pod 2 din kg. Prodajali so ga že po 1.80 dm kg. Val draginje v razmahu Draginja narašča. Človek lahko hladno in preudarno motri ta pojav. Mnogi so nejevoljni, toda v viharnih dneh in hudih katastrofah mora pravi državljan ohraniti treznost in preudarnost. Lahko zapišemo kot kronisti dejstva in cene, kakor jih ugotavlja vsakih 14 dni uradno in z vso vestnostjo mestni tržni urad. Kako 60 se dvignile cene raznim življenjskim potrebščienam od lanske jeseni, ko je Evropa zajadrala v valovih hudih borb in spopadov? Veliko je povpraševanje po loju, Mnogi špekulanti ponujajo horendne cene. Jeseni je bil loj po 6 din, 1. marca po 8 do 10 din, 6edaj v aprilu že po 12 din. Gospodinje imajo velike skrbi za ma6t, Lepa domača mast je bila jeseni po 18 do 20 din, sedaj je po 21 do 2 din kg. Domača slanina je bila jeseni po 16 din, 1. aprila po 17 in sedaj po 18 din kg. Hrvaška slanina Je nekoliko dražja. Bila jc jeseni 17 do 18 din, v začetku aprila 18 in 6edaj 20 din kg. Val draginje je zajci prav hudo tudi perutninski trg, ki je bil danes razmeroma dobro založen. Velik je izvoz perutnine. Brezmesni dnevi baje tudi vplivajo na cene perutnini. Kokoši in petelini ^o bili jeseni dobro rejeni in pitani po 17 do 25 din komad z ozirom na velikost, dane« so po 35 do 40 din komad. In kaj je z mlekom in mlečnimi izdelki? Jeseni je bilo mleko po 2 do 2.25 din, sedaj je že opažati tZakaj ste zapravili toliko denarja?« Medeni France jezno: »Brat me je razburil zaradi domačega življenja! Razburjen sem bil. Tisočak sem colo zažgai!« Splošno začudenje med sodniki in poslušalstvom. »To je pri nas pač redek primer, da kdo zažiga tisočake,« je nekdo pripomnil. Kot priča je bil zaslišan edino Mlinar, ki je potrdil, da je bilo medenega Franceta generalno pooblastilo ponarejeno, kar je tudi sam obtoženec priznal. Prečitane so bile nato izpovedbe raznih v zadevo zapletenih prič. Predsednik je tudi ugotovil, da se je France z medenim jezikom podpisal kot »uradnik politično-kriininalncga oddelka v notranjem ministrstvu«. Obtoženec, ki je izgubil očeta v mladosti, je pravil, da mu mati živi v Stari Pazovi. Kar ni res! Ko so obtožencu čitali prejšnje kazni, je ta samo eno priznal, drugo kazen ne. Predsednik: »Zakaj ste bili drugič kaznovani?« Obtoženec: »Sam ne vem.« Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je pripomnil v svojem govoru, da je sedel na zatožno klop dijak, ki ni več dijak. Drugi revni dijaki vestno izpolnjujejo svoj študij in stradajo, obtoženec nasprotno. Njegov glavni motiv je bil priti na lahek način do denarja. Pred sodiščem se nc more obtoženec olepšati. Obtoženec je v svojem končnem govoru poudaril: »Državni tožilec me je hotel predstaviti kot faliranega študenta, kot barabo.« Predsednik: »Ne boste tu polemizirali z državnim tožilcem!« Obtoženec je nato izjavil: »Bil sem res v slabi družbi. Nisem še pokvarjen. Vem, kaj sem. Lahko me obsodite na 10 let, imam pa čisto vest.« Sodnike je tudi ironično vprašal: »Zakaj mi niste dali advokata?« Po daljšem posvetovanju je sledila sodba: Medeni France je kriv dejanj v smislu obtožbe ter je nepogojno obsojen na 7 meseccv strogega zapora in 120 din denarne knzni ali v 2 dni nadalj-nega zapora. France ogorčen: »Takoj revizijo!« Med poslušalstvom kratka pripomba: »Izvrsten advokat bi bil, ko bi študiral!« VittMMko poročil« »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v O1 Relativna vlasra v % ■o o M O P >oc f Veter smer, iukoul) Pada- vine • ,a H eo , KZ.' ® S ° s Ul/Ul vrsta Ljubljana 765-1 n-t io-t 58 3 NEi _ — Maribor 764-4 21-J 7-C 70 7 SW, — — Zagreb 760-C 24-0 6-0 50 0 w, — — Belgrad 700-7 24-U 101 80 3 sw. — — Sarajevo 764-3 2f)-0 31 71 0 0 _ — Vis 76C-8 15-0 8-0 80 5 SE7 — — Split 762-3 23-0 13-0 40 0 E, — — Kumbor 7605 23-0 10*0 40 0 w, — — Rab 762-1 18-0 110 80 0 NNEi — — OuamniK 760-t 23-0 9-0 40 0 NE, — — Vremenska napoved: Stanovitno in toplejfce vreme. Zanimiv poskuc sleparife s pismom bivšega bana dr. Marušiča Maribor, 20. aprila. Uanes se ponavlja pred malim senatom mari-borskega okrožnega sodišča zanimiva razprava, ki je bila 7. oktobra lanskega leta preložena. Na zatožno klop je prišel 52 letni mehanik Vincenc Simonič iz Ptuja. Zadeva, ki ga je spravila pred sodišče, spada v zgodovinsko zanimivo dobo, ko so paševali pri nas v Sloveniji in v naši državi razni veliki diktatorji in mali diktatorSki. Takrat so kar naenkrat prihajali na površje ljudje brez imena in brez zaslug, ki so prevzeli vodilna mesta v družbi, v upravi, politiki in gospodarstvu. Danes se naravnost čudimo, kako so si tedanji vlastodržci znali izbrati najbolj temne elemente, da so verno služili njihovim ciljem. Eden takih diktatorčkov je bil tudi Vincenc Simonič. Leta 1!