650. štev. v Ljubljani, torek dne 14. oktobra 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. „I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se l't pošilja upravniStvu. •» ::: Telefon številka 118. :k NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravniitvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica st. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankireun p'suiai »e ne sprejemajo, rokoplai se ne v»a*».jo. Za oglase «« plačat petit vrsta 15 v, oomrtni«*, po.lnna ta »hvale vrsta 80 v. Prt večkratnem oglašanju po-« pust. — Za odgovor |e priloffti znamko, m ** Telefon Številka 118. (Dopis z dežele.) Kranjski deželni zbor je razpuščen. Ne vemo sicer, kdaj bodo razpisane nove volitve, to je tudi nazadnje postranska stvar, prihaja sedaj v poštev to, da se začne takoi z delom za prihodnje volitve. Vse. kar je neklerikalnega, mora delati proti klerikalcem. Ker z vsemi svojimi dejanji so klerikalci pokazali, da hočejo pripeljati Kranjsko v pogubo, do bankrota, m sicer do takšnega, da ga bo čutilo naše ljudstvo leta in leta. Mislim, da ni več nobenega pametnega Slovenca, ki bi še po vseh teh zadnjih dogodkih držal s klerikalci. Seveda, komur so se skisale možgane, kdor je slep klerik, fanatik in pokorni hlapec farovža. ta bo še držal s klerikalci. Zopet ke bodo cerkve spremenile v agitacijske lokale, zopet bode grmelo in bliskalo raz prižnice na vse. kar le naprednega, zopet bodo klerikalci terorizirali one. ki so od njih odvisni, porabili bodo vso gnojnico, da osmešijo vse, kar ni z njimi. Ne bodo se izogibali najnesram-nejšili sredstev, tudi nepostavna jim bodo prišla prav, ker vlada napram njim rada zatisne eno oko! Saj dobro ve. da so klerikalci njeni podrepniki, ker za vsako kost. ki jim jo vrže vlada, izdajo slov. narod. Te izdajice ne smejo biti več pri krmilu v deželnem zboru! Mora miniti njih glorija, njih delovanje, njih nasilstvo!. Ali še naj bo naše ljudstvo suženj Lampetov. Krekov, Jarčev itd.? Ali ni dovolj, da smo sužnji Švabov, ali smo res že tako prokleti, da moramo biti sužnji dveh gospodarjev? Lampe naj rale mašuje in naj dela pokoro, da mu bodo zasigu-rana nebesa. Krek naj poučuje moralo, pa četudi zraven nemoralno prakticira. Zajc naj bo zdravnik, Jarc profesor itd., vsi drugi klerikalni poslanci, ki tako samo capljajo za prvimi. se naj tudi vrnejo tja, kjer so bili. Mi vendar poslancev nimamo zato, da nas vodijo v pogubo in da vlečejo dijete. Morda se bodo odprle oči nevednim in zarobljenim vsaj sedaj, ko je jasno kot beli dan. da Završnl-ca ne bo nesla, da se Šušteršič redi od deželnega denarja, da ni več fonda za slov. vseučilišče, kratko in malo. da so jo klerikalci polomili in zavozili še hujše kakor Berchtold avstrijsko politiko! Kdo nam je vzel slov. gledališče, kdo bojkotira in prezira edine slov. kulturne inštitucije? Klerikalci! Zato boj, neizprosen boi že sedaj! Začnimo koj z delom! Vse, kar le amtlklcrikalnega, vse. kar ie resnično slovenskega, združi se! To Je boj za naše pravice, za naš obstoj! IJSTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Recite mi: Zaupam... čakati hočem — in vse je sklenjeno. Potem se vrnete tja, k najini veliki mizi, pa nadaljujeva svoje delo. Med nama bo samo nevidna vez skrivnosti, ki bo zgolj krivnost naju obeh. Okrog naju bo samo zaupanje brez mei in radost bridkega žela...« »Oh, Zak!« je vzkliknila ona v nepremagljivem genotju. »to bo radost brez meje in primere ...« In kakor nora je zbežala k veliki mrzi ter skrila svojo plavolaso glavico med dlanmi, dočim jo je gledal on molče, pozabljaje sam nase, v nebeško sladkem odpočivanju svojih. pravkar še tako napetih živcev. Čez nekaj časa ie izpregovoril s tihim glasom: »Ali hočeva nadaljevati delo, gospodična Gilberta? ...« Zdrznila se je. Dvignila je glavo se prečudnim, plahim usmevom in odgovorila z glasom, ki je trebetal še vedno: »Pripravljena sem ... gospod Zak...« In začel je. smehljaje se in s počasnim glasom; Ako pade klerikalizem, ostane Slovenstvo! Začnimo prirejati shode, predavanja, začnimo z agitacijo od osebe do osebe, delajmo neumorno in neprenehoma! Naj ne bo nobene izjeme, ker čas je kratek, ali odločilen. Pomislite. še šest let bi naj vzdihovalo naše ljudstvo v krempljih teh pijavk, še šest let bi se naj ti koritarji mastili! Zato na delo brez vsake izjeme! Tu se gre za biti in ne biti, ker klerikalci bodo gospodarstvo Kranjske pripeljali tako daleč, da ne bo več rešitve. Zato izpreglejte prej, vsi slepi in gluhi, da se vam ne bodo prepozno odpirale oči. Ker po smrti ni kesanja! Ne daite se terorizirati od duhovnikov, ker ni v nevarnosti vera. temveč blagostanje dežele, v nevarnosti je Slovenstvo. Samo eno je sedaj potrebno — delo, agitacija proti klerikalcem. Naj dela vsak naprednjak med' ljudstvom, naj odpira oči zaklepljenih. To je dolžnost vsacega pravega Slovenca! Ako bo dovolj energičnega dela med tem časom, ako bomo brezobzirno šli v boi proti klerikalcem, gotovo vstanemo, rešimo se klerikalnega jarma. lahko bomo gledali v lepšo bodočnost. Zato ponavljam naš bojni klic: na delo proti klerikalcem! Z. Štajersko. Napredni strah klerikalcem ne da ne miru ne pokoja. Je za te ljudii prav posebno značilno, da. kadar jih kaj prav posebno neprijetno dirne, postajajo nepričakovano gostobesedni in glasni, a kar ie glavno: skrajno neumno in nepremišljeno lažnjivi. Pri tem pag redo tako daleč, da zahtevajo od lahkovernosti njih backov naravnost neverjetno idiiotatvo. Le > poglejmo zadnjo »Stražo«. Zborovanje dne 5. t. m. v Celju je vendar jasno dovolj pokazalo, da napredna ideja še daleko ni zaostala m zaspala kot se je to mislilo. Saj je prihitelo iz vseh delov Slov. Štajerja velikansko število zaupnikov. V naših časih je pač lepa manifestacija za napredno idejo, če se nabere preko 200 zaupnikov. prav posebno še. če jih ie večina kmetov, obrtnikov itd. Vsega tega seveda »Stražin« lažnjivec ni videl, odnosno: ni hotel videti — če je bil sploh na zborovanju. Kljub temu farba »Straža njene brumne vo-lilce in čitatelje sploh na naravnost nezaslišan način. Vemo. da se v političnem boju marsikaj in marsikatero sredstvo uporablja, ne moremo pa razumeti, tudi pri svojem političnem nasprotniku ne — da si upa v obraz onim, ki so se zborovanja ude-sežrli, trobiti tako gorostastne laže, kot je baš ona v zadnji »Straži«. Gg. zdi se nam prav močno, da se vam »Ako torej primerjamo besedili Ravenske kronike in rokopisa Odo-na d Asta ...« Odona d Asta,« je ponovila čez trenotek, ko je bil stavek zapisan ... »Lahko rečemo, da je Fulk ...« Takrat ju je 'prekinila Ivana, ki je stopila nagloma v sobo. »Ampak... ali se še nista nadelala danes? Ti noriš. Zak. Saj vidiš, da je vsa bleda. Dajte, Gilberta, pojdite z mano. da naju ne bo dolgočasil ta benediktinec.« »O ne,« je odgovorila Gilberta hrabro, »saj me ni dolgočasil.