Oar Write U. Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CHATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ii niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHelse« 3—1^42 Kmi+n* mm (Imi M»l«r September 11st, IMS mi Um PmI Offi« il New Vwfc. N. Bttder Ae« mt i'«ngreM mt Mmrrk 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 1 32. — Stev. 1 32. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 8, 1939—CE TRTEK, 8. JUNIJA 1939 - ■■—----* - Volume XLVII. — Letnik XLV1L v V KUBA NOČE SPREJETI ŽIDOVSKIH BEGUNCEV Papež Pij XII. posreduje za mir MLADA MATI POD VARSTVOM DRŽAVE Sc&tletno mater je prevzela država Peru pod svoje varstvo. — Dek-ilca je bila prezgodaj razvita. JiiMA, Peru, 7. junija. — Še-tletno Lino Malino in njenega si.ua, katerega je povila 14. maja jc vlaeljana v KUBAN. VLADA BO DEPORTIRALA SE PREJ DOŠLE ŽIDOV. BEGUNCE Poslanec Mendieta zahteva izgon 5000 Zidov. — Rok za ponudbo je potekel. — Za begunce ni bila postavljen zahtevana jamščina. HAVANA, Kuba, 7. junija. — Poslanec Pedro Mendieta, predsednik naselniškega odbora poslanske zbornice, zahteva, da vlada preiskuje vse politične begunce na Kubi, ko je parnik St. Louis z 907 židovskimi begunci iz Nemčije po redio sporočil, da je na potu v Evropo. Mendieta pravi, da bo naprosil predsednika Fe-derica Laredo Brua, da dožene stanje več tisoč beguncev na Kubi in da vlada deportira vse one, katerih dovoljenje za bivanje v deželi je že poteklo. l aka preiskava, ki jo zahteva Mendieta, bi prizadela okoli 5000 židovskih beguncev. Na pomiku St. St. Louis je bil sestavljen begunski odbor, ki je poslal predsedniku Rooseveltu naslednjo prošnjo: "Pomagajte, Mr. predsednik, 900 beguncem, med katerimi je 400 žena in otrok." Toda kapitan parnike St. Louis je sporočil Tropical Radio postaji v Miami, Fla., da je na potu v Ev- bo,n™ *,ati in ... . . .... .. .. re^aje krslilajia ime Gt?rardo ropo. Nekaj minut prej je isti postaji naznanil, da se Alejandro, se počutita dobro. vrača v Havano. Dei'ek veselo vriska. Vlada najprej ni dovolila beguncem, da bi se iz- nV,ad* * Izstavila posebni 1. , -1_ 1 1 1 ■ ' . , °dbor, kateremu načelu ie dr- krcau, ko je pernik odplul iz pristanisca je pred- *,v„i pravdnik najvišjega so- sednik Bru dovolil, da se izkrcajo pod pogojem, IdiVa Garcia Arresc in v kate- rla je za vsakega begunca položena varščina $500 rrm ta p™1^""'™ dmštvaza i . l v -.i . • i varstvo mladine Maria Ferre v in da je plačano njihovo stanovanje m prehrana. Rosa|}liza -m ravmi(Mj naro<1. Za to je predsednik dovolil rok 48 ur. Ko je ta neera zavoda Nino M. Salcedo. rok potekel in varščina ni bila položena, je dovo-1 °(^)0ru poverje-na odgo- 1 ienif» m i^krr^nie 7f>rW r»rMclir»l .vomoet za Lino in njenega sin- I jen je za izlcrce nje zopet preklical. i čka. Odločeval bo o njuni HAVANA, Kuba, 7. junija. — Kubanska vlada besede'^ njib.'To sk^^e^zaTz-ne bo dovolila 907 židovskim beguncem iz Nemči- ^bra^bo matere in bo ščitil pra-je, ki se nahajajo na parniku St. Louis, ki se sedaj vice 1,11 las1n'nrt obeh. nahaja nekje na Atlantiku, da bi se izkrcali v ka-' Nt ka žena' ki poro<,ila v kem kubanskem pristanišču. Zakladniški tajnik Joquin Oclhotorena je po posvetovanju s predsednikom Fredericom Laredo Bjuom rekel, da je potekel 48-urni rok za plačilo $500 varščine za vsakega begunca, kateri pogoj je kubanska vlada v nedeljo stavila Lawrencu Beren-sonu, zastopniku National Coordinating Committee iz New Yorka. Poleg tega bi .morala biti tudi dana jamščina, da bo za begunce plačano stanovanje in hrana in da begunci ne bodo zapadli javni-dobrodelnosti. Ochotorena, katerega je predsednik Bru postavil za predsednika odbora za zadevo beguncev, je rekel, da je včeraj Berenson predložil protipredlo-ge, katerih pa kubanska vlada ne more sprejeti, vsled česar ni bilo mogoče urediti, da bi se mogli begunci izkrcati. O te*m je vlada obvestila Hamburg Amerika parobrodne družbo, lastnica parnika St. Louis. Varščina, katero je zahtevala kubanska vlada, znaša $453,500. Berenson je ponudil $443,000 -vlogo $200,000 v National City Bank v New Yor-ku, $40,000, katere bi plačali begunci in $203,000 kar bi nabrale židovske organizacije v New Yorku in to pod pogojem, da kubanska vlada dovoli vstop tudi 98 beguncem na francoskem parniku "Flan-dre" in I 54 beguncem na parniku "Orduna", katerima parnikoma kubanska vlada ni dovolila izkrcati beguncev. Predsednik Bru o Berensonovih protipogojih ni hotel razpravljati in so s tem bila vrata za begunce zaprta. Pogajanja z dominikansko republiko, ki je za-Httv*l* *a pripustitev begwoc* $500 ** vsakega, bolnišnici isti čas, kot Lina, doji otroka mlade matere. Proti dvomu o starosti mlade matere v ameriških zdravniških krogih, >o vodilni peru-vanski zdravniki dognali, da mati Kanadi ii sta -inoči ob 10.30 prišla čez most pri Xiagarskib slapovih v Združene države. To je prv ič, da je kak angleški kralj stopi'! na nekdanjo angleško kolonijo, ki se je pred 103 leti uspešno uprla angleški vladi. . V Niagara Palls so pozdravili kraljevsko (dvojico državni PAPEŽ HOČE PREPREČITI ZVEZO MED ANGLIJO IN S0VJ. RUSIJO - — ~ VATIKAN. 7. junija. — V namenu, da dovede do boljših odnošajev med demokracijami in dikta-torstvi in da s tem prepreči zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo, je papež Pij XII. povečal svoje diplomatsko delovanje. Zaradi velike tajnosti, v katero je zavito papežuvo delovanje, ,-e je šele sedaj izvedelo, da je včeraj dvakrat sprejel Rev. Tacehi-Venturija, kakor pri pogajanjih za Lateransko pogodbo med Vatikanom in i-talijansko vlado. Ftajpeža zelo (vznemirja nameravana zveza med Anglijo, tudi nekega aastopnika franco-]Francija in Rusijo, ker se boji, skega poslaništva in nekega odličnega angleškega duhovnika, čegar ime ni bilo objavljeno. Taccbi-Veiituri, ki je velik prijatelj ministrskega predsednika Mussolinija, je bil pri papežu sprejet pred sprejemom in da bo potem Rusija igrala važno vlogo v evropski diplomaciji. Cerkev je nespravFjiva sovražnica boljševizma, zato bo papež brezdvomno storil vse, da prepreči tako zvezo, ali pa da saj zmanjša njen vpliv in u- po sprejemu francoskega in an- .činele, ako pogajanja uspejo. gleškega zastopnika tajnik Pordeli Hull in uradniki . Za vatikanske kroge je -..pre- antrleškejra poslaništva. Danes in jutri bosta kralj in kraljica gosta Washington a; v »oboto prideta v New York na svetovno razstavo, v nedeljo pa bo«ta prosta predsednika Roosevelt a in njegove soproge v Hyde Parku, X. Y. Zaradi atentata na Kentsko vojvodi njo Marino v T^ondonu sr> ameriške oblasti zelo skrbno . jpreskrbele za varstvo kralja in uimujai c■"j"1"1 kraliice dan. XTa parniku je tudi dobro' cn" .