®3 so bile v našem javnem življenju velike spremembe. Povsod so odstavljali vodilne ljudi ter so prihajali na površje nove osebe, katerih do takrat nihče ni poznal. Tako je tudi v Ptuju postal komisar tamošnjega Združenja kovinarjev in kolarjev imenovani Simonič. Mož je nastopil takoj kot diktator, vse posle tega združenja je združil v svoji roki, zlasti pa blagajniško vodstvo. Posledice so se poznale potem, ko je diktatorski režim izginil ter so vse naše organizacije svobodno zadihale. Prišla je revizija tudi v Združenju ptujskih kovinarjev In kolarjev ter se je dognalo, da je komisar Simonič spravljal razne pristojbine, ki so jih plačevali vajenci, pomočniki in mojstri, v svoj žep, namesto v društveno blagajno. Oškodoval je s tem Združonje kovinarjev in kolarjev za lepe tisočake. Ker je bil v takratnih časih vplivna osebnost, so se zatekali k njemu ljudje tudi zaradi raznih intervencij. Hvalil se je, da je »prijatelj bana dr. Marušiča«, pri katerem doseže vse. Tako sta se zatekla k njemu tudi zakonca Friderik in Kristina Mahae. Oba sta inozemska državljana, pa bi bila rada^ dobila naše državljanstvo in koncesijo za ključavničarsko obrt. Simonič je obljubil, da bo to izposloval pri svojem »prijatelju banu dr. Marušiču« v najkrajšem času. Dal si je za to uslugo že vnaprej izplačati 3000 din. Pokazal jima je tudi neko pismo, ki da mu ga je pisal ban dr. Marušič in v katerem ga naziva »dragi prijatelj«. Zakonca Mahao pa sta zastonj čakala na državljanstvo in koncesijo. Obtoženec ju (e znal vedno znova potolažiti, da je stvar v teku in da bo kmalu rešena. Ko pa je prišlo leto 1938, je končno priznal, da ni mogel ničesar doseči, ker sedaj dr. Marušič ni več ban. Vrnil je potem Ma-hacu kakih 800 din od nagrade, ki jo je prejel, ni pa mu dal tega v denarju, temveč v nekem orodju. Simonič se skuša danes na vse načine izmuzniti. Sodba ob zaključku poročila še ni izrečena. športne vesti Jutršnji nogomet na igriščih. — Tekme prvorazrednih klubov se bližajo koncu. Tekme prvorazrednih klubov s® bližajo koncu. V Ljubljani! na igrišču Jadrana ob 16 Jadran: Bratstvo (Jesenice). —- Na igrišču Ljubljane ob 15.30 Hermes:Svoboda. V Domžalah, na igrišču Diska. Disk:Mars. V Kranju, na igriiču Kranja ob 15.30 KranjiReka. V Mariboru, na igrišču Rapida ob 15.30 Maribor: Rapid. V Murski Soboti, na igrišču Mure ob 15.30 Mu-ra:Gradjamski. V Celju, na igrišču Atletika ob 16.30 Ati etik: Hrastnik. Prvenstvo II. razreda. V Ljubljani) igrišče Mladike: ob 16.30 Moste: Grafika; igrišče Jadrna: ob 10.30 Slavija:Korotan. Juniorsko pnrenastvo, V Ljubljani: igrišče Jadrana: ob 9.30 Slavija:Svo-boda: igrišče Mladike: ob 15.30 Jadran-.Moste; igrišče Ljubljane: ob 14.30 Hermes :Mars. Končno, da bo spored popoln, še naslednje: Tržič: ob 15 Ljubelj :Kovinar. Mengeš: ob 15 Mengeš:Kamnik. Hrastnik; ob 15 Radeče:Brežice. Gotovlje; 0b 15 Borut:Jugoslavija. Litija: ob 15 Litija :Dask. Trbovlje: ob 15.30 Trbovlje:Svoboda. Poleg pestre nogometne nedelje priredi ASK Gorenjec tudi 'trening-tekmo v slalomu za seniorje, ju-niorje in ženske. Tekma bo na Črnem vrhu nad Jesenicami in se začne ob 9 dopoldne. Kolesaril se pripravljalo Po dokaj razgibani sezoni zimskih športov smučarstva, skakanja, drsanja na ledu, hockeya na ledu in podobno, prihajajo na vrsto kolesarji. Po ustanovitvi osrednje organizacije kolesarjev, Slovenske kolesarske zveze, bi se dalo sklepati, da se bo ta šport pri nas začel živahneje razvijati, saj se opaža tudi precejšnja vsestranska skrb za čim uspešnejši napredek slovenskega kolesarstva. Da zadeva zveza v svojem prizadevanju na različne ovire, je samo po sebi umljivo, če upoštevamo nemirno in negotove čase, slab gmotni položaj športnikov, ki se v tej panogi udejstvujejo, ko je vendar znano, da mora kolesarski dirkač, če hoče količkaj uspešno gojiti kolesarstvo, žrtvovati mar-sikak trdo prisluženi dinarček za trening in vzdrževanje kolesa. Mnoge agilne kolesarje, ki so v prejšnjih nastopih pokazali razveseljive uspehe, je pobrala vojaška služba, druge orožne vaje, tretje za osebne življenjske skrbi, tako da smo radovedni, kakšne moči bodo stale na Startih kolesarskih prireditev