« XL. Snubec. Zadnji meseci poletja so bili pretekli, ne da bi kaj izpremenilo ah' skalilo to. kar je ostalo sladka, krasna tajnost med Zakom in Gilberto. Vrnili so se v Pariz, in zdaj je bilo že sredi zime: doba plesov in velikosvetske družbe, v katero sta vodila gospod in gospa d Ormoa svojo hčerko letos še pridneie nego lani. zakaj bilo ji je že devetnajst let — starost, v kateri mislijo starši mladih deklet na možiev. Tisti čas so začeli govoriti v hiši — a jako diskretno — samo takrat, kadar so biti zares sami med seboj.. kadar se je bila poslovila gospodična Gilbera od markize in Ivane do drugega dne — začeli so govoriti o mladem možu, ki se je sukal prav pridu« že pričenja v gornjem nadsropju nekaj mesti... Maribor. (Tepcem v album.) Naša čukarija postaja v svoji neumnosti še celo — humoristična. Zadnja »Straža« priobčuje sedaj celo neko pismo, ki je je dobila baie od neke hrvaške »dame«. Ta »datma« trdi v tem pismu, da ie videla (za istinu sam videla!), kako so »Orle« tepli v zvezi z Nemci naši »Sokoli«. Osli! Ona »dama«, ki je bila — kot trdi »Straža« sama — istega dne slučajno v Mariboru, je videla »Sokole« napadat čuke. Konstatiramo: razun čukarskega ni bilo istega dne. še mani pa isto uro, po mariborskih ulicah nobenega kroja, »Sokolski« in »orlovski« kroj "sta si za neukega človeka enaka. Če pa razun čukarskega, ni bilo druzega kroja takrat na cesti — kako pa je zamogla ona hrvatska »dama«, ki je bila takrat v Mariboru le »slučajno«, — spoznati v napadalcih »Sokole«. Stvar ie ta: »Sokoli« si pač nočejo umazati svojih rok na klerikalnem —- pa magari čisto frišno žegnanem — telesu. To klerikalce bode in jezi. »Sokol« je vrh tega izjavil, da se noben njegov član mi udeležil napada. To na laž postavljene klerikalce še bolj jezi in zato našli so — hrvatsko »damo«, ki je pa čisto navadna izmišljotina, po domače povedano: prostaška laž. če je tista dama spoznala le enega »Sokola« — prosimo: bila je istega dne slučajno v Mariboru — plačamo slovenski »Straži« 20 K. Seveda, nam mora povedati tudi onega, ki ga ie toli hitro spoznala za »Sokola«. Če pa se nam to ne dokaže, ostane: laž-njiva je bila in bo lažnjiva... Št. Vid n. Dr. polju. (Kurji tat.) Ze par tednov sem je neka dvonož-na kanja strašila Po kurnikih v Št. Vidu in okolici ter kradla posestnikom kar na debelo perotnino. Tako je kakšno noč zmanjkalo po 40, 50 in 70 kur. Vsa zasledovanja in ves trud je bil zaman. V eni zadnjih noči pa je slišala dekla posestnika Šrmi-goca nemir v kurniku in šla zbuditi gospodarja. Kož je Šmigoc prišel ven, je zqpazil pred kurnikom nekega možkega, ki jo je pa takoj odkuril, pustivši na mestu samo veliko košaro Šmigoc je nato pobral močan kre-peljc in stekal k šentvidskemu mostu. Četrt ure za tem je prisopihal razoglav tat. ki ga je Šmigoc pobil. Vendar se je takoj opmogel in pobegnil. Orožniki ga pridno iščejo. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* / okrog grofa in grofice d’Ormoa. posebno pa okrog njiju hčere. Ta mladi mož ie bil Franc, vikont de Pjerfit. Lep, še mlad kavalir — bilo mn je nekaj manj kakor trideset let — in nositelj enega izmed najpristneiših plemiških imen: o tem se je bila poučila markiza de Rošegi že prvi dan .. sicer pa je poznala Pjerfitske kot svoje oddaljene sorodnike po materini strani. Franc de Pjerfit je bil zelo eleganten in imeniten človek, član večih odličnih klubov, katerih gol0 članstvo je že zadoščalo v izpričevalo nesumljivega poštenja, in vrhu tega dozdevno še lastnik precejšnjega premoženja. Znano je bilo tudi. da je intimni prijatelj nekega kneza, živečega v inozemstvu, potomca rodbine, ki je vladala nekdaj na Francoskem, in vzdržujočega njene zahteve, izmed katerih se ni bil odrekel nobeni. Vrla stara markiza je živela v iluzijah, ki jih je delila z vso svojo družbo in okolico. Menila ie še vedno da se bliža čas obnovitve kraljestva, in izražala glasno svojo nado. da se obetajo tisti dan tudi bodočemu zetu grofa d’Ormoa najvišje časti. Svojega namena, zaprositi Ivo-nine roke. še ni bil izrazil, toda vsi so čutili, da prihaja trenotek ohcielnega koraka. Grof d’Ormoa, ki se je pravzaprav obotavljal. zelo obotavljal — on ni ve rial več v rest.avrar.iift Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem. Dogodki na severu. Do 8. oktobra se avstrijska armada ob Dravi še ni mogla popolnoma prosto gibati, ker so Bavarci še držali s Francozi in so s tem ovirali prodiranje na Tirolsko. Dne 8. okt. pa Je tudi Bavarsko pristopilo k zve: zi: Avstrija, Rusija. Prusija. (Kon-trakt je bil podpisan v Riedu) in sedaj je Hiller imel prosto pot na jug. Hiller pa ni čakal bavarskega rz-preobrnjenja. aimpak je že naprei določil napad na Trbiž. Tu se Je imel izbojevati prehod čez alpe. Dne 6. okt. je stal Hiller od Dravi med Beljakom in Ziljsko dolino in se je pripravljal za napad. Ker so ti prehodi čez alpe največje važnosti, je bilo treba velike previdnosti. Pri tem je pomagal Avstrijcem srečen slučaj. Dne 6. akt. je poslal poveljnik nekemu oddelku v verige vklenjenega kmeta, češ da ie špijon in naj se ga nemudoma vstreli. Feldcajgmajster Welden pa je moža natančneje pogledal in se mu je zdelo, da mu ie le strah tako zmešal glavo, da so ga imeli za špijona. Dasi je bila smrtna obsodba že podpisana in so vojaki že stali pripravljeni s puškami, je Wel-den še enkrat začel spraševati kmeta. zakai ie hodil po planinah. Kmet mu povedal, da je šel iskat zgubljene voli. da so ga avstrijski vojaki vjeli in so ga imeli za špijona. Welden ga je na to vprašal če pozna krai in če tfe, da ni na planinah Francozov. Kmet mu je odkrito odgovoril, da so planine prazne. We!den je vzel kmeta s seboj in je peljal čez planine 2000 mož s katerimi je zasedel važno točko, kjer se križajo tri pota na Trbiž. Francozi ga niso zapazili. Opoldne so že zapazili, kako se francoske čete pomikajo od Bistrice proti Trbižu. Hiteli so proti Pontebi. Zvečer je bil Trbiž v avstr, rokah. Druge avstr, čete, ki so zasledovale Francoze, pa niso imele take sreče in so svojo predrznost drago plačale. Francozi so tako srečno prešli čez gorske grebene — Hiller pa je začel prodirati ob Dravi proti Tirolskem, kjer so se Francozi po hudih bojih umaknili na-zai proti Italiji. Podkralj išče Pomoči. Boji za Sočo. Podkralj se je postavil s svojo armado v italijanska mesta za Sočo in je hotel zbrati novo armado, da ustavi prodiranje Avstrijcev. Ni mu biio po volji, da ie zapustil lepo svojo Ilirijo. Avstrijci si ga niso upali napasti ker ie med tem vsa moč obrnila proti tirolski strani. Dne 13. okt. je bil podkralj še v Gradiški in je izdal dekret na Italijane, da naj mu zbero 15.000 mož. (Podkraljev sedež je bil v Milanu. dočim je imela Ilirija svojega guvernerja.) »Italija bodi vaše geslo«. je pisal podkralj, »to ime. ki je doslej delalo čudeže. To ime naj vze-leni vaše vojake, da prihite na branik domovine, pred katerim se sovražniki ne bodo upali pokazati. Nepremagljiva je hrabrost, ki se bori za ognjišče in družino, za slavo in svobodo svoje domovine. Prisilimo sovražnika. da se umakne rz naših mej, da bomo mogli svojemu najvišiemu gospodu pisati, iz tvojih rok smo prejeli domovino, zato smo jo znali tudi braniti.« Med tem pa je podkralj že zvedel, da je Bavarska stopila na stran Avstrijcev — zato se je zavedal svojega težkega položaja. Treba je bik pripraviti italijanske trdnjave, v katere je podkralj zbral močne posadke in jih preskrbel s strellivom. Dne 16. okt. je zvedel podkralj o avstr, zmagah na Tirolskem in je poslal nekaj svojih čet na ono stran. Dne 23. okt. je zapustil francoski glavni stan Gradiške in se preselil v Udine. Nadaljni boji so se vršili v Italiji. .