[ poznani španski pisatelj Ben- Neodvisni katoliški list 44A-venture d'ltalia" pravi, da daje papež očetovske nasvete. Isti list dalje razpravlja o i-talijanskih zahtevali do Fran-cije in o nemških zahtevah po iamin Jarnes, oesnik špan-ke vojne, Pedro Garfias in Jose Pomes, najstarejši časnikar v Barceloni. Mea so zapečatili s svojo krvjo zvezo med Italijo in Šptinsko. so zastala. Nobenega poročila ni o tem, ako bo mogel odbor nabrati dovolj denarja za jamščino. Od oktobra je na Kubo prihajalo vedno mnogo židovskih beguncev iz Nemčije. Nekateri so prišli z dovoljenjem za prehod in so imeli pravico ostati v deželi 30 dni, drugi so prišli s potnimi listi kot turisti in jim je dovoljeno ostati na otoku 6 mesecev. Kot pravi vlsda; nobeno tako dovoljenje še ni bilo podaljšano, vsled česar bo treba poiskati begunce in jim pregledati potne liste. Kot pravi dr. Acandi-ta Gomez Debandujo, ki je včeraj prevzel naselni-ški urad, se nahaja na Kubi 9300 beguncev in go spodarske razmere ne dovoljujejo, da bi jih prišlo še kaj več v deželo. MIAMI, Fla., 7. junija. — Nemški parnik St. Louis je obvestil Tropical Radio postajo sinoči ob I 1.40, da je pričel pluti proti Evropi, SKLEPANJE NENAPADALMH POGODB BERLIN, Nemčija, <">. junija. — V uradnih krogih se z%-trjuje, da borioiv sredo sklenjene nenapadalne pogodbe z Estonsko in Letsko. V ta namen bosta prišla v Berlin vna-nja ministra obeh baltiških držav. FRANCOSKI VRHOVNI POVELJNIK Gen. Gamelin je bil imenovan za vrhovnega poveljnika franc o s k e vojske. — Gamelin se nahaja v Londonu. nos t francoske armade, njene PARIZ, Francija, 7. junija, potrebe in njeno moč. — General Marie Gustave Ga-| General Gamelin, ki je Pa-melin je bil včeraj iraeucivan rižan, je že prej imel tri naj za vrhovnega poveljnika fran- višje vojaške naslove. Bil je coske obrambne sile. Po poseb- šef narodnega obrambnega jre-nein kabinetnem odloku je do-1 neralnega štaba, podpredsed-bil naslov "najvišji poveljnik",nik najvišjega vojnega sveta in in ima največjo vojaško oblast šefarmadnega generalnega št;i v moderni fraocoski republiki ba. Xadkriljuje ga samo Da laza ministrskim predsednikom ež Pij XII. dovesti do konf»Mee med Nemčijo, Italijo, Anglijo, Frapeijo in Poljsko, t uda kol zatrjuje dop^nik "Chicago Daily News" Edgar An-♦ 1, hoče papež združiti obrambo miru z obrambo fašizma. To je še odprto vprašanje. Ni pa nikakega dvoma, d:. - i?oto\e sile zelo trmtijo, da bi preprečile sporazum med sov-Mi, Anglijo in Francijo. Skuro neverjetno je poročilo, ki pa je potrjeno, da j.-Hitrim pred kratkim dbv^til Moskvo, kako skušata London in Pariz fwegovoriti naeijsko #v!ao M ona ko vem/' pravi to poročilo. Toda j so Angleži mislili, da vo s Hitlerjem členili pravo pogodbo in so uri dali tajne nasvete glede nje-******* bodočega delovanja v Evropi. Angleži so ura rekli, da z ozirom na naglo množenje nemškega prebivalstva ne kaže Nemčiji siliti fv zelo obljudene kraje južne in zapaJJne Evrope. Zato oj isn'jena, ko je prišlo poročijo iz Vatikana, da skuša ptkpež Pij XII., ki je zelo izurjen diplomat, »odsvetovati Angliji, da -bi se na kak način rvezala s komunistično Rusijo. Popolnoma razumljivo je, da papea ni naklonjen Rusiji, ker se »boji njenega komunizma, da bi se razširil po Evropi, kakorhitro bi bila Rusija v kaki zvezi z državami zapadne Evrope. j -z« obrambo dežela re>itt*v uotraiijih vprašanj na podlairi demokracije in enakopravnosti naroda z bratskim s}torazimiom SHmiv, Hrvatov iti iSlovene^v v okviru državnega edinstva. 12. i obsojajo ogabno delovanj«* t i-I ili krogov v Beogradu, ki skušajo z raznimi manevri izza ledja naroda in njegovih pravili zastopnikov onemogočiti izpolnitev upravičenih zahtev hrvaškega naroda, dosego pravega narodnega sporazuma med Hrvati in Srbi ter tako zaeno s frankovskiini separatisti pripravljajo bratomorno vojno, tujo intervencijo, razkosanje Jugoslavije in suženjstvo vsem narodom. Menijo, da se morajo v današnjem pol ožilju dejansko za- vaško mladino v vzajemni borbi mlade generacije za neodvisnost. svobodo in boljšo bodočnost. Živel hrvaški narod! Živelo bratstvo in sloga srbske in hrvaške mladine! Živel narodni sporazum! Živela ena demokratična vlada narodne -loge m obrambe! Živela neodvisna .Jugoslavija svobode in enakopravnosti! AliO NAMERAVATE OBISK Al I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj I Glas Naroda" 216 Wrst I8th Street New York, N. V. (Lahko pošljite vsoto v |>oštuib '•^mffnkab pi>l^iuxi^fnui fvrH «oatet? Peter WPA zdravstveni program \ vsakem tednu skozi vse leto \VPA zdravstveni program preskrbuje z zdravniško oskrbo približno ::(>< ij M M > ljudi: >o dejstvo je razvidno iz ravnokar dovršene preiskave. Colonel |\ C, Harrington, upi a vitel j Works Progress Ad miiiist racije, j«' nedavno priobčil izide te preiskave. Poudaril j«*, da je ta oskrba sicer o-pravlj+ma od «v>eb, ki >o popol-roma ali deloma plačane WPA skladov, ali da so dobroti' te oskrbe na razpolago vsem potrebnim ljudem brez razlike. l>ve tretjini oskrbovanih ljudi so tvorili otroci. Mnogo dodatnih tisoč toliko otrok kolikor odraslih dobiva pomor po tnin drugih vrst WPA podjetij, ki s<> v o/ki zvezi z javnim zdravjem. Pod svojim grad- sti gospodinjstva benini programom je \VPA v minulih treh letih zgradila ali izboljšala več kot 15,fHM» ljudi. < >d tega števila j« * ti HI odraslih in •JIMM) otrok dobilo pomoč za venerične bolezni. Preizkušnje da se ugotovi prisotnost takih bolezni, kol so tuberkuloza, škrlatica, sifilis, itd., bilo so dane približno TO.OOU o-ebam. od katerih je 20.0OO jih bilo cepljr ni h. Tekom tedna preiskave so WPA zdravniki, zoboztlravniki in bolničark«* pregledali i z1 „ . * 1 7.*>,0tM) šnl-kih otrok z ozirom ali zobe. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: 35 $1? LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE 8LBDE(V KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZUPANG VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SORLl KARADZORZEVCI: Zgodovin« Spisal: J. OROZES VODNIKOVA PRAT1KA (4 KNJIGE) 'GLAS NARODA vzeti za takšno jnjpolno hi de-!,ij°.l.,a. akrov n,ilIari.iskih virij in po-tavila skoraj 10 tisoč milj e«*vi -za odtakanj«* od mokratično ie>ito\- hrvaškega vprašanja kot eentralnega problema v pi*\-i vrsti vse demokratične in rodoljubne sile srb-'kega naroda. 4. Izjavljajo -vojo vzajemnost v borbi hrvaškega naroda in njegove mladino za ugoditev njegovim pravicam v eni svobodi in neodvisni Jugoslaviji bratske sloge in enakopravnosti naroda. . 5. Storiti hočejo vse za kar najfwpolnejse udejšt vovanje srhske mladine v tej borbi, od katere j<> odvisna tudi njena bodočnost ter proglašajo kot «voj prvi korak v tej smeri enodnevno splošno stavko dijakov v znak solidarnosti s hr padkov, vse to da se izboljša a i « »dno zd ra v je. 4' Imamo 15 000 ljudi, ki so zaposleni v raznih vrstah zdravstvenega dela." je rekel Colonel Harrington. Posebno važnost fxilaga poročilo na o-kolščino. ke, ki so zahtevale materinsko os-krbo. Štiristo pohabljenih otrok dobiva zdravniško oskrlw) doma. Zdravniške in dentalne klini- Pozor KADAR nameravate potovati v stari kraj: KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči, dišite po brezplačna navodila in pojasnila na S LOV ENI C PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: ~ ---- - T. na zdravjt- Projt kti za pomoč go.-podin jam. ki ilelujejo v večini držav, so v ve/i / zdravstvenim programom. Izkušene ženske, ki so na relifu, so izvežbane. da pripravljajo obede, «'*i>tijo hiso in druga«'*e opravljajo dolžno-v onih fn>-trebnih družinah, kjer j«* gospodinja zbolela. \' tednu pre iskave je ."Ml.ooo {Kitrebnih .dru-ži" dobilo to pomoč od \VPA gospodinjskih pomočnic. Tri petine t«'h družin so imele o-troke, katerih skupno število je znašalo približno 90.000. Izmed vseh \V"PA delovanj na p«dju otroškega zdravja do biva najvišjo pohvalo program šolskih obedov in oskrb«)vališ«"* z«i šolske otrok«1, ki' vsak teden dajejo hranilne in dobro uravnotežen«1 ob«*«le trem četrtinam miljona otrok, ki ijrugače ne bi imeli primerne hrane t«*kom dneva. Na isti način 4;").000 pr«*«tšol škili otrok ki so tekom dneva v WPA «drr>ških oskrbovali ščih, ne dobivajo le obeda tekom dneva, niaree tndi redne količine mh>ka. sadnih sokov in ribjega ol ja. Ker mnogo od t»*h otrok so | km lli ranjen i ali malo-kivni, se njihovo zdravstveno stanje čekira vsak dan in se pnučujejo zdravilo navadam fldravja. snage in hibi jene. \ skupaj, rekel j«- Colonel Harrington, j«- WPA zdravstveno delovanj«*, ki oskrbuje vso deželo vsak ted«'ii, zadosten da bi vzadostil potrebam v-ega prebivalstva Mehike, Perziji-ali Turčije, dvakrat \*ečje kot za Nizozemsko. Portugalsko ali Peni in za dve t ret i m* večje kot za prebivalstvo Kanade. Najvažnejše dejstvo, ki izvira iz preiskav«* — kakor Colonel II arnnirton razod«*va — V»k«»l-ščina. da zdravstvene oskrbe, dano od WPA. pluli ne pridejo vpoštev. Mojega prijatelja Antona Bcbka pozna ves Cleveland. V.l ga (poznajo samo v dobrem smislu in pomenu. Nikdar ni se nikomur storil krivice in je uikoar ne bo. Z njim sem »e seznanil leta 1!H7, ko je na Nt. Clairu (to je glavna .slovenska cesta v Clevelandu) uzorno voilil podružnico Sakserjevega podjetja. Takrat je ves svet čakal iep-.