letošnje sezone, ki se jih po izjavah naših kolesarskih organizacij obeta lepo število. Razen teh prireditev imamo še prvenstvene prireditve naše osrednje organizacije SKZ, ki ima na programu cestno prvenstvo Slovenije za A kategorijo iz Maribora v Ljubljano, juuiorsko (B kategorijo) iz Celja v Ljubljano, dirkuliščno prvenstvo v Mariboru in pa gorsko prvenstvo na teritoriju slovenjgraške kolesarske podzveze. Za vidnejše slovensko dirkače se obetajo tudi inozemski nastopi in pa večje prireditve pri nas v obliki državnih prvenstev in etapnih voženj. O prireditvah ljubljanskih in okoliških klubov je na vidiku kot prva »Cross country« (čez drn in strn) DKSK Edinstva, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne v Zgornji Šiški s ciljem in Startom pri gasilskem domu. Ta dirka, v kateri bodo nastopile tri ali štiri skupine dirkačev, bo obsegala okrog tri in pol km gozdne oz. nevozne poti, kakih 16 km pa vozne. — Druga prireditev bo nedeljo kasneje, t. j. 5. maja ob 2 popoldne v Zg. Gameljnih (pod Šmarno goro). To bo prireditev Hermesove kolesarske sekcije in bodo na njej vozili verificirani dirkači progo Zg. Gameljne, Šmartno, Skaručna, Vodice, Hraše, Sv. Valburga, Smlednik, Vikrče, Tacen, Šmartno (še enkrat isto progo — 46 km) s ciljem v Zg. Gameljnah; turistični dirkači (neverlficirani) pa bodo v predvožnjah s finalom vozili na trikotu Zg. Gameljne, Šmartno, Povodje, Zg. Gameljne (dva kroga pred voženj in dva kroga finala). — Znana podutiška krožna vožnja Hermesove kolesarske sekcije bo letos dne 16. junija. Po številu je to že osma dirka, ki, kakor znano, privablja čim dalie več gledalcev na različne točke proge, posebno pa na strmi klanec nad Podutikom. — Razen teh začetnih kolesarskih prireditev sl bodo v kratkih presledkih sledile še druge, kajti vsak kolesarski klub jih ima v svojem programu po nekaj. Kakor slišimo, bo letos spet prijel za dirkalno krmilo in se postavil v borbo ob strani Poljančana Peternelja znani dirkač Gartner, ki je v minuli sezoni počival, in pa šo morda kak drugi bivši favorit kolesa. Kolesarski športniki in simpatizerji! — Tretji sestanek Slovenske kolesarske zveze bo v nedeljo, 21. t. m. ob 15 pri »Slepem Janezu« v Dravljah, Celovška cesta. Namenjen bo predvsem Dravljam, Zg. šiški, Št. Vidu in drugim bližnjim krajem. Predaval bo o vprašanjih kolesarskega športa in njega razvoju g. Jaklič, p. polk. v p. Slovenska kolesarska zveza, Ljubljana. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi avtobusni izlet na Sveto goro pri Gorici v začetku maja. Dan se pozneje določi. Udeležniki naj se oglase v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu najpozneje do petka, 26. aprila ter naj pri-neso po 2 fotografiji za vizum. Fotografiji morata biti mehki in ok. 4x4 cm veliki. Stroški za vožnjo bodo 120 din, ako se pa priglasi več ude-lenžikov, pa manj. Odhod iz Ljubljane bo s Kongresnega trga ob 6 zj. Povratek tisti dan zvečer. Koledar Danes, sobota, 20. aprila: Neža Mont Nedelja, 21. aprila: Anzelm. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Prepoceni vstopnice za koncert v prid ljubljanskim revežem se zde našemu občinstvu, saj takih glasbenih užitkov že dolgo ni imelo, na drugi strani bi pa tudi rado več žrtvovalo za mestne reveže. Zato so vstopnice prvih vrst in tudi cenejše že skoraj vse razprodane ter zato opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Kakor znano, bo koncert, ki ga priredi Glasbena Matica s sodelovanjem svojega zbora, Akademskega pevskega zbora, Ljubljanske filharmonije, Slovenskega vokalnega kvinteta in najodličnejših predstavnikov Glasbene akademije, v petek zvečer ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Kot solisti nastopijo r. prof. Glasbene akademije g. Julij Betetto, r. prof. Olasbene akademije Janko Ravnik, docent Glasbene akademije Karel Rupel, r. prof. Glasbene akademije Anton Trost, prof. Glasbene akademije Zora Zarnikova in gdč. Ljudmila Polajnarjeva. Ljubljanski filharmoniji bo dirigiral Niko Štritof, zbor Glasbene Matice bo vodil Mirko Polič in Akademski pevski zbor nastopi pod vodstvom Franceta Marolta. Prav za prav torej več koncertov hkrati in akcijski odbor za zimsko pomoč si sedaj beli glavo, kako bi unionsko dvorano razširil in podaljšal, da bi vsaj vsi stalni dobrotniki ljubljanskih revežev mogli na koncert. Ljubljanska filharmonija bo izvajala v okviru Bolgarskega tedna na koncertu, ki bo 22. t. m. v Unionu kot prvo točko Bernardov »Scherzo za godalni orkester«. Skladba je bila zložena lota 1938 in prvič izvajana 1. marca 1939 v Mariboru, kjer je imela najlepši uspeh. Kritik dr. E. B. v M. Z. je napisal, »da je to ena najlepših sklad zloženih v zadnjem času. Bernard je mojster zvokov, njegovo zna- i nje ga uvršča v vreto naših skladateljev itd.