■■■■' Obleganje Trsta, Severni del Ilirije (Kranjska, Koroška in Goriška) je bila torei zopei v avstr, rokah. K Iliriji pa ie spadala tudi cela Dalmacija — ta je bila še v franc, rokah — glavni boj se je tam razvil za primorska mesta. Angleške ladje so že krožile po morju. Važno ilirsko mesto pa je bil tudi Trst. Slišali smo, da je Nugent prepustil zasledovanje umikajoče se francoske armade drugim — sam pa je s pomnoženimi četami odšel pred Trst Dne 11. okt. se je začelo obleganje. V Trstu je bila 800 mož močna posadka, ki se je iz mesta umikala v kastel. Kastel ie bil dobro utrjen — imel je 55 težkih topov. Poveljnik franc, posadke je bil Rabič. — Med tem se je že pojavil angleški admiral Freemanthe z bojnimi ladjami pred ki odpro danes razdedinjenemu princu vrata vladarske palače in napolnijo jutri poslaništva z njegovimi včerajšnjimi prjatelji — grof d’Or-moa Se je že vpraševal, kako naj sprejme snubca in njegovo željo. Grofici vikont ni bil tievšečen. Igral je bil napram njej igro. ki očara vsako žensko, dospevšo na slabšo stran štiridesetih let — po tem, ko je prej slovela za krasotico. Izkazoval je njej skoraj še galantnejšo in spoštljivejšo pozornost nego njeni hčeri... Markizi je ugajal zelo. zelo. Pre-ostajalo je torei samo še, da pove Ivona svoje mnenje o tem snubaču. Izvedeti to mnenje, je poizkusil grof d/Ormoa nekega večera, ko so ostali Po Gilbertinem odhodu v obednici samo še domači: on. grofica, markiza, Zak in Ivona: prašal je svojo hčer: »Tak povei mi. hčerka, kako ti ugaja vikont de Pjersit?« »Čast. komur čast: boston pleše imenitno.« »Hm. Ne pravim, da to ni h\al vredna lastnost...« »Na plesu je prva med vsemi, papa.« »Je že res. A glej: na svetu so tudi še druge reči, ne samo plesi. Kaj bi dejala na primer, ako me poprosi ta mož za tvojo roko?« »Torej mi Je namenil počašče-nie rta me zasnubi...« »To se pravi, ukvarja se čuda mnogo s tvojo dražestno osebico. Izkazuje se veščega vojskovodjo, s tem, da se suče mnogo okrog mene in dvori diplo matično in preračunano tvoji materi in markizi Rošegijski.« »Oh. to vem. da je stari mamici povšeči.« »Ne prikrivam,« je dejala markiza. »Pred vsem je prav čeden fant.« »Da, napačen ni. Toda oči ima takšne, da vznemirjajo človeka. Vedno si'mislim: prav tako je gledal volk malo Rdečo Čepico.« »Lepo premoženje ima,« je povzela markiza. »Ali je to gotovo?« ie prašata grofica Klara. »Kako ne bo? Baš zdaj kupuje nazaj svoja dedna posestva, dal vzpostavi zopet vso last rodbine Pjti fitskih. In če se loti človek v nje-govih letih takšnega podjetja, mora imeti d žarnico, kakršno želim soprogu svoje male Ivone. Pa tudi njegove imenitne cveze...« »Ah, da. tisti princ ...« »I ovej. i-ftia. ali ne bi bila zadovoljna, ako postaneš nekega dne tako le za začetek soproga francoskega poslanrsu v Lisaboni ah Ko-penhagemt...« »Da, kadar se vrne kralj.« le dejala Ivona z obrazom, ki je bil n« pol grozd, na pol figa ... »Kar se lahko še zelo zavleče,« Je opozoril grof pošteno. JTrStoim Tri le Tzkrcal nekaj vojakov. (Dne 12. se ie začelo obstreljavanje jgraidu. 13. so prišle po morju nove pomožne čete. Po noči so Avstrijci vdrli v mesto in ga zasedli Začele so se okoli in okoli gradu priprave za napad. Dne 15. je divjal hud boj, na katerega so Francozi odločno odgo-vajali s kanoni. Dne 17. je ponudil /rane. poveljnik pogoje, pod katerimi se uda. Avstrijci so pogoje odklonili. Dne 23. so Avstrijci začeli bombardirati modnišnico. Stotnik Szne-sznicky je ob enem napadel utrdbe — toda Francozi so Avstrijce vrgli nazaj. Angleški kapitan pa ie med teni postavil 32funtni top v daljavi 70 m in je začel streljati ob enem z avstrijsko arilerijo. Kmalu se ie pokazala v zidu nevarna vrzel. Sotnik Szneszincki je ponovil svoj napad na to je posadka v stolpu z belo zastavo dala znamenje. da se uda. En stotnik in 48 mož je prišlo v avstr, roke — vsi drugi so bili mrvi ali ranjeni. Avstrijci so zasedli zidovje in so se pripravljali za napad na glavno trdnjavo. Dne 28. okt. je franc, poveljnik z 641 možmi udal. Dobil je prost odhod k svoji armadi. Avstrijci so dobili v plen 182 topov n zasedli grad. Druga primorska mesta Zader, Benetke, Gradež in Dubrovnik so padla' mnogo pozneje v avstr. roke. * Toda med tem se je Izvršila na severu pri Lipskem velika »bitka narodov« — v kateri je bil Napoleon premagan. 2e sedaj se vrše slavnosti v ta spomin. V dneh 16.—18. t. m. se bo slavil spomin na bojišču. Te dni prinese »Dan« natančen popis te bitke. V kinematografu „IDEAL“ se bode predvajal od 17. do 23. oktobra krasni film Poslednji dnevi Pom v' 'po romanu Ed. Bulverja. 5 dejanj. ki' mladini dostopho. Predstave ob 3, 5., 7., 9., v nedeljo ob pol 11., 2., 4., 6., 8., 10. Zvi-iane cene: IVO, 160, 130, 1—, —60. — Dijaki znižane cene. Dnevni pregled. Albanski ropar ima penzijo ali Isa Boljetinac v službi Avstrije. Londonski dopisnik »Novega Vremena« Argus, žurnalist svetovnega glasu, čigar poročila se smatrajo vedno za — avtentična je napisal o Isu Bo-ljetincu- daljši članek, v katerem izvaja tudi naslednje: Na Dunaju so Iso Boljetinca sprejeli z veliko častjo. ne le Berchtold temveč tudi vojni minister, ki se je vanj tako zaljubil. da ga .ic povabil na zajujrek, in z njim več ur govoril. »Jaz sem že v juniju — piše Argus doslovno — poročal o zvezi v kateri je Boljetinac obljubil organizirati splošno ustajo Albancev na novem srbskem ozemlju in vdreti tja k svojim valonskim oddelkom. Nekateri niso hoteli temu poročilu verovati. Sedaj se je pa pokazala njegova resničnost. Ves značaj napada in upora ie dan po trdnem razmerju, ki vlada med Boljetincem in Avstrijo. Oba sinova Boljetincova obiskujeta vojno akademijo na Dunaju in on sain lnta zagotovljeno stalno penzijo: dobiva tudi sijajne subvencije in ima na razpolago veliko množino orožja in vo-jaških potrebščin. Valonski vladi se ie iz Dunaja naročilo, ga bi podpirala Plane Ise Boljetinca. Sedaj ni težko uganiti, kdo 'je začel vojno proti Srbiji. — (Lepa je ta: albanski ropar ima penzijo od avstrijske države.) Avstrijski nemški listi tudi z eno besedo niso demontirali razkritja najresnejšega žurnalista svetovnega glasu. Novi položaj v Sredozemskem morju. Boj za Sredozemsko morje je tako star, kakor je stara zgodovina Evrope. Od praveka se vodi boj za to morje med narodi, ki bivajo na njegovem obrežju. Isti boj se vodi^ 'tudi še danes. Najnovejši dogodki |ned Španskem in Francijo tudi niso druzega. kot boi za moč v Sredozemskem morju. Predsednik francoske republike je obiskal v Madridu kralja Alfonza. V Kartageni se vrši pregledovanje španskega bro-dovja v navzočnosti kralja in ministrskega predsednika. Angleški kralj Je pri tej priliki odposlal v Karta-geno vojno ladijo, ki obenem s francoskimi in španskimi vojnimi ladija-mii s streli pozdravlja pregled španskega brodovja. Javnost v Franciji in Angliji z navdušenjem pozdravlja ta dejstva in pravi, da je s tem sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo, pomnožen in ojačen z novo državo. Španskem. S tem se zagotavlja brodovju trajnega sporazuma za trajno bodočnost, premoč v Sredozemskem morju in ie sedaj nemogoče. da bi vdrlo nemško brodovje v Sredozemsko morje in zasedlo juž-(io francosko obrežje ter oviralo prevoz črne armade iz Afrike v Francijo in odtod na bojišča. Z zvezo tned Francijo, Anglijo in Španskem le brodovle Avstro-Ogrske in Italije prepuščeno samemu m se more računati na pomoč Nemčije, ki je zaprta na sever. Pametne besede. »Die Zeit« prinaša v uvodnem članku nekaj pametnih besed o zavoženi avstrijski politiki. Avstrija si je s svojo politiko naredila na Balkanu močne sovražnike — a slabe prijatelje. Zmagovalci : Srbija, Črnagora, Grška in Ru-munija so proti Avstriji, premaganci: Bulgariia in Albanija pa z njo. Naj se zmagovalci delajo Avstriji še tako prijazne, bo vendar v slučaju kakšnih zapletljajev treba postaviti vojsko ne samo v Bosni in na južnem Ogrskem, temveč tudi na Sed-mograškem in v Bukovini. Avstrijski politiki so sicer zelo človekoljubni, ker hočejo pomagati premaganim in ponižanim, ali slaba Bolgarija nam ne more koristiti, še manj banditska Albanija. Ko pa si bo Bolgarija opomogla, ne bo Avstrije več rabila. Ti gospodje politiki so se zelo zmotili in so v svoji »humaniteti« pridobili Avstrji slabotne prijatelje — in nezanesljive prijatelje. — 'Po je glavna vsebina tega članka, ki kaže, da tudi Nemci čutijo. kak0 slabo vozijo avstrijsko barko razni žlahtni grofiči, njim na čelu slavni Berchtold. Tako daleč so že zapeljali to barko, da ne bo več našja varnega pristanišča. Kakor si bodo postali, tako bodo ležali. Sicer pa ni naš namen in naša dolžnost dajati nasvete, ker ti politiki ne poznajo Jugoslovanov, k večjemu takrat, ko nam nalagajo nova bremena. J. - Johanca v Kamniku. Včeraj se je naenkrat pojavila Johanca v Kamniku. Pravijo, da jo bila na sodišču, kjer ie bila zaslišana. Ko so ljudje zvedeli, da je Johanca v mestu, so od vseli strani drli skupaf. da so videli »falirano svetnico s telečjo krvjo«. Z dopoldanskim vlakom se ]e Johanca odpeljala z vlakom v Ljubljano. Vzela je karto do Ljubljano — toda izstopila je že na Homcu.