šib časov. \'se je prevevalo in prevzemalo neko čudno hrepe-nje, da mora biti konec strašne negotovosti. iMr. Bobek je vedel, da mora prej ali >lej udariti ura. In udarila je leto kasneje, malo .pred Božičem. Tuunie ameriških Slovencev so začele v ret i v domovino. Do-sti, jih je odpotovalo s posredovan jam Antona Bobka, in tako je ta nai zaslužni rojak nehote niosti pripomogel k veličini .Jugoslavije. Kot sem slišal, mu je bilo že parkrat nainigneno, da bi mu poslali nekakšno odlikovanje iz Beograua, on je pa vse te [ponudbe zavrnil z utemeljitvijo, la j«- ameriški državljan, in z geslom: — *'Ne samo, kar mori*, to mož jr storiti dolžan!'' Pred leti se je Mr. Bobek u-maknil v pokoj. Toda žilira mu ne da miru. Ce le utegne, pri jde 'pogledat v slovensko naselbin, kjer je preži vaj toliko burnih let. In kadar pride, se ga »vse razveseli, posebno pa ženske. «Ou je namreč družabnik, da niu zlepa ne najdeš para. Žen-ke ga obletavajo kot obletavajo čebele bujni evet. toda on je 44neizprosen mož jeklen". — Ne rečem, da bi se ne ženil, — mi je rekel te dni — tona moja ura še ni prišla in doslej nisem še »prave srečal. Kot sta mi povedala njegova prijatelja Hafner iu Bre-kvar, ima sempatain že marsikaj izbranega, odločiti se pa ne more in noče. Kadar -e pa obrije in v parado obleče, ve vsa slovenska naselbina, da se je odpravil na "»vojni pohod *' Navzlic svojim letom je krepak. Govori umerjeno sko-jo še peta je—kakor pravi »lip-lomat. Ce igra v salonu gramo tonski aparat, ga je težko razumeti, toda baš takrat ima največ povedati. •Kot prijatelja ga visoko čislam, posebno zadnje čase, ko naju druži sličua usoda. Oba sva namreč v nogah precej slabotna. Hoja nama povzroča Jiuue muke, posebno v slabem vremenu. To *pa nekateri brez-srčneži izrabljajo in se skušajo norčevati iz naju. Ko sva te dni prodirala po St. Clairu z naglico petdeset jarooviia uro, prisopiha za un-ina John Breskvar in pravi: — Čestitam, čestitam! Ravnokar sem čital v "Plain Deal-erju ', da je bil včeraj v Clevelandu agent najnečje ameriške baseballske lige in je vaju slučajno opazil na Addk-on Rd. Bobka je določil za "pičerja", tebe pa za "kečerja". Po tri tisoč dolarjev bosta imela na teden. Bol>ek me pocukne za rokav rekoč: — Breskvar je ves hudičev, nikdur mu ne ver jem*. Tvorca se dela. — iSaj se memka res, — seui ipri pomnil: UPL'AS NABOB A" New Toit Thursaay, June 8, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ^Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin MLADIN. PEVSKI ZBORI IN KONCERT ' V PITTSBURGH. PA, Združenim mladinskim pcv-j imajo enako pravico in vsi cna-skim zflwrom v Clevclandu se ko dolžnosti. Vsem prepevajo ptički .na tem drevesu, na teli bliža 5 letni jubilej. Sedem je teh zborov. Prvi l>o «topil v l»eto leto obstoja v juniju. O-stali *io se razvijali na drevesu slovenske kulturne zavednosti, eden za drugim, kakor se razvijajo cvetovi na žlahtnem drevesu j>omladi. Mnogo zdravih, dozorelih .sadov je odf>adlo tekom teh let raz sedmih vej tega drevesa, ki .se bodo, upam, nekoč razvili v močno drevo istega oknu, kakor je bilo drevo in veje, iz katerega je jedro izšlo, da se bomo utrujeni ustavili pod enim dre venom, pod okrepeilno vejaH, pe^mi ki so vsem tako znane, domače, ki tako spominjajo na mladost. Na teh vejah so ptički raznih barv in raznih gnezd, a med svojim žgo-1 en jeni prisluškujejo, kako poje vrtnar, pod drevesom in že uispesno pobirajo in prepevajo isto znano melodijo slovensko. Potniki se utrujeni ustavljajo pod drevesom v hladilni sonci in slušajo pot je mladih krilat-cev, ker jim misel ufliaja na lepo mladost. 44 Moja mati je pela tako. Jaz sem pel tako." V« i radi poslušajo. tudi iz so- nc nco in bomo « ponosom zrli jsednjih občin, "krilatcev mla- nftij. Tjogično, tudi breiz y»al>erkov ni bilo. A najbolj sončni sad je ostal. Pomisleki so bili in še obstoje, zakaj ni to drevo z sedmimi vejami, s toliko žlahtnimi in .s toliko različnimi sadovi, bilo prestavljeno na kakšna druga, manj izčrpna tla. kjer bi bili drevesu dani vsi pogoji za razvoj, kjer bi trud utrujenih delavcev ne bil tolik v. dona^anjem korminam po^ t robnih snovi, da drevo uspeva, se razvije, ter da ne usahne, želeti bi bilo, da je tako. A vprašanje nastane: če ne bi vzklil na oni zemlji, f>oleg drevesa bršlin, ki bi se povija! po drevju in bi zadrževal rast drevesu, ali celo zadušil manj močne, manj žlahtne sadove, ki bi odpadli, pred no dozorel Vprašanje nastane: Ali bi na onih >edmerih vejah prepevali ptički raznobarvni, tako lepo in svobodno, kakor prepevajo sedaj f Kajti ko je ptiču pevcu vzeta prostost, ne poje vin" tako lepo. Mogoče tudi ne bi bilo nič xlabega v poslednjem Mogoče bi bilo trajnejše in bolj trdno, a danes je tako. Prepustimo to bodočnosti. Dane* je tako, da drevo z sedmimi vejami stoji tam, kjer je zraslo Na dhčinski zemlji je vzraslo in na občinski zemlji stoji ter razprosti ra sedem vej na vse strani, na vse vasi. Občinska last je. Vsi občani dih zbor." Vsi so edinih misli: Druge nct le te naj pojo, ki so tako naše, tako blago«loinečo, v sme segajoče, na mladost spominja joče. Te, ki so jih culi v zibelki, te, ki jim jih stvarstvo dalo, te naj pojo. Vsi so si edini s Prešernom: V Al' Bog slavca ni posvaril, le posvaril je puščavca: Pusti peti moj'ga slavca, kakor sem mu grlo vstvariP zmel je so se uresničile, izpolnjujejo se. To drevo, z vsemi vejffcmi in z vsem sadom ter z vsemi ptički bo prestavljeno za en dan. to je 11. junija v sosednjo občino Pittsburgh, Pa. Da se tudi sosednje občine oV*ani razvedre pod to senco, da -i ohude lope mladostne sj>o-mine ob ubrano zapeti slovenski pesmi. ki bo privrela iz grl tu rojenih slovenskih "Slavč-kov*' iz Clcvelanda. . Louis Šemc. ULJUDNO VAS VABIMO na Pic-Nic KI GA PRIREDI SLOV. PEV. IN DRAM. DR. "DOMOVINA" v NEDELJO, DNE 11. JUNIJA, 1939 v Charley's Jovial Beer Garden €0-18 METROPOLITAN A VEM K (CORNER 60th ST.) RIDGKWOOD, L. I. "I>e raci jo je srečno prestal in sedaj se že zdravi doma. 40 - LETNO preiskušnjo imA TUGO S LOV AN S K A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 člmnov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939. Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. PRIPRAVE ZA SLOVENSKI DAN V ZAPADNI PENNSYLVANIA Po poroči lili, ki prihajajo iz naših naselbin v zajwidni Penn-sylvaniji. je razvidno, da je veliko zanimanja za Slovenski Dan, kateri se bo vršil v soboto, S julija v West View Parku, Pittsburgh, Pa. Izgledi so, da bo obisk zelo dober, to bo prva prireditev ameriških Slovencev, na katero l »odo prišli vsi. kateri so za slogo in napredek bcez razlike na osebno prepričanje. Odbor je pridno na delu, o-krožnice so poslane na vsa naša društva, v katerih se apelira za oglase na S|»omiiisko knjigo. Vsako društvo, katero hoče postati .podpiratelj, plača $2.00 za oglas, apelira se tudi na naše trgovce za oglase, cenik oglasov dobijo lahko pri tajnikih naših društev. O ll»or ima že na roki Amus-sements tickets, kateri se lahko dobijo v pred prodaji 3 za 10 centov, za katere se bo plačalo v Parku 5 centov za enega; tiketi so dobri za vsa igrali šča v parku Apelira se na društva "m posameznike, da pošljejo naročim takoj na blagajnika Johna Dečmana Za program je odbor povabil vsa pevska -društva v za-padni Peronsvlvaniji, da nasto-]>ijo na programu, povabljeni ako Program na radio bo v nedeljo do 8. julija Slovenski dan je prirejen na nepristranski |>odlagi in bo v glavnem narodna demonstracija ameriških Slovencev v za-padni Pennsvlvaniji, kot je to sklenila konferenca društev 2. aprila da pokažemo našim ameriškim sodržavljanom, kdo smo mi Slovenci, od kod smo prišli, kako smo napredovali gospodarsko, kulturno in politično v naši novi domovini, in za obrambo demokratičnih in social-nib pravic, da bomo postali v vseh ozirih enakopravni in upoštevani kot d ni vri državljani. . Glede blagajne Slovenskega dneva je konferenca sklenila, da se od dohodkov letošnje prireditve ne daje za nobeno svr-ho. Ako bodo kakšne potrebe pokazale, bo odbor sklical konferenco. in konferenca društev KONCERT CLEVE-LANDSK1H "SLAV-ČKOV" 'Prvi koncert cleve-landskih 41 Sla vekov" v Pittsbur^hu, Pa., ikot je poročano v vseh slovenskih listih, se bo vršil v Soldiers Memorial Hall, Schen-lev Parku. Praviljnejši naslov za rojake iz okolice, katerim ni dvorana znana, je 5900 — 5th Avenue, ravno čez -cesto od Seli en lev hotela. Ako pridete od vzhod,, vzemite 5. cesto, in enako iz zahoda. Torej ljubitelji petja in glasbe, ne zamudite te prilike, slišali boste in prepričali se boste, da ni to navaden koncert, ali nekaj izvanrednejra za nas Slovenec v zapadni Pennsvlvaniji. Upamo, da pridete v velikem številu, in da pripeljete tudi mladino s seboj, budili se boste, kako se more tako skupino v Ameriki rojenih otrok iz-vežbati, peli bodo nad 30 pesmic slovenske, hrvaške, poljske, češke., ruske. itd. in vse to prvič v zgodovini, v pomoč in oodi)udo mladine. Na svidenje 11. junija! Paul Klun, Man odbora. PLES VSAKO NEDELJO ZVEČER V Slovenskem Domu 553 IRVING AVE t COR. BLKECKEK TV k" foil: JKffemuB 3S3V2 Brooklyn N. Y. Slovenska in Amerikanska godba. Jerry Koprivaek, Jr. HAT CHECK Johnny Zedar in njegov in STARLIGHT ORKESTER AOC SLOVENSKA HARMONIKA KONVENCIJA SLAMNIK AR JE V IN PIKNIKI PO OBISKI' V CIILSIIOLMC Pred nekaj dnevi se je vršila v Now Yorku konvencija klo-bu carske in >lamnikarske unije. Pri tej industriji je zaposleno mnogo newyorskih Slovencev in Slovenk. Kot delegat in ji za to konvencijo sta bili izvoljeni tudi dve Slovenki iz Chicaga in sicer Mrs. Minka Alesh in Mrs. Angela Zaitz. Slovenci smo lahko imnosni, da imamo tako vrle delavke, ki ni-o .samo sposobne za slam-nikarsko obrt, ampak se tudi tidejstvujejo pri organiziraei j-skem poslovanju naše stroke. Po konvenciji sta ostali nekaj dni v New Yorku, da sta si ogledali svetovno razstavo • Ko s»\ e z gospo CLEVELAND, O. -se v soboto -O. maja Medved bližali Chis h ol in , Minn., nisem mogla razumeti zakaj se je delegacija zadnje konvencije S. Ž. Z. odločila iti tako daleč proti severu in v tako malo mestece. Popolnoma drugega mnenja sem bila pa že drugi dan, ko sem spoznala tamkajšnje Slovence, njihovo prijaznost in gostoljubnost. Poleg vseh drugih prireditev se mi je najbolj dopadla prireditev mladine Jr. High, katera je počastila delegacijo s krasnim koncertom. ZIhh* in orkester je vodila zelo spretno Miss Daw-on, katera je rv resnici odlično zastopala svoj s{k>1. Pred prireditvijo nam je raz- . j. ... v t , . .kazal notranjost šole g. Praz- ni federacij ima moc da daruje nik v sprelllstvu oskrbnika (i- me sem pozabila); samo t^ vem, da je Slovan. V pritličju se inahaja tinli mogočen bazen, v katerem je dobila gdč. Go- iz blagajne edino za narodne kulturne potrebe in sicer kulturnim ustanovam, katere so priključene Slovenskemu dnevu. Na konferenci je bilo tudi sklenjeno, da odbor Slovenskega dneva nima pravice apelirati za nobene kolekte. Slovenski dan v zapadni Penrtsvlvaniji je organiziran na čisto demokratični podlagi . . »i so tudi vsi glavni uradi naših'in vsako društvo ali pa fede- Jednot in Zvez, da pošljejo glavnega predsednika ali >pfi tajnika za govornika, za glavne govornike so povabljeni L. Adamič, sodnik, Fr. J. Lausche sodnik, A. Mu s* na no, župan mesta Pittsburgh!! Scully, dalje predsednik komisarjev Allegheny County, John J. Kane, in slovenski župnik M. Kebe. V nedeljo 11. junija bo odbor poročal o pripravah in o namenu Slovenskega dneva na radio, in sicer na hrvaškem programu. Vsi, kateri hočejo slišati o pripravah in o namenu Slovenskega dneva na radio, naj poslušajo na postajo WWSW v Pittsburgh u ob pol 10. -uri dopoldne (0.30 A. M. Davi i gh t Saving Time). racija, katera hoče sodelovati na podlagi programa, sprejetega na konferenci, lalrko pristopi k Slovenskemu .dnevu, ne da (plača kakšno članarino Na tej prireditvi se ne gre za denar, za politični trik, za osebno korist, gre se pa za slo- se pa podali v spremstvu ge. Petrič v naselbine Jlibbing, Buhl, Virginia, Eveleth in Ely, kjer se nahaja tudi doni J. S. K. J. Ker sem tudi članica i-ste, sem si želela ogledati tudi notranjost doma. Najlepša hvala i^. Zbašnikz, da nam jc vse tako pri jaz.no razkazal. Celo v paviJijtmu ves ča> ;nna želi. Z* veliko zaiiimiiaje za hi- in tako so ladje pribijale o- litega mramorja in bo naj- Thtrrsckrf, 1999 "THE WORLD OF TO-MORROW rti!h tkani nov tako umetniško, da bo označena wa gorovja, reke in planjarve; ivelika mesta pa so izaznaamjvana z rubini, manjša pa s pravimi denia nt i in drugi -ioi Uragiou kamni. Vise, kar je v njetn je zanimivo do na'jvišjt> mere, toda najveličastnejši je .'JO čevljev, visok osnutek sovjetske palače, ki jo lx*k) zgraidiLi iz tsame- ki pav dijon -ta dva vzroka; kotli Stav in diMtgie: nenavadni lijon i'»t*l-rt in bo 'zo[>et prej»e-/načaj 'pavrlijona. !jan v Rusijo, ikjer bo zopot po- Ru-ki pavilijon je med vse- .stavljen kot javni-muzej, mi najbolj dikovit, najbolj raz-j Zadnje čase se je pričela košen. Pavili jon je veljal okoli ja vil out prarv |Kise«hno zanimati mh>( vsi izlozU-ni pred-^ n^ki pavilijon, ker so neka meti pa -o zavarovani za štiri jtrn. organizacije naznanile, da mi. i jone dola rje v. \ -e to je s *»ojo spretnostjo in diplomacijo dosegel predse* Inik razstave (irover Wha-len. Ko se je prepričal, da evropske dr/a ve smatrajo iictv-voi ško laz-diwo druge vrste in da bodo postavile samo skromne paviljone, se ji* premeteni Wbaflen obrnil na Ru-ijo, ka-teii je i-vetoval, da postavi na razstavi nekaj i.e-l »častnega, da e bodo (vrtale držav«* morale skriti pred Rusijo. Nato je rtrrfki načrt rabrl kot merilo za druge države, ki so takoj | i i'VIc ) loveče vat i svoje prispevke. Vsled tega so tuje države sedaj tako odlično za-; t« pane. Toda niti VVlialen sam m pri- aodo pavilijon bojkotirale, da - tem kaznujejo YVIialena, ki ju katoličan, ker 4je Rosoin dovolil, dn so (kipu delatvca na vrhu vi-okega stolpa v iztegnjeno roko postavili veto ko, ra^nvet-Ijeno rdečo zvezdo, ki je s lična zvezi lam na stolpih K remija v Moskvi in se >*pcnja višje, kot vsaka droga stavba na rakavi, razun Trv Ionu, ki pa ima -amo konico, na kateri je rdeča luč. Sedaj pa je bil dograjen stoip za padala, ki je nekoliko višji kot ruski pafvilijon in lastnik -t«.I pa je na vrhu razoiiesi-1 a-uieiiško zastavo, ki je nekaj Vvijev višja, kot pa rdeča zve- .ečja zgratdba ua svetu. Z svojimi pa.vilijo-nom je velika Rusija v resnici |»okazala svojo ogromnos>t in veličino. — Poročevalec, | POSEBNI DNEVI hi DOGODKI naSVETOVNl RAZSTAVI "a kova I, da bo Rusija po-tavi-I« tako mogitčen paviljon. Po- OBISKOVALCI NA NEWYORSKI RAZSTAVI V soboto je ncwyorško Svetovno razstaivo obiskalo ijaid-i. Od otvoritve za;sta>ve oO. aprila je v soboto pojx>l,0(>(H>. Prihodnjo soboto bosta obi-iskaia razstavo angleški kralj J ur?j VI. in kraljica Elizabeta. V New York se bosta pripeljala z ladjo iz Red Hank, X. J., natr> se l>osta z avtomobilom peljala po Broadwayu, čez Tri-borongh motet in po Grand Central 'Parkway na razstavo, kamor bosta prišla točno offline. -Spreiiiljala ju bosta gover -ner Lehman in župan La Guar-uda v roki ruskega delavca. dia. V sprejemni »Korani raz-V pavilijonii je mogoče »v i-(stavnega uradnega poslopja le. deti živl jenje in zabave ruskih ,'bofeta kralj in kraljica pozdra-1 h-la veev, hiše za [kx-itn ice, ra- vila pretipiodnlk razstavnega .