«. — Bernard, rojen 18%, je član radijskega orkestra, dve leti je bil vojaški kapelnik in pet let kapelnik v Ptuju. — Na sporedu koncerta je še Čajkovski in Bolgar Vladigerov. Dirigent je dr. Švara, ki je ponovno potrdil svoj sloves izrednega dirigenta. — Predprodaja pri blagajni Kina-Union. Album planinskih slik »Iz naših gora« bo izdalo Osrednje društvo SPD v prvi polovici meseca junija t. 1. Zbranih bo 50 prvovrstnih posnetkov z naših planin. Tiskan bo na najboljšem umetniškem papirju. Album je prikladno darilo planinskim tovarišem, še večjega pomena pa v knjižnici planinca, kjer bo tvorila poseben okras. Naklada je omejena. Prednaročba traja do maja. Naročite izredno lepo publikacijo nemudoma na naslov: Slovensko planinsko društvo, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev 4, I. nadstropje. Putnikov nedeljski izlet v Zupanovo jamo! — Jutri s smučmi na Zelenico! Putnik. Čajkovskega četrta simfonija je središčna točka na koncertu ljubljanske filharmonije, ki bo v pone-neljek, 23. t. m v okviru bolgarskega tedna v unionski divorani. Poleg nje je še sijajna Vardar-rap-sodija Bolgara Vladigcrova in njegov Klavirski koncert št. 3, pri katerem izvaja skladatelj sam klavirski part. Pripominjamo, da je imel Vladigerov s tem koncertom v Zagrebu letos v januarju sijajen uspeh. Končno je na sporedu še Bernardov Scherzo, slovenska skladba našega nadarjenega in vnetega sodelavca. Torej povsem slovanski 6pored, ki je postal že aksion ljubljanske filharmonije, kar moramo v teh časih le iskreno pozdraviti in poudariti. Ves večer je pod vodstvom Slovenca, odličnega dirigenta naše opere dr. D. Švare, Ljubljanska filharmonija ima že svoj sloves — njeni koncerti so že popularni. Zato opozarjamo naše občinstvo, da ne zamudi tega izrednega umetniškega užitka. — Spored in vstopnice so v predprodaji Kina-Union. Simfonični koncert bo v ponedeljek, 22. t. m. v Unionu. Za koncert je veliko zanimanje, zato prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji Kina-Union. Vodstvo v jubilejni razstavi. V nedeljo ob 11 predpoldne bo v jubilejni razstavi vodstvo. Govoril bo akademski slikar profesor Stane Kregar. Vabimo slovensko občinstvo, da se tc prireditve .udeleži ter si pri tej priliki še enkrat ogleda dela naših likovnih umetnikov, ki 60 se udeležili razstave v tako velikem številu Slušatelji zagrebške umetnostne akademije pridejo v nedeljo, 21. t. m. ob 9 zjutraj v Ljubljano, kjer si hočejo ogledati jubilejno razstavo v Jakopičevem paviljonu in Narodno galerijo. Vodil jih bo akademski slikar profesor Krsto Hegedušič. Člane Društva likovnih umetnikov kakor tudi druge tovariše vabimo, da se udeleže sprejema ter pospremijo mlade hrvatske goste do Jakopičevega paviljona. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetok ob 8 ivtiec Sobota, 20. aprila: Hamlet. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Nedelja, 21. aprila: Hamlet. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek, 22. aprila: Zaprto. OPERA — začetek ob I tvačsr: Sobota, 20. aprila: Madame Butterflv. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventov® in Josipa Gositiča. Nedelja, 21. aprila ob 15: Pri belem konjičku. Izvea. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: Lucija Lammermoorska. Izven. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Go6tiča. I Ponedeljek, 22. aprila: Zaprto. Gibraltar - vogelni kamen svetovnega imperija Gibraltar, ki je že dolgo vrsto let eden izmed številnih vogelnih kamnov britanskega imperija, bo imel tudi v sedanji vojni pomembno vlogo, zlasti kot prehod iz Atlantskega v Sredozemsko morje. Prva preskušnja Pred nekaj meseci, sredi decembra lanskega leia, so se nenadoma oglasile v Gibraltarju alarmne sirene, ki so naznanjale prihod sovražnih letal. Vsi prebivalci polotoka, 21.000 prebivalcev in 6000 mož posadke, so se, z izjemo straž, podali v zaklonišča. Ta zaklonišča, deloma naravna, deloma umetna, je zgradil v letih 1936—1937 general Ironside, današnji šef britanskega generalnega šiaba, ki je bil tedaj guverner trdnjave. Zaklonišča so povsem varna pred