-Tam je počakala, da ie vlak odlezel naprej, potem pa je odšla neznano kam (menda proti Komendi.) Neki sopotnici je pravila, da.gre na neko grajščino, kar pa najbrže ni bilo res. Postajenačelnik v Kamniku je opozoril postajo v Ljubljani, da se pripelje Johanca — v Ljubljani so jo čakali, pa je ni bilo. To bo lepo. ko bo Johanca pred sodiščem razlagala. kako je s svetimi rečmi farbala škofe, duhovnike in vse, ki so ji hoteli verjeti. Svarilo Pred neko razstavo. Pod naslovom »Cita dii Chiasse Es-poilzione Generale Italo. Svizzera, Alimentazione, Igiene, Industriae e Commercio im Theater in Chiasso« dela neki gospod Malagoli za podjetje. kj ima. kakor so natančnejše poizvedbe na merodajnih mestih dognale. povsem osebno privatno podlago. Tudi poročila o podobni razstavi, ki jo je isti gospod meseca junija tega leta zasnoval v Lugano. se ne glasi ugodno. Tvrdkam, ki dobe vabila raznih inozemskih razstavnih prirediteljev, se nujno priporoča, da se v vsakem primeru natančno informirajo o dotičnih razstavah. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je pripravljena dati oziroma oskrbeti take informacije. Zopet koroški vilajet. V soboto, dne 4. oktobra — cesarjev imendan (im) _ prideta dve Slovenki (mati in hči) k blagajni južne železnice v Celovcu. Namenjeni na sv. Višarje, pristopita, da kupita vozna listka do Beljaka. Kmetiei-materi je službujoča punca po malem obotavljanju postregla na slovensko zahtevo; sledeči odrasli hčerki pa sploh ne. Namesto postrežbe ji v nemščini prigovarja, nai zahteva listek nemški, zagotavljajoč jo, da itak zna nemški. Slovenka-hči, zavedajoča se svoje pravice, ne govori in ne zahteva nič drugega, kakor listek v »Beljak«. Uradnica jo straši, da bo sama vzrok,. ako vlak zamudi, ker ji ne more postreči, ker ne ve, kam se želi prosilka peljati. Tudi ta izjava izzove le ponovitev zahteve: »Prosim v Be- ljak!« Punčara odide Od okenca stran k pisalni mizi ter pusti Slovenko mav lomarno in neodpravljeno stati. Kakim sedmerim strankam zopet postreže, dokler ne priskoči po več nego petih minutah mati hčerki na pomoč — kot priča!! — ter ostro in odločno zahteva, pokazavši svoj listek: »Dajte vendar še eno karto!« Zaničevaje. užaljeno in hudobno se smeje ta. pravzaprav vrže listič pred petnico in vzame denar. — Vilajet, vilajet! Jugoslov. dlj. poč. zveza ie za letos dosegla svoj namen. Pripomoglo je k temu mnogo jugoslovanskih gostoljubnih rodbin. Odbor si šteje V prijetno dolžnost, da se tem potom toplo zahvali vsem dobrotnikom dijaštva. lugoslov. dij. se je posluževalo v veliki meri tega izobraževalnega sredstva. Ceste naše domovine so bile polne potujočega dijaštva. lepota naših zemlja se je neizbrisno vtisnila marsikomu v dušo. Planine, ja- flfSriško mdr je, ZeTeriT grički Štajerske, slavonske ravnine, bosanska in hrvatska zemlja je navdate našega dijaka z domovinsko ljubeznijo. Pri tej priliki se še enkrat zahvalimo za prijaznost stanodajalcev in prosimo, da oproste morebitne netaktnosti potujočega dijaštva. Javnost naj u-važuje veliki pomen te zveze in naj nam ostane naklonjena še za drugo leto. -— Odbor jugoslovanske dijaške počitniške zveze. Utonil je. Pretekli petek popo-ludne se ie šlo več šolskih otrok iz Save, med katerimi se je nahajal.tudi desetletni Avgust Lončnar v Savo kopat. Lončnar, ki ie hotel svojim tovarišem pokazati, da zna plavati, se ie spustil preveč daleč v reko in valovi so ga potegnili za seboj. Lon-čnarjevi tovariši so hiteli proč od mesta nesreče, ne da bi komu povedali. kaj se je zgodilo. Drugi dan so našli dečka kakih dvesto korakov od omenjenega mesta utopljenega. Reka ga je vrgla na suho. Kjer se prepirata dva. V Bezu-ljaku sta se začela fe dni pri mlatenju dva domača fanta prepirati. Posestnikov sin Jakob Hren ie hotel na prepirajoča se fanta uplivati, da bi se pomirila. To pa se mu ni posreči- lo. Naletel je še na kaj hujšega. Eden izmed prepirajočih se fantov je potegnil iz žepa nož in. je sunil z njim Hrena v hrbet. Ranjenec je zadobil 20 centimetrov dolgo in precej globoko rano. Nevaren dninar. 321etni dninar Ivan Bašelj iz Dol je bil zadnji čas uslužben pri posestniku Ivanu Vavknu iz Žibrš pri Rovtah. Te dni se je začel prepirati s svojim gospodarjem in je zahteval od njega, da ga izplača. Pri tem je bil Bašelj tako nasilen. da ie vzel sekiro in je šel z njo nad svojega gospodarja. Ta je pobegnil in se ie zaklenil v svojo sobo. Bašelj je hitel za njim in je hotel šiloma vdreti v sobo; tudi s požigom le grozil. Bašlja je orožništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Logatcu. Z nožem po desnem licu je vrezal dne 12. t- m- ponoči neki neznanec Franceta Cajhna iz Sneberij. Poškodovanec ie moral iskati pomoči v deželni bolnišnici v Ljubljani. V oh-ceti«; zadnjič, ko so capljali Čuki. je Pu zgleda lo kakor kakšna pogreb-ščina.« Da. da pogreb mrtvorojenega »bastatlna«. — — Ljubljančane opozarjamo, da se pri narodnih slavnostih razobešajo slovenske in mestne zastave! — Spreobrnenje ali kaj? V nedeljo so visele tudi na stolni cerkvi zastave, seveda cerkvene. Ko je bi! čukovski zlet, jih ni bilo — sedaj ob sokolskem so pa vihrale iz lin. Ali so jih razobesili na povelje škofa, tc se ne ve. — Mogoče je, da se je gospod Tone spreobrnil! Pazi naj. da ga Lampek in drugi vsled neprevidnosti ne odstavijo. — Postopanje državne policije. V nedeljo, ko se je vršil impozantni sprevod Sokolov, je drž. policija med Starim in Glavnim trgom na hodnikih zaprla pot občinstvu. Pod Trančo je nastala velikanska goječa in le slučaju je pripisovati, da se n1 zgodila kakšna nesreča. Dalje naj omenimo še, da so »delali« red tudi nekateri stražniki na kolesih (jako praktično?), katerih postopanje pa ie bilo vse preje kot olikano. Sploh se pozna marsikateremu stražniku, da ima »dobro šolo«. — Zob za zob. Sobotni »Slovenec« poziva somišljenike, naj izstopijo iz prip. odbora bodoče sladkorne tovarne, to pa radi tega. ker se je član pripr. odbora g. M. Suklje predrzni! kritizirati zavožene deželne električne centrale, delo žcnijalnegaf »inženirja« Lampeta reete »inženir Tschermaka«. — »Sokolu I.« je darovala vesela družba v kavarni »Evropa« gg. A. R. G. 7 K, kegljaški klub »Torek« v gostilni brata Draščeka pa 50 K kot klubov letni prebitek. Hvala bratska vsem! Na zdar! Odbor »Sokola I.« — »Slovenska Sokolska Zveza.«. I. uradni izkaz daril in nabranih denarnih zbirk, ki jih je prejela »Slovenska Sokolska Zveza« kot nadomestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali odnosno nabrali so P. n. gg.: napredno ljubljansko učiteljstvo 10 K 10 v, nabrano. 