•pje je t rajnega značaja, kar, škodno podiilično železnico, ki i odbora Greyer Whaien in nje-i *' proti jH.gojem rav>tavnega iz 'samega mramorja; ze- j gci.a žena. Iboi a, ki zaliten a, da so tuji mljevid Ru-ij< , ki je sestavljen Ko bosta stopila na razsta-jia ilijoni tujih držav po kon- i/, različnega mramorja in raz j vo, jima bo v pozdrav oddanih 121 topov sikih strelov v Cainp George Washington. i. ^^ \* zveznem par ilijouu 1w»sta kralj in kraljica ool Children. Better Business Bureau. Portugal Day. HiWwrrg. SrLl fimd. ((>©. 17. jnmja). TOREK, I.",. JUNtJA Westchester County Day. Amer. Society of La»cl»ca«pe Architects. SREDA, 14. JUNIJA Flag Day. . Doaghters of Hoilaml Dames. Suffolk Countv (L. I.) Day. D. A. R. Day. American Institute of Banking Day. Flagpole Presentation. Elks Day.. Georgia Day. C'ETRTEK, 15. JUNIJA Oregon Day. Rockland County (N. Y.) Day. Biughampton Day. PETEK, 16. JUNUA Belgian Day. Restaurant Day. Ford Motor Company Day. Second Division Day. SOBOTA, 17. JUNIJA Iceland Day. Independent Order of Fore sters Day. Hearst Dance Contest. Ay Slovenski Dom na 25:« Irving! v^v Vr t™A ve., Brooklvn, X Y., je za|i ^^ YortC.ty Health De op , " . . ., . ment Day. njo nedeljo zvir*er otvortl firvi1 poletni f^les, ki se držal skozi celo poletje. Ples *e začne ob |m>I devetih zvečer. Ukrainian-America-n Festivai. . FafcherN i>ay. • [Arkansas Dav da i Vočknat se kateri pritoži, PONEDELJEK. 19 JUNIJA n, dovolj godi,; za ples, torej. Nortb r y Dav. . , kihT^r^"^ Ter^j^ County - (N/Y.) Day. Kopri\'šek, Jr.. s " 1 svojim orkestrom, iiied njegovim odiiko-rom pa t*koj začne Jolimiv Zedar na harmoniko. Torej zmeraj dovolj slovenske in aiiie riške godbe. Vstopnina je 15 centov za osebo za garderobo in v*eh skopaj igra 5 nnizi-kantov. V kratkem namerava Jerrv Koprivšek priretliti raz-lične zabave, kot petje, posamezne plesavee, tako zvani "s.jnave dance,'* ki . JUNUA Stanford (Conn.) Day. Colunrrbitt Connty (N. Y.) Day. SO-BOTA, 1. JULIJA Canadian Day. Shrine Day. SilvertoYvn Day. (B. F. (ioodrieh Co.) Ass(M-iati"ii (ilee Clubs of America (l>o li julija). Royal Canadian Mounted Police. NEDELJA, 2. JULIJA Vermont Day. (1anadian-American (!ood Neighbor Day. General Motors Day. PONEDELJEK, :i. JI LLJA Idaho Day. Huguenot Society of the ■Founders- of M ana k in. Fire-tone l>ay iModern Woodimen of America Day. Albany County (N. V.) Day, TOREK, 4. JULIJA lndej**ndenee Day. SREDA, 5. JULIJA Venezuela Day. Rensselaer County (N Y.) Day. Thomas Cook Day. Printing Education Day. American Yoirtli Congress — do 7. julija). ČETRTEK, fJ. JULIJA (^zeho-Slovakia I >ay lloHand So<*ietv of New York. Dodge Day (De Soto). TLkirti Division Day. Thrift Dav. PETEK, 7. JULIJA U. S. Naval Contingent. (Do !». julija.) fireenc County (N. V.) Day. Legion o!' Valor Day. SOBOTA, S. JI LUA World War Reeonstruction. Aides' Association Day. I'alaN Royal (Kresge Store NEDELJA, !i. JULIJA Louisiana Day. Argentina Dav. IRONED EL J EK, Wyoming Day. Si-heiUM'tady ('omit v ! F re noli 10. JULLI.V (N. V.). uisers. TOREK, 11. JULIJA < 'arnii.al of .Ma1 <|iies. SREDA, 12 JULIJA Nevada Day. CandV Day. U. S. Navjul Contingent (do II j»"lijn). Hunfiiigton, L. L. Dav. PMNKhKL-INK, 24. .11 LUA Turkey Dav. Milit ary Order of Foreign Wars of I Hi ted States Day. I tab Day. WiH hiiigton County I N. V.) TOREK, 25. JULIJA | Puerto Rico Day. M SlfEDA, 2<; JULIJA Mililaiy Order id' Loyal Legion of the United State-. Eipiitable Life Assurance. New Yolk Po>t Office Employees Djiy. ČETRTEK. i7. JULIJA Wa*shington Day. PETEK, 2s JULIJA Peru Day. Fulton County (N. V.) Day. I . S. Naval Contingent Day ( mogoče tc-1 kom poietja slišati tudi opero. Associated (ilee ( lubs pa bo-do priredili koncert 5(KHJ pevcev. SREDA, 1!>. JULIJA Women's Benefit Assn. Knights of Cohimbu-. Montana Day. (it-ego County ( N. Day. ČETRTEK, 20. JULIJA tfreece Day. Catholic Daughters of Ainer'-ca. The Know 1A1 ississippi Better Train Day. •PETEK, 24. JULIJA Belgian Day. Saratoga County (N. Y.) Day. SOBOTA, 22. JULIJA Cleveland Day. Lions Day. Elks Junior BamL U. S. Naval Conti-ngeiH t do 24. i'ja.) NEDELJA, 2:J. JULIJA Tennessee Day. Seventh World's Poultry Congress Dav. Avtomobilisti bodo lahko nail i pot na raz-tavo; peljati e hhIo mogli po 7 mostovih, dveh predorih pod Uudsoiiom in po iniiogili ferry ji h in pov-od -o informacijski urad. Na razstavnem prostoru je mesta za 50,(KRI avtomobilov. # ♦ * Pod zdravniškim nadzorstvom bo mogel v>ak obiskovalec za majhno ceno il v Toronto prirej en angleškemu kralju Juriju VI/. in kraljici' Elizatieti. "o-ki j«' pripravljena /.a j krajina malarije. Tu je malo naselbin in zaradi močvirnatih tal so le na višje ležečih Ii>e <(ih. Hriboviti obronki pada i<> proti Tirani in tu se ti od-p i rajo pojrledi na veličastni •rorski «kla<| Kraja, ki je veči-del leta pokrit s snegom. kupe premoga in skla-daiiiee drv. Medel sij laterne te pti malem prmlira .»kozi tein-uino. Črnikasta. tintasta voda pljunka ill ladj 0 I hod i/. Barija v Drač.. Verige na sidru žvenketajo, in |m»-čn-i se naš parnik izmotava iz Inke ven na otliprto usorje. V prvih jutranjih urah je italijanski parnik pred I>ra-čein. Noč je bila viharna, wlaj pa je morje gladko in oljnato; na nebesii \ isijo še črni, težki, deževni oblaki. Lz jutranjega svitanja »e i zvijajo oblike |m»-k raji ne. Na visokih jiečinah vidiš na/.ebčane obrise razvalin bizantinsko-turške trdnjave, ki -e < «I raza proti sivetnu nebu, V vlažnem hladu ranega jutra 1 i nudi obala Albanije, če jo gledaš y. morja, mrko sliko, ki ie v a sivai in bleda, ruiiienka-ste rjava, polna težkih barv. liki bregovom nordijskih dežela. ftoleta in uboštvo cc-ta v sedanjem Draču močno nasprotij jet a ponestiitn zgodovinskim s|M»menikoiu. Hr»erti Avgii*tr»ui je i m stal trr~ka kolonija Dv radii mu. Kraj je bil kol pogla-vit* a točka prometu med fta 'i jo in Balkanom vrliko t rži-če. Tu je začenjala Via Esrna-ti". ki i«1 vodila wkozi Maeedo-ii i if > v Bi/.a ne. Se v -Tediijeui veku je imel Drač. kot jako utrjena Inka, važno vlogo, in .»e 1'rav do današnjih časov je kiutn usoda vladala Albanijo, kakršna zadene le nialokatero deželo. Njena mrka zgodovina nam priča, kako so si bila posamezna plemena v hudem sovraštvu, kako «o >i tuja ljudstva osvajala državo in jo pod-jarmljala. Edino največji o-osebnos-ti v albanski zgodovini narodnemu junaku Skenderbe-gu, se je |»osrečilo V 1.'». stoletju. da je z močno roko zbral najboljše -ile dozele in je za eoske ekspedicije so odkrite divji sever; italijanska