bombami in so lahko za vzgled Evropi, kako se protiletalska zaklonišča grade. Opremljena so z električno razsvetljavo, pitno vodo, s klopmi in ležišči za tisoče oseb, s shrambami za živila in reševalnimi postajami, skratka ničesar ne manjka. Ko so obalne baterije pregnale sovražna letala, so prebivalci zopet zapustili zaklonišča. General Ironside je poslal britanskemu generalnemu štabu brzojavko, v kateri je podrobno opisal prvo preizkušnjo Ironsidove linije. Generalissimus se je zadovoljno nasmehnil, ko je prebral to poročilo. Gibraltar pa je ostal Ironsidov ljubljenec, čeprav je njegov guverner zasedel važnejše in odgovornejše mesto v britanskem generalnem štabu. Konjske dirke in druge tekme v trdnjavi General Ironside je nekaj brskal po svoji miznici, privlekel na dan podrobno karto Gibraltarja in jo pazljivo pregledoval. Komaj kilometer široko in pet kilometrov dolgo ozemlje je zvezano z ozkim mostičem s Španijo. S svojim številnim prebivalstvom, kjer pride več kot 4000 ljudi na kvadr. kilometer, je Gibraltar najbolj naseljen košček svčta v vsem britanskem imperiju. Čeprav je trdnjava v Gibraltarju, dejali bi, mikroskopsko mjjhna, vsega skupaj ima le 6000 mož. je trdnjava že od Nelsonovih časov nepremagljiva s svojim, tik pod ogromno skalnato steno ležečim položajem. Ne daleč od te stene se v ozkem pasu širi mesto, ki ima umetno pristanišče. Severno in južno od mesta sd skalovje umakne nekoliko vstran, in tam so nogometna igrišča, konjska dirkališča, igrišča za kriket itd. Na jugu so garnizijske vojašnice, guvernerjeva stanovanjska hiša in uradni poveljniški prostori. Zgoraj v skalovju, za granitnimi stenami, pa so budno na straži baterije težkih in daljnosežnih obalnih topov v družbi s protiletalskimi topovi. Vse to je nevidno tudi za ostro letalčevo oko. To pa daje Gibraltarju vlogo zaščitnika obeh morij. Dvanajstero baterij moli svoje cevi proti za-padu. Ni namreč važna obramba izhoda, ampak vhoda. Vsaka teh baterij je opremljena z vsem tehničnim materialom, ki ga pozna moderna vojaška tehnika. Vse ie tako spretno skrito in zavarovano v skalovju, da je varno pred slednjim letalskim napadom. General Ironside je zopet zložil karto, ob kateri je dolgo tuhtal, jo položil v miznico in se zadovoljivo nasmehnil: Gibraltar bo tudi v tej vojni storil svojo dolžnost. Nestrokovnjak se bo gotovo začudil, zakaj ni Gibraltar letalsko oporišče. Imel bi prav. Za letala res ni preskrbljeno, tem bolj pa za ladje vseh vrst. Sodelovanje britanske in francoske vojske nam odgovori na vprašanje, zakaj Gibraltar ni letalska baza, kaj hitro, če vemo. da ima Francija v Severni Afriki, v Alžiru in Maroku številna letalska oporišča. Tako je Gibraltar pravi Cer-berus dveh morij. Značilno zanikanje V sedanji vojni je služil dozdaj Gibraltar le kot skladišče tihotapskega blaga, to se pravi, za blago, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Odzdaj naprej pa vse to blago plenijo zavezniške bojne ladje, ki opravljajo na vseh morjih blokado Nemčije. Gibraltarčani so nedavno lahko slišali v objavah sovražnih radijskih postaj značilna poročila. In sicer takale: Gibraltar strada, vožnja britanskih vojnih ladij je otežkočena, Gibraltarska ožina pod kontrolo tujih podmornic, zaradi pomanjkanja živeža so bili prebivalci prisiljeni načeti železne rezerve hrane itd. Ta poročila je guverner demantiral, ne po radiu, ne v časopisju, ampak na vse bolj učinkovit način. Dovolil je namreč razdeliti zaplenjeno blago brezplačno med prebivalce. Ves dan je trajala pojedina. Okrod 27.000 Gibraltarčanov, civilistov in vojakov, se je gostilo, kolikor jih je bilo volja. »Ilbežni kralj«, Haakon norveški, pripoveduje Einar Hansen, sel norveškega kralja Haakona, priobčuje v francoskih listih poročilo o burnih doživljajih starega norveškega vladarja zadnje dni. Pravi takole: , »Bilo je pred nekaj dnevi, ko »etn zjutraj ob 8.30 potrkal na vrata majhne norveške kmečke hiše, katero sem našel po dolgem iskanju. Odprl mi je zunanji minister prof. Halvan Koht. Bil je do- cela izmučen. Ni se slekel že teden dni. Dejal 6em mu: »Ekselenca, izročiti moram važno sporočilo.« Vzel mi je pismo. S pogledom sem preletel sobo, kamor me je peljal- preprosta, toda skrajno čista soba s cvetjem na oknu in z belimi zastori. Profesor Koth je odšel ter se čez nekaj trenutkov vmil: »Želite videti Njegovo veličanstvo in njegovo visokost kneza Olafa?