1. Vovk 4 K, Hrvaška Sokolska Župa »Vitežič« 87 K nabrano, neimenovani 20 K. V. Vidic 5 K. klub »Sloga« 10 K. J. Virant, V. Lašče 54 K nabrano, uradniki Kreditne banke 10 K. športno omizje pri »Roži« 105 K, E. Žeju 4 K 70 v, »Bohinjski kot pri Tratniku« 60 K. stalno omizje pri »Rusu 25 K. trg. sotrudniki pri »Belem volku« 6 K, Mrak Mara 7 K 65 v. neimenovani iz Gradca 2 K, U. Kersnik 5 K, izletniki v vipavski dolini po dr. Trillerju 150 K. Vatzak, Jesenice 15 K 10 v, Os-wald. Jesenice 10 K. in Razdrtega 6 K 50 v. dr. Ferjančič Bled 10 K, Prijatelj Tržišče 9 K 60 v. Grmek Krašnja 8 K, Gorše 21 K 50 v nabra-mo v Skaručni, ljubljanski Čehi 36 K. dr. Kokalj 30 K poravnava. Haram-baša 15 K domača zbirka, neimenovan 2 K. dva bolnika v Leonišču 4 K, železničarji v Šiški 10 K. trnovski kazinoti 10 K 10 v. liberalni trgovski sotiudmki 43 K 60 v, neimenovan 1 K, dr. I. Oražem 20 K. Skupaj 817 K '85 v. Zvezino predsedstvo izreka vsem darovalcem in nabirateljem prav iskreno zahvalo, in jih bratsko pozdravlja. Nadaljni uradni izkazi slede natančno v redu kakor smo zneske prejeli. Priporočamo se za daljne prispevke. Na zdar! Za predsedstvo: dr. I. Ora-žen, starosta. L. Dermelj. blagajnik. — »Slovenska Matica« »Mohorjeva družba«. Pri zadnji seii »Sl. Matice« se je predrznih) nekaj članov napadati predsednika, ker ni razobesil zastave o priliki čukarske komedije v Ljubljani. »Slovenska Matica« je kulturen zavod, ki je bil toliko karanten, da je pustil v odbor tudi nekaj klerikalcev, ki prav gotovo ne ispadajo notri. Ali pusti »Mohorjeva družba« v svoj’ odbor naprednjake, čeprav ima najmanj eno tretjino na-prodnih naročnikov? In zakai zadnje imenovana družba agitira proti »Ciril Metodovi družbi«? — Proč z ljudmi. kj bi radi podpirali, kar se ie s tolikim trudom dosedaj napravilo! — — Značilno. Na prvi državni gimnaziji bodo najbrž morali opustiti poučevanje opisne geometrije, ker se niti za prvi. niti za drugi kurz ne oglasi dovoli učencev. Zelo čdno. da bi ne bilo v šestih razredih toliko dijakov. ki bi imeli talent in veselje do tega predmeta. Opisno geometrijo namreč lahko obiskuje dijak od 6. Rimu. razreda naprej, vsak razred ima vzporednico, torej šest razredov s priblično 160 dijaki. In med temi sc jih ni oglasilo 30 za ta predmet. Kurz bi moral imeti po 15 učencev, da se poučuje. Ne vemo. kaj Je temu vzrok, a zdi se nam, da je tukaj zelo kriva lenoba dijaštva za realne predmete. Najlepše polje se sedai odpira za naše dijake pri tehniki, ali tu je potrebno intenzivno delo. a tega se dijašvo menda boji. Potem pa bo toliko stokanja, da ni služb itd.! Čudno, čudno, da bi jih ne bilo med t ko velikim številom dijakov 30. i bi imeli zmožnosti za ta predmet! Ako se bo moral ta prosti predmet edino zaradi lenobe dijakov opustiti, bo zopet zelo dolgo trajalo, preden se bo dalo kai izprositi od tiaučnega ministrstva. Zato. dijaki, pomislite malo na to in tudi na svoj bodoč poklici I. — Slikarska in risarska šola R. Jakopiča prične svoj redni pouk v četrtek 16. t. m. Priglašeni učenci in učenke naj blagovolijo priti ta dari popoldne ob 2. uri v umetniški paviljon. (Vhod za dej.) Novi učenci se sprejemajo vsak čas. — Za šport se zanimajo. V ne deljo So priredili Vičani in Glinčani kolesarsko dirko, ki je prav lepo uspela. Tekma se je pričela na Dolenjski cesti pri km 3. Dirkalo se ie do Škofljice do km 10 in nazaj do starta. K tekmi se ie priglasilo 9 dirkačev in sicer: 1. Viktor Friedrich. 2. Aleksander Friedrich, 3. Maks Bernik, 4. Albin Šinkovec, šampionski dirkač z Viča. 5. Rudolf Langenfuss. 6. Fric Dornik. 7. Franc Dacar. 8. Franc Vabič. 9. Adols Bizjan. Prvi je dospel na Škofljico Albin Šinkovec in sicer že v 14 min. Nazaj grede ie bila huda sapa, kar je oviralo hitro vožnjo. 1. Viktor Friedrich 30 min. 2. Albin Šinkovec 30 min 15 sek. 3. Fric Dornik 31 min. 15 sek. 4. Rudolf Langenfuss 32 min. 6 sek. 5. Aleksander Friedrich 33 min. 9 sek. Drugi štirje se niso udeležili dirke: dva ta odstopla dva ta prišla prepozno. Prvenstvo ostane še vedno Albinu Šinkovcu, zakai Vikor Friedrich je zamenjal med potom kolo, kar pa ni bilo dovoljeno. Maksimalni čas pet minut po prvem so dosegli vsi. kar pomeni zelo velik uspeh za dirko, Le pridno naprej! Pridobivajte mladino za šport. N. N. — Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi na čast svojim častnim članom v četrtek dne 16. oktobra ob 8. uri zvečer v posebni sobi restavracije gospoda Fran Kavčiča na Privozu častni večer. Vabi se tem potom za-, družne člane, zlasti zadružna načelstva in prijatelje obrtnega stanu, da Se častnega večera v obilnem številu udeleže. Iz prijaznosti sodeluje splošno znani pevski kvartet in tercet na citre, kitaro in brač ljubljanskih obrtnikov. — V nedeljo, dne 19. oktobra 1913 se vrši ob pol 11. uri dopoldne v »Mestnem domu« shod c. kr. dr-žavn. nastavljencev, ki nai najostreje protestira proti nezaslišanemu, brez-primernemu zavlačevanju od vseh činiteljev za potrebno priznane rešitve državnih uslužbencev iz bede in siromaštva. Tovariši! Ako Vam jt na tem, da zakonodaja že vendar končno upošteva Vaše življenske interese. ako hočete, da Vaš glas ne ostane klic upijočega v puščavi, te-dai poznate svojo dolžnost. Vaši zaupniki bodo terjali od vas malenkostno žrtev. Brez žrtev ni zmage! Ne pričakujte žrtev od »drugih«, ako lih Vi sami niste voljni doprinesti! Za slučaj, da ostane ta apel brez odmeva. bi bili vaši voditelji primorani odklanjati vsako odgovornost. Odločitev je odslej v Vaših rokah! Gg. drž. poslanci vseh strank so uljudno vabljeni. — Združene organizacije c. kr. državnih nastavljencev. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« naznanja svojim p. n. članom. da bode prirejalo v letošnji zimski sezoni enkrat na mesec prijateljske sestanke (večere) pod imenom »Merkurjevi večeri«. Dan in kraj se bode vedno naznanil potoni časopisov. Prvi tak sestanek bode v četrtek 16. t. m. v gostilni člana g. Rusa na Rimski cesti. Gg. člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi. — V levo ledje ga je sunil. Erjavca Andreja, 261etnega trgovskega hlapca iz Most, uslužbenega pri tvrdki Schneider in Verovšek je njegov očem Jakob Vrhove z nožem sunil v levo ledje in ga1 znatno poškodoval. — Nesreča. Volavšek Josip, železniški uslužbenec iz Spodnje Šiške je te dni po nesreči padel, pri čemur so mu vrata strla palec desne roke. — Neki voznik je povozil 9let-nega. iz šole vračajočega se Prezla. Edvarda iz Brda pri Zgornji Šiški. — Priporočljiv pomočnik. Slikarski mojster Franc Ambruž, ki stanuje na Rimski cesti, je naročil te dni svojemu pomočniku, nai gre k neki stranki po denar za zasluženo delo. Pomočnik je to sicer napravil, ampak denar, ki ga je dobil, ie obdržal zase. Nepoštenjakovič je zapravil po raznih gostilnah ves denar. — Na cesti ie stal in pel. Preteklo soboto je, policija aretirala na Franca Josipa cesti posestnikovega sina Janeza Habjanca, ki ie stal na cesti, prepeval in nadlegoval ljudi. Habjan se je aretaciji ustavljal in se je hotel s silo oprostiti. Stražnika, ki ga je hotel aretirait, je sunil z roko v prsa. Nekemu drugemu stražniku, ki je prišel prvemu na pomoč, je Habjan zbil čelado z glave. — Radi prosjačenja po hišah je aretirala policija v Gradišču krovca Ludovika Karya iz Neunkirchna na Nižje Avstrijskem. — Tudi 51 letnega dninarja Tomaža Pernuša je policija aretirala radi nadležnega prosjačenja ix> hišah. — Radi prepovedanega povratka je policija v soboto ponoči aretirala delavko Jero Pogačnik, pristojno v Dovje na Gorenjskem in delavko Frančiško Čelan. Izročili so ju sodišču. — Blcikelj št. 986 ie bil predvče-rajšnem puščen na Dunajski cesti od kasarne proti Ježici. Kdor ga je dobil se prosi, da to naznani v uredništvu ■»Dneva«. — Izgubilo se ie od Wolfove ulice do nemškega gledališča troje predmetov: izpustnica, izpričevalo in kontrolna knjižica Simon Gregorčičeve javne čitalnice. Pošteni najditelj seprosi, da odda omenjene stvari pri g. Škulju, Florijanska cesta 20. — Umrli so: Marija Vidic, baj-tarica, 65 let. — Ana in Rozalija Ko-lan, hčerki služkinje, 5 dni. — Ana Jeretina. poljska dninarica, 64 le.t. — »Protea«, ženska tatica tajnih dokumentov neke države, igra glavno ulogo v enakoimenovani detektivski komediji. Vsebino popisovati je nemogoče, ker so vsa 4 dejanja polna raznovrstnih senzacij. Večerni spored zaključuje sijajna veseloigra z Moricem »Ferdinand ubežnik«. Popoldanski spored je sledeči: 1. V Anamu (Potovalni film). 