geološka razi ska vanja so se ukvarjala največ > srednjo in južno Albanijo. V najnovejšem času je litalija zasedla Albanijo in nov list zgodovine je odprl za njeno bodočnost. V prvi vr-ti se bo izboljšalo |ioIjedel-stvo, temelj albanskega življenja. dalje se bodo razkrili bogati zakladi rudnin in izrabile vodne sile. • « * Bližamo sa dolini krog Tirane. Pojavijo se koruzna in riževa polja, celo nekaj bombaževih nasadov je videti. Topoli, t Ijke, vr.be in hrast je o-žrvljajo prirodno sliko. Xe--končno različne so pokrajine Albanije. Okolica Tirane je najbolj napredna, najbolj odprta, in tudi najlažje dostopna. V Ti rano »e pripel jemo po široki cesti, ki nam s svojimi ličnimi, - oe.strimi ornamer>ti ■bogato |M>slikanimi m odejam i vitkih minaretov. s svojimi bazalnimi ulicami, žuborečimi po- modernimi vladnimi poslopji kraj kričeče širokih, bulvarjem podobnih-ced in z vilami poslaništev. Toda v starem delu mesta se ulice križajo sem in tja in s«* vjjejo vse zverižene mimo samih bazarjev, kar je •:a oko pestro in vpliva povsem 01 iontalcko. Mohamedanski deli mesta so bolj v okolici. Tu se za visokimi obzidji sanjaje skrivajo bohotni vrtovi k rt g vil. Po krušečei 11 se zidov m pa plezajo nežno sinje glk'inije in bujne ovijalke. Ker je tržni dan, so na lepem, razsažnem trgu pri Kssnafovi mošeji okoličani kar j>o tleh razpoložili svoje pridelke, kakor: jajca, zelenjavo, orehe, začimbe vseh vrst, sadje, posušene sadeže, najrazličnejše vr--te kozjega sira; dalje meso in perutnino, kar zraven pa oblačila starih noš, ki so vsa bogato posuta z zlatimi progami ali so v njih uvezani čudoviti ornament i z raznim čarodej ni m pomenom in vražastimi znaki. Vse to je tako zaigonetno in tuje in skrivnostno. Vidiš krasne čipke in preproge in svilene rute iz starih tkanin. Zastrte in netzastrte ženske sedijo zraven na spodvi-tih nogah. Sonce stoji kakor žareča točka v prav nad navpično črto minareta in .sipa belo. bohotno luč na |>isani. zmedeni vrvež, na skupine, živahno barantajo-čili molkih, ki so vsi, ne glede na vero. pokriti z belim fesom; na ženske iz hribov v njih čud- sproti Essnafovi moŠeji, ki mote njero razpadajoče zid o v je komaj še držati kupolo. Na tlaku čepijo čistilci čevljev, majhne deklice v širokih, pisanih. mahedravih dimijali co-i kotajo v lesenih coldah ntimo nas, urni paglavci krasnih, črnih oči prodajajo pečena koruzna zrna v umazanih škrnic-Ijih. Vmes pa se "spet in spet pojavljajo tihe prikazni zastrtih mohamedank. Zvečer zažari nebo nad vhodnimi gorskimi grebeni. Ko j nato, kar j mahoma, |»a se znoči lezejo bolj in bolj v globoko ne- žavillk 1M zar;|(li tega dostopen bo. in v nizkih grobnicah Turkov gorijo sveče. Njih nemir- APOLEONOVA JUBEZEN ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje (29 Napoleon se ne boji odpora I "Res je, sicer, da va- je mo-velikašev, ki so povsem odvis-'raio moje vedenje nekoliko iz-ni od njega in ki bi jih lahkoJnenaditi. Sam sem že težko ča-lato, kar j pahnil nazaj v nič, če bi hote?, kal, da vam pojasnim vzroke.*' Minareti Nikakor ne! A najprej je dr- "Ne govoričite, lotite na plapolajoča luč plahuta preko krst. Razne vesti. CHAMBERLAINOV DEŽNIK V ANGLIJI IN KANADI. Odkar je angleški ministrski predsednik Chamberlain lansko jesen letal nad Evropo s svojim dežnikom, je ta dežnik postal simbol angleške politike h ndonskega premiera. Dežnik je postal tako popularen, da ga državnim .potrebimi. Resnično, kar preveč in preresnih razlogov se oglasa zt>per ženita iz same ljubezni. Karkoli bi jim mogel o po reč i, mnenje teh ljudi, ki so že toliko let spojeni / njegovo srečo, je vplivalo nanj Tehtnica se je >j>et nagnila v (škodo ljubezni... Napoleon, ki je vajen, da nikoli ne gleda nazaj in sprejema »dogodke, kakor prihajajo, ter hiti preko nji'h k novim smotrom, mahoma obrne 'svoje baterije. Ker hočejo in ker je videti pamet 110, 'bo za povedal svojim željam, naj molče, in se oženil z nadvojJ\ odinjo. — Vsekako b. naše' v tem .popolno utrditev kratko dobo ustvaril iz Albani- w,kl 7 vrtovi jn 5iniillji trgi M' iMKWlv.sno di/^ivo, k, je ||Udj prijazen vti- Že o-1 ne- . , , . >cgiln eelo v evropsko /.godov, k(|;)j ^ l>j|a T]r^n t),,0 isjaillJ»"^ nošah, k, so v slrkoviti razno A im, njegovi smrt. se je Kko kjor ,)iva,j p,p začela 40<)-letna doba turškega vladanja. Ta doba je Albanijo odrezala od sleherne zahodne civilizacije in je tvorila za neodvisno deželo pi'elom v slehernem razvoju, tako da je bila izbrisana iz kroga evropskih držav. Se le v preteklem stoletju je bila Albanija iznova odkrita. mišJki rodovi. Velik del rodovitne tiranske ravnine pripada stari družini Toptani. ki ima za zgodovino mesta slavno preteklost in je tu in v Kraji last-nica lepih hiš. Mesto ima okosli sedemnajst ti-or prebivalcev, večinoma so niehamedanci. in sicer iz rtnla bnktašiiev. Malo prevee |>o Bivše avstrij-ke. srbske, fran- evrnpsko vpliva nova Tirana z novrstnosti v vsakem kraju kraju drugačne; na vse to pestro ozadje ličnih, razcapanih fan t i če v, temne polti, in na množico opal jenih otrok. Vsakovrstno blago, posodje. tkanine. odeje in -sadeži so kakor kričeče barvne lise v tej sliki. Vse je v nekakšnem gibanju in v barvi, prav tako kot na gledališkem odru. Potem sedimo v 'kavarni ua- sedanjega reda stvari in naj-1 j udje na tujem vpletajo v po-jvišje osebno zmagoslavje. Hči govoie in sale., doma ipa ga ta-|imperatorjuV v postelji valeii- pam, da je pameten!" ko east i jo, da tvrdka. ki je iz-^kega poročnika! Val ponosa "Ne govoričite, stvari ";Sire, ko ste mi izkazali east, da ste me zasebno poučili o vsem, v-etn pritrdil vašemu namenu, da se poročite z grofico YValcwsko. (KI tistih dob mi je ]>a prišlo na misel... " "l>a je trei>a princese - To ni 11 iv- novega. Na to bi bili morali prej pomisliti !'* "Ne sire, mojega mnenja ni nareke vala želja, da spravim na/vaš prestol potomko vladarskega rodu." "A na posvetu ste tako dejali/' 4'Na posvetu sem tako dejal, ker nisem mogel povedati pravega vzroka. Cc bi ga bil, bi -e bil pregrešil zoper spoštovanje do vašega veličanstva "' "Torej ga povejte zdaj; u- delala Chamberlainov dežnik, kar ne more izvršiti veliko naročil. kajti vsak pravi Anglež ^i diine< želi enakega dežnika, kakor ga uporablja angleški ministrski predsednik. Tvrdka, ki je izdelala slavni Chamberlainov dežnik, je firma Brig-g & <\». v Londonu. Ko se je <'hamlterlain vrnil iz Monakovega, so kupci dežnikov navalili na to prodajalno. Vsakdo je hotel natančno takšen dežnik, kakor ga nosi s se- i-e dviga v njem. I smla kliče, Napoleon gre za njo. V zasopli naipetosti jeklene, zazveni eesarjc4\ glas: "Hvala vam gospodje, da ste mi razodel i svoje misli o ju,, stvari, ki je tako važna za 1110 jo srečo in za prihodnost naše države. Moj sklep je storjen. Oženim se s hčerjo cesarja Franca. Ltalijan-ki podkralj," doda in se obrne k K v genu, "naj stopi že jutri za rana v Kdu bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihjn in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-« pomeni k? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Gorcpa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEN; 4 knjige, 596 strani, s slikami VSKBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak«i sem v Mekko romal. — Pr ^amarih. — Med Jexidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSKBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2EJLI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikam;, 577 strani VSEBINA: Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — . Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač dimen. — Zaroka z zaprekami. — V golobi njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 1 2 kirjig, s slikami, f 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na isledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta= — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, I 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Proklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Eih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri , . i /« i i - t.«- zvezo z avstrijskim poslani- boi po svetu Chamberlain. Sea- . ,, .,*.,., .........ji........kom. Ker j e dunajski dvor ze naprej pri-volil, se s te strani ni bati ovir. Vi, gospod vojvo »ra Cadorski, podpišete v teku dne s knezom Schwarzenbe? -goni •ženitovan jsko pogodbo , Lahko noč, go>poda." / nagibom glave pozdravi dostojanstvenike, ki >o vstali in o kanadske trgovine naročile pri firmi Brigg & Co. v Londonu 11 tisoč dežnikov Chamberlai-novega tipa. Primerilo se je prvič v "povestniči Kanade, da so trgovci te dežele im*portirali de/nike iz Anglije. A kaj hočemo. !ni .se dalo pomagati. Chamberlainov dežnik je londonski izdelek in dobavi ga lahko samo Briggova t vomica. Briggovo podjetje izdeluje tri vrste dežnikov: navadne in cenene, srednje kakovosti, ki ^o nekoliko dražji, in izredno drage dežnike. Oliamherlainov dežnik je izdeilek st rod nje vrste in steni, kexi strato-fero zo]>et vrne v Rusijo. O pri 1 rki nedavnega odlikovanja delavcev in uradnikov v ruskih podjetjih ugotavlja ru-F.ki tisk, da ima Rusija danes 388 tvornic, ki obratujejo izključno za vojaške potrebe. V tem .številu pa še niso vštete tvornice letal. kal nevihte. Toda cesar je izpregovori' povsem ravnodušno, z mirnostjo, ki je spravila Foucheja v zadrego: "Nu, Fouehe, razložite mi "Izvrsten je, sire. Moja o->ebna želja je bila, da postane grofica vaša toivarišica na prestolu; a svoja čuvstva sem moral brzdati... **Ne zvijajte se tako; stvar- govorite! 44Govorim, sire: grofica je nosna. IVt moecev, mislim T7 "Tel in pol." "(V -e oženite z njo — in tega vendar ne bi mogli storiti, lokler ne poteče rok za razve-ljarvljenje njenega sedanjega zakona in la j;il\ ni oklie... Trajalo bi kakšna dva meseca..." *4Da, blizu." 'e bo otrok, ki ga pričakuje, deček, bi bil po izvršeni oporoki najbrže dedič presto-. la."' '4 Seveda." "Nil, sire, ta otrok, ki bi prišel na svet mesec dni ali šest tednov po vaši poroki, bi bil kljub temu v očeh vseh ljudi .-ail prešestva, ker bi vsak vedel, da je bil spočet še v ča^u grofičinega prejšnjega zakona. Poroka '.vašega veličanstva z otrokovo materjo bi ga sicer poza tonila, " b* po besedi. V očeh Francije ne bi bil nikoli zakonit." Napoleon je zamišljeno molčal. Fouehe je dodal, kakor da bi šlo za postransko stvar. 41 Važno podrobnost, sem v prvem trenutku pozabil omeniti: v deželi, kjer zloba še ni izumrla, bi se gotovo norčevali iz tega, da >e dama v zadnjih tednih uosečiio.-ti z velikim slavi jem poroči v stolnici Naše Gospe.'' "Kaj bi v tem primeru i>o-čeli z otrokom, tudi če bi g.i ( | naknadno pozakonili •' Otrok ali otroci, ki bi se ivam narodih kasneje v veljavnem zakonu, bi pre«l njim. To v veliko nevarnost, in deželi bi *e bilo bati državfjanskih vojn. V takem primeru bi, dovolite mi, sire, da se tako izrazim, segli t\ pravo osje gnezdo." "Nekaj pameti je v tem, kar pravite, vojvoda Otrantski," je zamišljeno rekel cesar. 44A kuaj vam je prišlo to na misel?" 44 Včeraj, sire." 4'Hui... In zakaj mi niste povedali pred posvetovanjem-" 4 4 To je zelo preprosto, sire. V tem primeru ne bi bU imel več svobode, ki mi jo je dalo vaše (veličanstvo takMo kakor 'vsem mojim tovarišem, da jaf--" no razložim svoje mnenje, o i katerem sem vedel, da ustreza pravi koristi driapve, akorav- Takoj va> pokličem." BBSEHA V ŠTIRI OČI Cra je bila ena po polnoči Naipoleon je pozvonil Con-stantinu in se jel slačiti. Meč je odložil na stol, nato je slekel suknjo, jo vrgel po tleh ter za-lučil telovnik in redovni trak na posteljo. Coustantin je stopil v sobo. "Kje tičiš, bedak.' Kopal se boni,' je Na]>oleon zagoeti, ker je kupil očetovo posestvo. To je bilo za njo dovolj vzroka, da ji ni mogel "biti všeč. Novi gospodar pa je medtem razvil velikansko delovanje. Najprej je vprašal Franca, ako je pripravljena kaka soba za goapieo Sento. Franc pa osupnen zmaje z gltvo. "Ne, gospod Stoll»erg. saj nisem niti vedel, -da bo milostlji-va gospica prišla domov in ravno sedaj, ko jo najmanj potrebujemo. Nobena soba ni v takem fitanju, da bi mogla v njej tanovati. V redu sem mogel držati samo še sobe milostlji-\ega gospoda, ker sem moral poleg- tega opravljati še druga dela, celo kuhati ^eic moral, česar v svojem življenju še nikdar i isetu delal. Saj jedi niso do>bre, niti meni ne gredo v slast, in le čudim -e, da jih milostljivi gospod tako potrpežljivo požira" Henrik nejevoljno zamahne z roko. "Dobro, Franc, sedaj je najprej treba pripraviti sobo za mi'o>tljivo goj-pico. V neki sobi sem videl nekaj lepega, z žido pregrinjenega pohištva ki je prav primerno za žensko sobo, četudi je Žida že nekoliko preperela." "O, mi-lite pohištvo iz salona pokojne mi lomljive gospe f' 'D4a, da, prav to. Sobo v kateri je pohištvo, bomo takoj pri ora vili." "Zidano blago ne l>o več držalo.**- j "I. nekaj dni bo še šlo. Kako pa j«' s j»osteljo? Imate' te katero!" 1 "Da, v sobi za y< ste Še stoji belo f>arvana postelja.*' " D* br< . dobro, prenesla jo bova v sobo. kjer je pohištvo.' In tudi. kolikor sem videl, so tudi zastori pri oknih še precej \ dobri." "Da, toda---" "Prav nič "toda," Franc. Kar hitro, jaz vam bom po oiagal." "Vi?" vpraša sluga neverjetno. / Henrik se /a^ieeje. "Ali mislite,, .la še ni-em nobene sobe uredil! ('udili re boste, Franc,, krko hitro irre to. Kar pojdiva; v ool ure mora biti soba gotova Najprej prinesite metlo in kaiko cunjo za prah." Tu pre Ino mor" Fran«' razumeti, že -pri le StoHx»rg z de lom postelje po stopnicah doli in nese v salon. Tu je pohištvo liar letelo iz encim kraja v drugega in Henrik vihti metlo i.-cunje s tako ni»g'ieo, da se nm mora stari sluga čn>diti. Privleče »tar umivalnik, ki je bil tudi 1>elo pobarvan, v drugi sofoi '.»ajde preprog«. ki j« bila za silo še dobra, išče in prinaša še druge potrebne stvari, tako da fce prične tudi Frane hitreje gibati. Stari sluga se Stolbergu še vedno čudi. ko s tako nbkoto prenaša teJ.ko |K>hi-štvo in se mora slednjič smejati, ko je bila v komaj jmiI uri se-ba za »Sento urejena. Smeje in razgretega obraza gleda Stolberg svoje delo. "No, Frane, kaj pravite sedaj k tenm!" "Naravnost nekaj velikanskega, gospod Stolberg, kakor *te to naredi'i." Sedaj Henrik zopet posluša glasne glasove, ki še vedno prihninjo s bolnika. "Kaj pa še vedno tako v,pijejo? Takoj jih bom poklical k redu. Ali irniate kako Jcrtačoza obleko! Potem pa mi ^krtačite moj huknjič, kajti zdi se mi, da sem omel inekaj pajče-vine." Fran« irljoga, kot ne bi moglo 'biti drugače in ko Stolber-govo r^leko »krbno osnaži. mu pravi Henrik: "Sedaj pa pojdite v kuhinjo, Franc, in skrbite za to, da za svojo jrrapodo pripravite kosilo. Popoldne bom vse naročil iz go>tilne v vasi. In tam b^iste prihodnje dni dobili vse %h vašo ;roapodo. Toda o vsem tem jezik za zobmi, razume* V? Sedaj pa bom to druhal 'fjognal iz hiše, ker tukaj nima ničesar več opraviti." Francu -e kar vrti v giavi. Stolberg je bil pri vsem ta-' kri najrel, da je človeku pohajala saf>a. toda fin gospod je! Kako mu je šlo vse izpod rok! Kot kake igrače je prenašal težko opremo. In metlo in cunjo je vihtel kot izučena soba rica. Sicer je izgledal smešno, toda ne -neroden. In soba r.a Rento v resnici izgleda prav mična. Bil je čudež, kako je vse stvari prenesel. Franc odide v kuhinjo in premišljuje, kako bi mogel da tit*- svojo gospodo nasititi in sevt-da tudi sebe. Henrik Stolberg pa stopi na bolnik, kjer so ljudje še vedno vpili. Stopi v sredo med nje, nekaj časa debelo gleda in vpraša, ko hru-p nekoliko poleže. "Kaj pa imate še tukaj iskati, gospodje! Vaše zadeve so v va.