« je vprašal. Potrdil sem mu, on pa mi je dal znamenje, naj grem za njim. Stopil sem v večjo sobo, ki je bila pobia ljudi, So znanih vsem Norvežanom. Zagledal sem kralja [aakona in kneza Olafa v generalski uniformi, člani vlade pa so bili v civilni obleki. Toda to pot kralj in prestolonaslednik nista nosila paradne uniforme, ki jo imajo Norvežani radi. Imela 6ta vojno obleko brez svetlih gumbov. Tu pa tam so blatni madeži pričali o tem, kaj 6ta kralj in prestolonaslednik prestala po odhodu iz Osla. Obleke ministrov niso bile brez madeža kakor po navadi. Na vseh obrazih se je kazala utrujenost, vidno pa je bilo tudi še nekaj drugega: močna, neupogljiva odločnost. Kmetica — kraljeva gostiteljica Po sobi se je gibala 60-letna ženska sivih las in nosila skledice kave. V očeh je imela solze in je »Mariborski stolp« v severni steni Turske gore (Kamniške Alpe). Plezarija po tej steni je bila mestoma prav težavna, ker so imeli plezalci opravka s tankim ledom in pršičem Težavna prečnica v vrhovnem delu severne stene Turske gore, po kateri so bili preteklo nedeljo izvedli prvi zimski vzpon Ljubljančani Kopač, Ba-binek in Filipič bila zelo nemirna: bala se je, da ni dovolj dostojna gostiteljica ca kralja. Mrmrala je vprašanje, ki so veljala njej sami: »Ali imam dosti kave 7 Ali bom imela dosti skledic za vse te ljudi?« Kralj mi je 6tisnil roko. Govoril mi je o doživljajih v zadnjih dneh. Pri vseh razburjenjih in pri pomanjkanju, ki ga )e moral trpeti in ki je bilo za 67letnega človeka težavno, se je zdelo, da ga ni nič omajalo. Presenečen sem bil, ko sem ugotovil, da more človek pri teh letih in v takih okoliščinah ohraniti tako telesno in duševno prožnost. Kralj mi je pravil: »Naša zadnja dogodivščina je bila neverjetna. Metali so bombe name in, kar je bilo hujše, streljali so name s strojnico. Vse to med tem ko smo bežali iz hiše, katero so nemške bombe eažgale. Legel sem v sneg, da bi se ognil kroglam iz letal, ki so grmela komaj 20 m nad našimi glavami. ‘Krogle iz strojnic so šklepetale okrog nas.« Zdaj je segel v pogovor knez Olaf. Potegnil je h žepa strojniške krogle, ki jih je pobral v snegu in me poklical za pričo: »Poglejte, kaj smo našli. To niso norveške krogle, kaj ne?« Kralj je rekel: Stara žena je prinesla kavo. Kralj in prestolonaslednik 6ta gledala 6voji skledici z nezatajenim zadovoljstvom. Kralj je dejal: »Ta kava nam bo dobro storila, se mi zdi.« Od odhoda iz Osla 6ta kralj in knez spala komaj kako uro. Kralj mi je pravil, da je njegov avto štirikrat padel v jarek. Štirikrat sta s sinom pomagala šoferju in ministrom, da so voz spravili na cesto. Pogledal sem svoje umazane roke. Kralj je pogledal svoje — bile so tako umazane kakor moje. Rekel je: »Niti umiti si jih ne grem.« ' I Izredna vladna seja v kmečki hiši Ko smo popili kavo v tej kmečki družinski sobi, se je začela ministrska seja, ki ji je predsedoval kralj. Čeprav ie bil na begu, je vendar ohranil pravico in oblast, Zdaj sem se poslovil in 6e vmil do svojega voza, ki 60 ga bili skrili h kraljevim avtobilom. V enem izmed njih je spal šofer za krmilom. Moral je voziti pet dni, ne da bi se bil odpočil in je karavano vodil po ozkih, podeželskih poteh, da bi ušla nemškim bombam. Ustvarjajoči morajo postati trdi — toda, ne proti drugim, proti sebi! »Boljši je suh kruhek doma, kakor pa pečeno meso na tujem.« — Francoska. Mnogi so med nami, ki se znajo vsem upreti — razen skušnjavi. Križanka m i i 3 ■ ■ 4 5 8 7 ■ 8 9 ■ 10 ■ 11 n 12 13 M 14 ■ IS 16 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 ■ 28 1 ■ ■ 24 | | Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Ime cele vrste švedskih in danskih kraljev; 4. Dolinica, trata; 8. Čez, preko, nad (lat.); 10 Zborovanje, bivališče na prostem; 11. Pripisano (kratica); 12. Indijska tkanina; 14. Egiptovsko božanstvo: 15. Star slov. izraz za orjaka, velikana; 17. Perzijski dostojanstvenik; 18. Perzijski vladar: 19. Znanost (srbohrv.); 21. Tuje žensko ime; 23. Aškerčeva pesem; 24. Rastlina. Navpično: 1. Evropska država (originalno ime); 2. Prvi slovenski letalec; 3. Moralen maček; 4. Slovenski pisatelj; 5. Ruska reka; 6. Stara grška pesnica; 7. Vrh v armenskem višavju; 9. Grob, trava; 10. Hrvaški graščak iz kmečkih puntov; 13. Egiptovsko božanstvo; 16. Vojvoda (franc., pisano s K); 18. Ptič; 20. Označka kemijske prvine; 22. Romanski določni člen. Rešitev sobotne križanke; Vodoravno: 1. Opera; 5. P. t. L; 8. Bine; 9. Elba, 10. Repinec; 12. Jasen; 13. Borah; 17. Pa-sanec; 19. Meta; 20. Drim; 22. Ika; 23. Diana. Navpično: 1. Ob; 2. Pir; 3. Enej; 4 Repa; 5. Plen; 6. Tbc; 7. Ta; 9. Ene; 11. Istra; 13. Bata; 14. Osa; 15. Andi; 16. Hera; 17. Pek; 18. Cin; 19. Ni; 21. Uta. Drobne ' Sv. razpelo v parlamenta. Kanada je kmalu po prihodu angleške kraljeve dvojice isti priredila časten sprejem v zbornici parlamenta pokrajine Qebec. Za vsakega (kralja in kraljico) je bil postavljen dragoceni prestol, nad istima je v sredi stene viselo sv. razpelo, pri vrhu pa kanadski državni grb. Koliko je bank na svetn. Zveza narodov je izdala zanimivo statistiko o bankah na svetu. Brez hranilnic in emisijskih narodnih bank je na svetu 19.759 bank, od tega 15.000 v Združenih državah Severne Amerike, nato sledi Romunija z 893 bankami, Jugoslavija s 610, Japonska s 466, Madžarska s 421, Švedska s 249, Italija s 188, Danska s 168, Kitajska s 114, Belgija s 125, Norveška s 105 in Bolgarija s 100 bankami Vse ostale države na svetu imajo manj kakor po 100 bank. Program radio Ljubljana Sobota, 20. apr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Brez prestanka, brez besed — za ploščo plošča v gosji redi — 13.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez prestanka, brez besed — za ploščo plošča v gosji redi — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bere M. Ukmar - Boltarjeva); b) Nastcrt>''h&R mlajših (vodi Slavica Vencajzova) — 17.50*Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Organizacija in poslovanje pasivne zaščite v Ljubljani (dir. Fr. lartčigdj) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije nar. obrambe — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) — 20.30 »Lepa si. pomlad zelena...< Pisan večer z besedo, pesmijo in godbo. Izvajajo: Radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, kvartet sester Stritarjevih, kvartet fantov na vasi in člani Radij, igral, družine — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (plošče). Drugi programi Sobota, 20. aprila; Belgrad: 19 40 Prenos iz Niz-— Zagreb: 21 Zab koncert — Bratislava: 19.30 Nar. pesmi — Praga: 18 Vojaška godba. — Sofija: 18.30 Mandoline — Beromiinster: 21.30 Klavir.______ Budimpešta: 22.10 O* kooc — Bukarešta: 21.30 Slovanska glasba — Stockbolm-Horby: 19.30 Kabaret — Trst-Milan: 17 15 Klavir — 22 10 Čelo. — Rim-Bari: 20 30 Ork kore — Florenca: 21 Puccinijeva opera »Deklica c zlatega zapada«. — Sottens: 21.20 Ork koncert. 16 Po najetem vodu pa so naša poročila takoj odposlali, v Brest pa so jih nesli kar čez cesto v kabelski urad. Tako smo pri nekaterih poročilih imeli naravnost grozansko prednost. De Gandt se je zasebno pogodil z vrhovnim cenzorjem, ki nam je dovolil, da lahko po najetem vodu brez pariške cenzure brzojav-Ijamo z ameriškega bojišča vse, kar so bili že pregledali ameriški cenzorji, vse, kar je izšlo v pariških listih ter vsa uradna poročila, ki so jih izdajali v Parizu, toda nič drugega. Potem smo pa cenzorju pošiljali prepise vsega, kar je šlo po našem vodu. Eden naših tekmecev nas je pa pogruntal, najbrž tako, da je najel zasebne detektive, ki so šli za našimi ljudmi do končne postaje najetega brzojava. Vodja njihove podružnice se je odpeljal v Brest in ponudil Coudrieru 6000 dolarjev gotovine, če prelomi pogodbo z nami in njemu zagotovi izključno uporabo voda. Tudi je obljubil, da bo njegova družba poravnala vse stroške, ki bi jih Cou-drier imel s pravdo zaradi preloma pogodbe. V čast Louisu Coudieru bodi povedano, da se je branil stanovitno sploh misli na to, da bi prelomil pogodbo. Sporočil nam je ponudbo. V priznanje za njegovo vedenje, je United Press plačevala še dolgo potem, ko njegov brzojav ni imel nič vrednosti več. Med bitko pri Oucqui, pri kateri so močno sodelovali Ameri-kanci, so me nenadoma poklicali na bojišče. To bi bilo moralo biti zame veliko presenečenje, v resnici pa je bilo le kakor mrzel poliv. Sam sebi sem se zdel kot mušica na ogromnem vrtečem se kolesu. Vojna se je odigravala v tako velikem merilu, da je razum v bližini bil nezmožen, da bi jo doumel. Bil sem zmeden in občutje minljivosti me je obhajalo. Videl sem samo drobceno kolo na velikanskem stroju. Zdelo se je nemogoče, da bi ga spravil v zvezo z grmenjem onega stroja, ki je požiral sto tisoče ljudi, deset tisoče trgal v krvave krpe in druge deset tisoče krvave in strte spet pljuval iz sebe. Znova sem ugotovil, kako hitro se ljudje navadijo okolice in računajo z njo, kakor da bi bilo že vedno tako. Ugotovil sem, kako vsakdanji, neoseben in mehaničen postane ves ta krvavi obrat. Nebojujoči se povprečni civilist ne more razumeti edino tega, da je moderna vojna v bistvu preiskušnja potrpljenja. Od milijona vojakov jih več kakor nekaj stotisoč sploh ne pride v prvo vrsto. In primeroma malo jih več kakor enkrat preživi grozotno razburjenje boja iz bližine. Ostali del vojske pa prebije večino časa kakor delavec v tovarni ali nameščenec v pisarni. Najmočnejši vtis, ki sem ga dobil pri petih vojnah, v katerih sem sodeloval, je ta, da je vojna v bistvu dolgočasna zadeva. Med bitkami pri 0ucqui in ob Vesli sem ostal na ameriškem bojišču. Ko so Amerikanci dosegli črto ob reki Vesli, se je udejstvovanje pri Marni ustavilo, vrnil j sem se k svojemu delu v pariško uredništvo, dokler se ni začela bitka v Argonnih. Ta bitka je bila največja, pri kateri je kdaj sodelovalo ameriško orožje. Bila je bitka, ki se je končala s premirjem. Še nikdar nisem v kaki knjigi našel pravega prikaza o tem, kako je prenehala vojna v jarkih na bojišču, kako so ogromne tehnične organizacije, urejene za pobijanje ljndi. v določenem trenutku obstale, kakšen neroden in smešen vtis dela vojska, kadar se njeno delo na besedo ustavi sredi najbolj vročega boja. Največja novica v zgodovini listov, da morda v zgodovini človeštva. Cunja papirja, ki jo dva tisoč milijonov ljudi, ves svet, pričakuje v napetosti brez diha. Novica, ki pomeni za 10 milijonov ljudi, da se bodo njihovi sinovi, njihovi možje, njihovi najdražji živi in brez rane vrnili domov. Novica, ki je za milijone ljudi pomenila življenje, ljubezen, denar, hrano, sploh vse... Novica, ki ni nikdar prej in ki tudi ne bo nikdar najbolj oddaljeni bodočnosti za toliko ljudi toliko pomenila. Premirje! Te misli so mi švigale kar naprej po glavi tiste zadnje razburljive vojne dni v začetku novembra. Naši vojaki so izganjali Nemce iz postojank, ki jih do tedaj ni bilo mogoče zavzeti, katere so Nemci držali štiri leta. Izganjali so jih tako hitro, da je človek le s trudom postavljal vedno na prava mesta šivanke, bi so oznamenovale črto boji*č na velikem stenskem zamljevidu, katerega je imel stotnik Arthur Hartzell obešenega v tiskovnem glavnem stanu. V tistih zadnjih kratkih dneh med bitko v Argonnih so bili vsi dopisniki v silni duševni napetosti. Slutili smo, da prihaja premirje. Skoraj nič nismo spali. Čutil sem, da me teži odgovornost, ker sem bil zdaj edini zastopnik United Pressa na fronti. Oba druga poročevalca sta se bila v vsej naglici odpeljala, da bi se pripravila na dogodke po premirju. Fred S. Ferguson je odpotoval v Pariz, da bi govoril s polkovnikom Housejem, Frank J. Taylor pa je šel v Švico, da bi od nastopu premirja hitel čez mejo v Nemčijo. Tiskovni glavni stan je ležal zdaj kakih 40 milj za lronto. Kazala se nam je torej malo razveseljiva možnost, da nas bo premirje presenetilo nenadoma, ko bomo sedeli v Bar le Ducu. 40 milj od največjega dogodka sveta. Ceste na bojišče so noč in dan gatile neskončne vrste korakajoče pehote, nešteti tovorni avtomobili, ki so vozili jed in strelivo in tisoč drugih reči. katere potrebuje vojska 600.000 mož. Pogosto je trajalo ure in ure, preden smo prišli tja celo mi, z našimi najmodernejšimi avtomobili in z zastavo vrhovnega glavnega stana. Prizadeval sem si. da bi našel sredstvo, kako bi prišel na bojišče hitreje kakor moji tekmeci, da bi bil priča premirju in da bi se kot prvi vrnil v glavni stan. Pri tem iskanju sem prišel na misel, da bi obiskal letalski oddelek Eddyja Rickenbackerja. Rickenbacker. ameriški letalski junak, je imel svoje letališče ob Bar-le-Duca. Če bi ga mogel pregovoriti, da bi me z letalom vzel na fronto, če bi mogel premirje opazovati iz zraka in leteti nazaj v Bar-le-Due. bi zapisal velik uspeh in bi lahko oddal izredno poročilo. To bi sicer bilo proti določilom, toda določila tiste zadnje, mrzlično razburjene dni sploh niso veljala. Rickenbacker mi je pomagal, da sem se dogovoril s poročnikom Jimmyjem Meissnerjcm iz BrookIyna. To je bil vitek, prijazen mlad mož, ki je razen Rickenbackerja sestrelil več nemških letal kakor sleherni drugi ameriški letalec. Obljubil mi je, da bo letel z menoj k premirju na fronto. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jo že Kramarič. — Izdajatelj: Inž, Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-UL Telefon it 4001 do 4003, Uprava: Kopitarjeva olira 6.