r
IftjTliJI ilofcnald damSk r Združenih državah.
Velja aa tm leto..........fe.OC
Za pol leta.....................$3.00
Za New York celo leto...	$7.00
Za inozemstvo celo leto...	$7.00
GLAS NARODA
List siovenfi^ih delavcev v Ameriki.
Ht lftfffVfl Heroda« Daflj
In the United Stat«,
Izmed every day except Sundayi
and legal Holidays. 19" 75,000 Reader* 1H
————aa—^i—^i———^»»P——	———————■==-	i	,
TELEFON: 2876 CORTLAND T.	Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, If. Y„ under the Act of Oongreas of March 9, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO 47. — ŠTEV 47.	NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 27, 1922. — PONDELJEK, 27. FEBRUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
i i " ----
IZ DELAVSKEGA SVETA
DELODAJALCI V PREMOGOV NIKIH TRDEGA PREMOGA SO PRIVOLILI V KONFERENCO Z DELAVCI, DA SE POSVETUJEJO OLEDE NOVE PLAČILNE LESTVICE. — VSTRAJALI BODO PRI ZAHTEVI, DA JE TRLBA SKRČITI PLAČE.
Philadelphia, I*a., 25. febr. —
Antracitu i premoga ndti baroni so «-hjavili d*;n«s tukn.j, da so pripravljeni so-it a ti se i zastopnici I'1 ite l Miiit1 Worker:; of America v* New Vorku dne 1"» marca, da se poga.u.jo z njinti glede nove plačilne Vb t vice.
S. i). \V».rriner, načelnik poll-1 i<*Meg;» komiteja. oiganiz&cije an-traeituih piemogat>kih baronov, je rekel, di previden je mod delodajalci, zastopan n.« i v njegov! or^aniz.teijo splošno prepričanj«, da j«* Hvha skrčiti pla«"e delavcev in ;•> m- le v Lastno korist organizacije >osov, temveč v splošrui Unnst dežele. (Tbifpri dežela, ki »•"•ia prenašati take laZI.)
Šolanj* položaj jo tak. — J« rekel Jlr. Warivner, —. »la ne more nikdo pričakovali, da. bi cena antravitnega pi t rnopa ostala na svojj višini. dočlm padajo vse drnir' življenske jiotrebSčIne.
— Tnii premog ie predrag v primeri z drugimi potrebščinam? in vsl< 1 t epa je tieba potisnit; njegovo eeiir navzdol v prhnert z drugimi potrebščinami, — je rekel glavni prvoboritelj antracit-nih baronov. — V *a namen je treba skrčiti plače delavcev. (To j.» edina "znvba*\ 1 atero Imajo del >da ialei na razpolago.>
Mr. "Warinner je izjavil nadalje. da je treba visol o ceno premoga pripisovati visokim produk-cijskim stroskcyn. med katerimi zavzemajo pisce delavcev odlično io est o. (Vprašajte naše majnar-je in ti vam bodo povedali dru-
TV-mognx^ki baeoui so seveda politični ter so občnim izjavili, de je t ri ba skrčiti ne le plače na-\adnih delavcev, temveč tudi železniške pristojbine in prevoz pre-
Antraeitni premogarski baroni so v svoieir ugotovilo, seveda navedli različne številke, katere Je i bjavil delavski department Zdr. dr?«v in ki kažejo, da so se živ-Ijcnski stroški izza izbruha vojn* povedali za kot petdeset od-s* nt kov, dočira so baje poskočile plače za več kot dvesto odstot-
kov. To je seveda lc navadno slepilo, kajti možje, zaposleni v premogarski industriji, vedo sami najboljše, kje jih žu'i čevelj in kakšne so razmere, ki dejanski prevladujejo v tej industriji.
ZAHTEVA DVA MILJ ONA ZA ZRAČNO POŠTO.
Generalni jmštni mojster Tlavs je zahteval od senatnega komiteja za dovolila dva miljona dolarjev za jtoštno zračno sluJbo. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da se je ta vrsta potne sliifhe obnesla
MEHIŠKI PRIDELEK PETROLEJA.
Mexico City, Mehika. 23. febr. Mehika ima 225 proizvajajočih j'etrolejskih vrelcev, ki proizvajajo na dan skoro .šest miljonov sodov petroleja, soglasno z u?ro-tovilom trgovskega departmenta. Department pravi, da se le te-kom leta 1921 proizvedlo v Me-lnk i več kot "i75.000.000 sodov petroleja.
SENAT NI POSEBNO NAVDUŠEN ZA DOGOVORE.
Washington. D. C.. 24. febr. — Kot se je danes izvedelo, niso čiani senata posebno navdušeni za dogovore, katere se je sklenilo na vashinptomk: konferenci. ker vsebujejo baje številne stvari, kr nasprotujejo ameriškemu principu nevmešavanja v zadeve drugih držav.
O POTOVANJU.
Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je dru.^i razred na prekoceanskih parnikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za " junij in druge mesece. Le malo prostorov je se na razpolago. Kuor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor.
Frank Sakser State Bank.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m peten m* fcnfce tmtajtje pe alsU m*, naeaUtre la kttra
Jugoslavija:	,
ftiyiHUi m w*Q> paMi tm ^hhji "Kr. pital UknT
ta "MnMb MB" V IIIIIM
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron	.... $ 3.70
400 kron----$ 1.55	£,000 kron____$18.00
500 kron----$ 1.90	10,000 kron	.. . $35.00
h »i JTf»"^JST'»JtL^SSl aSTT**-
aarjft; tt vtafce Mri kme W li»laha ca <imr; raavje m* thmrlrm ki kvm ntw UreJ ■difrMiJf ■
Italija In zasedeno oseolje: fragp>m|B aa ahl« ptšU ta hyhMjt "Mnuka haaki" v
SO kr......% 3.10	500 lir......$27^0
100 lir .N.... $ 5.70	i000 ^r......$54.00
300 lir ......$16.50
Nemška Avstrija: Weiyillje m sadfcje frtte le	■Adrl»aa<fce B—fc —
kaiila p« t mqU «i dolarja.
Pod Istimi poceji lntoflJiHi tudi dohr^u In počljf MM-riike doUrjo t JucoaUrijo la w Italijo.
Bo^^a Je poa^aB	DaawBila Htaa^p	el
ntAn: AAKm STATS UIX, SS OertUadl WL. Viv IflEk
MORILEC LANDRU JE BIL OBGLAVLJEN
Na tisoče radovednih Parižanov se je zbralo v Versailles, da so priča obglavljenja morilca.
V ZNAMENJU f TRSKE SVOBODE. V Ameriki prebivajoči Irci so naročili pri kiparki Miss Bonnie McLeary v San Antonio, Tex., kip. ki naj predstavlja osvobojena irski narod. Kiparka Je izdelala kip v splošno sadovoljnost.
NOVA ITALIJANSKA KOALICIJSKA VLADA
Nova italjanska vlada obstaja iz različnih skupin, a pristaši Giolit-tija. so bolj važni.
Rim, Italija, 2-"i. februarja. — Poslanec Faeiii je stvoril nov kabinet. katera nalog i mu je bila poverjena v četrtek po posveto-\ i« Ti ju z italjanskim kraljem. Vsi drugi odii-'-ra voditelji italjanskJT političnih strank so odklonili east, ki ^e jim jj nudila. Kot oficijelno objavljeno, bo obstajalo ministrstvo iz naslednjih članov:
Ministrski predsednik, ministei-za notranje zadeve in za'asni minister za "oproščene" pro\tnee. I.uigi Facta.
Minister za zunanje zadeve: Jfignor Sehanzer. (Nemški i-ifut/>
Mornariški minister: R4»berto de Vito.
Justieni minister: Luijri Rosst.
Zakladniški minister; Camillo Poano.
industrijski minister: Teofilo Rossi.
Javna dela: Signor Riceio.
Delavski minister: Signor della Searba.
l*ošte: Signor di Cesaro.
Vz«:<»ja: Antonio AniV.
Poljedelstvo: Giovanni Bertini.
Kolonije: Sifrnor di Scat^a.
Novi kabinet predstavlja, koalicijo vseh takozvanih ustavnih skupin, z izjt-mo naeijonallstov !n fašistov.
Pristaši Giolitti-ja imajo večino, kajti poleg ministrskega predsednika Facte je zastopan v kabinetu tudi Peano in razven njega tudi Teofilo Rossi, dolgoletni tra-bant Giolittija in prejaii turin-ski župan, ki je bil povišan v grofe, vsk i stan pod ministrskim prert-sednitvom Giolittija.
Klerikalci imajo v novem kabinetu isto tevilo portfejev kot so jim imeli v kabinetu Bonomija. a njih portfeji so fcolj važni kot so bili preje, ker vključujejo vzgojo, finalieo in poljedelstvo, * čemur imajo v rokah najvažnejše departmente vlade.
Signor Sclyinzer (ki se je pro-slul v Washingtonu s svojimi napadi na Jugoslavijo in kjer se mu je smejal celi svet radi njegove smešne eifuteke bombastičnostl"), je dobil portfej radi ' zaslug*,vka-tere si Je ste gel v Washingtonu.
STALISCE RUSKEGA VOJNEGA MINISTRA
Sovjetski vojni minister je izjavil, da pričakuje cdpomoči od konference v Genovi
Moskva. Rusija. 2>. febr. — Leon Trocki. sovjetski vojni in mornariški minister, je govoril danes pred moskovskim sovjeton« v zvezi obstoja ruske rdeee ar-niade. Ob 1 ej priliki je rekel, da je usoda Rusije odvisna od konference. ki se bo vršlia v Genovi.
O bi ne bili uspehi konference v Genovi zadovoljivi za Rusije, — - j«; rekel. — bo treba uravnati telit noto s krvjo in mogoče še tekom naslednje spomladi.
Njegove besede so bile nasled-
. t nje:
— Treba je proletarijatu biti pripravljenim na udarec spomladi .če l i se mu vsililo tak položaj.
Na Rdečem trgu Krenilja je imel M;eraj Trocki vojaško parado. hi je bila mogočo največja izza dni ear ja.
Skozi dve uri so se pomikale *nii»io »je;ra čete. obstoječe iz iii-ftiiiterije, kavalerije, artilerije, Vinkov, strojnih pušk In motornih o lde'kov. Še nikdar preje, odkar obstoji rde*"a Rusija, se m nudilo naiodu takega pogleda, katerega l-i bil vesel sam enr Nf-l:olaj.
Na tribuni, kjer je stal Trocki, se je nahajal tudi zloglasni Bela Kun v diu>:bi jaj>onskpga socija-iističuega voditelja Katajame.
GOSPODARSKA KONFERENCA V GENOVI
KONFERENCA SE BO SEST A L A DNE 10. APRILA. U/)YD GEORGE IN POINCARE STA URAVNALA DIFERENCE, KI SO OBSTAJALE MED ANGLEŠKIM IN FRANCOSKIM NADZIRANJEM. — PRIZNANJE BOL JŠEVIKOV BO PRIŠLO PO KONFERENCI V GENOVI.
LLOYD GEORGE IN POINCARE SE BOSTA SESTALA.
Boulogne-, Francija, 24. febr. — FraueosTfi ministrski pre<lsednik I olncare ir» cr.gleški Lloyd Geor-ee se bosta jutri popoldne sestala tukaj, da razpravljata o različnih a pi ašanjih, tikajočih se bodoče T' ednarodn3 finančne in ekonomske konference v Genovi.
Podprefekt v Boulogne je dobil navodila, naj pripravi svoje poslopje za ta sestanek.
ROJAKL NAROČAJTE 8E HA "OLAfl NARODA" KAJ. VEČJI SLOVENSKI DNXV-UI V ZDE. DEiAVAZL
Pariz, Francija, 2">. februarja. I/.vanredni <lcgfKlki, ki skoro spo-minjajo na dneve velike, francoske r«'volu-ije, sn znakih zadnje poglavje žalostne in umazane zgo-covinc Henri Land rti ja, proslu-morile-i iz (iambals.
K<> je napočilo jutro, ko je bil obglavljen, je bilo na t soee in tt-soče ljudi zbran "h v Versa ills In na tiso-e nadaljnih st* !e borilo p<i c»*stah .vo-bs ih v Versailles. <la bi bili priča obglavljenja.
Lju<l>- s<> liinlili visoke eene za mesta pri oknih, raz katerih se Je vudil {>)gle»l na giljotino, a vse rozndevne napore je preprečila policija, ki jo pr^l ure pred ob-plavijenjetn ukazala vsem hišnim vosjvxlarjer.. da morajo zaprett ^sa ' kna. Številni, ki so bili kruto razočarani v svojih pričakovanjih. so s<- nairlas pritoževali. Neka ženska .}« rekla, da je prišla direktno iz Nice, da bo priča obglavljen ja in da je plačala visoko ceno za svojo okno. Ko pa je prišla v hišo. ji je policija zabranila
vstop.
Oprav treba vse ekselcucije. v Franciji vršiti javno, so imeli radovedneži le malo prilike videt: kaj skozi <rosti kordon vojaštva in polieije. ki je cbdajal giljotino.
Izjavilo so je pred ckseluicijo. da je izgubil Landru svojo hladnokrvnost. a tega ni bilo opaziti v jutru njegovega v.smrčenja. Ko -p j'1 prebudil eno uro pred časom, določenim za njegovo usmrčenje. se je ga je obvestilo, da ni hotei predsednik Millerand poniilostiti ga. Nikakega gin jen ja ni pokazal in njegove roke se niso tresle niti za trenuiek, ko se je oblači*.