šo zadovoljstvo rešene, denar vam je bil nakazan in kako m ga »boste sedaj med seboj razdelili, me ne zanima. To morete najiboljše opraviti v gostilni v vasi, kjer imajo dobro pivo. Ta hiša je sedaj moja in rni je žal, da vas ne morean več imeti v gostih. Tukaj je sedaj treba vse pospraviti in prearačiti, kajti neznansko smrdi iki tobaku. Torej, zbogom, gospodje I" Pri teb l>esedaii stopi k sodnemu svetniku Sangerju. ki je sedel v nekem kotu in si je še nekaj zapisoval. Sanger smeje )togle<1a Stolberga. "COPKRNLJE" JOHNA I>LI( 'NA AOLARICA. Miss Boris Bi rtič, ki je ena V nedeljo 28. maja smo ime- najboljših učenk v Cleveland«, je prejela že precej nagrad za Te I i priliko v Slovenskem Nar. Domu v Brooklviiu občudovati "copernije.", katere nam je predstavil v umetnosti čarovnice edini sloven ki "magician" Jehn J. Gr lina iz Clevelanda. Pričaral je zajca iz goreče po-scKIT «16 W. 18O. St„ New *®rk. N. * na v slovenskem jeziku in to težko pri.^luženo plačo, pa žal:-nanravi celo prireditev še po- bili vsi razočarani, k j sel no zabavno .k;i 'ti on ni sa- 440 na officeu ipovedali: "No 1 o čarovnik ampak »udi izvrs- pay!" Danes pa je že zadnji l"n i«rrnlw. Z eno b<*^edo: maj, }»a še zdaj ni nič in se tn »►o-"rfmH zaind baritonnis-t I^ouis Grdili*« nekaj .-'h»venskih in eno nn^bfko 7>e-em. Mr. Louis Grd i na ima len. izenačen in r"*hio doneč l»«riton. Nie,r,»v •dff 7 ven i nrijetno kadar iz-rnžn dramatično meč in tudi v lahnem liričnem pianissimo ,,rt ir^nibi lern^ rezonaree. T^^li ižgovarjavo rma zelo ra-deč-r. • ^ v«t?ka l»eseda se v petiu tf»č-no raznn'P. Gle^le oredna-š«-n;a me je -o'-iietno Wnena^i'. nrav tako. kaV*»r ostalo pnl«1?- krog, pa je treba plačati gro cerja, mlekarja, peka, društv in časopise, kdor jih ima. De na rja je tnalo, pa gre na se strani. Damlanašiiji dolarji bi morali biti na nictre dolgi, da bi mogli mi vsak svoje svoje dolgove_ poplačati, kar smo dolžni. PoaJrav vsem naročnikom tega lista in tudi tebi Zgaga. Naročnica IZ ST. LOUISA, MO. "Mene ni trebi vreči iz hiše, goepod Stolberg, ker grem ram. "Za vas t o ne velja, gospod srnini svetnik. Toda sedaj je V hiši defcle, gospica Erlachova in sem zato hotel napraviti mir.* "Popolnoma prav. Jaz pa moram sedaj v mesto." "Jutri pridem k vam. irosf>od svetnik, da še o nekaterih . tvareh s vami govorim. Obiskati pa moram tudi arhitekta da mi izdela načrte za popravilo hiše, ali boljše, da mu jaz dam tvoje nasvete in mu stavim predloge." ... (Nadaljevanje prihodnji*.) Navzlic 'slabim časom, še cedilo migamo i>n kimamo Slo-ko in velik avplavz :o slodil veiiei v Louis-u, Mo, kadar Wqni pesmi Takoi Uelaino. Dela vsak delavec za oridobH srca newyorskih dvaj ko pa plačo . maja je Slovenski Narodni Klub priredil veselico v sivoji dvorani. Udeležilo se je pri tej prireditvi tudi Pevsko društvj "Zvon", in zapelo par lepih slovenskih pesmi, kakoršnih Š-j oi bi'lo poi>rej slišati med slovenskim narodom v St. Louisn. Seveda, k temu pevskemu društvu sem tudi jaz pristopil, ker petje me 'že od nekdaj veseli. Kadar imamo pevi-ke vaje e počutim ravno tako kakor sem se počutil pred '.VI leti v Paši i vasi (v Savinjski dolini), ko smo fantje 'ponoči peli. Tedaj not nismo imeli kakor jih imamo tukaj, pa smo imeli vsak Tpoj količek aii poleno za varstvo, če si Šel po petju pod ckiio Micko klicat: "Micka spiš, al i 'l>ediš itd." Pevsko društvo bo priredilo Basket Picnic 1H. junija na Win llubeli Farm, Telegraph R I. Vabimo vse mlade in *-tare, da se •udeleži'jo tega piknika. Zapeli bomo več slovenskih pesem; pa 111 < 1 i tisto: "Kar lej-ze ino gre, zmonoj prepeva vse..." Louis Praprotnik. SMRTNA KOSA L\ junija so našli mrtvega' na njegovem domu dobro poznanega Franka Laurielia, sta-1 rega ~>4 let. Policija je do-1 gnala, da ga je zadela kap. Zapušča dva sinova in eno hčer. omoženo Sebenik ter tri brate in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Artmanje, fara Dob rni č ua Dolenjskem. Za lnjih let ie bil zaooslen ipri American Steel & Wire Co. bolnišnici v Di'lo--, Mont., e lnn.rl dolin Šuštar, star t»'J let in rojen v .Starem trgu pri Poljanah v lieli krajini. Tu je bival 40 let in zapušča sina in tri hčere. t Bila je to mrireditev, katero "e bomo tako kmalu jiozaJnli in vv Vntero -'mo obema b^^to-nra Johnu in T> je izstopil in hotel prekoračiti cesto, ga je podrl neki avtotruk in ga težko poškodoval. Zdrobil 11111 je nogo jmmI kolenom in mu prizadejal še druge po-škodibe. Nabaja se v bolnišnici. AVTINA N F^RF/t4A. \ sf.-boto ma.ja je pre | minula v Clevelandu Josephina ! Verbič, stara 7tl let. Doma je j bila iz vasi Veliki Otok. blizu I Pr.st.ojne. V Ameriko »e dosoe-I bi pred IS leti. Zapušča hčer i Jehair o K ožina rc in o-em vnu-I kov. domovini zapušča brala Antona in več sorodnikov. V Lakeside bolnišnici v Clevelandu je preminul Anton Matjažič. v starosti 51 let. Zapušča pet otrok: Christino, o-moženo McCartney, Rudolpha, Argelo, omož. Miller, Štefanijo in Antonijo in več dingih sonulnikov. Soprogra Frances je umrla pred f> leti. Rojen je bil v Laščah, kjer zapušča bra-VImperial, Pa., je avto |M»-|ta Franka in več sorodnikov, vozil Mary Dolinar pred nekaj. v Ameriki je bi! Xt let. dnevi, ko je gredoč iz cerkve j j. L'7. maja je preminul na svo-iem domu v Clevelandu (1bas. revnikar v starosti 23 let. T?o- *en je bil v Clevelandu. Za-»mš-ča očeta Jožefa, ki .i«* doma iz St. Lovrenen na Dolenjskem, mater Joseohine. ki je doma iz Toplic 11a Polenj-kem, tri brate in dve sestri. hotela prekoračiti ulico. Zlomljeni ima obe nogi in nahaja se v Indnišnici. . V BOLNl^NTXTT Rojak Anton Jerina v Clevelandu, se še vedno nahaja v Charity bolnišnici. Rojak John Sus'tar je bil premeščen iz Warrensville. O. v Citv bolnišnico zaradi operacije. Dne 24. maja je v Milwaukee. Wis., umrla Anna Spende. stara 52 let in rojena na Spodnji KRETAJNJE PARNIkOv SHIPPING NEW.^ ODPLLTJA — Mwca 10. Juiiija : Vuli-anla v Trst ColuuihuH v Bremen 13. junija: Bremen v Bremen Chiiinplain v Havre Kieuw AiuhterdHoi ▼ Boloiigua 11. junija : Afjuitrtiii« v Ct>f»i iMiurc Nnrmaudie v Ha« re iluusa v Hamburg 17. junija : (Joule «J 1 Savoia v Oeni uts< liliuicl v Hamburj; 24. junija : Salurnia v Trst 27. junija : lH- Oras.se v Havre 25. junija: A<|iiitanin v <*helt-g NorniaU'lie v Havre Hamburg v Hamburg :i0. junija : ''] Bremen v Ur^mfn Maurelania v Cherbourg iiečici v Savinjski dolini. V Ameriki je bila 'Al let in zapušča moža, dva sinova, tri hčere in sestro. Bolehala je 2 leti. t \ New Philadelphia. O., je umrla dne 25. maja Mary Fi-šer, v starosti 5.3 let in doma iz Kranja na Gorenjskem, t Dne 24. maja je v Calumet, Mich., umrla Mary Vidmar, stara naseljenka. ki je tam živela 45 let. Stara je bila 72 let in- rojena v okolici Črnomlja v Beli krajini. Zapušča dve omoženi hčeri, tri brate in sestro. ^ *CLAS NARODA J ^ popil jamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho-^ če naročiti za svoie 0 ^ sorodnika ali pri jat'*- j i lie. to lahko stori — ij ^ Naročnina 7» s t a r i 4 ^ Ura i stane S7 — V jj J ft^alijo lista ne poši- j J l> F ^ Immo 0 V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK K-l-l JW