2. Junova opravičba. (Amer. drama). 3. Sestrična z dežele. (Humoreska). 4. Žurnal Pathe. (Najnovejši dogod-ljaji, šport, moda itd.) 5. Denarna ženitev slikarja. (Komično). 6. Senzacionalno! Glas krvi. (Senzacionalna amerikanska jahalska drama v 2 dejanjih). 7. Bunyjev dežnik. (Amer. veseloigra). Od 17. do 23. »Poslednji dnevi Pompejev«. Trst. Zaradi prepovedane opere Metuljček. se vihar še ni polegel. Vsa javnost razpravlja o tem. kar je tudi koristno. Potrebno je, da svet spozna, česa je vsega zmožna italijanska liberalna stranka. Tržaški Slovenci bomo dali na ta podli čin najboljši odgovor s tem, če bomo pridno po-sečali naše gledališče in ga podpirali. To je na vsak način potrebno. Italijani bi nam naše gledališče, če bi mogli, rajše danes nego jutri razklali na drobne kosce. To pa zato. ker vedo, kakega velikanskega pomena je gledališče v vzgojevalnem oziru. Nad razvalinami slovenskega gledališča bi se Italijani seveda prav iz srca smejali. Toda do tega ne pride, dokler bo imel naš narod le količkaj smisla za napredek in kulturo. Če pa bi tega ne bilo. bi bila naša usoda zapečatena. Toda mi upamo in smo trdno prepričani, da nas bo vodila pot kulture v sinje visočine. ker to dokazuje talent, kj ie skrit v našem na vseh straneh oklenjenem narodu. To se zgodi takoj, ko poči obroč, ki oklepa našo duševno stran. Morda bodo tedaj tisti, ki nam danes odrekajo pravico do kulture, od same zlobnosti in sovraštva in nevoščljivosti padli tako globoko, da se sploh ne bodo mogli več dvigniti. Boljšega od te kazni, jih ne more čakati. Občni zbor »Trgovskega Izobraževalnega društva« se ie vršil v nedeljo 12. oktobra. Izpadel je sijajno, kar je gotovo velike važnosti o ozirom na veliki pomen slovenske trgovine v Trstu. O občnem zboru prenesemo obširnejše poročilo. Izjava. Tako imenovana I. trž. »slovanska« godba je tako predrzna, da se čestokrat izdaja za godbo N. I). O. Podpisani odbor je z ozirom na to prisiljen izjaviti,, da omenjena godba nj godba NDO in da se njenega (NDO) imena nima pravice posluževati. Kdor pa bi se še zanaprej šopiril z našo firmo, ta pride pred sodnijo. — Odbor godbenega odseka NDO. Glasbena šola. Godbeni odsek NDO. je otvoril glasbeno šolo. Poučuje g. Vanous. Kdor se želi učiti katerega si bodi inštrumenta, ta nai se blagovoli priglasiti vsaki dan od 5. do 7. ure zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu »Jadrana«). »Edinost« na našo notico »Intri-ganti« nj mogla molčati, marveč Je stvar komentirala z zelo neumestnimi opazkami. Sedai je torej »Edinost« tisti list. kj brani razne zgaga-če v našem narodnem življenju. Preobrat ie nastal pri »Edinosti« kar čez noč. Tudi dobro znamenje, ki diši po napredku. Oj le naprej, oi le naprej! ... Imamo nekaj možakarjev, ki človeku vedno za petami lazijo, da bi kai slišali. Če se jim to slučajno posreči. pa romajo z velikanskim veseljem na pristojno mesto, kjer izpovejo seveda vse zlagano. Za to dobivajo baie mastne nagrade. Take ljudi imenujemo špiioni«. Če to špi-jonstvo ne odjenja. bomo ubrali druge strune. Uboj na visokem moriu. Na parniku »Laconia«, ki je last tukajšnje tržaške plovne družbe Tripcovich, se je dogodil 18. avgusta grozovit uboj. To se ie zgodilo med vožnjo blizu Odese. Na parniku sta se sprla Dalmatinec' Jadri Zigovič, star 28 let iz Forete (Dalmacija) in pa Turek Messohme Hnssan, tudi 28 let star iz Pasada v Turčiji. Med preprirom je zabode! Turek Dalmatinca Zigoviča z dolgim kuhinjskim nožem v prsi. Zigovič se 'e zvrnil na^tla in v nekolikih trenutkih ie izdihnil, zaboden v srce. — Mrlič ie bi! orenešen v posebno sobico, rnvnotnko so zaprli tudi morilca v oosebno kabino, kjer ic bi! zvezan. — Parnik se je nato ustavil nalašč zato v Calamati. kjer so prenesli umorlenega Dalmatinca na tamkajšnje katoliško pokopališče, kjer je bil seciran in pokopan, zločinec pa ie bi! oddan oblastim. Prenosa umorjenega Zigoviča s parnika v tamkajšnjo kapelo se le udeležil (posili) tudi morilec Hassan, a se je obnašal pri tem tako cinično in malo-brižnn, da je vzbujal ogorčenje vseh navzočih. — Morilca so obdržale oblasti v Calamati toliko časa. dokler tli prišel v pristanišče Llovdov parnik »Elektra«. kateri ie imel prepeljati morilca v Trst. (Parnik »Laconia« ie namreč odplul proti Hamburgu.) Včeraj (petek) zjutraj je dospel parnik »Elektra« v naše pristanišče. Na parnik je že čakalo nekoliko policijskih agentov, ki so vzeli morilca v svoie roke ter ga nato odpeljali v kriminalni zapor pri jezuitih. — Oba. umorjen iti morilec sta bila mašini-sta na parniku »Laconia«. Ali ni sramota za avstrijske plovne družbe, da jemljejo v službo turške divjake, ko ie vendar le na stotine naših tria-šinistov brez službe? Lov za tatom. Na poštni urad na Borsnem trgu je prišla neka uradnica Julija Osman, stanujoča v ulici Olmo 13. Imela ie odposlati po pošti 63 K. Ko ie položila denar na okence, je priskočil k njej neznanec, pograbil je denar in zbežal z njim. Gospodična pa za njim. Na njene klice: »tat«, primite ga!« je začelo bežati več mladih ljudi za tatom, a ta je imel tako nagle pete, da bi ga nihče ne dohitel. čeprav je bežala za njim vedno naraščajoča in kričeča večja množica. A tat je imel poleg dobrih pet tudi smolo. Spodtaknil Se je bil ob nekaj in je štrbunknil Po cesti. Še predrto pa se je mogel pobrati, ga je dohitela množica ter se je navalila nanj. in marsikdo, ki ie mislil, da ima pred seboj zločinca, mu je dal kako gorko pod rebra. (Morda pa se je hotel tudi prikupili s tem gospodični!) Kmalu pa ie rešil dolgoprstneža sražnik. kateri ga ie odpeljal na bližnji inšpektorat, kjer so mu obrnili vse žepe brc uspešno. Gospodična ie že mislila, da je tat pojedel bankovce. nadzornik pa ie bil drugačnega mnenja. Odšel ie takoj na ulico iskat denar, a ker ga tamkaj ni bilo najti nikjer, se je poda! na pošto in — poglejte čudež — v nekem kotu urada ie našel krogljico pisanega papirja. Ko ga je razgrnil, so se pokazali pred očmi vsi trije ukradeni bankovci po 20 K. — Tat se imenuje Peter Piantanida, star 28 let. Na vprašanje, čemu je kradel, je dejal, da je že^ dalj časa gladoval. ker je brez službe. — Občudovanja vredna Pa je njegova silna spretnost in hitrost v zvijanju bankovcev v klobčič. S ponarejenim ključem. Že par-krat so našli stražniki ponoči odprto prodajalno jestvin, ki se nahaja v ulici Carlo Ghega št. 10. in je last Iv. Wiegerle. Tako se je zgodilo tudi v sredo. Stražnik je našel prodajalno odprto in je vstopil, tatov pa ni bilo nikjer. Stražnik je odšel poiskat drugega tovariša,. kateremu je naročil, naj gre javit lastniku, da je njegova prodajalna odprta. Doli gospodar je spoznal, da so mu tatovi odnesli iz blagajne kakih 15 K. Pustili pa so za seme 3 K in nekaj stotink. V pisarni Pa se ie nahajala miznica. v kateri je bila škatlja s 300 K. Miznica ie bila nedotaknjena. — Gospodarju se čudno zdelo, kako prihajajo tatovi v njegovo prodajalno. Začel je ugibati in zasledovati, naposled pa je dognal. da ima neka prodajalna v bližini valjčnice (roulets) z istovrstno ključavnico in ključem. Najbrže se Je posrečilo izmakniti tatovom tamkaj ključ, s katerim so imeli lahek vstop v prodajalno jestvin. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. SRBIJA SE PODVRŽE EVROPI, ALI — ZADNJIKRAT. Belgrad. 13. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) Vsi tukajšnji listi pišejo o albanskem vprašanju in pravijo, da bo Srbija za sedaj ubogala velike sile, ki se bojijo komplikacij in ne bo okupirala Albanije, ali tb bo zadnja njena žrtev Evropi. ki naj sedaj gleda, da ustvari v Albaniji take razmere, da Srbiij ne bo treba več z vojaško silo nastopati proti njej. Težko se Srbija sedaj premaguje, ker je že preveč žrtvovala za evropski mir. Sedaj ie njena potrpežljivost že popolnoma izčrpana, in ako bodo hotele imeti velike sile tudi v bodoče mir. se bodo morale obračati drugam, ker Srbija ne bo več pošiljala svojih sinov na bojno polje zastonj. Tako piše vse časopisje in tako mnenje vlada v vsei srbski neofici-jelnl In oficiielni javnosti. Taki albanski napadi, kot so bili ti zadnji, se ne smejo več ponoviti, ker ako se ponovim, bo Srbija brez ozira na eventualne evropske komplikacije zasedla Albanijo do Jadranskega morja. SRBSKO - ALBANSKI ODNOŠAJI. Belgrad. 13. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Tribuna« je zvedela iz merodajnih krogov, da bodo srbsko-albanski od-nošah rešeni v teku enega meseca. Sedaj, ko so Srbi Albance pregnali, bo del armade najbrže demobili. zirala. Za sedai je glavno vprašanje ureditev razmer v Albaniji, ker od tega je odvisen mir na meji v bodočnosti. Za prihodnji mesec se pričakuje imenovanje albanskega kneza. Sinoči ie prispelo v Belgrad več ranjencev od albanske meje. SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad. 13. oktobra. (Izvirno brzojavno poročiio »Dnevu«.) Danes je bilo zaključeno skupščinsko zasedanje in jutri začne novo s izvolitvijo novega predsedništva. V SRBIJI NI VEČ KOLERE. Belgrad. 13. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Zemuna javljajo, da so tamošnje oblasti odredile, da vlakov med Bel-gradom in Zemunom ne nadzorujejo več zdravnik], ker ie konštatirano, da v Srbiji ni več kolere. DR. TREŠIČ - PAVIČIČ in MASA-RYK V BELGRADU. Belgrad. 13. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes se tukaj pričakuje prihod hr-vatskega pesnika in politika dr. Tre-šič - Pavičica, ki bo čital v »Narodnem gledališču« svoin zbirko »Osve-čeno Kosovo«. V teku tega ledna pride v Belgrad češki politik in učenjak Masa-ryk. SRBIJA IN VELESILE. Belgrad. 13. oktobra. V tukaj-Šnili dobro informiranih krogih s« izjavlja, da je srbska vlada vetesiiam sporočila, katere dele Albanije je srbska vojska zasedla, da se onemogoči ponovne napade Albancev. Tukajšnji politični krogi so optimističnega mnenja. Prepričani so. da se bo vprašanje zasedenia dela Albaniie in rektifikacije meje rešilo v dobro Srbije. Rusija in Francija sta srbski vladi že obljubili svojo pomoč in tudi druge velesile se ne bodo temu upirale. Belgrad, 13. oktobra. Zastopniki Srbije bodo v kratkem predložili kabinetom velesil predloge o rektifika-ciji nieie . O ALBANCIH. Belgrad, 13. oktobra. Albanci so se na vseh krajih umaknili in se razpršili na vse strani. Poglavarji prosijo za tnir. Srb * 2 vojska ie zasedla albansko ozemlje do razvodja Drina. Velik del Albancev, ki je v srb-sko-turški vojni zbežal v Albanijo, hoče sedaj prositi srbsko vlado za milost in dovoljenje, da bi se smel vr-niti v svojo staro domovino. Srbske čete so razorožile albanske tolpe in zasedle važne pozicije in nastavile srbske urade. POGAJANJA MED TURČIJO IN GRŠKO. Atene 13. oktobra. Turški mirovni delegati v Atenah so obvestili Porto, da je Grška sprejela en del turških predlogov, k drugemu delu pa, da ie predložila svoje predloge. Pogajanja so v teku. BOLGARIJA PRED VOLITVAMI. Sofija. 13. oktobra. Uradni list prinaša ukaz. s katerim se razpušča Sobranje in razpisuje nove volitve na 6. decembra. Obsedno stanje preneha z jutranjim dnem. IZ NAŠE POLITIKE. Dunaj, 13. oktobra. Socialno politični odsek ima v sredo sejo. Dunaj, 13. oktobra. Ččško-nen* ška pogajanja se prično 15. t. m. K NESREČI VOLTURNA. London. 13. oktobra. Na parniku Volturno je bilo 16 Avstrijcev, 12 Rusov, 7 Nemcev, 1 Bolgar, 2 Italijana, 1 Rumun, 2 Holandca. Berlin, 13. oktobra. Rešenih je bilo 485 oseb, od teh samo 25 oseb od moštva. 162 jih je poginilo. Grozna nesreča na morju. Že v nedeljski številki smo poročali o strahoviti nesreči, ki je doletela na atlantskem oceanu ladijo Volturno, ki je vozila nad 600 oseb. Parnik Volturno je vozil iz Rotterdama v New York izseljence. Daljava med obema točkama znaša 8000 kilometrov. Nesreča se je prigodila pri 3300 kilometrov. Poža,r na parniku. 11. t. m. ob pol sedmi uri zjutraj je dobila Cunardo.va črta brezžičjii brzojav od svojega parnika Carinama, ki je poročal, da se je 10. t. m. ob pol desetih zjutraj na visokem morju vnel parnik Voltiirno, last družbe Uratiia in da je bil prepuščen svoji usodi. Vse osebe, ki so katastrofo preživele, so bile rešene. Rešenih je bilo 521 oseb. Nahajajo se na deseterih parnikih, ki so prihiteli z brezžičnim brzojavom pozvani na pomoč. Tako brzojav. Carmania gre na pomoč. Ko ie parnik Carmania dobil od parnika Volturno brezžični brzojav za pomoč, je odplul z vso silo proti mestu katastrofe. Na morju je razsajal silni vihar, ki je oviral tek ladje; zato je bilo treba pomnožiti število kurjačev. Ob 12. uri je Carmania dospela do parnika Volturno, čigar sprednji del je bil že ves v ognju. Položaj na goreči ladlil. Ladija se ie močno gugala, kar ie povzročilo, da so bila vsa rešilna dela ovirana. Ladjin vijak se je zapletel med vrvi, ki so bile določene za spuščanje rešilnih čolnov. Od še-sterih čolnov sta prišla na morje le dva; ostale 4 je razbila burja ob ladjinem boku. Vse osebe, ki so se v teh čolnih nahajale, so utonile. Rešilni čoln ne more na pomoč. Carmania je poskušala poslati nesrečni ladiji en čoln na pomoč, toda vsled viharja se čoln ladiji ni mogel približati. Carmania je plula okolo 100 črevljev od goreče ladje. Nova pomoč —■ toda zaman. S Carmanie se ie moglo opazovati nesrečne izseljence, ki so se prerivali na zadnje delu goreče ladje, med tem ko se le moštvo na vse načine prizadevalo ogenj ovirati. Tekom popoldneva je prišlo še 8 velikih parnikov na mesto katastrofe. Ko se je na večer vihar nekoliko polegel so bili odposlani čolni na pomoč, toda ti se niso mogli približati goreči ladji, kjer je panika od trenotka do trenotka rastla. Noč. Ko je napočila noč je Carmania s pomočjo reflektorjev iskala ponesrečence, ki so se borili z valovi, in rešilnimi čolni. Ob 9. zvečer je plamen na ladji naenkrat mogočno zaplapolal nakar Je sledila — eksplozija. Ladija je bila izgubljena... Okoio goreče ladije so pluli parniki. toda pomagati ni bilo mogoče, ker morje je bilo tako strašno razburkano. da so bili valovi, kakor gore visoki. Ob pol desetih se je zaslišalo v bližini Carmanie klic na pomoč. Proti ladji sa plavale dve osebi z rešilnim pasom. Eno so rešili, drugi klic je pa kmalu umolknil. Žalostno jutro. Po grozni noči jc sledilo žalostno jutro Vollurno je bil še nad gladino. Popotniki so se tlačili na zadnjem delu ladije. Ko se je morje pomirilo, so se šele mogli rešilni čolni približati Volturnu, s katerega so rešili one. ki niso poskakali v morje. Okolo 100 oseb se pogreša, ravno tako tudi dva napolnjena čolna. Vzrok nesreče še ni dovoljno razjasnjen. Proces v Kijevu. Mrtve priče. Naenkrat pa je deček Evgen oerberjak na disenteriii umrl. Njegov oče je rekel, da mu je sinček pripovedoval, da je videl pri Beilisu dva preoblečena človeka. Otroci Ceberjakovi so pravili šledeče: Ob 8. zjutraj ie prišel Juščinski in je povabil otroke, da se gredo igrat: Šli so Juščinski, Evgen Čerberjak, njegova sestra Valentina in še par otrok. Evdoksija Nekonečnaja se spominja, da so otroci šli za dečkoma. ko so prišli blizu opekarne, je letel proti njim Beilis in še dva Žida. Otroci so zbežali. Juščinskega pa je Beilis vlekel s seboj. Sestra Evgena Cerberjaka pa je kmalu za bratom umrla — in Evdoksija Nekonečnaja se dogodka več ne spominja. Kaj pravi Beilis? Beilis je izpovedal sledeče. On ne pozna niti Cerberjaka niti Juščin-skega. Poseta Židov ni imel. Večkrat je moral otroke poditi, ko so prihajali k opekarni. On je sicer Žid. pa ne zagrizen in dela tudi v soboto. KasaČenku je res dal pismo, pa ne zato, da bi kdo koga zastrupil. Imeni »Ljaguška« in »Fonarčik« pozna samo iz časopisov. Ker se trdi. da je hotel Kasačenka podkupiti, trdi Beilis, da je pisal ženi samo, da naj plača Kasačenku pot za pismo. Obtožnica. Na tej podlagi je obdolžen Me-nahil Mendel Tevjev Beilis. meščan iz Vazilkova. 