Odklonil je tradicijonalno cigareto in r-. tn. katerega se v vsakem slučaju ponudi smrtnim kandidatom ter izjavil da sploh ne kadi in da je abstinent. (To je pomembno.) Tudi ni hotel poslušat-duhovnikov, ki so silili vanj ter odvrnil na Številna vprašanja, katera se mu je stavilo:
—	Jaz se čudim, da sta vi jate taka vprašanja človeku, ki je ve<5-no trdil, da je nedolžen in ki n«-pripada več temu svetu.
Svojemu zagovorniku Je rekel, da mu je /al, da mu je bil poverjen slučaj, ki se je tako slabo ob-resel. Konečno. ko so prišli do giljotine, je rekel duhovnik:
—	Pogum, Landru.
Na smrt obsojeni se je obrnil, priklonil ter odvrnil smehljaje:
—	Kot vedno.
Na ta način je šel v smrt, popolnoma miren.
Neki odlični odvetnik je rekel poročevalcu newyorskega Heral-da: — Če vzamemo vpoStev vse, smo videli najbolj presenetljivega morilca v celi zgodovini Francije — in mogoče celega sveta.
Versailles, Francija, 25. febr. — Henri Desire Landru, ki je bil obglavljen danes zjutraj. Je ostai skrivnosten do svoje smrt L Razsrdil se je na duhovnika, ki ga je \prašal, če si hoče olajšati vest.
—	To je žaljenje za človeka kot sem ja?. — je rekel. — Ce b* imel kaj priznati, bi storil to že davno. — Nikdar pa ni izgovoril besedice "nedolžen" tekom celega postopanja proti njemu, ki je trajalo skoro tri leta.
Giljotina je bila postavljena le par korakov od glavnega uhoda v jetnišnieo. Ob šestih, zjutraj so vrata jetninice počasi odprla in pokazala sta se generalni procurator in ravnatelj jetnišnice, t
Boulogne, Francija, 2o. febr. —J Ministrska predsednika Lloyd George iu Foineare sta prišla da-, nes popoldne, po štiri ure traja-' joči konferenci do dogovora glo- j de spornih vprašanj, ki so visela med Londonom in Parizom že mesece in mesece ter se dogovorila glede preložitve genovske mednarodne ekonomske konference, ki se bo sestala	10. aprila
mesto dne S. marca kot je bilo Iz-prva določeno. S tem Se je tudi zaključilo pogajanja glede angle-iko-franeoske zvezo in tozadevni ctogovor bo podpisan v teku na-slednjUi par dni.
Ta povsem nepričakovan dogovor je sta\il j:nglešl;o in francosko vlndo t';1 skupni temelj, čepa v ni ni!.:; > i::.j takega priča-lnva_l, vsp: i."-i številnih sporov, katere je bilo opaziti v zadnjem ča^u. Na temelju tega dogovora se domneva, da bo v Genovi mogoče priti do splošnega evropskega dogovora, tikajočega se ekonomskih in finančnih vprašanj.
Zavezniki se bodo sestali z bolj-šoviki v Genovi pod pogojem, katerega je stavil francoski ministrski predsednik Poincare in ki se tiče primeri.ih političnih jamstev od strani boljše viko v. Glasi se. da bil angleški ministrski predsednik popolnoma zadovoljen s pogoji, katero je stavil francoski ministrski predsednik.
Konferencu, ki se je vršila danes med obema ministrskima pred sednikoma, je bila zavita v me-u"lo, soglasno z željami francoskega ministrskega predsednika, ki ne veruje v javno diplomacijo. Lloyd George pa je sprejel časnikarske poročevalce povsem dobre volj" ter jim pojasnil, da je bil dosežen po polni dogovor. Rekel je nadalje, da se bo vse podrobnosti dogovora, v kolikor se tiče mednarodne konference, objavilo v teku par naslednjih dni.
Lloyd Goorge je trdil, da je edini vzrok zavlačevanja genovske konference nestalni politični položaj v Italiji, kjer ni dosedaj ■ obil še nobeni kabinet veČine, po več tednih strankarskega pregovarjanja.
V ofieijeinem komunikeju, ki je bil izdan ]k> sestanku obeh ministrskih predsednikov, se glasi, da bosta oba ministrska predsednika odpotovala v odnosna glavna mesta petem, Jco sta dosegla najbolj zadovoljiv dogovor glede vseh stvari, glede katerih se je hotela razpravljati. Prav posebno skrbno sta razpravljala mini-
strska predsednika glede konference, ki sc. bo vršila v Genovi. C lasi se, da sta se popolnoma dogovorila glede poli?;.čnih jamstev, katera morala dati Rusija in Nepi-č i ja glede bodočih, finančnih transkacij ter celega svetovnega ekonomskega položaja.
Posebni svet zaveznikov se bo sestal v par dneh v Londonu, da pripravi delo, katero bo morala izvršiti konferenca v Genovi.
Oba ministrska predsednika sta dala izraza svojemu mnenju, da bo imel jiopolni dogovor in sporazum med Francijo in Anglijo rajboljšo posledice z ozlroio na uravnavo najbolj perečih fcvelov-i'ih vprašanj.
Pariz, Francija, 25. februarja. Potem ko se je vrn'd v Pariz oTj enajstih zvečer, je izdal ministrski predsednik Poincare ugotovilo na francoski narod, ki se tičo njegovih pogajanj z angleškim riinistrskim predsednikom. V tem ugotovilu sc glasi:
—	Prišla sva do popolnega sporazuma glede vseh predmetov in prav posebno glede onih, ki se tičejo konference v Genovi. Lloyd George je hotel, da bi podpisal posebno pogodbo med Anglijo ln Francijo, a za kaj takega Je primanjkovalo easa. Zagotavljam pa vam. da bo tozadevna pogodba sklenjena in podpisana še predno se bo sestala konferenca.
—	O vprašanju priznanja bolj-šovikov se bo razpravljalo po za^ ključku konference v Genov?.
POŠTENA BESEDA STAREGA VETERANA.
spremstvu dveh zagovornikov na smrt obsojenega.
Nato pa se je prikazal Landru sam, v črnih hlačah in beli srajci. Njegova brada, ki jc predstavljala enega njegovih najbolj značilnih znakov, je bila na kratko prist rižena. Njegova glava ^e bila obrita in njegov vrat ln lice sta bila smrtno bleda.
Sel je natančno pet korakov, predno so ga zagrabili pomočniki rablja krog pasu ter ga posadili na oder, kjer so ga takoj privezali. Močno obteženi nož giljotine je zdrsnil navzdol ir. cela afera je bila končana v menj kot dvajsetih minutah
Ljudska množica, katero se je zadržalo v taki razdalji, da ni videla ničesar, ni vprizorila nobenega kravala. Molk, ki je prevladoval, je prekinilo le trobentanje v bi žini nahajajoče se vojašnice ter Stvonenje k jutranji molitvi v bližnjih cerkvah.
Washington, D. O., 25. febr. — Osem in petdeset let stari major Parson, ki so je vdeležil Državljanska vojne, je rekel z ozlrom na vojaški bonus, ki dela tako zmedo v deželi:
* — Uda t i se pretnjam veteranov iz svetovne ^ojne bi pomenjalo strah ■ petnost. Tem zdravim in
rstim ljudem je treba reči: —. Eolj častno je delati kot pa postopati.
— Vse, kar morem reci. je to: Naj Bog sam prepreči kaj takega.
Pošiljateljem denarja na znanje.
Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovaii, da lobimo vbodoče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo za-naprej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dn«> va. ko je bil odposlan denar iz Ljubljane m zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljatev, ki smo jo prejeli dne S. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaSčenca.
Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi z zadnjih poŠt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo ln 5ele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pr^ jemno potrdilo oziroma kakorhi« tro ista prejmemo. Denar pa bo ne glede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji kot do nedaj.
1 Frank Sakser State Bank.
GLAS XARODA. 27. FEBR. 1922
«8 L A S NA R ODA''
eLWKNIA*|MEVUUir ^	*
»_ m—	HflPIBDQBB	JMMSEAMI
PMNR IAUM, MM	LOUIS »EN EDI K. TrUNW
PiM« «l ■ihIiihb «8 »M CwMNtlM and Ailnmi Abov« Ofttcterai m Cortlan«« tr—t. ■■rauflh mt Manhattan. N—y York Cfty. »L Y.
-QI— Naratfa* IHiJi r«U te« ttwiamii M4*1J Is —■afMlMfc_
Al lato valja iu aa Amtrtta Za Na« York aca ea*o MU
trn nji ml lata.	lUf
■a pal lata u M.ooza leaaearistvo u oMa lata	C
■a tet «U _UJM_«a »al lata	8SJf
• LAS H A R • • A
(Votes aff tiw Nopm) cm Oajr gii—M Sunday« an* ■•May*
ItfuWll »aariy MJft_ '
———■	i	1 L"	*"
AlMrttoanwti on AvmikwIi	^^^^^^^^^^
IHM km ooaple* Mi «HaK aa m prioMaJtJo. Danar naj aa MacovoM BM pa Monay OrHr. W apmaaiM kraja n«roCcfko* pi ualna. 8» a* MM tHl mMf UtIMTi	4a altraja ncjtama	_
a L A 8 NARODA ■ Wrtlrntm W»H. Borov«* of Manhattan. Now Yarfc M. V.
TaCaphona: Cortlandt MT8_______
ŠTRAJK.	I
V (.'liieaftu su zborovali zastopniki premogarjev,] železničarjev in pristaniških delavcev.
Vse časopisje je pisalo o tej konferenci.
In znamenje časa je, da je bilo tej konferenci posvečenega v listih več prostora kot pa zadevam angleške princeze Marije, ki se ima jutri poročiti.
Se>Ii s<> se uradniki treli najvažnejših ameriških delavskih skupin.
Sešli so se v namenu, da stvori jo nekako t n »zvezo v svrho medsebojne solidarnosti in varstva.
Škoda, da uspehi velikoobetajoče konference ni-so veliko obetajoči.
Zliorovalci so sklenili, da s<_i bodo združili v svrho medsebojne obrambe.
Sklenili so, da bodo združeno nastopili proti neupravičenim napadom kapitala. To I>i bilo- nekaj kra-{ snega, če 1 >I v resnici obstajalo.
Nobene industrijske državo, nobenega večjega naroda si ni mogoče predstavljati brez treh temeljnih( industrij: premogarstva, železništva in mornarištva.
<	e ni premoga, morajo zastati vsa kolesa.
<e drže pristaniški delavci in železničarji roke križem, mora dežela stradati.
Siatisiiki so izračunali, da bi bil New York v treli dneh bivz brane, če hi zaštrajkale te tri delavske skupine.
Ako bi sklep čikaške konference vresničil, bi go-1 .spodarskemu življenju naše dežele slaba predla.
Strašanski udarec bi bil zadan deželi, če bi za-strajkali premogarji in prometni delavci.
Rečeno in sklenjeno je biloT da so bodo tega skrajnega orožja poslužili le v skrajni sili.
<	udno, da ne izprevi<lij<>, da je ta skrajna sila že sedaj nastala.
Premogarje zapostavljajo kjerkoli morejo. V West Virginiji so jih streljali, pa ni bil noben streljač in morile«* kaznovan.
Sedaj naj se nastopi. Temelj je izboren, če bodo voditelji dobri.
Dopisi
Neffs, Ohio.
Ker seru že od več rojakov prejel pisma, kateri me sprašujejo, kako je tu z delom, lioeeni tem potom naznaniti. da naj nihče sem ne hodi za delom, ako ni pos< bno srečne ure rojen, ker ga tu ne bo dobil. Ker se tu okrog >>e primeroma dobro dela, kot gre v t«-j splošni kri/i. je umevno, da je mnogi> ljudi prišlo iz \>eli krajev Unije v te kraje. Sedaj imamo itak aanto se dober uesee za delati, ker — kakor vse kaže — je stavcu s. 'prvim aprilom neizogibna. Xai delegat, kateri s»' je vrnil iz Indianaipoli.sii s konvencije, je poročal, da vse kaže, da Ihmjmj premogarji letos se bolj prodani kot -mo bili leta 1'JIO. Takrat je bil čas ug'nlen, da bi lahko izvojevali ter napravili pog<>di>o. kaiera bi odgovarjala razmeram in trpljenju pod zemljo. Kaj smo takrat dobili, to vsak ve: denarno ka/oi za vsak korak. ako jie bi bil kom-panistom po. volji. Takrat smo imeli voditeljev 11 poveljnik« »v, kolikor je podružnic U. M. XV. of A. Ddal sem na i 'astie Shanon, 7*a.. kjer smo ubogali glavnega predsednika 5. distrikta, ter smo delali po prvejn aprilu naprej. Čez . par dni že prikorajaj > člani lokal-Tie unije iz Monongahola City ter nas ustavijo in mi se pridružimo stav kar jeni. Čez leden dni so pa oni žli delat, mi smo pa Javkali .»apn\j. Tako smo se vrstili po vseli lokalnih unijah 3. okraja skozi dva meseca v veselje kompa-niftom karteri <■*> se nmejali Ln norce brili ir naše "soKdarnoftfi"*. Letos ne bo nie drugače, ako se kak čudež ne zgodi. I je toliko bo. mo na bolnem, da »e bo denarna
'-;azen izpremenila v moderni ju-' goslovanski sistem. tla jih boj vsak. kdor bo napravil kak pre-' ■-ti pek. dobil *2.~> gorkih na zadnjo< plat in tako naprej j>o zasluga h J Z denarno kaznijo se itak nič ne J napravi pri premogarjih, ker i j grozno naglo izumira ta deuanii' j rod iiuvl nami Kdor ga bo hoteli j že videti, bo moral iti v muzej, j
Nesreče 1 udi pri na.s ne počiva-j
j<». Pred enim mesecem smo imeli, i . j V našem rovu razstrelbo plina.
iiilo je ravno opoldne, ko se je en j j prostor zarušil in pritekla je bela j | voda. Ž njo vred je dohajaj i^lin. katerega m* je v kratkem času na-, bralo toliko, da je eksplodiral, ko! se je delavec s karbidno svetilko skozi "breakthrough*' približal, j da bi videl, če Ae voda dohaja.) l>va je močno ožgale. Kne«ra je vrglo kake 4 yarde na^aj in <lo-ličiii je po nekaj dnevih umrl za poškodbami, drugi je okreval. Bila st-t Angleža. — Pred enim tednom je pa Hči glavnem hodaiiku zasulo kamenje motormana in pomagala. Hila «ta pod kamenjem eno uro in 40 minut. Pomagal seni odkopavati in motormana s«io do-l ili živega ven, pomagač je bil pa ubit. On zapušča 9 mladoletnih otrok, t'nden slučaj se mi je zdel, da človek zdrži toliko ča&a pod tolikim kamenjem, kot dotični motor man, ki je nas ves čas prosil pomoči, ko smo odkopavali kame* nje z njega. MaLa naša neprevidnost in zmečkali hi ga pred očmi. Bila sta oba A mer i kanca. Motor-man bo kmalu okreval.
Vsi tisti, kateri kriee, kako velike plače imamo premogarji, naj bi prišli v rov in videli tak prizor, hi morda potem drugače go-
Iz Slovenije«
■ -1 -- ~ ..i
Vesela Ljubljana.
V preteklem letu je bilo po statistiki ljubljanskega policijskega ravnateljstva 107 javnih plesov iu 272 zabav in veselic. Javnih koncertov^ in kulturnih produkcij !>S4, gledaliških predstav 307, cirkuških 61. Poslovalo je 11 plesnih šol. Javnih predavanj pa je bilo le 7'.* s-hodov in :>Sl društvenih zbojovanj.
Nesreče in nezgode.
Jakobu Zabavniku, monterju v rudniku v Zagorju, je pri postavljanju cirkulaine žage padel hlod na levo nogo in mu jo zdrobil.
Gregor Jeran, delavec v \Yein-bergerjevem kamnolomu v Zagorju. je zažgal mino in se, kakor o-bičajno. takoj odstranil. Ker pa se mu je zdelo, da je zažigal na vrvica ugasnila, se je vrnil pogledal. če gori. V tem trenutku pa j se je mina vžgala in je Jerami j priletel «*el naboj v obiaz in prsi. ! Težko ranjenega so prepeljali ^ j ljubljansko bolnišnico. | Ivana Lušiua. posestnika iz So dražice, je ]>ri ogledovanju kon.
il s kopitenn v desno stran h ca in na brado.
j Graščinski gozdar Petev Jane; iz Dan pri Kočevju je doma vslet zledenelih tal spodrsnil in si pr pa<leu zlomil levo n<ig<». — Kna ! ka nesreča se j<- zgodila tudi po ^tajnemu delavcu Karolu (ialeti na (i rosiipljem.
Marijan K<is, gojenec na Rn " kovniku. se je na dvorišču bote ogniti dvema j»sorna. ki sta mi i pritekla nasproti. Pri t«*ni pa se j približal staremu, na vrvi prikh 'njeueoat, ki ga je popade! in mot" I no ugriznil v levo nogo.
\a plesu v Gambrinovi dvorani ilariboru se je pletarski pomočnik šok al nenadoma onesvestil. Rešilni oddelek ga je spravil v bolnišnieo. kjer ugotovili na njem močen srčen krč.
Francetu Trobi, hlapcu iz Ose-lieee. se je konj splašil. Ko se mu je hotel približati, da ga pomiri, ga je brcnil s kopitom po glavi hi j ga težko poškodoval.	j
Andreju Bol t ar ju T Žagarju iz Stare Fužine v Bohinju, je pri delu na cirkularni žiigi odletela gr-«"-a v desno oko in mu je ranila.
ti letnemu Vinku Severju, sinu zidarja iz Brezovice pri Ljubljani, je kolesje ročnega mlinčka zmečkalo dva pi-sta desne roke.
Roparski umor orožnika.
Iz Brežic poročajo: Vsa tukajšnja okolica je razburjena vsled zločina, ki se je zgodil v dobrav-skem gozdu pri Brežicah. I »režijski orožniški postaji je bil v službovanje prid»-lj«-n 451etni orožjiIk [Mauer, rodom Goričau. 7. jan. I zvečer je 'nlšel Mauer na nočno patruljo, .s katere se ni več vrnil. Kasneje s.> ga našli v gozdu pri 1 Dobravi
mrtvega, golega in po-ipolnoma izropaiiega. Levo stran [obraza je imel grozno razmesar-Ijeno, levo čeljiLSt vso razbito. Xa j vratu so s«- poznali znaki davljenja, tudi na ostalem telesu je bilo 1 več ran. Zločinec je odnesel tudi ; orožje. Kakih 50 metrov od trup-da so našli orožnikovo bluzo; sraj-|ca je bila z ostrim nožem razpa-Iraua. rokav okapljan od «veče. Xa | sumu imajo nekega vojaškega de-'zerterja. ki ga pa št1 niso dobili, i Nesrečna žrtev živinskega zločina ;zapušča vdovo in ver otrok.
Smrina kosa.
V ljubljanski 'bolnišnici je pre-i I minul vodja policije v Trbovljah! !1. Gutsmandl. Pekojnik je dolga j let a zvesto služil trboveljski ob-i I čini ter si je pridobil s svojo vestnostjo splošen ugled. liil je poštenjak.
vorili. Vsi nasprotniki naših plač bi dobili dobro lekcijo, če bi praktično poskušali produeirati črni deniant.
Pozd ra v» M a rko Rupni k.
S an Francisco. Calif.
Dne 16. januarja je od nirtvo-nda zadet naglo umrl rojak Mat. Plut. star 47 let, doma iz vasi Kr-vačji vrh, fara Semič na Dolenjskem. Tukaj v Barklev, Calif., zapušča vdovo z dvema malima o-trokonia. Pogreb je «biJ dne 18. januarja. Mnogobrojno občinstvo je pokazalo, da je bil priljubljen.! Pokojni ima več znancev v Joliet, 111., iu sorodnike v St. Louis, Mo. Bil je brat soproge Mr. Kukarja, lastnika '4 Ljubljana'' hotela v San Francisco. N. v m. p. I
Poročevalec.
V	Gornjem gradu je po dolgi bolezni v starosti 62 let preminul Franc Sarb, ugledni trški posest -nik. gostilničar in trgovce, večletni član okrajnega in občinskega odbora.
V	bolnišnici v Gradcu je umrla Sofija Košičeva. soproga hotelirja Narodnega Doma v Mariboru. Truplo so prepeljali v Maribor in je tamkaj pokopali.
V	Zetalah pri Rogatcu je na ]>o-rodu umrla Marija Kobše. žena ondotnega posestnika, ki je bil mnogo let ujet- v Rusiji, sedaj pa ?ra je še doma zadela ta nesreča.
Okruten mojster.
Xeki slikarski mojster v Mariboru je tako pretepel I61etnega vajenca Nika Omika, da si je moral ta poiskati pomoči pri rešilnem •ddeiku, kjer so ugotovili težke i poškodbe na dečkovem hrbtu, t .
_Zle posledice.
FtiUija. Henigman, posestnikova hči iz Prigoriee pri Ribnici, se ji ; igrala s sosedovimi otroci. Imel 1 so tudi ročni voziček in se vozili Xe»reča pa je hotela, da je 1 Leni g-manova prevrnila st>sedovo punč L ko. Dasiravno se otrok ni čisto nk | poškinloval, pa je pridrvela nje 1 gova mati k llenigmanoviin iei kričala kakor furija nad otrokom Otrok se je pri tem tako prewtra
I	šil, da je dobil živčni napad, o/.i roma takozvani "Sv. Vida ples" Morali so ga prt^peljati v bolnico
II	Duh nesrečnega kovača Kro-
marja
je že začel strašiti Matijo Skubi ea. Zaprašeni in pozabljeni akt a vsi rijs>kega vojnega s<niiš«"a pr liajajo polagoma na dan. Ohenet se bliža dnu 2:>. aprila, t lan iiaroda in njegovega inlličneg protesta. Matija Skubie že sliš kakf> na Suhem bajerju i nI i gro >t. 10 in kako mrtva usta kličej< "Dajte mi košček blagoslovljen zemlje na rojstni grudiŽe vit ljubljansko pogrebno društvo, k; Iko na Suhem bajerju odpira gru Jšt. 10. In glej! Bela Ljubljana i. kazuje zadnjo čast narodnem mueeniku in veličasten sprevod, si* pomika s Suhega bajerja proti dr-žavneniu kolodvoru kolodvoru. Resnično! Kromarjev duh je začel strašili svojega izdajalca, izdajalce vidi tudi, kako se s črnomelj-4skega kolodvora valijo nepregled-|ne množice belokranjskih kmetov jproti Vojni vasi. da izkažejo *zad-Injo čas: tovarišu in kmetu sotr-jpinu. Mirno korakajo kmetje in [ponosno nosijo Sokoli krsto narodnega nničenika. korakajoč mimo gostilne izdajalca. Možnarji oznanjajo končno vrh ""Majer-rja da kosti nmeenika. vendar eu-l!
vrat počivajo v blagoslovljeni { zemlji, v rojstni grudi. Amen! Ln počivaj v božjem miru, bodo šepetali kmetje, ti naš dragi Ln preljubi tovaa*iŠ. ti naš trpin Kroma r! Nikdar ne bodo belokranjski kmetje pozabil i tega črnomeljske-ga diktatorja, Koliko .»amo sulzi. bolečin iu nevolje je Matija Sku-■bic za časa strašne vojne »povzročil revnemu belokranjskemu ljudstvu ob priliki pobiranja živine! Da Matija Skubie pozabi na svoja zloeinstva. se je vdal v zadnjem času pijači. Le redko gre iz hiše in je že popolnoma osivel. Te dni se je zaletel v gostilno Kambiča. kjer je objel svojega pijanega botra čjliomeljskega orožnika Ada-. miča. ga. poljuboval in razsajal. Ali
si ni mogel jugfosilov. omžuikl J zbrati boljšega botra za svojega otroka, nego-li zloglasnega Sku-bica? Kaj sme orožnik vojak izzivati in politizirati ?
Izročitev odlikovanj.
V dvorani deželne vladne palače v Ljubljani je pokrajinski namestnik Ivan Ilribar svečano izročil odlikovanja sledečim: Franu Bonaču, Josipu Oostaperariju, K. Fi-auchettiju, Dragotinu Hribarju, Ivanu Jelačinu ml., Petin Kozini, dr. VaL Ki-ispei*ju. \inku Majdi-ču, dr. Marnu, Ivanu Kebeku in trgovcu Žabkarju. ki so bili povodom ljubljanskega velesejma odlikovani za zasluge na gospodarskem polju.
Tvomica Cinal v Celju,
ki posluje šele komaj pol leta in je obrat še v razvoju, je že sedaj zelo praktično urejena in zanimiva. Obrat je r'azdeljen v 3 dele: v livarno za jedilno in drugo orodje, v oddelek za čiščenje in svet-Ijenje orodja in y galvanizacijo.
Peter Zgaga
To se je zgodilo v neki južni državi:
Vaščani so vdrl*, v župnišče. odvedli nenri" jnbl ienega župnika, ga -dekli 1:1 ga povaljali v smoli in v perju.
Ki juh pernati obleki je možak eelo noč zmrzoval. Naslednje Jutro krog uc\ete ure so ga v avtomobilu odvedli na najbolj pro-' rjeten prostor ter ga posadili, ta- i
kega kot je bil. kraj ceste. * * •
Država K<'iitueky je bila pred prohibicijo jako siromašna država. OscmnjaMi anundment ji .je pa pomagat na noge. V znamenju i prounostavnosti se država razevt-j ta in prosperira.
Pred kratkim s.» se sestali vo-j dili možje te države in določili: j V nobeni ljudski, višji in viso-j 1 k» šoli >e i!e ic r.ropagirati Dar-1 winovt ideje, da je človek v hiiž-' 1 :iu;ji žlahti t. opico. : * * *
Ta «lejst%a je p -ibil najugletl-1 nejši ameriški lis* "New York j Tillies'" včeraj na pivi strani. To j-1 i/b.vi-o polje za ameriške, - vzgoje.-slovee. c(- so ves vzgojes»Tov- i r ci in če bodo j re'.li v teku enega \ . stoletji <io }•< sede.	j
* ♦ !
Nel ;e v ')onnto\vnu je bilo. ' Mož si ga je rad včasih malo eez j mero privoščil, zcisie:' je bila jki J ' Job'f ženica.
Otroka sta dobila. To ji' bil na.j-1 veselejši tieimtek iyza pomene
i-
. noei.
Mož, sl oikc.i 111 jen. se je skl.1 r. <a■ nad ol : im i ";um.
n
— Moja usta m:a. moi^ o*i. In
■i.'
mojo glavo, i. Žena je bila iv.tl.una. Tn v svo-b jem ogorčenju je rekla: c — Boga ."ahvaiim, da nima Ivo-e je sape. li • * »
■j" Dandanašnji je najboljše, če opravlja zdravnik dvojno službo: j^ zdravniško in pogrebniško. In če jc poleg tega še bootlegar. so njegovi dohodki velikanski.
* *
*
Neki aim riški jirofesor .le prišel 7. velikansko iznajdbo na dan.
Razkril .iv svetu, da je imei (»eorge Washington rdeče lase in ia je vsled tega nekoliko jecljal.
O. če bi imela Amerika sedaj Washington:! ! Pa na j bi imel se tako rdeče lase in naj bi še tako jecljal!	»
Samo. d m hi ga imela . . . * * *
Farmer je prišel v newyorsko restavracijo In naročil steak. Xa-takar mu ga ,^'e prinesel. Velik krožnik, majekan steak.
Farmer podiiha in pravi: Da. takega steaka mi dajte In er-po cjon.
* * •
Prijatelj, roko na srce: veliko bolj se zanimaš za slabosti svojega soseda kot pa za njegove če<t-! nosti.
* * *
Na neki maškaradi je bilo. No- J čem povedati na kateri. Met! maskami je bila krasna maska v leožki obleki, v dolgih hlačah in j visokem cilindru.
Opolnoči so se maske razlertn- ' kale. In 1
c rasna maska je rekla:
—	Polovica možkih me je smatralo 7.a možkega.
Nevoščljiva tovarišica je rekla:
—	Drugi polovica možkih pa dobro ve, da si ženska.
SitgnBlnuattBkci	SCatnL S^&tuita
Ustanovljena 1. 1898	InkcrDorirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni fcdborclkL
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106: Peart Ave., Lc/miii, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Eiy, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Bhignjnik neizplaC-anili smrtnLa: JaU N MOVERX, 0-1 N. 2nd Ave., w. Duiutti, Mina.
Vrhovni &dravnlk:
Dr. JOS. V. GKAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Pittstrargh, Pa.
Nadzsrni odbar: MOHOR MLADIČ 2603 So. Lawndale Ava^ Chicago, IU. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Cola
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR i PORENTA, Bos 170, Black Diamond, Waah. FRANK ZORICH, 6217 St Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRO, 519 Meadow Ave., Roetdale, Jollet, I1L PAULINE ERMEN'C, 639 — 3rd Street, L» Salle, I1L JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CEI.ARG 70G Market Strett, Waukegan, 111.
*——- Jednotino uradne glasilo: "<Jlas Narod*". --:-
Vse stvari tikajoč© se nradnih zadev kakor tudi denarne poMlja-tvo naj ee pošiljajo na giavnega tajoita. ^ se pritožbe naj se poSilja na iiredseonika {»orotnega oilbora. TroSnje za sprejem novin članov in bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatollSka Je^ncta se prii>oro<5a vsem Jugoslovanom ta. obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižrega drnStva J. S.. K. S Za. uttancvitev novih druStev »e pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se labko. vstauovi % 8 člani ali člankom!
Iz Jugoslavije.
Otroška bolnica v Sarajevu. \
X Sarji ji'vn j.- i.il v Tanikii.i^: ■ j'.' državni feilniei (»tvorje-n puse-bnij oddelesk za taruške boK'zni. 1-:i j*' /.i* prieel >v<<.je di'b»vanje. N«*.v i ustanovljena ♦»•tn^ka bolnica .j--; povrni i u« m no nrejt-na.
Bakteriološka postaja na Cetinju.
Za ("rim sji;ro ustanovi stalna I>akteriob.>"ka pu.<taja na Celinja.!
Nove delavske zbornice.
1 Centralni iiiNjiektorat rada v iiunistrstvu za ^fchdim politiko pripravlja ustanovitev delavskih! zbornie tudi za Zairreb. Split in N'evi Sad. Tudi te bodo imele sa-! mo pi'ovizorni značaj in nab^go. itii sestavijo samo volilni zakon in poslovnik, nakar bodo sledile r* 1-ne volitve.
Sknpno število jugoslovanskih akademikov na, domačih in inozemskih univerzah.
.Jugoslovanskih dijakov ima iieograd t»41 ti. Snbotiea 4li!>. Zagreb ."5605, Skoplje ."»s. Ljubljana 11G2. Skuipaj torej kl.710. l'o fakultetah jili je: filozofov "Jt'.14, pravnikov 4-'!4-'l. medieiiieev ll!>s.
tehnikov 1841, agronomov 471». tenlogrov katoliških 101. teologov ()ra\'o>lavnih 17"». veterinarjev S4, \ i>j<* trgovske šn!" jih obiskuje :)15. V inozemstvu jih jf : v Franciji 4<;0. v Švici 47. v Angliji 1-5. v lielgiji 4. v Italiji :». v Avstriji :i55. \ Češkoslovaški '»22. v Nemčiji 11, na Poljskem 11. V inozemstvu študira torej skupno 144»» naših akademikov. Celokupno število .ju geslo v. akademikov v t:1.- in inozemstvu znaša torej lo.l«<»-
i
j Povišanje carine na iuksusno blago.
Xa luksuzno blago, ki se uvaža 'v Jugoslavijo, se je carina jiovi-šala za 200 odstotkov, j CeneraJna direkcija carin je iz-
dala vsi-ni earinarnieam strog u-jkaz glede preprečenja tihotap-istva. \ zadnjeui času namreč :do':ia poročila, da so se zlasti ;/. Dunaja tiliotapile velike koli-■ čine igralnih kart.
Vprašanje pečujskega premoga.
Knkor ]>oro-"-a " Az I jsfig je , v 1 »ndim]>fšti p »slujoea rej>iiraeij-:si<;t komisija madžarski vlaili so -i ločila, da je komisija v vprašanju ! peeujskega premoga priznala u-,pravieenovt jugoslovanskega stališča. to se pravi, da je priznala .jugoslovansko zahtevo, po kateri I ima Madžarska plačat i vrednost ipreniogq. ki ga ima ]>rejeti .Jugoslavija na podlagi triatlonske pogodbe iz pečujskih rudnikov. Zneski, ki jih ima plačati madžarska K lada, se svoječa>no vštejejo v ob-,novitvene svote. Kakor javlja list 1 'Lilje. pomenja ta zahteva letno '■obremenitev Madžarske - pribli/.-1 !io po] miljavde.
Pravice v?ta«ev iz leta 1S75—7S.
M ini-t vo za socialno ]>rlitiko
ije priznalo tudi \s»'m oi.no vsra-"jš< it i/, lievne iti H-reegovine ter ';njihovim rotlbinam. ki so sodelo-"; vali ]>ri vstajali iz leta 1-<;> •
one pi-aviee. ki jim ]»ripadajo /p.. <lobrovoljs!cem statutu.
j Vrtna koleri.ia za intelektualne delavce.
i:
-j Zaradi m pcivoljnih ekonomskih
-	posledic vojne trpi mnogo jugoslovanska inteligenca. zlasti javni
-	i nameščenci, vsled nezadositn ih t plač. V Zagrebu se je te dni osn <-
val konzorcij, ki namerava najeti i»ri Mak si m i m večji konupleks tet* ■ ga razdeliti na primerne vrtne I parcele, katere bi se mldajale in-I'teligentom v najem, da jih v pro-
-	--tem časti' obdelujejo ter si na ta
, način :»re.skrbe za svoje gosp<»-i »- i -Idinjstvo vrtno socivje za vse leto.
I ZAKAJ?
plačate več za pristni svetovnoznani Columbia gramofon, ako pa dobite pri meni SIO.OO reneje kot drujjod? Zalo^-a je obilna. Sežite takoj po tej i/van red ni priliki. 1'išite po cenike taltoj na:
Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
aasBawBM^^
PRIHRANITI SVOJ ZASLUZEK - JE KREPOST!
ALI VEŠ, kako dolgo bos sposoben za delo?
AT.T ŽTgT.TŽ imeti svoj dom in svojo rodbino v njem?
AU VERUJEŠ da si neodvisen, ko tm^š prihranjen der^r v banki'* Da nikogav ne prosiš miloščine in posode? Vsakdo te spoštuje, ier ve, da si svoj v svojem!
DELAJ, PAZI iN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN!
Pri nas nosijo uloge do nadaljnega 4% na "speeial interest aeeount". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bondi. Državno nadaorstvo. Vloge pošljite po poŠti potom ' postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec.
_ '	FRANK SAKSER STATE BANK
NewYaTl^N. Y."*1-	Slavno zastopstvo Jadranske Banke ------------------------------
QLAg NAHODA, 27; FEBR 1622
Danza Negra.
Frank Oklešen, Havana, Cuba.
f Kpnee.)
—	Tukaj fif. V svoJi lastni hiši pa ji !♦* daj, če hoeei. —
J>«| su« pr^ovritr Ter Je zapustil sobo. '
Pribli/mala se je ura pretepov kar je primoralo Felinjo paziti, dn ne bi našle' pretep med tijeni-IIIi ovčieaiui i" korli. Hfeclala je i-anje z n«*znupanjen», postno pa na Strupa, ki ^e je (lr£n! f-oiuerno imeoj. s svojo surovo nravnostjo p^ulienega Adonisa. tem bolj po-večano oil pijanosti.
Ta malopridnež je pogostokrat obiskal kant'no. pustivši Karloto smdo, in ko se j»* j>o*,Tfifi. je ob-l.i'a! svoje j«-.xne na RtinTenta Id je š<> vedno po siri'. Sal na skrfv-ii -ui pridobili m Karloto. Ko se j«-Strup zadnjikrat povrnil iz kantine. j.> nenadoma zapazil neki -(»■-» .izumlji*	med svojo
ljubico in študentom, in njegova jeza je nenadoma izbruhnila proti Karloti. ko ji je pogreznil svoje k-emp|je v jrolo roko, povoreč jf na iisesfi, nleiltem ko so njeprovr oei jezno bliskale od ljubosumnosti.
—	t e se m* enkrat ozrn^ na one-pn potepuha, le bom takoj rnzr<*
zal *
—	Saj te vendar pla^a f — mu ..e odgovorila r. obzalujočini gla-
—	\ Ni kakor te bom beenrt. ee te zojM t vidim blizu njega.
Feliei«a je takoj spoznala, da je lnl to nevaren položrj. dasiravno nt slišala eele^a pogovora. Poiska-I.. Je torej liikanla. ki «» J<» našla \ tiru tri s.,1,i. kjer je držal mlado Miii.it |;o t.b 'it ti' ter ji ff«\'oril na uho Sladke besede.
- Poslušaj, sinko, prosim te.
0.!	..d\,-de-; ^ne-a študenta, ki je tam v druui sol.i, k.*r <*rn<raPo bo tU lioeo j pretep.
S kom ? __ j(. vprnSal Rifcar-jezen, da je mora! pustiti za trenutek svoj plen.
S Strupom. Pil je preveč in <?-.l>i-o -jra jK.ziiiim. Za+o bi rada Mdela. da tra od verb's domov.
—	Saj tu prišel z menoj; pa tudi moj prijatelj ni.
—	Kako. ali nejnelnvn v ravno isti hiši kjer živi svoja ljubica 9
—	Tn kaj zato?
Felieija jo šla naprej, da bi poiskala, kakejra dnigega prijatelja študent*, in k« so jc oddaljila. je slišal I besede, ki jih je mlada mulatka jezno izgovorila;
—	Tako, ti imaš zeqsfco? Potem pa ni nič o tem. kar sva jrovori-1 i. Nočem se prepirati z lenslcami drugih.
—	Kako bedasta sem Že. — si je glasno rekla Felieija, k<» je posjx^ila svn<» korake naprej v drujro sobo.
Med tem pa <e je zgodilo, kar j«' Felieija pričakovala, toda s č -to drueračnimi posleTlleamf. — Stnip. ki se je bil oddalji? za Trr-nutek, se je nenadoma povrnil in je presenetil Karloto v tajnem ptffovoru s študentom. Ta se je takoj oddaljil iz samega strahu, ko je rapazil Strupa. .Tezen enlo se je približal ubojri žonskl, prav poeasi. malo u po p njen n«prej. —
1.akor	tiprer. ki se pripravlja na skok : njegove oči so kazale lokav i/.i az in na ustnih mu je Igral ok-' ruten smehljaj.
—	Kaj sem ti rekel! — je zar-jovel, in črne zeniee njegovih oči so zrle nepremično v njene zbegane oči.
—	Kaj sem ti rekel! — je ponovil r. holj tresočim *p jrlasora.
Dekle je molčalo, nakar se ji je še bolj približal, s previdnostjo i"ačfce, ki zalezuje podgano.
Strup je vzdignil svojo roko in potegnil zlato iglo kravate.
—	Kaj sem ti rekel! — je besno rjovel; n jogo v dih jo je žgal kot open j. Na !
Hipoma ji J« pogreznil zlato ijrio v mišico roke, tako da se je dekle skrčilo vsled bo?ečin. toda ni se premaknila,; tudi solza n! bilo videti v njenih očeh. Iztegnil je roko in zopet zasadil iglo. toda s'-daj v živo meso, počasi, kot obseden. s peklensko radostjo nad trpljenjem, ki ga j<> opazoval v njenih oČeli.
Njena neizrekljiva jiocrpežljji-vost in njen čudoviti stoicizem sta ga še bolj raskaeila, in še dvakrat je zabodel svojo zlato iglo na istem mestu, šepetajo?!
—	Na, tu imaš! Na, tu imaš! Ubogo trnineeno dekle se ni ganilo v svojo obrambo- samo njene ti epalnice so se malo porowle, in njena'bleda ao ae tresla. —
Pa vse to se je tako hitro zgodilo. da nobt d« n navzočih ni nič videl. Samo Bigoleto, stari general je opazi I vse in we postavil blizu vrat kjer je čakal novih dogodkov.
Strup je zopet zapičll svojo zla to iglo v kravato, potem Je pa tra-p!čno vzdignil svoj) roko in j»o-1'azal proti vratom:
—	Zdaj se ]H>i>eri domov! Pa takoj, če naeeš. da ti zdrobim glavo!
Karlota s? ni ganila, izzivajoča trdovratna, trudeč sr razdražiti to zver. je čakala, da naj bi jo ta žival potem uničila.
Culo je siisnil j>estl ter stopil korak na pre.;. Nekaj plesalcev ju je obkrožilo, med njimi tudi Felieija. na katere obrazn je bilo brati radovedno pričakovanje, — ker je bila rdaj že bolj mirna, ko je videla, da ni bilo neposredne nevarnosti pretepa med moškim:.
—	Pobe r i se, ti pravim! Ne draži me!
Očaral jo j" s trd mi poplpoom svojih nepremičnih o"?. Dekle je ugovarjalo:
—	Sama ;ie! Seveda, ti hočeš o^iiiti tukaj, da bi plesa! z onn. . .
Sirup je premeril r. oeesom razdaljo do nj j in je vzdignil pent, medtem, ko je ona dvignila roko, <„a bi zakrila svoj obraz. Nekaj Moških je zgrabilo topofnega mladeniča, in ženske so oT»dale Karloto ter kri- ; le vse hkratu. da bi jO spravile lomov.
—	Domov naj gre! T"boga me naj! Pozneje ji bom že plačal! — ;e kričal on, dasiravnr* ni posebno prizadeval odstraniti rok. ki so ga držale
R i go le t o se je izgubil v noč. — I "o je Karlota dospela domov, — obupana, jo je že f*akat starf •rrba^ti penera!. Spremil jo je v hišo. ves ganjen; tolažil jo je. božal in prosil, da bi. mu pokazala rane. Na njeni srajci je videl tri rdeče lise. in več rdečih točk na njeni beli polti. Poljubil jih je, <"no za drugo; za pla<"*iS» ga Je tudi ona {»oljublla ter se bridko zjokala na njegovih prsih. Potem se je general hitro povrnil na ples. , Med tem se je ples obnovil. — kakor bi se ne bilo nič zgodilo. — Saj taki dogodki so bili nekaj navadnega na teh plesih in niJi-če se ni mnogo brigal zanje. Nihče ni opazil bega in vrntrve "Rigo-lefa. Ko je ta sedaj vstopil, se je publiki Strupu, ki je Je plesal r. drugo žensko, in mu hudomušno dejal;
—	Postopal si kot mo/, Strup! Ta mu je prijazno pomežiknil:
— Tako se mora postopati z ženskami! Ali ni res?
—	Brez dvoma. Saj še tako nihče ne ve. kaj drži v svojem naročju. ali kačo. ali kaj.
Ženska, ki je sedaj plesala s euiom. je vsemu temu pritrdila. Rila je v popolnem soglasju s postopanjem svojega plesalca. — Želela je namreč nadomestiti Karloto v srcu 1«-<ra postopača, in čutil je vso besnost svojega spola proti svoji tekmovalki. Rigoleto je oba postrani pogledal in se i-ronično nasmejal. Petem je odšel c plesa, .popolnoma sit vse te ne-( človeške zmešnjave.
Veselica je začela vidno umirati. Nekatere srečne ženske, ki so ujele svoj pli •11, SO Zri puščale ples v spremstvu svojih ujetnikov, — noseč seboj pod pazduho v stare časnike zavite modiee. Nekatere druge so se pridružile pohabljenim in pijanim tam v zadnji sobi. kjer so ležali nagrmadeni nezavestni plesalci in plesalke, rado ka so tvorili velik tup Živega mesa. Nekateri so še plesali, drugi pa so posedali po stolih in spa-II. Po hiši j? dišalo po znoju, po prahu, po opojnih parfumih ter po pijači in trume lačnih komarjev so posedale po mokrih miza! ali pa se vrtele okreg spečih.
Nekdo je potrkal na vrata in Felieija je odprla.
—	Senjor TTrihari. dobrodošli! Pozno ste prišli, skoraj vsi so mrt vi.
—	Res, škoda !
Vstopil jc senator TTribari s svojimi spremljevalci, med koji-mi se je nahajala tud! njegova krasna ljubica, mulatka Adelina. in dva Amerikanca.
Le poglejte. — je rekla Felieija, ko jih je vodila od sobe do sobe. — Kar zanič so; dosti so plesali in sedaj so utrujeni.
—	Zares, tu diši po mrtvih, — je dejal smeje Tiburcio, carinski nadzornik, kejega lepa uniforma
Kdo je-povzročil nesporazum pri Zvezi Jugoslovanskih Pevskih Društev.
-*
Ker je mnogo -povpraševanja <k!' si rani zainteresiranih peveev raz-j uih nevskih društev, dalje od dru-'
ii	.r	.
Štev samih, kakor tudi od raznih ■ oseb, katere se zanimajo za gojitev petja in za gori omenjeno or-ganizaeijo, se nam zdi umestno zadevo v javnosti nekoliko skri-stali/irati in predočiti osebe, ki so hotele v Zvezi J. P. D. igraiti ulo-ge junakov, seveda na račun organizacije. katerih delovanje je bila posledica, da .v> to dično organizacijo naravnost vpropastil". ali pa vsaj njeno delovanje onemogočili s svojimi sebičnimi nameni z.a nedogleden čas.	:
Zveza Jugoslovanskih Pevskih Društev se je ustanovila pred nekako šestimi leti po zaslugi neumornega delovanja velezaslužne-ga tedajnega pevovodje društva j 'llled" v COuemaugh. Pa., g. Ig. iHudeta, kateri ji je posvetil vse 'svoje moči, pozval je v septembru: jiM16 vsa pevska di-uštva iz Johns-' Itowna, Dunlo, Clevelanda, Forest j( ity in druga v Johnstown na sodelovanje prvega skupnega, kon-jeerta. katerega se je udeležilo ne-jkako S društev; razna dinga društva so poslala deputaeije. Po i koncertu se je vršil sestanek v Hrvatski dvorani, kjer so rabili govorniki pojasnjevali z ognjevitimi besfHbimi pomen take prepoji relnie organizacije potom katere bi posamezna pevska društva imela velike koristi, potom katere hi si lahko nabavljala potrebno gradivo za poučevanje petja, kjer bi dobivala direktivo o načinu pouka za posamezne in skupne nastope. kjer bi imela posamezna društva ».i nabavljati potrebnih not boljšega izdelka z nižjimi cenami. kjer Iti si društtva pomagala kooperativno eno drugemu itd. To je bil namen sklicatelja in vseh udeležencev, ki so se udeležili tega sestanka. Že naslednji dan se je vršila konferenca v prostorih društva iJled. kjer s«> je z navdu-j šeno>,tjo vseli navzočih -[foložil temelj bodočemu skupnemu sodelo-' vanju ter napravilo poziv na vsa ■ ostala pevska društva, da naj pri-' j stopijo k sodelovanju iu pomaga-' jo udejstviti ta vzvišeni namen.
1's,peli prvega koncerta je bil nad vse povoljen in menda jc pr-j vikrat v mogočnem zboru zaorila' slovenska pesem na širšem, ameri-j škem odru pred nmogobrojno' množico, ki je občudovala lepoto! naših pesmi. Dokaz, da je petje' segalo globoko v srce navzoči' množici, je ta, da je bilo naslednji dan publicirano v ameriških časnikih polno hvale in priznanja od oseb, ki »petje dobro razumevajo. Enako je brio tudi z nadajjniiui letnimi koncerti, ki jrh je Zveza prirejala .po raznih vzhodnih mestih Združenih dr^av, katerih namen je bil, pokazati velikemu ameriškemu narodu kulturno delovanje jugoslovanskega naroda j in dokaza/ti, da ni narod tako nezaveden, kot se ga je hotelo predočiti od raznih italijanskih intri-gautov za versaJjskega meše-tarenja, ko je šlo za ugrabljenje I našega sinjega Primorja ob naši Adriji, ampak da na tem polju zavzema celo častno mesto.
Žal. da se ta organizacija ni mogla nikdar povspeti na isto častno mesto, katero bi ji pripadalo. Vzroke za to je lahko najti, saj so slični kot vedno v takih slučajih; ti vzroki so osebnost.. Vedno se je
11 -i*
se je svetila v brleči luPi.
Nekaj plesalcev je novodošleec obkrožilo, igralei so 7r>pet odprli svoje oči in strune so znova zado-rele nek nerazločen d a neon; — začel se je ples.
—	Samo en da neon, Adelina, potem gremo.
—	tem belje. dragi, saj se mi studi ta prizor.
—	Tu smrdi kot v klavnici, — je rekel eden izmed Amerikancev ter si je nehote zatisnil nos.
Ko so odšii obiskovalci, je ponehal ples. Kmalu nato so odšli še oni. ki so se mogli držati na nogah, drugi pa so pospali ravno tam, kjer sd omagali.
S težkimi koraki je Felieija 5e enkrat prehodila svoje bojno po-lje, potem pa je položila svoje Tide na slamnjačo, zunaj na dvori-ičn% kjer je že spala njena številna družina, in kmalu je odmevala od tega kupa neubrana melodija težkega smrčanja, tako da so se celo komarji prestrašili ted odleti li iskat si novih žrter.
dobilo kako pod nos, češ: ker je ra v vodstvu, zato mi ne sodelu-J jemo: zopet drugi: ker s.o osebe v vodstvu, ki niso soc*ijali>ti. ne moremo sodelovati; '/opet tretji: zveza je preveč narodna, itd. To so i<te kardinalne napake, ki jih je najti povsod i pri enakih sluča-1 jih med nami in zato nimamo ni-' kjer posel)negra uspeha. Cas bi bil že, da si* tako mišljenje korenito' iztrebi in pri kulturnih ustanovah sodeluje skupno, ne glede na to.i kaj je eden a!i drugi po njegovem1 osebnem prepričanju.
Vodstvo takih ustanov ali or-jganizacij ni nikaka lahka reč. zlasti a ko je treba iskati sredstva in pota. po katerih se pride stopnje-ma do gotovega uspeha. Mala napaka navadno poruši vse liaen-jkrat. mali nesporazum navadno napravi vedno takoj več frakcij !med nami in tako nastane vedno ! bratomoren boj med nami ter ne I preneha preje, dokler ni vse do ial porušeno.
Vodstvo Zveze J. P. D. je bilo v rokah mož, ki so ji posvetili vso svojo duševno moe. Kot prvega predsednika naj omenimo g. P. iKogoja iz Clevelanda, Ohio, ki si »je za časa svojega uradovanja za-jslužil naše priznanje. Breiaplačno ,dclo, ki ga zahteva ta urad, je bre-|me, ki ga navaden delavec skoro ne zmore, in ni čuda, da si je zaželel po 4 let nem delu naslednika. 'Nasledil mu je g. Ivan Mladiueo jiz New Vorka. mož. ki je bil pri-I pravi jen delovati z vsemi močmi j in vsaki čas iu ki je pokazal svo-!jo obilno zmožnost, pa je vsled j nasprotovanja l menda iz osebno-jstij moral, dasi nerad, prenehati ^z dolom za Zvezo. Omenimo naj še vrhovnega pevovodjo g. lgna-jeija Hudeta. ki je časa ustanovitve neumorno deb»vaJ in vse-.stransko skrbel kot tak za gradivo in daja! društvom navodila za liadaljni razvoj Zveze; ker pa ima mož odločen nastop, kadar zagovarja koristi Zveze, se je s tem zameril nekaterim • ■ bračom*ki so mu zalučali poleno pod noge v obliki nezaupnice, katera pa — mislimo — ne bo držala, ampak ista bo, ko ne bo dolgo («1 tega, padla na njih same.
Da pa preidemo k stvari, naj obelodanimo nekaj spletk izza kulis lanskega koncerta, ki se je vršil v Pittsburghu, Pa., da bo tem bolj jasno, kako znajo posamezni ki izrabiti prilike sebi v korist neglede na to, akoprav je drug oškodovan.
Kot omenjeno, je Zveza J. P. D prirejala takozvune skupne letin koncerte. Za leto 1921. je bdo do lo eno mesto Pittsburgh, Py. Zi ia koncert je bila določena dvo rana Carnegie JUusic Hali. Ker pc je v paošlcm letu vladala, kakoi tudi ee dandanes, po vsej Amerik splošna industrijalna depresija. j< bilo mnogo pevskih društev in po sameznih članov primoranih spo roeiti predsedniku Zveze in vrhov nemu pevovodji, da jim ne bo mo-j g oče vsled finančnih potežkoč sej udeležiti določenega koncerta. Vsletl tega sta oba, kakor tudi večina ostalih odbornikov bili mnenja, da je boljše, da .se koncert odgodi in da se isti pravočasno prekliče, kar je glavni predsednik g. Mladiueo tudi storit. Ta ukrep glavnega odbora so znali nekateri "brači"' za sebe izrabiti in izgleda, da so komaj čakali prilike, da lopnejo po glavnem »predsedniku in vrh-ovnem pevovodji. Začeli so takoj z agitacijo pri posameznih društvih, da se naj preklic predsednika enostavno ignorira in da se napravi koncerit brez sodelovanja gl. predsednika, kakor tudi vrh. pevovodje. Šli so na delo in takoj konstitwirali nekak pripravljalni odbor, kateri je preskrbel dvorano, sestavil vspored itd. Zopet drugi, ki znajo bolj sladko govoriti, so šli okolu pevskih društev, da jih pridobe na svojo stran za soudeležbo njih koneerta: kar se jim je tudi deloma posrečilo, Roziune se, da so društvom obljubljali in zagotavljali velikanski nspeh in da ne bo nobeno društvo, ki se udeleži tega koncerta, trpelo najmanjših stroškov iz svojih lastnih blajgajn. ker baje dohodki od samih anonc (advertisements) za programu e knjižice so dosegli že .$1000 (reci edeu tisoč dolarjev), poleg pride še vstopnina na koncert, dalje dohodki veselice, piknika itd. P.red-očili so nam sploh v*p tako. lepo,
da siuo bili pewi obeh johnštovrn-skiii sloveirskih pevskih društev prepričani, da bi res bilo neumestno izostati temu koncertu in smo končno res v soudeležbo privolili t err se koneerta udeležili polnoštevilno.
lie Vni koncert se je za vršil precej povol jno in udeležba od strani občinstva je bila obilna Računa se v splošnem, da se ie koncerta udeležilo okrog H H» oseb. kar bi moralo proti .lUceutni !vstopnini na osebo znesli že precej i lepo svoto. Dvorana za koncert je stala komaj £.">0. kar je zelo mala |Svota /.a tako prireditev. Udeležba jpiknika je bila tudi naravnost o-gronina in po našem mnenju je mora' biti finančni uspeh nad vse |povoljen. .Mnenja smo. da dohodki :in čisti preostanek tega koncerta! mora biti večji kot prejšnjih zj mnogo manjšimi izdatki, i Preteklo je že 5 mesecev od ča-,sa tega koncerta in še vedno nismo prejeli nikakeua poročila od tega dičnega " pripravljalnega'*! odbora, kako ila je s preostankom jiil kaj je s povrnitvijo naših pot-nih stroškov. Skušali smo poizve-.deti. kdo so vsi ti "pripravljalni" jodboruiki, ampak vse zaman. Nobeden ne ve sedaj, kdo so ti in kdo jima denar. Namignilo se nam je j tudi, dc, naj se nikar ne nadejamo j kake povrnitve voznih stroškov, ker preostanek znaša baje samo |svoto	(reci šestdeset dolar-
•jev) <h! vsega skupaj. Culi smo j tudi. tla so si v Pittaburghu razni ;pripravljalni odborniki dali izpla-J-čati za vsako njih stopinjo za kon-jeert najmanj jh> pa če tudi ni j nič za koncert napravil. "(Vini-jmo tako, da Kranjci nečeju dobiti ništa", t<» je bila njih deviza. | Ni nam znano, ako so ostala pevska društva, ki so na koncertu (sodelovala, kaj d»>bilu ikI tega I*"odbora" kot odškodnino za pokritje potnih stroškov; le znano nam je, da društvi Bled in Jugo-j slavi ja nista prejela niti beliča. .Pevsko društvo Jugoslavija je pu-(trosil o vso sA'o.jo blagajno v znesku	z<i ]jotne stroške, nade-jajoč se, da dobi to svoto povrnjeno, k<yt se je to vedno xgmiilo pri j vseh še dosedaj prirejenih kon-'jCertib. Ta denar, ki ga je društva ' poitrošilo, si je društvo pridobilo, .da je ziunogio pevovodjo redn< {plačevati; sedaj pa je brez centa L,v blagajni in v sedanji delavski [krizi tudi no misliti na izboljšanji3 i iste. Kdor to razume, se bo gotov<
-	J s tem strinjal.
"j Ako bo ta (lični pevski zbor mo ' ril vsled finančnih potežkoč začas • no prenehati, naj javnost sodi \kdo da je to zakrivil. Ij To naj bi bila mala sličica vza jemnosti Jugoslovanov. Ta mah . jpeščiea **elite" naših "brača" n -•mogla živeti, da ne bi korumpi
-	rala, pa magari svoje lastne brate, 'j Ta zadeva za nas še tfrlvko časa " ne bo končana, da bomo na jas-1 nem, kdo se je okoristil s pre-r ostankom koncerta. 31 i sicer ve-1 mo, kdo ste. vendar iz usmiljenja
vaša imena za enkrat še zainolči-" mo; poživljamo pa vas vse, ki no-" site odgovornost za dane nam ob-" ljube, da nam TAKOJ preskrbite j proračun, in sicer POŠTEN pro-tračun! Ako tega ne storite, tedaj vas bomo postavili na tribuno sramote. da se vas lx» nagledala publika. Vse kakor pa upamo, da se ne bo«;te pustili s prstom kazati za vami.
Za nas "Kranjce" (kot nas vi nazivp.te) je to neprecenljiva izkušnja; znali se bomo vsekakor ravnati v prihodnje. Za nas bo veljalo to: Ako bo-pevska zveza še kdaj oživela, tedaj naj bo ista samo slovenska, ki naj v resnici služi svojemu V2 Lšenemu namenu, ne pa demagogom, ki se hočejo narodu predstavljati kot nekakšni rodoljubi, v resnici so pa najbolj črne duše.
Toliko za enkrat.
Članstvo
slov. pev. društva "Jugoslavija" v Johnstownu, Pa.
AovEsniuuflni.
ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMEBIKANSKI KOLEDAR"!
Te zanimive knjige Imamo le malo ▼ zalogi. V nji so najboljši članki za sodobne, razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil, Je bil žnjim zadovoljen. Na delo, /dokler je čas.
I SHovtnio Publishing Company, 82 OocttiBdiiJft« EEsil Twit Oitj,
SVARILO.
Kdor pozna tička. ki sliši na ime J in \V , kateri je bil pred par, leti v Panama in Nokomis. 111., in! mi odpeljal ženo iu'fanta 1. 1D17. j v septembru iu pa iz banke pre-; eejšnjo svoto. naj se ga izogne.I Pri meni je bil kot Jože Widniur.j Slišal seni. da je bila moja žena že j tretja. l*og mu jih hiagosl.<vi! —! Frank Drab. Smithton. Pa. Kje je JOŽE K TODF.ŠK«). Doma je Lz Pobegi pri Trstu. Jaz sem j prišla i/ starega kraja s parni-; kom "President Wilson" 18.' januarja in ga nisem več našla tukaj. Sami ne znajo, kje da je. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar se že vnaprej zahvalim, ali pa če sam čita ta oglas, naj se oglasi ali pa pride k svoji ženi. ker ga težko pričakujem. — Mrs. Anna Todeško, P»ox 3S2, Manbar. Logan Co., AV- Va.__(24-28—2)
I
j POTOVANJE IZ EVROPE.
t Ako imate sorodnika v Avstriji | ali Nemčiji, kateri je tam pristo-I jen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. Na-' dalje zamorejo sedaj ameriški dr-. žavljani dobiti žene in otroke izpod IS. leta iz Jugoslavije ali za-j sedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pla-'at i vizej pii ameriškem konzulu >: amerikanskim denarjem in rav-! no tako morajo na Ellis Islandu ! ?v«»to $25.00 pokazati v ameriških i dolarjih.
j Glede denarnih pošiljatev v 1 U. S. dolarjih, za vsa pojasnila i glede potovanja, potrebnih listin i (affidavitov) in voznih listkov j se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko:
Frank 'Sakser State Bank, ?2 Cortland t St.t New York, N. Y.
Knjige! Knjige!
POUČNE KNJIGE
Angle^ko-sloreoski slovar —
?>r. Kern .... $5.0«
Slovenske angleški slovar ____
;Slovenj»ko-cjiglešk» stovnlca .... 1.59
Neaški abeedclk ............... '35 i
I Nemško angleški tohaai ........6«
jO lepem vedenje ...............50
• StaOTeoskfr-Deaa&kl ikw _
(Janežič Bhj-toi)	4.M
AngWhia bres oHttQ*.........«
Cirilica. Navodfto n atenj« ia
pisanj« FrbSelqe ▼ drllfci ____
Debletun. Spisal Ar ion B JegUfi J4 Ooflpodinstvo — PurgaJ. Frak-I U^tia knjiga rm. uaSe gonr^ll-
( nte.(T»-«1o rezana, t ..........1«
Knjiga o ie^na večajo brburaa,
»Trdo vezano) ..............
MUdtfli^ra. Aat. B. Jfogllfi
J I.	.................. .K)
J II. zrezek ....................M
Nasveti x» in 4tm. Eoklstna
i knjiga za rsako hiSo ........L«3
j Pravila sa •ako. Dr. J. Dostojen .<W j Varčna kuharica, slabe in dob-| re čase ...................... I_M
jKALNE POVESTI IN ROMANI.
Jo*. Jortie, 4.	Cret la oad.
{ Hči mestnega soaaika Itd. .. ,16 J <». J urile, 5. zr: Saaedor sla. Sin
j kmetskegH cesarju itd. ........
\ joa. JurčM, 6.	Oaktor Zober,
roman. — Tugoraer. tmgeoija
Dve sliki — K saver Mečko...... M
Hod« bnodo«. Ni vse zlato, kar sa
sc BvCt! Itd«	»S®
Patria, povest ia irske jona£ke do-
"od svobodnim lolncem, zgodovinska povest, 1. zv.............1.2f
od svobodnim sulncera, z^c^ovluska povest, 2. zv.............L2I
Povesti slovenskemu ljudstvu v
liodck in zabavo, Elilaa.......SS
Koaarica, invest ...............M
Sisto s Šesto, povest is Abrncev M slike ia povesti, Ksaver Meško ^a Student naj b*. — Naš vsak^soji
kruh ........................ ii
»esele povesti: Za moien, — V pustiv je Sla. Pravda med bf&tOHUL	JN
vojmmir aH popostri in krst, povest	>K1
eter Z^aga ...............................>M
Doli s orožjem ................ -Mi
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni boj <3tfi str.) ...... M
Mesija (i. zv.) .............. .91!
Mesija (2. sv.) .............. J(t
Zgodovina slov. naroda (S it.) .39 Zgodovina slov. naroda (fl. »v.) M Mislim srcem (2_ sr.)
9?isal K. Meško Jt! (ajlga sa fiahkomineine ijodi,
Spisal I. Cankar..............1.75
»et tednov v zrakoplova........
unerika bi Amerikao^^.......... I.N
jJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI
X. sv. Znamenj« štirih. Fw^st da
tektiva Sherlock Holmes .... JN 2. sr. Darovana. Zgodovinska p»> povest ^ dobe sk>v?tasldh apo*>
tOiOf« •••••••stassssstyessssss sN
3 av.: Joraat Zaagvvat, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. JN 4. sv. Malo življenje, povest .... .61 B. sv.: Zadnja kmežka vojska,
zgodovinska povest .......... .71
C sv. Gosiarjev sin —■ riidgar, po?6it	»Bt
7. 17.: Prihajat. Zanimiva po-▼est	ji
0. sv.: BrencelJ: Kako atm se Jaz likal, 1. zvezek	1.M
10.	sv.: BrencelJ: Kaktf sem se jai likal, 2. zvezek	l.M
11.	zv.: BreocelJ: Kaka seaa se jas likal. 3. zvezek	l.M
14.	»v.: Breiieelj: Ljubljanske sU-te. (Podobe ljubljanskega me-
)	«71
15.	mr.: P. Coloma: Juaa Mls+rla.
| Povesti ia čpanskega življenja .71
16.	zv. Ne t Amerik«. V o reantCiub dogodbak. .....................71
,fcPILMAN©VE POVESTI.
4. sr.: Mar o«, krSanskl deček Is
rihanona .................... JU
z v.: Marijina airvka, r^vtAt la
SnvkaSkih ?ora ..........•.... JU
4. sv.: Pra&ki *<hirk, povest, IL
»stls ........................ Jtš
h. ar. :lrl IndUake »ovcati...... i)
». zv.: HralJKin a^Sak. 2godo?ln-
ska poTeist Iz Japonskega ____ M
10. zv. :Zve*4i bin, povest is vlade
Akbarja Velikega ............ JM
U. sv.: BKeCa in oela vrtnica, po-
.......................... M
12.	cv,: Karejskn hrata. Črtica ia misijono? v Kore.1l............ .If
iS. zv.: Boj in a»*-»ga, povest la Am a na .......................
14. zv.: L-riaega haronskega glavarja, povest is zgodovine kanadske ...................... ji
lfi. zv.: Aareli sw€njev — Rrarll-
i ska povest .................. JM
lie. Xv.: Zlfitos.opi, povest ...... M
17.	sv.: frv» ved Indijsnei mL
j ve*njw v Nikaimgno .......... J9
18.	zv.: Pr^anjanje Indijskih sat-sijonarjov ................... .39
0. sv.: MNda mornarja, ]K>vest .M
SPISI JA MLADINO.
| Bob za nladi ssb, pesinio«...... JI
.Deuet Jo prtvii, p<avljlee.......1
l __
'MOLm^ENlKL
j Sveta Ura:
3 ixtjiohno dolH'linil črksn»L
J v Ilirije vezano .............. 1.80
; v platno vi-zaiio ............ JM)
I Marija Varhii»;a:
i r uenje vezano .............. 1.80
v platno vezano ............ JM)
;Skrbi za Saš«:
I * nsuja Tesano ..............jLM
t platao vezano ..........Ji
|
RaJsSd gxassar!:
v p'atno vesauo .............. M
• kos*, vezano ...............I.H
j v nanje vezano ........Ml
ZEMUSViDL
Mniiuih držav................ J«
Zemljev« blerecijo .......... JC
ZeoiiMrid Evrope .............. JM
Velika st^u^ka «apa ..........lil
ZmifjeviSi: Sew York, Illinois, Colorado, Kansas, Motana, Minus sota, Wyoming in Alaska f—r
vsaki po JU
Pennsiyvania ................. M
West Virginlja ...................41
RAZGLEDNICE:
Zabavne, razliCre, dorat	JM
NewyorSke, različne, ducat, M Panorama mesta. New Vsrk,
28 silk. JM Panorama sestii Cdje, 21 palcev dolge ............... Hi
Z ZADNJO POSlLJATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIG2:
Pravljice za Mladino, 8. Košotnlk JI
GozdoTnik, (2 zvezka) ..........1.13
Dostojno vedenje ..............• JI
Pravljice H. Malar ............. JC
Godčevski Katekizem ........... JB
Beneška Vedeževatka ......Jf
<*etke ....................... JI
Porigalee .....................u
Svetna boi .................... jg
Opomba:
Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini« money srdsr ali poitas znamke pe 1 ali 2 cesta. Ca primate gotovina, rek oman dira j te pisma. Ne naročajte knjig, katerih ni v ee-alku. Knjige počfljasas paiilalns
Sfovenic Publishing Co., 82 Gortlandl St., New York
GtAS ^XTTODA 27. FERK. "1522
Požigalec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Bpiaal Emile Gaborift«,
Zr "OIai Naroda" preval O. P.
(Nadaljevanje.)
—	Kakšni so ti pogoji ? m
—	Blan/en se h.«;-« na vse jnosroee načine zavarovati pred raz-\ rit jem. eepraN je pripravljen na najhujše. Uredil je c-elo stvar na naslednji na«"iu •--Jutri zvečer. oh šestih, boste šli mimo ječe. Vrata bodo odprta in /ena Hlanžena, katero dobro poznate, ker je bila preje v vaši službi, ho stala pri nh odprtih vratih. Oe vas ne bo ob-govorila. pojdite k i."«j, popobicma sama Ln povedla vps bo v majh-prišel pozneje čas. l.o vas b<> lilairžen povedel k Boaskoranu. Ko bo pogovora kome. boste prišli nazaj v majhno sobo. kje- bo pripravljena postelja /i vas in tam boste preživeli ceh. noč. To je najtežja s'var, kajti vi ne inor-te zaptihliti ječe do naslednjega dne.
To je bilo gotovo strašno, a po trenutku razmišljanja je rekla Dionizija ;
- Jaz sprejmem, Povejte Blanžrnu. da je vee v redu.
I »a je Dionizija -prejela pogoje, katere > stavil ječar, je b^o povsem naravno. Veliko bolj težka naloga pa je bilo dohiti privoljenje de Sar, do reja.
I boga 'deklica }* to tako dobro razumela, da je bila prvič v svojem življenju v zartregi v navzočnosti starega očeta. Obotavljala c je pripravila svoj govor itr skrbno izbrala besede. Kljub vsej skrbnosti, ter oprer.noMi, pa je rekei Šaildore, liakorhitro je spoznal smisel njene prošnje:
—	Nikdar, nikdai, nikdar
Mogoče s- ni >e mkdar v svojem življer ju izrazil ta stari go-j>od na tako odločt-n način. Njejrove obrvi iu.se bile še nikdar tako ; t isnjene. Kadar je prišla njegov.-: umik Ji ja s kako prošnjo, so njegove ustnice dostikrat rekle: -- N.. a njegove oči so o-ovorUe-— I)a.
—	Neriogi če. — je ponovil z glasom, ki ni trpel nobenega ugovora.
Ne da bi mu povtdala, kaj heče storiti s tem. ga je Dionizija zopet naprosile za dvajset tisoč frankov in on jih ji je dal, čeprav }*■ bila ta svot: velika ter skoro neizmerna v Jako malem mestu kot je bil Sovt M-. Pil je pripravljen dati ji eelo dvakrat tako veliko svo-to, ne da bi jo vprašal, za kaj jo rabi.
Kakoiliitrr pa j« i/vedel, da hoče Dionizija zapustiti hišo ob šestih zvečer ter izostali celo noč pa je rekel;
—	Tega ne morem nikako,- dovoliti.
Da bi šla D»onir:ja v jetnišmeo ter preživela tam celo noe • ionu, da ima pogovor s svojim zaročencem, obtoženim požiga in umora. t«-r prišla s tem v roke pohlepnega in surovega človeka, — ne. kaj takega ni mogel nikdar dovoliti.
Dionizija je ostala mirna ter pustila iti vihar preko svoje glave. Ko pa je n;en stari oče umolknil, je rekla:
—	Kaj pa če meram?
Šandore j • skomignil z rameni. Nadaljevala je z večjim pov-<1; rkom :
—	("e moram s*orit! to v namenu, da pregovorim Ži<ka, da opusti ta svoj sistem tei^prir-ne govoriti še pred koncem uvodne preiskave ?
To ni 'voj p..s< dete moje. — je.rekel stari gospod.
—	Oho.
To je posel njegove matfie. markize de Boa&koran. Kar je Plan/en pr pra> lje*i storiti za tebe. bo storil tudi za n jo. Naj gre markiza v ječ > ter preživi tam celo noč. Jaz ji dovolim to. Naj ona obišče svojega sina To je njena dolžnost.
—	Ona ne ho nikdar oma jala sklepa Žaka.
in li domnevaš, da imaš več upliva nanj kot pa njegova
mati t
—	To ri i-ta st\ar, dragi oče.
—	Nič ne de.
Dionizija j'' govorila naprej, a on jo je prekinil:
Ne yrov.'.ri š ■ nadalje o tem. Jaz sem se odločil.
—	Ne reci lega. stati papa. — je rekla ona.
Njen jlas je bil tako trden, da se je stari možak nemalo prestrašil.	N
—	Jaz ti rečem, da tega nočem.
Ti boš dovolil, dragi napa ter gotovo ne boš pustil, da bi ti tvoja unukinja prvikrat v svojem življenju storiti tega,' kar hoče moja unukinja T
—	Dragi papa, pusti me govoriti.
—	Poslušaj rajšr mene, moje ubogo dete ter me pusti opozoriti te na m varno t. katerim se irpostavljaš. Iti ter preživeti celo noč v jetnišnie . bi pomenjalo risKitati «"ast.. — ono nežno in delikatno čast. katero lauko omadežuje en sam dih in s katero sta spojena sreča in mir eeleg* življenja.
—	Tudi življenje "n čast Žalca sta na tehtnici.
—	Uhoga. neprevidna deklica. Ali ne vS, da bo en sam prvi, ki te bo karal radi take neprevidnosti?
—	On?
—	Možki ^o že taki. Včasih je draži prevelika udanost.
—	Naj bc tako. liajše bi trpela neupravičena karanja Žaka kot pa misel, da nisem storila svoje dolžnosti.
Gospod de Šandore je pričel obupavati.
—	In če bi te pro-i L Dior-ir.ija. mesto da ti ukazujem? C'e bi te prosil tvoj ubogi star: eče na kolenih, da opusti svoj blazni mi črt ?
—	To bi nilo strašno mučno same, a vse zaman. Tvojim prošnjam bi se prav tako upirala kot i vojim poveljem.
—	Ona je neizprosna. — jo vzkliknil stari gospod. Naenkrat pa je izpremenil svoj glas ter vzkliknil:
—	Jaz sem gospodar tukai.
—	Dragi stari papa, prosim te.
In ker te ne more ganiti nobena stvar, hočem iti k Mešinetu ter ga obvestiti o svojem sklepu.
Dioniz'ja .-e postala bleda kot smrt. stopila korak nazaj ter rekla :
—	C'e boš storil to. če bo uničil moje zadnje upanje . . .
—	Kaj?
—	Ti prisegam pri svetem spominu na svojo mater, da bom jutri v samostani: in da me ne boš nikdar več videl v celem svojem življenju, eelo ko bom umirala, kar se bo kaj hitro zgodilo . . .
Gospod de Šandore je dvignil roki proti nebu ter rekel s pov-darkom pristnega obupa:
—	Moj Bog. ab se to naši otroci5 Ali je res moralo priti nekaj takega nad nas. stare gndi ? Prebili f-mo eelo življenje s tem, da smo pazili nanje. Ugodili tmn vsem njih željam predstavljali so naš največji strah :n naša najslabš." upanja. Svoja življenja smo jim dajali dan z dnevom ter bi se n? obotavljali dati eelo svojo življensko kri, kapljico r.r, kapljico. Vse pomenjajo za nas in mi mislimo, da
nas ljubijo. _ Ubogi bedaki; Nekega lepega dne pride brezskrben
M o vek z lepimi očr.i in namazanim jezikom in vsega je konec. Naš otrok ni v?č nas lastni otrok. Nas otrok nas ne pozna več. Pojdi, starec in umri tam v kotu.
Premagan od svoje žalosti se je stari mož opotekel ter omahnil na stol, kot pade sta' hrast, zadet od sekire gozdarja.
_ To je strašno, — je mrmrala Dionizija. — Ka,- praviš, stari
papa, je nekaj strašnega. Kako moreš dvomiti o meni?
Ona je pokleknila na tla ter pričela jokati Njene solze pa so kapale na rnki starega plemiča. Stresel se je kot da mu palijo te polže njegovo ledeno-mrzle roke iu r zadnjim naporom je rekel:
_ Ubogo dete, in vzemimo, da je Žak kriv in da ti bo priznal
rdočin, ko ga boš obiskala. Kaj potem? Dionizija je zmajala z glavo.
(Dalje prihodnjič.)
Kako se dobi patent?
Med našim narodom v Ameriki imamo razmeroma precejšnje število izumiteljev, ki so izumili to ali eno pripravo oziroma delajo ob kakem izumu in ki seveda hočejo imeti primemo korist od svoje iznajdbe. Kakor znano, prvi pogoj za izkoriščanje vsakega izuma je, da se ga da patentirati. Patentni urad (Patent Office) v Washingtonu je nedavno izdal ntalo knjižico, naslovljeno "Rules o{ Practice in the United Štates Patent Office''. (Pravila o posloval ju patentnega urada Združenih držav.) Sledeči izvleček iz te knjižice bo radi tega zanimal mnogo naših rojakov:
Patent more dobiti vsaka oseba. ki je izumila ali odkrila kate-josibodi nov* in koristno pripravo. stroj in ali sestavo snovi oziroma kako novo in koristno izboljšanje na istih.
Kdor ^ioče dobiti patentno listino za Zdru/.ene države (Letters patent of the United States), se mora obrniti na Commissioner of Patents. Treba plačati; prvo pristojbino od $15.00, vložiti pismene prošnjo, opis izuma in zapriseženo izjavo; na zahtevo treba priložiti tudi risbe. Prošnja, opis in zaprisežena izjava morajo biti spisani v angleščini.
Strokovnjaki patentnega urada pregledajo vsako vlogo za dovoljenje novega patenta, da določijo. ali gre zares za koristno Iznajdbo ali se ta iznajdba zadosti razlikuje od prejšnih. da zasluži biti uvrščena kot nova iznajdba. Morda je mnogo prejšnih, si učnih

SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR ZA LETO 1922
Cena 40 centov. CTV zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga še nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto.
GLAS NARODA 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Ime
Naslov.........
Mesto in država

iznajdb. Novo iznajdbo treba primerjati s prejšnimi, predno se do voli ali odreče patent. To pošto panje traja dostikrat mnogo časa
Dostikrat mora izumitelj sam primerjati svojo iznajdbo z onimi, napravljenimi poprej v istf stroki. To je marsikdaj jako težka stvar, kjer je morda nekoliko stotin prejšnih iznajdb, ¥cot. n. pr.
slučaju predilnih strojev za bombaž ali parnih strojev itd. Tz-r.njditelj se v takih slučajih navadno poslužuje patentnega odvetnika (Patent attorney). To so pravniki, ki so posebno iztirjeni za strokovnjaški nasvet v patentnih stvareh.
Ako patentni urad določi, da je izum vreden patenta, mora Izumitelj plačati nadaljno pristojbino od $20.00 in izda se mu patent, ki mu daje izključno pravico do rabe svojega patenta za dobo 17 let oziroma do prodaje svojih pravic komu drugemu za isto dobo let. Nihče drugi ne sme rabiti njegove iznajdbe brez njegovega dovoljenja; izumitelj daje navadno to dovoljenje proti plačilu odškodnine, ki se imenuje "royalty"'. Ako kdo vzkrati njegovo pravico, izumitelj sme tožiti ln sodišče mu prisodi odškodnino.
Rečeno je dostikrat, da so patentni zakoni Združenih držav najbolj liberalni na svetu in da vsled tega Združene države pred-rjaeijo v iznajdbah. Ali dostikrat dasi izumitelj si je zagotovil pa-tena. mu je težko spraviti svojo iznajdbo na trg. Dostikrat nastanejo težkoee radi nasprotnih in-
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta slika Vam pokaže pravi a>»nl Columbia Gramofon, kateri Igra tako čisto ln glasno, da ga aliilU na milje daleč. v zalogi jih Imamo 300 ln da jih člmpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, ki naroči tak gramofon. Čisto zato zavratno Iglo all par manietnlh gumbov za 95.00; ženski pa damo krasno okraieno naprsno broiko za (5.00 In sicer zastonj, Garantiramo, da jo vsak gramofon pravi Columbia nov In no ponarejen, Ako Jo kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je <30. " Cena gramofonu na dva močni peresi Je 935.
V zalogi Imamo prav* slovenska, nemške ln v vseh drugih Jezikih gramofonske plotče po 75 centov on« In vsaka Igra na ob« strani, Cenike pošljemo zastojn, plilte ponj na:
IVAN FAJK, 2* Main St., Conemaugh, Pa.
teresov drugih* iznajditeljev, in sledijo dolge pravde z vporabo patentnih odvetnikov in z obsednimi preiskavami. Težko je za Iz-uajditelja. ako mma potrebnega kapitala ali pa si ga ne more priskrbeti drugje. Pripetilo se je dostikrat. da se iznajditelji prodali svoj patent za jako nizko ceno. dočim so kupci napravili na njem velikanske svote. Dogaja se tudr. da velika podjetja ki imajo monopol za kak izdelek, kupijo nov patent, ne da bi ga vporabila. dasi gre morda za jako dobro iznajdbo. Razlog utesrne biti. da b%; stari stroji vsled nove iznajdbe spadali med staro šaro. Monopoli preprečijo 1.1 potom nakupa nove iznajdbe, tako da nihče drugi Je r.e more rabiti, in rešijo s tem zastarele stroje, dokler se jim poljubi zamenjati jih. To postopanje seveda utegne biti v škodo za obče lobro.
7,i\ vse te težkoee ni seveda kriv patentni zakon. Kakršnekoli naj hodo težkoee, je razvidno, da se Združene države prizadevajo polagati vsakemu .ki ima zdrave In koristne ideje in braniti njegove nravice. kakor tudi. da se najde orava pot. da javnost Plm pre.f uživa dobroto teh iznajdb.
Od kolporterja do virtuoza.
Šestnajstletni ruski emigrant Lob an v nekem kanadskem »testu prodajal časopise in igral ia gosli. Slučajno se je zanimal '.anj neki bogataš, ki mu je pre-krbel dveletno brezplačno študi-ranje na londonskem konserva-toriju. kjer sc profesorji čudijo njegovi umetnosti in mu prerokujejo veliko bodočnost.
Dom čeških pisateljev.
Irad za zavarovanje je nakazal društvu čeških pisateljev "Maj" dvorce Mocinski, ki se bo uredil kot azil za bolne in invalidne pisatelje.
ADVEETiSEMKTTS.
Podpisana želim zvedeti za svoji sestrieni JOHANO PEČKK tet MARIJO ZOREČ. Njuno dekliško ime je bilo Itfenič, doma z Vrhnike na Kranjskem. V Zdntžene države sta prišli pred 16. leti in sicer v Butite, Mont Kakor sem slišala, sta že obe vdovi. Ako kdo rojakov ve za njuno sedanje bivališče, naj ga blagovoli naznaniti na zdolaj ■navedeni naslov. Ako pa sami ta oglas bereti. naj se oglasiti meni, kakor tudi očetu in sestri v starem kraju. — Antonia Iste-nič, 7009 Elton Ave., Cleveland. Ohio.	(27-28—2)
■HMMMMHMMMMIM^
: Dospelo je novo : suho grozdje.
MnSkatel zelo sladke debele ja- i gode, boksa 50 funtov .. $6.50 ; CIpar grozdje največ-Je in naj- ■ eladkejše jagode, boksa 50 fun- !
tor ......................$7.50 ;
Malo črno grško groZdje, »lo 1 sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 ; Cesplje ftmt po 10 centov. Za -večja naročila poselme cene. | PoSUite t S. cs rmfiun vsako bokse . ki naroČite ln poslali bomo takoj. <
BALKAN IMPORTING CO. ! 51-53 Cherry Street New York, N. Y,
MMUMt**lll«IMUt*>>
Dr. Koler
■LOVENSKl ZDRAVNK
€38 Pen Ave. Pktsbvfk, Pa.
■taralk feoefa« lot v Ttttetnh^
pnJao^ atr&Ttje-
■iin^Hmji kr-----«1 adswi ■ K«.
J?•.*mHtmm+§*.SL
»	v tostfeaiB
ffiSTjnyjKwai
wt rtl^Vl fcl
•m •
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo is New Yorka.
AQUITANIA 28	febr. -	- Cherbourg RYNDAM		15	aprila		Boulogne
SEVDLITZ 1	marca	— Bremen	AMERICA	15* aprila		—	Cherbourg
HOMERIC 1	marca — Cherbourg		FINLAND	22	aprila	—	Cherbourg
ORDUNA 3	marca	— Hamburg	OLYMPIC	22	aprila	—	Cherbourg
ZEELAND 4	marca	— Cherbourg	POTOMAC	22	aprila	—	Cherbourg
lA LORRAINE 4	marca	— Havre	MAURETANIA	25	aprila	—	Cherbourg
SAXONIA 7	marca	— Bremen	ARABIC	25	aprila		-— Genoa
ARABIC S	marca	— Qtnna.	HANOVER	26	aprila	— Bremen	
MINNEKAHDA 8	marca	— Hamburg	PARIS	26	aprila		— Havre
PR. MATOIKA 3	marca	— Bremen	ROCHAMBEAU	27	aprila		— Havre
LA SAVOIB 11	marca	— H svn	OROPESA	Si	aprila	— Hamburg	
RYNDAM 11	marca	— Boulogne	ZEELAND	29	aprila	—	Cherbourg
OLYMPIC 11	marca —• Cherbourg		N. AMSTERDAM	29	aprila		Boulogne
AMERICA 11	marca	— Bremen	ARGENTINA	29	aprila		— Trst
PARIS IS	rr area	— Havre	AQUITANIA	2	maja		Cherbourg
HANOVER 1S	marca	— Bremen	LA SAVOIE	< maja		— Havre	
OROPESA 17	marca	— Hamburg	WASHINGTON	6	maja		Cherbourg
FINLAND IS	mere«	■- Cherbourg	NOOROAM	6	maja		Boulogne
POTOMAC 18	marce	— Bremen	YORK	10	maja	— Bremen	
AQUITANIA M	marca — Cherbourg		FRANCE	10	maja		— Havre
N. AMSTERDAM »	marca	— Boulogne	LAPLAND	12	maja	—	Cherbourg
HOMERIC 85	m«rea — Cherbour*		ORBITA	13	maja		Cherbourg
LONE STAR S. 25	marca -	— Cherbourg	HUDSON	13	maja		Cherbourg
YORK 8*	marca	— Bremen	ROTTERDAM	13	maja		Boulogne
ORBITA 81	marca	— Hamburg	MAURETANIA	1«	meja	_	Cherbourg
HUDSON 1	aprila	— Bremen	MAJESTIC	20	maja	—	Cherbourg
OLYMPIC 1	aprila — Cherbourg		RYNDAM	20	maja	—	Boulogne
KROONLAND i	aprila — Cherbourg		AMERICA	20	maja		Cherbourg
NOOROAM 1	aprila	— Boulogne	PRES. WILSON	20	maja		— Trst
LA LORRAINE 1	aprila	— Havre 1 AQUITANIA		23	maja		Cherbourg
MAURETANIA 4	aprila — Cherbourg		PARIS	24	maja		— Havre
PARIS 5	apt-ila	— Havre	ORDUNA	£6	maja		Cherbourg
LAPLAND 8	aprila — Cherbourg		FINLAND	27	maja		Cherbourg
PR. MATOIKA 8	aprila	— Bremen	RCPENGARIA	30	maja	—	Cherbourg
ROTTERDAM 8	aprila	— Boulogne	N. AMSTERDAM	3	junija		Boulogne
AQUITANIA 11	aprila -	— Cherbourg	OROPESA	9	Junija		Hamburg
SEYDLITZ 12	aprila	— I'tmer	ROTTERDAM	17	junija		Boulogne
FRANCE 12	aprila	— Havre	MAJESTIC	17	junija	_	Cherbourg
OROUNA 14	aprll9	— Hamburg					
Ako ite namenjeni v stari kraj? Dobite brezplačno knjižico.
Ali veste, kaj vam je ukreniti glede potnih listov?
Koliko prtljage smete vzeti?
Ali veste vse podrobno glede potovanja?
pIŠITE po to knjižico. Pisana je v vašem uiaterneiu jeziku ter jo lahko razumete. Izvedeli boste vse, kar morate vdeti. Oe vam kdo pove te stvari, jih i ah ko pozabite. Če pa imate to knjižico, lahko %sak čas poginite vanjo in izvedeli boste vse, kar hočete. Niti centa vas ne stane. Dobili boste tudi vse informacije glede TJnited States Lines pamikov. Ce ee vozite na teh parnikov v prvem, drugem ali tretjem razredu, se boste vozili ugodno, boste dobro po-streženi in uljudno podvorjeni.
mi. Posebne sobe za družine. Na razpolago so kadilui in zbiralni prostori, čitalnice in prostoren krov za izprehanjanje. Hrana je prvovrstna, skuhana po va.šenf okusu, in dosti jo je. Brez strahu vpra-Sajte natakarja za drugo porcijo.
Posebna pozornost je posvečena otrokom, ki potujejo sami, ter družinam z otroci. Tolmač vam je vedno na razpolago, zdravnik skrili za vas in godba vam zaigra, kar Vi hočete.
Pošljite spodnji kupon.
pOŠLJITE kupon danes. Ne po-x zabite preskrbotl «i knjigo, ki vam pove, kaj vam je storiti pri potovanju. Ne stane nič. ToSljite knpon sedai.
Izboren tretji razred.
P OTNIKOJI tretjega razreda so na razpolago prostori z dvema, Štirimi in .šestimi postelja-
To U. S. SHIPPING BOARD (KUPON) Passenger Excursion Dept. 257BS 45 Broadway, New York City	
Pošljite mi brezplačno vašo knjižico glede potovanja ter informacije glede parnikov U. S. Lines.	
MoJe Ime Cesta, številka a:i R. F. D.	
Mesto	........................ Driava ...............
Nas je .	........................ (odraslih) ........................
(otrok)	(dojenčkov) ...................... UNITED STATES LINES
Moore A.	45 Broadway, New York City McCormack, Inc« Roosevelt Steamship Co;, Inc: United American Lines; Inc.
U. S. SHIPPING BOARD, 45 BROADWAY, NEW YORK CITY	
	Passenger Excursion Dept. 257BS
JUGOSLAVIJA
FINLAND, KROONLAND. LAPLAND ZEELAND, SAMLAND, GOTHLAND
^AmebkanIINS
MANCHURIA, M1NNEKAHDA, MONGOLIA
txwkms Star
MAJESTIC (56,000 ton) največji parni k na svetu. OLYMPIC (46,000 ton)
HOMERIC (31,000 ton)
Jako vabljive udobnosti za potnike
tretjega razreda.
Dobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča. L'ljudni služabniki, ki govore va3 jezik.
Vprašajte pri
Passenger Department
No: 1 Broadway,	New York
ali pr! lokalnih agentih.
Najhitrejši moderni parnlkl na ■vetu. Izborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu ail bližini Je lokaN
nI agent.
V	Jugoslavijo, Bolgar«ko, Rumunsko ia FAadžarsko,
Preko Reke in Tr»ta:
ITALIA
24. marca Karta $90. — Davek $5.
Železnica d« Ljubljane $1-65. Preko Cherbourg:
SAXONIA	, . . 7. i
AQUITANIA . . . 21. i
NAZNANILO.
Rojakom v, Conemaugh, Pa., in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. JOŽE ČERNE ter ga vsem toplo priporočamo Uprava Glasa Naroda.
HAMBURG
t Naravnost iz New Yorka. Direktna plovba z novimi ladjami. ORDUNA 3 mar,—14 apr.—26 maja ,OROPESA 17 mar.—28 apr.—9 Jun. ORBITA 31 marv—12 maja—23 jun: Zaprto kabine n Seneke tn otroka
i THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. U Broadway	New Yerfc
117 W. Washington Street. Chlcaec *	all pri Ufcalalh «c*atih.
ZAKAJ SE 8TRCPITB S SLABIM TOBAKOM, POSKUSITE NAŠ IMPORTIBAN
pravi trrški tobak,
boksa en funt <3.00, pol funta a papirjem
hercegovski mešani,
boksa. 1 funt tf.«0; pol funta 91.00 ■ papirjem
Boksa h JI snov 15c. In maJlna za delati cigarete 15c. Z naročilom poSljtte denar. ADRIATIC IMPORTING CO.,
60« - 11th Avemi*. New York. N. V.
tiffl,..............................	.i,. V.-.,. v...... ...........