39 let star. da je v sporazumljenju z drugimi osebami iz verskega fanatizma izletnega dečka Juščinskega. ko se je 25. marca 1911 na opekarni pri Zajcovu z drugimi otroki igral, prijel, ga vlekel v žga-njamo. mu zvezal roke in zamašil usta in ga s pomočjo drugih ubil s tem, da mu je zadal 47 ran, ter ga pri tem mučil toliko časa, da je vsa kri odtekla. — Za ta zločin se mora Beilis zagovarjati pred poroto. (Med porotniki je 7 kmetov. 2 meščana, 3 uradniki.) V sodni dvorani. Dvorana je nabito polna, zastopani so vsi uradi, prišla sta tudi ju-stični in notranji minister. Navzočih je 45 časnikarjev, več jih niso mogli pustiti v dvorano. Justična palača je policijsko zastražena. Vseh prič je 219. Glavna priča delavec Roščinski, katerega smatrajo nekateri za pravega morilca, ni prišel. Sodišče je njegovo odsotnost oprostilo. Branje obtožnice je trajalo dve uri. Po prebrani obtožnici je izjavil Beilis s poudarkom: »Jaz sem nedolžen, bil sem vojak in delal sem pošteno za ženo in družino. Nenadoma sem bil aretiran, sedim že 26 mesecev v ječi in ne vem zakaj.« Zagovorništvo -se je nato pritožilo, češ da zastopnikom ni dovoljeno govoriti z obtožencem brez uradnih prič. Zastopniki so vprašali sodni dvor. so ali zastopniki ali osumljenci. Beilis večkrat joče. Vendar pa odgovarja sigurno in samozavestno, Posebno pozornost obrača na porotniške klopi. Jh.rotm-ki so poslušali obtožnico z napeto pozornostjo. Boj za proces. Proti temu procesu je biro podanih že več protestov, češ da je vprizorjen proti Židom. Duhovnik Vi\vukowski je povedal, da so se ob priliki pogreba Juščinskega razdeljevali listki, na katerih je bil opisan ritualni umor s pozivom »Pobijte Jude«. Zastopniki zahtevajo, da se ti listki predlože. ker dokazujejo, da je bila sumnja tega ritualnega umora že pri pogrebu občinstvu namenoma sugerirana. Gre torej zato: ali se je izvršil navadni, ali ritualni umor. Takoj prvi dan je prišlo na ulici do spopada med Židi in Rusi. Zanimanje za proces. }e velikanski. Vsi svetovni listi pišejo o njem. Priredili so se te dni razni shodi in razne odlične osebe so podale svoje mnenje. Gre za to, da se kulturna Evropa izjavi, ali veruje v to, da rabijo Židi kristjansko kri za svoje verske obrede. V Rusiji sami so se izrekle proti temu univerze in akademije, akademična mladina in napredno časopisje. Oglasili so se tudi francoski zdravniki, razna društva. londonski nadškof in razni bogoslovci. Kijev. je bogato trgovsko mesto ob Dnje-pru, m žive v njem tri narodnosti Rusi, Malorusi in Poljaki. Mesto ima 400.000 prebivalcev. Med njimi je do 35% židov. Iz tega se da sklepati, da je precej hud odpor proti Židom in tako se da razlagati, da je javno mnenje Židom malo naklonjeno. Koliko let ie stara vera na krvavi obred? Židie danes trdijo, da med njimi ni nobene take vere. po kateri bi se pri obredu potrebovala človeška kri. (Znano je, da se je v prvih časih tudi kristjanom v Rimu očitalo, da imajo obrede s človeško krvjo, in so bili zaradi tega tako preganjani.) Ravno Židje so bili, ki so pri Rimljanih silili to mnenje o kristjanih. Sedaj pa kristjani isto trdijo o njih!) Ta »kriva vera« pa ni stara več nego 700 let. Raznesla se je ta vraža leta 1236. Tega leta so križarji v Fuldi pomorili 34 židov, ker sta dva Žida baje na židovski praznik umorila 5 krščanskih otrok in sta spravila njih kri. Takrat so se tudi po drugih mestih začeli poboji proti Židom. Pozneje so cesarji večkrat prepovedali te poboje — toda vera se je ohra^ nila tako smo imeli v Avstriji Hils-nerjev proces in zdaj je proces v Kijevu. Prazna vera še ni premagana. Vkljub vsem protestom sodi sodišče v Kijevu ritualni umor. Obravnava bo pokazala marsikaj zanimivega zato bomo o nji še poročali. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 15 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Kdor sl želj nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani). kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar. kamnosek. 995-10 Za 3 otroke, 6, 12, 14 let stare, iščem takoj stanovanje in hrano. Josip Oblak. Glince, Ločnikarjeva ulica 92. 998—1 igranj ar n a, F. Pečenko se je zopet odprla v iilici Scala Belvedm St, 1 (prihod iz ulice Mlramar). Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Popolni šivalni stroj je le »Singerjev" Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. Slovenci! Kupujte in zahtevajte povsod edino-Ie ^ Priznano « najboljše! g I Ciril-Metodove gg Dobijo se povsod! vžigalice!! . V Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. Oglejte si pred nakupom izgotovljene obleke, sukna ir pelerine za odraslo in :: šolsko mladino :: v trgovini gr „Pn Škofu“ 3S Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu". - V**'., * ■ ■' ' Modni salon- M. SEDE J-STRNAD Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice priporoča damske klobuke le najboljše izvršitve. ■"'■n’ i .mfrf, Vedno ~~ = najnovejše klobuke, cilindre, če- pice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dež- nike, galoše, palice itd. Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke J. Kette Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Modistinja m n ■ n a ■ imibtiE-iMSEBliKMCBBBI m m m S H H n B MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg št. 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. Popravila se točno in najcenejše izvrše. M S i** Več tisoč pletenih jopic v vseh barvah, posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8’—. - Moških klobukov - vsakovrstnih fason, poprej K 6'—, sedaj K 3’—. • Klobukov za dečke — poprej K 4*—, sedaj K 2*—. ■ - Klobukov za otroke = poprej K 2*—, sedaj K 1*—. Največja izbira dežnih plaščev ---------- za dame in gospode ---------- poprej K 20’—, 30’—, sedaj K 14*—. Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno. Angleško skladišče oblek Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. mansa % Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. »i bb——ase Laška kuhinja •sr I_ijVLTDlja,Tii-Od danes naprej se dob« vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz de- j že!ne kleti Pareneo. Moderne krasne bluze iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zeio ugodnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, • • #• :: nasproti glavne pošte. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstncjšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ztlhti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrl z manjšajočimi se vplačili. navija« vzajemno zavarovalna h n n k a v P r a S • Vi* d«J« ym pojasnil« umje - Generalno zastopslvo v Ljubljani Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder noaluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospek