Posamezna Ste*. 60 vin. Siev. 2fl. PoStnKna * * ST - psvtallrana, VLjnblifloi, v nedeljo, m 25. januarja ID2I (Ko EM »SLOVENfiC« po pošti os ne strni Jegtt- rtavtje Sa v IJaMJani: w (tto lato npn|. ft 2 lEiJSL - " - £r H oWH NO 0 > ■ H "— » •• « Hite NBmveaoMetMKMfr- Sobotna M4>:aič e * v X> J®*"* ' * ' • » uM|«k hi dts rt Vi Wi 1» « ftf-liil alM itsv. 8/UL m nmli: aeir&aklraas pisma m m OMh. telet «v. 50, qrin. št*, m. Političen list za slovenski narod. Uprava I« * Kopitarjevi al. &. — 8s6«a potfau ton. tyaM|tiiske it. 690 sa umestne la H. 349 aa ogUse, nvstr, is češke 24.797, ogr. ?6,S11. hMB.-hsra, 75«, Nobene popustljivosti o lidransheii vprašanim! »Vse je dobro,,; ie rekel minister Dra-SJr©vič na kolodvoru v Belgradu dopisniku »Pravde«, ko se jc vmil z regentom iz Parizu. Medku oficiozna poročila, ki pridejo v javnost, pa povedo, da stoji z je-fdransldm vprašanjem slabo, zelo slabo. Morda vlada iz taktičnih razlogov prikriva pravi položaj ali pripravlja javnost, da nc ni bila preveč potrta, kadar sc izve končna rešitev jadranskega vprašanja. Vseka.ko sc narod pod nobenim pobojem nc more zadovoljiti z nobenim načrtom, kar jih jc dosedaj slišal od strani •antente. Tudi Wilsonova črta jc za Jugoslovane vnebovpijoča krivica in je Wilson a svojo črto popustil nasproti Italiji in njenima zaveznicama, da bi zadovoljil Italijo, lz dr. Trumbičevc teze, ki jo je zagovarjal 10. t, m. pred en t en lini mi ministrskimi sveti v odsotnosti ameriškega zastopnika, pa ni niti jasno, ali sc naša delegacija odpoveduje suvereniteti nad Reko ali nc. Iz dejstva, da jc dr. Trumbič zahteval, da morajo priti reško pristanišče in železnica kot državne zgradbe pod direktno oblast in upravo naše države. Vse poznejše vesti potrjujejo domnevo, da se naša delegacija r Parizu glede Reke bori lc še, da Reka ne pride pod italijansko suvereni-teto, ampak da sc mesto internacionali-zira in diplomatično zastopstvo poveri zvezi narodov, da rešimo zase železnicc ' trt pristanišče in da Italija na suhem nc dobi zveze z Reko. Obširno poročilo Obzora v ..Zagrebačkih Novinah- .iz Pariza dne 19. januarja pa javlja, da naša delegacija ni popustila glede Reke. Stališče, ki ga jc zavzela naša delegacija iu na katerem stoji nepremično še danes, jc Wilsonova meja od Julijskih alp do izliva Rase, Reka iu Zader, katerima sc pod našo suverenitelo da najširši lokalna upravna avtonomija ob garanciji Lige narodov; vsa ostala vzhodna jadranska obal — brez izjeme — ima pripadati nam.< Dalje: »S tem v skladu je naša delegacija odbila popolno demilitariziran jc naših otokov in naše oboli kakor tudi demilitarizacijo črte Karavanke-—Reka. Razcu-tga jc naša delegacija odbila vsako teri-iorialno odstopitev Italiji v Albaniji, tako Ludi »mandat'- Italije v tej deželi, zahtevajoča trdovratno neodvisno Albanijo od leta 1913. Ravnotako naša delegacija energično odbija takozvani »Etat-tampon-(vmesno državo), ki jc grozil, da nam otme 350.000 duš. našega naroda.« Nitti jc sporazumno z Anglijo in Francijo ponudil po Lloyd Gcorgu kot : konce- sijo« pre*flog, ki bi nam odvzel vse prave trgovske točke na morju, v zameno pa bi se nam dal Skader na Bojani z okoliškimi albanskimi plemeni. Naša delegacija jc ta načrt odbila in od svoje zahteve ni popustila; izjavila jc samo, da bi sc dalo razgovarjati v vprašanju demobiliza-cije otokov pod pogojem, da Italija ne dobi nobenega otoka; tako bi rešili vsaj Lo-šinj, Vis in Pelagruž. Naša delegacija jc danes v težavnem položaju, vendar pa se mora proti načrtu treh velesil braniti, ker Wilson ncomaj-n o stoji na svoji črti in bi odstopil od nje lc,ako se Jugoslavija sama drugače sporazume Italijo, Zato ta pritisk od treh velikih zaveznic nanjo. Obzorovo« poročilo se glede grožnje z loudonskim paktom glasi: .Kazalo se je, da se uveljavi londonska pogodba, ako ne sprejmemo načrta velikih sil. Ali more Italija udejstviti londonsko pogodbo? Londonska pogodba ne prisoja Italiji one zemlje, ki so v njej naštete, ampak samo obeta, da bo po vojni in vsled mirovne pogodbe dobila te zemlje; nadalje obvezuje Francijo in Anglijo samo v tem, da bosta dali svoj glas Italiji, ko se bo na bodoč i mirovni konfercnci sklepalo o dotičnih pokrajinah. Medtem pa člani mirovne konference niso samo te velike sile, ampak vse ostale države, ki so sodelovale v vojni, a med temi tudi Amerika, ki je ob svojem vstopu v vojno izjavila, da ne pozna tajnih pogodb, in to je tudi ena izmed točk, ki jih jc Wilson pred napovedjo vojne Nemčiji, in Avstriji proglasil. Po tem more Italija legalno dobili. samo to, kar ji prisodi konfercnca, to je samo to, na kar pristanemo mi in Amerika,« Človek se vprašuje: Je-li res treba, da se mora naša delegacija na žive. in mrtve boriti šc za Reko, edino naravno pristanišče za Hrvatsko? Zdi sc nam, da naša delegacija v prvem trenotku ni dovolj izrazito poudarila naše zahteve glede slovanskega Primorja in je z izrazito brambo Dalmacije omogočila našim nasprotnikom misel, da bi bili eventuelno pripravljeni pustili Istro, Goriško in Trst. Dalmacija bi sc bila najbolje branila, ako bi se bile s posebnim poudarkom zahtevale Goriška, Istra, Trst, Reka, In to sc nikdar ni dovolj energično zgodilo. To stališče nasproti dr. Trumbičevi politiki je svoj-čas vN tajni konferenci narodnega predstavništva z vso odločnostjo zavzemal član Jugoslovanskega kluba, pa žal ni našel pravega razumevanja. Slov. Narod ga je zato šc napadel, Žc tedaj so nekateri krogi presojali vse s strankarskega stališča. Sedaj jc zadnji čas, da vlada skliče .o „Zora' , »Zora*- jc poslala z letošnjim letom kulturno glasilo vsega jugoslovanskega katoliškega dijaštva, med tem ko je .-Luč« organizatorično glasilo istega dijaštva. Vsega jugoslovanskega dijaštva — to jc treba povdariti. V uvodnem članku kliče urednik: .Krščanski dijaki slovenskega, hrvatskega, srbskega in bolgarskega plemena — v naš svobodni dom vas vabimo!-. Ta načelna doslednost in to umevanje naloge, ki jih imajo naša južna plemena slovanskega debla v bodočnosti, jc treba le pozdraviti. Če nihče drugi, dijak mora -iti brezobzirno preko skomiganja z rameni dnevne politike, njegovo delo mora biti proračunjeno za bodočnost. Mladina, ki si zastavi tako pot, nam je porok, da je vredna potomka velikega scjalca Janeza Evangelista, ki ni umrl, ampak živi v njih in kliče vsem malodušnim, ki ocenjujejo vrednost dela le po vspehu ali neuspehu, nc vedoč, da je trud, razvijanje •sil, teženje samo zase Svrha in plačilo: Cel svet vpije: Kje je Mož, ki nas bo rešil? Rabimo Moža! Ne razgledujte se tako daleč po tem možu, imate ga pri rokah. Ta mož — si ti, sem jaz, je vsak izmed nas . , (Tako piše urednik v *mr J Eta, ?> etični Bi in umskim preporodom posameznika bo prišel preporod sveta. Samo en cilj mora imeti vsaKdo pred nami; da izkleše vsak izmed nas iz sebe etično in umstveno vi-sokostoječo, izrazito osebnost, ki bo prežeta s krščanskimi idejami. S tem je podan program našega dijaštva in njih kulturnega glasila, ki bo odsev njih etične in umstvene vrednote in prispodoba našega bodočega kulturnega življenja. Kulturni dclavci s širokim obzorjem in temeljito strokovno izobrazbo naj izidejo iz našega gibanja.'. Kako potrebujemo takih mož, nam kaže ravno današnji čas, ko igramo vlogo dojenčka ob dojenčku. Še enega stavka, ene misli, ki sem jo bral v ti vZori* in ki naj postane točka v dijaškem programu, nc smem prezreti: »Ali znaš socialno čustvovati? Zakaj lc eno jc potrebno za vsakogar, ki hoče biti človek, pošten, vesel in spoštovanja \ reden. Lc eno; da znaš socialno čustvovati, da znaš biti usmiljen in dober,- To piše Ciril Jeglič v svoji pridigi za žludente in jih pošilja v uri osamljenosti mimo to-varen, na beraške cesto, da. spregledajo in vidijo... Tudi ostali članki v Zori so ;an<-mivi. Pavao Jcsih je spisal Priprava za rad u narod , dr. Josip Srebrnič pa jc povedal v svojem članku Revizija v našem verskem življenju« mnogo lepih misli ip posebno oovdaril, k a„k o jc otlliuUci/. ofe- parlament in da ljudskim zastopnikom priložnost, da dvignejo svoj glas proti sovražnim nakanam. Ententa naj sliši, da jc vsa naša javnost, tudi parlament, v jadranskem vprašanju jcdin in nepopustljiv, da jc narod pripravljen na vse, samo nc na žrtve svojih primorskih bratov in hrvatsko-slo-venske zemlje, Nevarnost sc bliža, vsi /nornarji na krov! Usodcpolni trenutek sc bliža, Pariz hoče zapečatiti našo usodo, Samoodločc-vanje naroda, pravico, boj za osvobojo, vsa ta lepa gesla, s katerimi je antanta zmagala, so se izkazale lc kol ostudna kritika. Danes, v zavesti svoje zmage in moči, so vrgli mogotci v Versaillesu krinko z obraza, samoodločba narodov je pokopana in nad nami se vrši najstrašnejši zločin. Prokleli smo Wilsonovo črto, za njo nam dajejo Londonski pakt, za vse naše strahovite žrtve nas hočejo zasužniti za vedno. Narod naš, Ti, za katerega usodo vad-ljajo danes — danes jc. prišla Tvoja ura! Edini mogočen glas naj zadoni od vse povsod, glas odpora in protesta, tako edin in mogočen, kakor grom nastajajočega viharja. Vsi predsodki, vse razlike morajo pasti, ker danes je v nevarnosti Tvoja svoboda in Tvoja bodočnost. Štiri dni so ti dali oddiha, komaj dovolj, da prodreš v vso globoko propast, ki so jo izkopali pred Teboj, toda dovolj, da se dvigneš močan iu zvest in enoten v vsej svoji mladi moči ter poveš Parizu in ccleinu svetu, da nočeš več sužnosii, ampak svobodo, za katero si sc boril in umiral, Naj svet spozna in Pariz ter njegovi mogotci, da hočeš svobodo, za ktero si do sedaj krvavel, ludi v bodoče varovati do skrajnosti. Da izve svet, da zagreši s svojim činom hudodelstvo, katero bo moral nekdaj strahovito plačati. Udruženje jugoslovanskih akademikov beguncev. marsikje popolnoma opustilo aH l-mR vaaj skrčilo. Ni mi treba Vas, gospod minister,, opozarjati, na veliko škodo, ki se on in način prizadeva našemu ljudstvu. Prej vsakdanja pošta se jc omejila na. trikratno, dvakratno ali celo enokratno tedensko pošto. Škoda se javlja v gospodarsko-tr-govskem in kulturnem oziru. Trgovski obrat jc postal z enim mahom sila otežko-čen, ako ne popolnoma nemogoč. Da kulturno ni vseeno, ako se literatura, bodisi politična, strokovna, znanstvena alt druga dostavlja ljudstvu vsak dan ali le tedensko enkrat, je samoumevno. Nazadovanje poštnega obrata pomeni za nas, da se nas šiloma llači v gospodarsko - trgovskem in kulturnem oziru za 20 do 30 let nazaj. Kako budo unra občutiti naše napredno in kulturno ljudstvo ta udarec, si, gospod, minister, lahko mislite. Vzdrževanje poštnega obrata na dosedanji višini bi sicer v sedanjih časih pomenilo nekoliko več izdatkov, a ti bi sc bogato poplačali z zavestjo, da je država storila vse za gospodarski in kulturni napredek našega ljudstva. Dostavek uredništva: Ker so se postne pristojbine zelo povišale, jc nerazumljivo, da se istočasno poštni obrat zmanjšuje. En vopšlm fivšno pa« V imenu Jugoslov. kluba je poslal dr. Korošec poštnemu ministru dr. Luki-niču z ozirom na poštne razmere v Sloveniji pismo le-lc vsebine: Iz različnih krajev na ozemlju Slovenije mi dohajajo vesti, da so sc v teku zadnjih mesecev poštne razmere na deželi zelo poslabšale. Donašanje, oziroma co-važanjc pošte se jc marsikje znatno skrčilo, raznašanjc pošte po poštnem okrožju Cr. dr. Korošec jc vojnemu ministru generalu Hadžiču pisal pismo, v katerem ga opozarja na pomanjkanje dušnega pa-stirstva za katoliške vojake ter zahteval odpomoč: U mnogim garnizonama, u kojiraa sc nalazc takodjer vojnici katohlici, nema ni jednoga katoličkoga svečenika, ni civilno-ga, ni vojničkoga. Ti katolički vojnici nc mogu vršiti svojih vjerskih dužnosti, Oso-bito teško i neugodno osječaju taj nedo-s ta tak, kada su teško bolesni. Ako u tako-vim garnizonama umre katolički vojnik, nema na pogrebu ni katoličkoga svečenika. Iz krugova katoličkih vojuika dobivamo pritužbe, da vojnička uprava u tako-vim krajevima ne postavlja katoličkoga dušobrižništva. Megju njima vlada nezadovoljstvo, k oje se more prenesti na njihove roditelje t na čitavi katolički dio našega naroda. Pošto jc u interesu naše armade, ck medju vojnicima vlada zadovoljstvo, i pošto državna uprava nema prava, da dv-žavljanima, pa makar oni bili j vojnici, zabranjuje, dotično da. im neda prigode, da last noseči avtoriteti iii nje omalovaževanje danes splošen pojav, kar lahko postane velika vsemu katoliškemu gibanju, zakaj v katoliški Cerkvi temelji vs.; ua avtoriteti. Petar Čile prinaša članek; .Jc li j opravdan napadaj znanosti na vjero?« Dr, pero Rogulja piše utiske, ki lih dobil Medu Slovencima Jos. Kovač jc napisal članek o vseučiliškem prosom občne I zgogi \ine in znanemu učenjaki. Vjcko-; sLivu Klaiču, ki obhaja 70 1 rtnico svojega rojstva. Zanimiv, dobro pisan člančič nam opisuje Klaiča kol moža univerzalnega znanja, ki je spisal mnogo lepih zgodovin-■ skih del, med temi nafooi: ■ cleio: -Zgodovina Bosne«, dalje opis Majev, v ka-!xnu prebivajo Hrvati m Zgodovina Hrvatov.-, ki šc ni dovršena. Poicg tega -se jc Klaič uspešno poizkusil tudi v bcle-tristiki in celo v glasbi. Kar je bil Čehom Palacky, naj bo Klaič nam! ... Kulturni vestni k prinaša več kritik, ki so bolj ali manj posrečene v svojih sodbah. Par dobrih, deloma satirično za-bcljcnih zrn je ludi v rubriki Žarki«. Zanimivo in nikakor ne prazno in slabo jc .Prvo cviječc«, leposlovna priloga Zore«. Prispevki niso dovršene vrednosti, toda. kažejo talcntiranost naših mladih dijakov in čc se ne motimo iu varamo, bomo dobili od njih še la ali o'ii dober ; sad. Med pesniki jc najboljši A Vodnik, ki k pokazaJL oLa im-a boiiato čustvo in plastičnost izraza, dasi sc juu poz,na, da je š c mlad in sc bo moral šc učiti in — živeti. Slaba tudi ni Roza Vennj in To-mažin s svojo pesmico Slepi berači«, isto moremo trditi tudi o Jožetovi ,Ofo roži« in »Jesenska pesem«. Zanimiv jc obraz« od Cirila Jcghča »Teta iti stric*:. Da bi sc spuščali v po tank o kritiko, nimamo prostora. Čim glob lic, čim lepsc^ tem boljše napredek mora biti vide« od dne do dne! Tega kotička y »Zori«, bomo vedno veseli, sa; ic njegov namen,, da' nam vzgoji pesnike, sejalce uaSe bodočnosti. Po svoji zanimivo i j in pomembnost? zasluži Zora«, da ,o n-.uoMembra disiecta!« Ne-dostatnosti takega postopanja se prav kmalo bridko maščujejo in zgodovina ou pr. štajerskega omrežja nam v tem Dziru nudi dokaj svarilnih izgledov. Pred vsem tedaj treba, da si postanemo jasni v glavni progi, katera bodi fakorekoč jedro in središče prometnih Dbčil na Slovenskem. Potem jc orga-nično razvijati omrežje lokalnih prog, žil dovodnic v gospodarskem životu. In katera železnica naj bo glavna proga ? Po mojem mnenju gre prvenstvo pač oni, ki nas po najkrajši poti pelje k morju, katero s svojo Čarobno silo na čudovit način veže. in tdružuje razdjeljene narode ter njih kulturo. Jasna je istina, da vsak narod, kateri hoče napredovati v gospodarskem in kulturnem oziru, mora. težiti po morju. Mi Jugoslovani v tem oziru ue moremo delati nobene izjeme. Živimo v državi, prebogato oblagodarjeni od božjo previdnosti. Razpolagamo poleg drugih prirodnih zakladov tudi t. morsko obalo, ki jo diči cela vrsta izbornih naravnih pristanov. Koliko krasnih pristanišč od Bakra doli do Boke k o t o r s k e! Toda žalibog vse te luke so več ali manj neizkoriščane, neizgrajene, zanemarjene! Deloma tudi kakor veliki pristan v Splitu za nas Slovence vsled oddaljenosti in slabih železniških zvez skoro nepristopne! Vsled tega bili smo in smo se dandanes navezani s svojo prekmorsko trgovino zgolj na T r s t in na Reko. A Trsi Vekovita škoda, da nam je za nedogleden čas odtegnjeno mesto, kjer se jc osredotočila prekmorska trgovina iz eelo Slovenije. Trst, « katerim smo bili zvezani z edino dvotirno železnico, kar jih sploh imamo na Slovenskem, po glavni progi, na kateri leže največje naše mestne naselbine, Ljubljana, Maribor, Celje in najbogatejši premogokopi. Trst jo v sovražnih rokah ter mora vsled tega žalibog ostati jzven naše kalkulacije! Ostaja nam tedaj le nada, da nam vsaj B e k e docela ne ugrabi požre.Sni Italijan ter ne zamaši našemu trgov-stvu edino pot do morja. Prosti dovoz do reške luke jo torej uprav življenjsko vprašanje za naš narodnogospodarski procvit. Računam na to, da se d' Annunziu ne posreči drzoviti poskus, »via facti« priklopiti Reko italijanski državi. Ali tudi v tem slučaju, ako se zabrani italijanskemu imperializmu, šopiriti se kot gospodar na Reki in v njenem pristanu, nimamo dandanes nobenih za-dostujočili prometnih zvez s tem mestom. Vzemimo, da izgine laška, posadka ter da se odpravi italijanska trobojnica iz pokrajine, katera je še pred FiO leti brezsporno pripadala voj-vodini Kranjski, vendar spojeni smo s prevažno reško luko zgolj po dveh nezadostnih železnicah. Niti proga Št. Peter - Reka niti proga Karlovec-Ogu-lin-Reka ne zadostujeti pomnoženemu prometu, zlasti pa ne potrebam velike tranzitne proge, glavne prvovrstne železnice. O šentpeterski železnici, enotirni progi s budim strmcem, niti ne govorim ne. Danes jo ima še Italijan v svojih krempljih, in tudi tedaj, ako določi mirovna konferenca v Parizu, da se prisodi Jugoslaviji, ostane ista vendar vedno ogrožena po lakomnem sosedu. Ona proga pa, ki iz Karlov-c a drži preko Ogulina in primorske kraške planote do Jadrana, vredi bore malo. Vem sicer, da jc pri nas dokaj razširjeno mnenje, najkrajša ša pot do Reke da vodi preko Kočevja in postaje Delnice na karlovški progi. Skoraj bi rekel: Miline p e -n e ! Železnica se ne gradi po zračni črti! Poglejte v špecijalno karto in uverili se bodete, da ima Kočevje uže nadmorsko višino 162 m, Mrava 547 m, Banjaluka 554 m, Brod na Kolpi pa, katero reko morate prekoračiti na vsak način, vam kaže koto 222 m. Odtod treba zopet kvišku po strmem pobočju do Delnic, ležečih na koti 698 m. Zračna razdalja med Kočevjem in Delnicami znaša pa zgolj 27.50 km. Kako premagali te težkoče zlasti z glavno -železnico, pri kateri strmec ne H smel biti večji od 10 do 15 pro mille. Morda bi se dala. premostiti globoko urezana Kolpska dolina ter na ta način skrajšati pot in omiliti prebudi padec? Teoretično sigurno mogoče, kajti tehnika je danes uže razvita v toliko, da nadkriljuje in zmaga skoraj vse ovire in težave. Toda pod-stava bi morala biti, da položimo železniški most na stebre mnogo višje nego slavna piramida egipčanskega kralja Keopsa ali stolpa Kolinske katedrale. Taka Btavba bi pač bila svetovno čudo, misel sama na sebi pa jc tako izredna, da se jej bode nasmehnil tehnik, a na ves glas zasmejal finančnik, ki bi se moral baviti z denarnim vprašanjem ter z dobavo stavbnega sklada. Istina je sicer, da »e da naposled po drugi poti iz Kočevja priti relativno ugodno do Kolpe. Črta drži iz kočevskega mesta, preko Mozlja, Reinthala proti Predgradu pri Poljanah tor dalje pod Sinjim Vrhom na Vinico. Tu smo na Kolpi. Razvoj jc mogoč, strmec ugoden celo za veliko tranzitno progo, toda na tej črti smo se oddaljili od smernice proti Reki ter napravili smo hud ovinek, čisto po nepotrebnem. Trebalo je napraviti približno 45 do 50 km nove železnice, da pridemo do Vinice, dočim imamo iz Črnomlja, ležečega itak na glavni železnici le ca 16 lini do viniškega pre-mostiSča. To pa nikakor ne kaže, tem manj, ker se ta projelitovana proga stika s železnico Karlov a c - Ogulin -R e k a, katera sama zase že danes nikakor ne zadostuje obstoječemu prometu, kaj pa še, da bi mogla zmagati transportne zahteve, povzročene po j združenju z veliko mednarodno progo! Nesrečno izpeljana črta dvigne se cd Ogulina (323 m) do razvodja pri postaji Lič (800 m) na razmerno kratko razdaljo 15 km ter potem pade naglo-ma do ničle pri Reki. Enotirna je, na ; mnogih mestih niti drugega tira položiti ne morete, vrh tega ovirajo obrat silna burja in hudi zameti. Sleherna zveza e to progo v smeri na Reko zgre-ša tedaj svoj namen, otvoriti naši produkciji in trgovini zaželjeno ugodno pot do morja. Vsled tega pa smo primora.ni Slovenci, da si izberemo drugo prometno cesto do reškega pristanišča. In ta bi bila, akn jc dovršimo, obenem imenitna tranzitna železnica. fDalie.l m Šolstvo 19 zssede- Na občnem zboru pol. društva ^Edinost«, ki se jc vršil 18. t. m. v Trstu, so zastopniki posameznih pokrajin podali precej popolno in jasno sliko o žalostnem položaju našega šolstva v jadranskih zemljah. Odkrito jc povedal to dr, Wilfan v svojem otvoritvenem govoru: »Če hočemo predvsem označiti naš sedanji položaj, moramo reči, da se tistemu opustošenju, ki ga je prinesla vojska v najlepši del naše najožje domovine, na Goriško, opustošenju, ki je pred vsem materijalno, pridružuje sedaj opustošenje, ki sicer ni vidno telesnim očem, ki pa sega toliko globlje v naše življenje, opustošenje, čigar posledice se kmalu pokažejo in bodo veliko bolj trajne in pogubnejše od onih, ki jih je povzročila vojska.« Poročevalec za Trst je osvetlil s podatki, kako se sistematično uničuje naše narodno šolstvo. Vse obljube uglednih politikov, vojaških dostojanstvenikov, italijanskega min. predsednika in prestolnega govora so nas varale. Dejstva in dejanja govore drugače. Od 30 predvojnih slovenskih šol v Trstu jih imamo še dvanajst. Ne dovole nam srednjih in strokovnih šol, kljub temu da sc jc za gimnazijo prijavilo 182 dijakov, od teh večina starejših; za trgovsko šolo sc jc prijavilo 86 dijakov. Prošnje, naj se ti zavodi otvorijo, je itrli-janski civilni komisar odbil. Še slabše je v Istri. Od 250 slovenskih in hrvaških ljudskih šol tih jc danes otvor-jenih 123; vse ostale so poitalijančene ali pa zaprte. Med poslednjimi so vse šole 'Družbe sv. Cirila i Metoda za Istru«. Kot vzrok za to sramotno stanje sc navajajo od merodajne strani različni izgovori; toda vzrok je le eden, poznamo ga dobro in hočemo ga enkrat javno pribiti; Poitali-jančiti hočejo naš narod s silo. To vidimo najbolj jasno, če pogledamo statistiko posameznih okrajev. Jasno je, da gre tu za načrt sistematičnega poitalijančevanja. A v tem, ko bi se imela fronta pomikati od morja proti notranjosti dežele, jc pazinski civilni komisar, kot pravi strateg, postavil predstražo daleč notri v srcc Istre, Tam pod Učko goro, sredi Istre, kjer od pamti-vekov striže svojo mršavo ovco gladnl istrski Hrvat-trpin, tam v občini Boljunu, ki jc imela glasom zadnjega ljudskega štetja vsega skupaj 18 Italijanov, tam je sedaj odprta ccla vrsta italijanskih šol, in sicer v Boljunu, Brestu. Borutu, PaSu, Vranji, Veli Učki (to bi bilo za vsake tri Italijane ena šola), a v Sušnjevici jc celo-romtinska šola. Ljudstvo je prosilo, da sc 'jim zopet odpro hrvatske šole; v odgovor jim je pazinski komisarijat nalagal denarne globe, ker svojih otrok ne pošiljajo v italijansko šolo. Absurdno (klici: Nesramno!) jc to. Isti ljudje, ki dobivajo globe, kee nc pošiljajo otrok v šolo. prosijo, da se jim otvori šola. Debela knjiga nc bi zadostovala, že bi hotel opisati vse krivice, ki so se nam zgodile v zadnjih 15 mescih. Podal sem Vara le posamezne primere, ki pa tvorijo skupaj sicer nepopolno, vendar strašno sliko. Polovica naših šol jc zaprtih ali po-italijančenih, starši nočejo pošiljati otrok v italijanske šole. deca sama nc mara zahajati v oje (po Vranji n. pr. love orožniki deco ter jo vodijo v italijanske šolo, pri čemer je neka deklica od strahu omedlela); tisoči in tisoči naših otrok so brez šole, naš narod gre nasproti popolnemu analfabetizmu in podivjanosti. Govornik iz pulskega okraja je orisa-, val naravnost grozne razmere, ki vladajo v tem okraju, najslabše- v vsej itak najhujše tlačeni Istri. Pod Avstrijo se je pulski okraj smatral za nekak kazenski okraj, kamor so pošiljali učiteljstvo in du-hovništvo nekako za kazen, ali danes je Lreba reči, da se jc naš kmet tudi tu dvignil, odprle so se mu oči, da je spoznal, kdo mu je pravi prijatelj, kdo pa ner in kje mu je iskati rešitve. Zato pa je tudi sedaj v tem okraju pritisk najhujši. Postopanje oblasti v vsakem pogledu jc skrajno samovoljno napram vsemu, kar ima le količkaj narodnega ozadja, dočim sc pa na drugi strani stori prav malo ali nič, da bi sc zboljšalc razmere, pod katerimi trpi prebivalstvo zlasti vsled razbojniških tolp, proti katerim je ,naš kmet — orožje za obrambo se dovoljuje le v zelo redkih primerih — popolnoma brez obrambe. Zato sc pa na drugi strani prav pridno odpirajo vsepovsod italijanske šole, dočim ostajajo zaprte hrvatske. Poleg tega pa pretc šc našim ljudem z ogromnimi globami, do 500 lir, ker nočejo pošiljati svoje dece v italijanske šole. Naš jezik nima prav nobene pravice več, in izriniti ga hočejo tudi popolnoma iz cerkve, kjer naj bi ga nadomestili latinščina in italijanščina. Gorje pa tistim našim ljudem, ki le količkaj kažejo svojo narodnost! Tako je prišlo, da je ves okraj skoraj popolnoma brez narodne inteligence, ker so jo ali po-zaprli, ali pa je morala pobegniti, da si reši svobodo. Kdor je ostal, je gotOvo pod do trde noči in nc prestaneta z delom. In glej, prihaja iz dalje noč; daljni, jnsnotnodri gozdi so zatemneli in sc raz-legnili v sivem polmraku, blesk na vodah ugaša, od smrek, ki stoje pred zarjo, padajo neizmerne sence, na vrhovih hribov, na posekah rde lc tupatam štori Ln kamenje, Od teh svetlih točk sc odbijajo majhni, pojenljivi bleski in padajo v globoke praznine, ki jih napravi med predmeti nepopolna tema, migotajo v njih, se lomijo, drgetajo v trcpučoče.m očesu in gasnejo, gasnejo po vrsti. Drevje in grmovje izgubi zaokroženost, vzboklost in naravno barvo in" tiče v sivem ve soljslvu samo kot ploska telesa čudnih oblik, vsa črna. V nižine se že useda gosti mrak in prinaša hlad, ki navzkriž pretresa človeka. Pomrak gre z nevidnimi valovi, polzi po pobočjih hribov in jemlje i'ase blede barve strnišč, kopanj, nasipa, kamenja. Tem valovom mraka nasproti vstajajo iz močvirja drugi, belkasti, prozorni; komaj, komaj vidno .se vlečejo v lisah, se ovi ajo v kepah okrog grmovja, se dvigajo in trgajo svojo glavico nad vodo. Mrzel piš mokrote bije po dnu doline, jo razte-guje v ploskev kot zavoj tovarniškega platna. »Megla gre . . .« šepne Valkova. To jc tisti trenotek večernega mraka, ko se očem zdi, da vse reči razpadajo v prah in nič, ko se razlije nad zemeljsko povrne siva praznina, se radledu.v oči in sti- ska srce z neznansko mrkostjo. Valkove se polašča strah. Lasje sc ji jezijo in mravljinci gomaze po koži. Megle gredo ko živa telesa, plezajo prihuljeno proti nji, napadajo jo odzadaj, se umaknejo, preže in zopet navale nasilneje. Končno'polože nanjo svoje mokre roke, vsesajo sc ji v telo do kosti, praskajo jo v grlb in dražijo v prsih. Tedaj se spomni svojega otroka. Od poldneva ga ni videla: sam sni v zaklenjeni izbi, v zagrnjeni lipovi zibki. Gotovo ioka, vika, plaka . . . Mati sliši ta predivni, žalostni jok kot pisk kanje v pustinji. Razlega sc v njenih ušesih, draži možgane in zveni v srcu. Cel dan ni mislila nanj, kajti trdo delo razprši vsake misli, uničuje jih naravnost in jo raztresa, ali sedaj večerni strah sili, da se zbere in obrne svoje misli v to mrvico . . , »Valek,« rečo. trpko, ko mož priteče s sarnokolnico, »ali skočim domov in ostrgam krompirja?« . . . Gibala ne odgovori, kakor ae bi bil slišal, prime zopet za sarnokolnico in pelje prihuljen kakor vreča žita na veliki tehtnici. Ko se vrne, žena vnovič prosi; »Valuš, ali skočim?« »E —« je zamrmral nevoljen. Ona pozna njegovo jezo, ve kako ! zna zgrabiti pod rebra, stisniti kožo v pest, stresii enkrat, dvakrat in potem i vreči človeka v grmovje. Ve, kako on zna i potegniti ruto z glave, omotati svojo Pest i j lasani in vleči svoio. >eno vso Irdo od strahu cel kos pota. aH pa v spozabljc-nosti potegniti iz tal lopato in vsekati čez glavo brez pomisleka — ali ubije, ali ne ubije. Toda nad bojaznijo zmaguje nepo-trpežljiva skrb, ki prehaja v bolest. Tre-notno ženska poizkuša uteči. Samo na kol bi se uprla, skočila onostran čez vodo, potem pa leti čez njivo in potem naorei. Pripogibajoč se in napolnjujoč dvokolaico leti v mislih, skače kot podlasica, čuti že uprav bolečino, kako bosa teka po strni-šču, zaraslem z dolgim nitastim plevelom in bodicamL Ta ostrina kljujc ne samo v njenih stopalih, temveč tudi v srcu. Hiti proti koči, odpira leseno zaporo pri vratih, v obraz ji buti vročina in zaduhliua izbe, — plane k zibki , . . Valek pride v kočo, jo kaznuje, — a to, kaj to: to bo žc potem . . . Vendar sc Valek kmalu prikaže iz megle; objame jo strah njegove pesti. Vnovič zaprosi ponižno, čeprav ve, da je ta ropar ne pusti. »Deklica se tam lahko zaduši . , .« Ni ničesar odgovoril, vrgel je raz tilnik naramnice pri samokolnici, približal sc ženi in namigni! z glavo na kos zemlje, ki ga mora še danes izkopati. Potem je zgrabil za lopato in začel metati blato v dvckolnico. To jc delal brez t .isli, hitro, v eni sapi. Ko je. napolnil clvokol-nico, sc je uprl vanjo, pohitel z naletom 1 in .ii deial med odhodom; 1 »Vozi tudi ti svoje, lenuh!« Razumela je to laskavo prijenljivost z ozirom na njeno ljubezen, to grobijansko dobroto, to trdo in sirovo skrbnost, če namreč odvržeta prst oba, bo mogoče zgotoviti delo veliko prej. Sledila jc tedaj njegovim hitrim in hlastnim gibom kakor opica, metala blato hitreje, že nc več z mišicami ne s kmet&ko, premišljeno varčnostjo sil, temveč z močjo živcev. V prsih jo jc rezalo, pod trepalnicami so migale bliskavc barve, medlela je v pršili- in iz oči so letele gorije solze, debele, solze neznane bolesti — v ta mrzli in smrdljivi gnoj. Ko zasadi lopato v zemljo, zgrabi, sarnokolnico in zbeži v diru za možem. Megle so se vspele visoko, vzravnale bičevje in leže vrhu vrb kot nepremičen zid. V njih se vidi drevje kot lise ne-vznačljive barve, čudne velikosti, kot nesrečniki, ki beže vprek doline, kot ogromne spačene prikazni. Glavi obeh se sklanjata na prsi, roke sc neprestano gibljejo kot bi se pripogi-balc k zemlji . . , Kolesci samokolnic se vrtila in škrip-ljeta, valovi megla, podobni mleku, razredčenemu z vodo sc gibljejo nad črnimi hribi. Daleč v globini neba sc je vnela ve-čcrnica, plameni in drgetajo stiska svoio ubogo lučico preko mrakov. Štev, 20. SLOVENEC, 'dne, 25 januarja t" Mran 3, najstrožjim nadzorstvom. Delovanje med narodom jc tu pač zelo težavno, če ne že čisto onemogočeno, in le v ncomajeni zavesti našega preprostega naroda, da je treba vzdržali tudi pod najhujšim pritiskom, jc šc upanje, da naša narodna stvar j tudi v pulskem okraju ni izgubljena. Predsednik jc z zadovoljstvom ugotovil, kako so zastopniki našega naroda, ki so se, kakor nekdaj, sešli tu /. vseh strani našega Primorja, z Goriške, Istre in Trsta ter hvala Bogu, tudi iz Notranjske, vsi enakih misli v presoji sedanjega položaja. Tista sila, ki dela le s hinavščino in puhlim frazerstvom, v sedanjih časih pač ne bo mogla obstati. Mi hočemo biti resni in trezni ter gledati resnici naravnost v obraz. Za tistega, ki greši proti oni duševni iskri, ki jo jc užgala v nas naša mati v zibeli, za tisto silo, ki z orožjem in nasiljem skuša ugonobiti to iskro, pride gotovo dan, da propade! ladranslio vprašanje. Mttljev poizkus sporazuma brez Amerike. LDU Rim, 23. jan. (DunKU.) Agen-zkb Štefani poroča: Pri razgovorih v Londonu in v Parizu so bili trije ministrski predsedniki o nastopnih točkah enakega mišljenja: Veljavnost londonske pogodbe iz leta 1915 je brez-dvomna. Italijanska vlada more vsak čas zahtevati izvršitev iste. Da se jadransko vprašanje končnoveljavno reši, bi bilo umestno, doseči z Jugoslo-vcni sporazum. Ta sporazum bi imel to prednost, da bi zagotovil odobritev Amerike. — Vsled tega sta Nitti in Scialoja formulirala minimalne zahteve Italije, ki so po razgovoru med Nittijem, Lioyd Georgem in Clemenceau jem. dosegle popolno odobritev dveh zadnjih državnikov. Tc minimalne zahteve so bile predmet spomenice, kj. je brila izročena Jugoslovanom in Čije glavne točke jc Agenzia Štefani objavila. Po tej spomenici je Nitti izjavil, da .je popustil do skrajnosti in rla preko teh koncesij ne more iti. Izjavil je tudi, da sc bo moral popolnoma izvesti londonski pakt, ako pogajanja ne bi dovedla. (lo cilja. Dne 21. januarja je jugoslovanska delacija podala odgovor, ki ga je Nitti označil kot nezadovoljiv. Da se doseže sporazum, «o predsedniki, zavezniških vlad zahtevali od Jugoslovanov, naj v kratkem roku v celoti ali sprejmejo nli odklonijo italijanske zahteve. Za podaljšanje roka ultimata? Belgrad, 24. januarja. O posvetovanju ministrskega sveta glede ententinega ultimata še ni izdano nobeno uradno poročilo. V dobro poučenih krogih se govori, da bo vlada zahtevala podaljšanje roka za odgovor in poslala brzojaven apel na predsednika Wilsona. Razna poročila. Boji v Rusiji. LDU Moskva, 24. jan. (DunKU.) Frontno poročilo z dne 23. t. m.: Pri Narvi je clošlo v naše pozicije zopet preko 100 pribežnikov. Pri Borisovu poizvedovalni boji. 25 vrst južno-vz-hodno od. Novograda Vohunskega za nas ugodni boji. Bolj južno sc pa Poljaki vsled pritiska naših čet umikajo na črto Proskurov - Kamenec Poclol-skij. Na južni fronti so rdeče čete zasedle pozicije 20 do 40 vrst južno - vzhodno od Umanač. Bolj vzhodno stoje pred Perekopom. Na moskovski fronti smo zlomili sovražnikov odpor. Zasedli smo Aleksandovsk in druge kraje 40 vrst južno od Konstantinov«. Po cfošlih poročilih so rdeči ustašt na več mestih prekoračili železnico v Kavka-škem okraju Stavropol. Odredilo se je vso potrebno, da stopimo z njimi v neposredno zvezo. Tožba proti Viljemu. LDU. Pariz, 23 .jan. (ČTU.) Ententa jc pooblastila državnega pravdnika londonskega sodišča, da vloži proti bivšemu nemškemu cesarju tožbo, tudi čc Nizozemska Viljema ne izroči. Llojd George gre v Palestino. LDU. London, 23. januarja. (ČTU.) Kakor javlja judovski tiskovni urad, odpotuje Lloyc1 George v Palestino, da sc prepriča o vzpostavitvenih delih. Proti Poljski. LDU. Berlin, 23. jan. (ČTU.) Ljcnin in Trockij sc pripravljata na pohod proti Poljski, da bi prišla na ta način v Nemčijo, kjer bi sc združila s špartakovci. Priprave za volitve v Ameriki. LDU. Berlin, 2-1. jan. (DKU.) Bcrliner Tageblatt- javlja i/. Amsterdama: Kakor poročajo Timesiz New Yorka, sc bo Ncw York World , glasilo Bele hiše, pri prihodnjih \ ctiil vab pr^d-^dnikt' zavze- mal za kandidaturo Hooverja, kar jc vzbudilo veliko presenečenje, ker sc v tem vidi znamenje, da podpira Wilson kandidaturo Hoovcrja. Stavka v Italiji. LDU Innsbruck. ','3. jan. (DunKU.) Kakor poroča list »Dor Tiroler«, se jo italijanska železničarska stavka razširila tudi na Južno Tirolsko. 75 odstotkov osobja stavka. Tovorni vlaki so ustavljeni. Osebni promet sc doloma vrši. »Španska« na Japonskem. LDU London. 24. jan. (DunKU.-Brezžično.) Iz Tokia javljajo, da so jc španska bolezen strahovito razširila. V Tokiu samem jo obolelo 200.000 oseh do tega mora priti in tedaj bodo odgovorni- osebe dobile svoje /a nezakonitosti, ki i jih danes izvršujejo. Kar sc pa tiče zahte-i ve gosp. Marinkoviča, da vlada odbije na-i mišljene želje opozicije po oblasti, smo ra-| dovedni, kako bi mogel g. Davidovič to doseči. Celi njegov kabinet obstoja saino j na podlagi zaupanja krone, pa tudi usoda l kabineta je odvisna od tega. V parlamen-! tu demokrati;- nimajo večine ter ga zato ; ne sktičejo. Zato jc Pravdimi« zahteva, naj vlada prepreči, da hi opozicija prišla na vlado, več nego smešna, kajti vlada g. Davidoviča ni v stanju, da bi s svojo lastno močjo ohranila le svoje lastno življenje, a kamo-li da bi odločala o udeležbi opozicije na vladi. Razen ako -Pravda« ne misli, da jc pretnja Pribičevičevega Vsak dan umre približno 1.700 ljudi. mešelari;' Cicvariča o prestopu demokra- Vlada je odredila naj ljudje nosijo maske proti plinu, da se obvarujejo bolezni. Borzna poročila, LDU Curih, 23. jan. (ČTU.) Devize na Dunaj 1.90, Berlin 7.95, Prago 8.15, krone 2.25. • Ldu Dunaj, 23. jan. (ČTU..) Zagreb 250 -- 275, 365 do 390. SIIS krone 225 — 240. Polltline novice. tov med republikance strašilo, s katerim i sc more obdržati oblast. -j Kriza. Pod tem naslovom piše bc't- j grajska Tribuna« od 23. t. m. nastopno: Ono, kar sc jc moglo predvideti in o čemer so dolžni najvišji činitelji voditi račune, ker so bili rešitev velikih vojnih uspehov, življenjski interesi ujedinjenega našega kraljestva, nacionalni ideali našega troiinenskega naroda važnejši od vsega, sc je zgodilo in pritiska s svojo usodno težino na celokupno politično situacijo v deželi. Na Jadranu je pognan naš narod do skrajnega obupa. Vlada Davidoviča mora uvajati posledice svojega postanka, svojega dela, svojega brezstidnega vlasto-Rešitev krize v pokrajinski vladi, 1», ter s svojim podpisom vreči v rob-Današnji »Slov. Narod prinaša sledeče stvo stotme tisocev našega zivlja, odsto-zelo rožnato poročilo: Beograd, 23. janu- f.,h 1S0CC kilometrov nase pradedne zem-arja. Med zastopniki demokratske zajed- ; !>e.' ,se drz.ava oroPa edmef morskega niče in socialnodemokratsko stranko se je P"stamsca, da sc nase zapadne pokra,.- dosegel popolen sporazum glede spremembe v pokrajinski vladi za Slovenijo. ne oropajo vsake obrambe napram sosedu, ki bo prej ali slej, moral priti do spopada z našim kraljestvom, ker jc zakora- ! Socialni demokratje soglašajo s tem, da i ; . D ,, T, : . ■ . . ,. i ostane mesto predsednika in resort za no- kal na Balkan- K-nza 1? neizogibna, Javlja tranja dela v rokah JDS, toda pod pogojem, da prevzame mesto predsednika druga oseba. Doslej je bil v ospredju kot kandidat za predsednika dosedanji poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar. Zdi pa se, da je njegova kandidatura stopila. v ozadje in verjetno je, da bo imenovan za novega predsednika dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer. Kdo bo imenovan za poverjenika notranjih del, še ni točno določeno. Imenujemo v prvi vrsti kot kandidata dr. Vilj-ka Baltiča. Kriza bo definitivno rešena prve dni prihodnjega tedna. — Žerjav naj bi bil torej klavna žrtev na oltar bratskega sporazuma med demokrati in socialisti. »Naprej« pa je ogorčen, da se JSDS more podtikati kaj podobndga in piše: Včerajšnji »Slov. Narode piše zopet o pogajanjih med zastopniki JDS in JSDS glede sestave nove deželne vlade za Slovenijo. Izjavili smo že, da ne vodi naša stranka nobenih pregovorov v svrho sestave deželne vlade, ker so bila vsa tozadevna pogajanja po sklepu strankinega načelstva definitivno pretrgana. »Slov. Narod« govori vzlic temu o pogajanjih, o katerih ne vc naše strankino načelstvo ničesar. Izjavljamo še enkrat, da ne vodi naša stranka nobenih tozadevnih pogajanj, ker se jc, kakor rečeno, v smislu zadnjega strankinega sklepa, ki. se ga je naznanilo deželni ! vladi in ki smo ga pred časom objavili tudi v našem listu, kar si lahko tudi »Narod* ogleda, pretrgalo sploh vsa pogajanja. To naj blagovoli vzeti končno na znanje tudi Slov. Narod«. — Socialno de-| mokracijo so Trbovlje prisilile, da se drži I rezervirano. Zdi sc nam pa, da stranka | sklepa in Kristan odloča; lc na ta način jc mogoča ta dvojna resnica. Veljkovič vztraja. Kakor sc nam poroča, finančni minister Veljkovič ne misli odstopiti od svoje namere, uničiti nam krono in jo zamenjali 1 : 4. Je-li upravičen posameznik radi svoje trmoglavosti uničiti milijarde narodnega premoženja? Ne in zopet ne! Treba pa je takoj nastopiti z vso venemenco proti taki konfiskaciji premoženja, Vsi poslanci brez ozira na stranko, ki ji pripadajo, bi morali odločno nasto- sc z vso svojo silo, toda vse je prepozno. Ni izhoda. Za svoje delo pa naj vsak nosi tudi posledice. Nobena požrtvovalnost opozicije ne more v tem trenotku pomagati državi in kroni, ki je bila s skrajno brezvestnostjo odgovornih in neodgovornih činiteljev potegnjena v vrtinec, v katerega je zavedena naša država. Napram temu, kar se godi v Parizu, izgublja na važnosti vprašanje v sodelovanju opozicije v projektiranem ustavnem odboru. Opozicionalni blok je postavil to vprašanje na svojo naravno podlago: Samo parlament more dati tak odbor, ki bi bil poklican, pripraviti ustavo našega kraljestva. Vlada mora gaziti dalje ali pa se priklopiti zakonitemu vladanju, Vlada po-kazuje voljo, da se pogodi ter nudi sporazum na široki podlagi. Prepozno. In iu leži drugi vzrok krize. Pod temi vtiski stoji celokupno politično življenje v na šem kraljestvu. In vedno jačje se čuje glas: »Odgovorne na sredu,« To je fatalna označba krize. -j- Premog se podraži zopet za 55 K pri toni, to je pri desettonskem vagonu za 550 kron. Vzroka za podraženje ni. Trboveljska premogovna družba objavlja ravno sedaj, da izplača 12% dividendo na delnico. Gospodje se res i grajo z ljudstvom, kakor mačka z mišjo. Pri tej grozni draginji navijati tako ceno premogu, pri vsem tem pa razsipati denar in plačevati dvanajstodstotno dividendo, je ne-zaslišno. Vlada izdaja proti navijalccm cen vsemogočne odredbe, a sama hoče vstopiti v prvo vrsto navijalcev in tlačite-ljev ubogega ljudstva, Male grešnike prijema, da briše ljudstvu oči, z velikimi pa sodeluje. Doslednost. »Demokratska zajed-nica« jc konglomerat vseh mogočih elementov, ki jih druži eno stremljenje: vladati! Kako značajni so ljudje, ki sede v tej državotvorni družbi, nam kaže sledeče dejstvo: Dr, H. Krizman ni bil zadovoljen s politiko S, Pribičeviča in je leta 1918, javno podal izjavo, da izstopa iz srbohr-vatske koalicije. V uvodniku »Volja naroda« jc 5. septembra 1918 napadal politiko srbohrvatske koalicije in njenega vodje piti. Čc poslanci ne dobe zagotovila od j Pribičeviča in pisal: V narodnem gibanju za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev srbskohrvatska koalicija ni sodelovala. Ravno s tem, da ona ni sodelovala, ga je zavirala in preprečevala v banovini šc bolj, kot bi ga bile mogle zavreti najstrožje tuje odredbe. — Par tednov pozneje, je dekretiral Pribičevič istega g. Krizmana v narodno predstavništvo kot poslanca koalicije. Krizman jc dekret z zahvalo sprejel, požrl svoj izstop in danes jc minister, klanja sc Pribičeviču — bivšemu voditelju koalicije. Preurcdba ccrkvcnih razmer na Koroškem. Kafholische Kirchenzcitung-z dne 15. januarja t. I. prinaša poročilo o verskem življenju na Koroškem, v katerem jc govor tudi o spornem narodnem ozemlju, kjer sc ima izvršiti ljudsko glasovanje. Porocevalcc ni ravno prežet bratskega duha v Kristusu; govori o narodni gonji slovenske duhovščincf kateri da pripisujejo nemški begunci zasedenih krajev glavno krivdo na svojem pregnanstvu ter so zalo v verskem oziru najmanj dostojni, [pri n;is vlade, da je odstranjen ta atentat na na1 rodno premoženje, zbere naj sc ljudstvo po Sloveniji, Hrvatski in Bosni in pove na ves glas vladi in. finančnemu ministru, d-i si ne damo na noben način s silo vzeti, našega in narodnega premoženja, — Jugoslovanski klub jc /e nastopil po svojem predsedniku- pripravljen bi pa bil tucli /.:•■ skupen nastop, ako hi bili poslanci ostali'! strank voljni. Česa se boje, Bclgrajsko demokratsko glasilo Pravda je te dni pisala, kako gre vse prizadevanje opozicionainih strank samo za tem, da hi prišle v vlado. List je pozval vlado, naj odbije vsa ta po-željenja. Na to odgovarja Samouprava : Znana stvar je, da v Pravdi nikoli ne izhajajo resnične vesti. To je list za laži ter sc kot tak tudi čila. Zato smo sc samo smejali, ko smo prečitali gornjo vest, na- isnjeno debelimi ,-,-r .nn na celi Iu lista. Opozicionalnc stranke zahtevajo, kakor ves svet ve: da sc spoštuje ustava in zakon, da sc dela z narodnim predstavni- šl.vtun iu tU dadu parj^oiiu&ujau, I" da ne marajo za cerkev zalo, ker so katoliški duhovniki narodno mlačni ali celo narodni izdajalci. Op. ur.) Potem nadaljuje: Cerkvena oblast pripravlja novo uredbo cerkvenih razmer. Vsi nemški teologi se nče slovensko; tudi za nemško duhov-, ščino se namerava prirediti slovenski te-čaj, da se zagotovi dušno pasiirsivo v me-. Sani h in slovenskih župnijah tudi za slu-čaj, ako bi morali slovanski duhovniki, ki so sc s svojo agitacijo v Nemški Avstriji onemogočili, po ljudskem glasovanju otresti prah s svojih nog. Dokler sc glasovanje ne izvrši, treba marši kako važno vprašanje pustili odprto. Zato čakajo cerkveni krogi s hrepenenjem na glasovanje, Od uspeha le-tega je odvisna nova uredba škofije. Leto 1.920, bo zanjo mejnik v njeni zgodovini. Zarota v Novem Sad" 1 Zastava« poroča, da je bilo te dni izgnanih na Ma« žarsko 12 mlajših novosadskih občanov mažarske in nemške narodnosti, ki so biH častniki v avstro-ogrski vojski. Uradno se o stvari še ni ničesar poročalo. Govori sc pa, da gre za zaroto proti državi SHS, Pravijo, da je prizadetih šc 60. uglednih Novosadčanov Mažarov in Nemcev. Cela stvar je pa še zavita v temo. Boj za S. Marin deli' Aniraa V Rimu. Ta zavod, nad katerim so Nemci vedno ljubosumno čuvali, naj bi dobili sc-. daj Belgijci kot odškodnino za Lovanj, Nemci so spravili na noge vse sile, da pre-> prečijo vo namero. Prof. dr Sciumdlin, zgodovinopiscc. Anime, je v ■ Aiigsourgei. Postzeitung : o tem priobčil daljš' sp5s, katerega ponatiskujc solnograška Kath, Kirchenzcitung«. Tu čitamo med drugim: »Vsekakor moremo sedaj mi staviti svojo zahteve in načeti vprašanje, da-ti ne hi bila umestna revizija v drugem r.misiu — popolna restavracija čisto nemškega zna-, čaja z izločitvijo vsega, kar je v zculnjcm času skalilo to čistost in se vgne^dilo v Animo. Še vedno vidimo v Animi pofeg nemških predvsem češke in slovaške clc-. mente, ki so sc samo z nasiljem in zlorabo avstrijskega protektorata v popolnem nasprotju z ustanovo vtihotapili vanjo; ali nt* bi bilo ravno sedaj čas, ko se je Ceškoslo-, vaško odtrgalo iz avstrijske zveze, da st. ti v Animi sedeči vsiljenci izbacijo ter se tako popravi krivica, ki se jc 200 let godila nemštvu?. Potem sc pisec peča £ vprašanjem, kdo naj po razpadu avstrijv skega cesarstva prevzame protektoraC nad Animo in prihaja do zaključka, da mora le-ta preiti na nemški narod kot celo potom njegovega rimskega zastop stva ali naselbine. Ravno tako naj imajo pravico do rektorata v Animi vsa nem- Italijanski načrti. Italija je velika v spletkarjenju svoje diplomacije. Njena iredenta na Savojskem, na Korsiki in Malti jc potihnila, ker stoji v ospredju jadransko vprašanje. Vprašanje severne A.drije je pa samo del velikopoteznega načrta, osvojiti si vse važne točke v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Tu s«/ križajo italijanske aspiracije z grškimi in-, teresi. Iz Aten poročajo, da vlada v Grški veliko ogorčenje radi italijanskih spletk v Albaniji in Smirni, kjer sc je domače prebivalstvo uprlo Grkom. Govori sc celo, da bo grška vlada objavila gotova dejstva, ki bodo zelo kompromitirala italijansko politiko v Albaniji. Italijani upo* rahljajo v južni Albaniji ista sredstva napram Grkom, kot v Črnigori napram nam. ška plemena in ne samo Avstrijci. -j- »Srpska Zora« pred sodiščem. — »Srpska Zora« je bila uvedla stalno rubri< ko pod naslovom Zahtevamo v imeni reda, pravice in miru«, v kateri je denun cirala razne osebe, ki da so se pod prejšnjim režimom pregrešile nad. srbskim prebivalstvom in zahtevala, da se z,apro in kaznujejo. Več denunciranih oseb jc pro ti uredniku lista G. A, Čokorilu vložil«, tožbo in 14. t. m. so bile razpisane prvt, razprave. Ker obtoženca ni bilo na razprave in sploh odklanja prihod, je sodišče razprave odgodilo in bo razpisalo nov rok; ako tedaj Čokorilo ne bo prišel prostovoljno, ga bodo privedli s policijo. Ali ste že kupili kal srečk Dobrodel. efektne loterije? Iz dežele svobode. i Žalostna in dolga je povest trpljenja I našega naroda tukaj na zapadni strani de-I markacijske črte. Vzeli so nam svobodo, i urade in šole in z orožjem v roki nam jemljejo lastnino in življenje. Ob Pivki, ob Vipavi, na Krasu, povsod koderkoli nas osrečujejo naši osvoboditelji, ni čuti drugega, kakor glasove o umorih, ropih in drugih nasilstvih. Zlasti s to godi v okolici Ilirske Bistrici in Št. Petra na Krasu. Naj navedemo samo par takih slučajev. Umorjen in oropan jc bil neki kmet iz Zagorja* umorjen in oropan jc bil železniški čuvaj Jenko na progi med izvrševanjem službe .X jS J?jai°ncto™ V. ti)nikt jc b»l £>o- Sira« -1 ložen na železniški tir, kjer ga je mrtvega vlak povozil Karabinerji so ugotovili smrt vsled železniške nezgode. Oddelek voja/-kov je prebivalce grajščine Kalca pri Zagorju zastražil z nasajenimi bodali, med tem je drug oddelek grad popolnoma oropal. Najbolj značilen za varnost pri nas in za naravnost vzorno harmonijo med roparji-vojaki in karabinerji, je rop, ki se je izvršil v noči od 21. na 22. t. m, ob 2. tiri ponoči na postaji Prestranek. Po lepi široki cesti sta privozila dva avtomobila vojakov-roparjev na postajo, kjer so zajeli pleniti železniške vozove naložene z živili. Iz Št. Petra je prišlo na pomoč vojaštvo z lokomotivo, začel se jc boj, ki je trajal nad pol ure, ki pa ni oviral niti naj-jnanje roparjev, da ne bi nadaljevali svojega dela, ter po izvršitvi odšli z avtomobili, odkoder so prišli, ne da bi bil kdo ranjen ali mrtev. Prebivalstvo si sploh nikamor ne upa, zlasti ponoči, komaj pri belem dnevu, ker tudi v tem času se vrše nasilja. Nekaj vasi je že zaprosilo za orožje v samoobrambo, kar se jim jc tudi ugodilo. Res je velika naša svoboda in srečni smo v naročju blažene Italije, ki nam kaže svojo materinsko ljubezen z bodali in svincem. Dnevne novice. — Škofijska kronika. Za šk. duhovne svetnike so bili imenovani dekani: P. Va-lerijan U č a k v Metliki, Valentin Za-b - e t v Št. Vidu nad Ljubljano, Janez K e t e na Vrhniki in Kari G n i d o v e c v Žužemberku. — Podeljena je župnija Dobrnič Blažu R e b o 1 u , župniku na Bučki, — Nameščena sta kot kaplana: Rudolf K a p š v Križah pri Tržiču in Janez P o -Ijanec, bivši vojni kurat, v Selcih, — Razpisani sta župniji Bučka in Studenec v leskovški dekaniji do 20. februarja 1920. — Za zbirko za vojne ujetnike je darovala mestna občina ljubljanska »Slovenskemu Rdečemu križu« 5000 kron, knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič 200 K. — Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrbo za tržiški sodni okraj je imelo v nedeljo 18. t. m. redni občni zbor. G. predsednik Karol Pire je poročal o delu društva, ki šteje 119 članov. Napravilo je seznam sirot in zanemarjenih otrok. Nekaj osirotelih otrok se je oddalo dnevnemu zavetišču v Tržiču, par otrok pa poštenim kmečki mdružinam. — Poskrbelo se je za brezplačno zdravljenje bolnih oči neke deklice in v drugem slučaju so se preskrbela zdravila za bolnega otroka. Glavno pozornost je polagalo društvo na vojne sirote. Obračalo se je za denarno pomoč na Vincencijevo družbo in Elizabetno konferenco. Posredovalo je pri poverjeništvu za socialno skrb za 31. rodbin. Razdeljenih je bilo nad sto parov čevljev, več obleke in denarne podpore. Pisanih je bilo nad 81 pisem in poročil, ustmeno danih mnogo pojasnil. Blagajnik g. Štefan Srečnik poroča da je ostalo v blagajni premoženja 2316 K. — Predsednik društva je g. Pire, davčni nad-upravitelj, podpredsednik g. duhovni svetnik Potokar, blagajnik g. Štefan Srečnik, tajnik g. Iv. Trpov, odbornik j. Andrej Kralj. — Glasbeno društvo v Ribnici vabi na svoj občni zbor, ki se bo vršil dne L februarja 1920 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih, vse cenjene članice in člane. Odbor. — Dramatični odsek društva sv. Jožefa v Tržiču priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob pol 8, uri zvečer v »Našem domu« znano narodno igro »Deseti brat«, — K obilni udeležbi vabi odbor. — Zavedne Slovence prosijo telefonisti tržaškega bataljona, da jim podarijo slovenske knjige. Prosi se poslati na naslov: V. Urbič, telof,, Tržaški bataljon, Vetrinj, Koroško. — Vnaprej lepa hvala! — Elektrarna v Bohinju. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave je prevzela od gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobiliza-cijo elektrarno v Bohinju, ki jo je zgradila bdvša avstrijska vojaška oblast ob Savici pod slapom. S pomočjo te naprave se namerava preskrbovati ves Bohinj z električno silo. Zadeva pa se ne da rešiti enostavno, ampak se mora še prej natančno proučevati. Avstrijska vojaška oblast je zidala to napravo za svoje vojaške, torej začasne namene. Konstrukcije so večinoma lesene in bi jih bilo treba izmenjati z betonskimi ali zidanimi. Tako je dovod vode narejen potom lesenih rak, ki so deloma vklesane v skalo, deloma montirane na lesenih kozlih sredi navpične stene. Za vzdrževanje te naprave je imelo vojaštvo vedno dovolj ljudi na razpolago, ki se niso mogli odtegniti delu, ker so stali pod vojaškim poveljstvom. Za civilni obrat bi bilo treba zidati rov na vso dolžino rak, t. j, na več kot 600 m. Kozli mostu preko Savice so postavljeni na posamezne skale brez funuamenla. Opremba centrale, ki je SLOVENEC, dne tudi lesena baraka, se mora znatno spo-polniti. Za strojnike jc treba preskrbeti bivališča. Sploh pa še ni popolnoma gotovo, koliko vode je v Savici na razpolago ob času hudega mraza. Vsled tega je še dvomljivo, ali bi mogla izhajati elektrarna brez kalorične rezerve. Ko se je gradila bohinjska železnica, je gradilo stavbno podjetništvo te železnice v Bohinju elektrarno ob Bistrici, Centrala je pri tem stala v Bistrici sami, ter obstoja to poslopje še danes, ker je državna last. Ta elektrarna je izrabljala približno isti strmec, kakor ga izrablja elektrarna ob Savici. Množina vode v Bohinju bo prejkone tudi približno ista, vendar se mora tudi ta z natančnim merjenjem ob času nizke vode šele do-gati. Vprašanje je tedaj, ali motre cvilna elektrarna v Ukanci, kjer stoji sedaj vojaška elektrarna, vobče obstajati. Nadalje, ali ne bi bili stroški manjši in bi bilo radi tega in iz drugih razlogov primernejše, vso napravo iz Ukance prenesti v Bohinjsko Bistrico, na mesto bivše železniške elektrarne. To se bo s strani poverjeništva za javna dela in s strani vodstva deželne elektrarne v Žirovnici tekom letošnje zime proučavalo tako, da se bo mogoče do prihodnje spomladi, vpoštevaje vse okolnosti, pravilno odločiti in z delom pričeti. Omenja se še, da se bo skušala obstoječa elektrarna provizorično spraviti v obrat tako, da bo tekom prihodnjega leta mogoče vsaj en del Bohinja preskrbovati z električno silo. —- Sreči se izogiba, kdor ne kupi srečk dobrodelne efektne loterije. Pri žrebanju se bo razdelilo namreč 1317 dobitkov, a posamezna srečka stane lo 2 kroni, kar danadnes pač ne pomeni veliko. Glavni dobitek bo vreden 20.000 kron. Čisti dobiček je namenjen sirotam, slepcem, invalidom in hiralcem. Naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da bi ne kupil vsaj par srečk najpozneje do konca meseca, ker se žrebanje vrši že 3. februarja. Naj ne bo Slovenca, ki bi ne prinesel vinarja na oltar žrtvam vojne, ne glede na to, da mu sreča lahko povrne izplačani vinar stotero ali tisočero. Srečke se kupujejo v vseh boljših trafikah in trgovinah, naročajo pa se tudi v loterijski pisarni, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. — Nekolkovane krone v Trstu. Prijatelj našega lista nam piše: Ob priliki svoje zadnje navzočnosti v Trstu, pred kakim tednom, sem opazil v neki tamošnji menjalnici precejšen kup jugoslov, tisočakov, starožigosanih brez mark. Ko vprašam lastnika menjalnice, ali more rabiti starožigosane bankovce, ko vendar ni več to sedanje plačilno sredstvo v Jugoslaviji, se nasmeje in mi pravi, da vzame takih bankovcev, kolikor jih kdo prinese. Ko vprašam za kurz, mi pravi, da je 12 lir. Ker so bili oni dan markirani bankovci 14 lir, si lahko vsakdo razlaga, zakaj da je nakup starožigosanih bankovcev ugoden, posebno, ako se pomisli, da Italijanom celo njihov izvrsten in tehnično dovršen denar za ponarejanje ne dela velike preglavice, kaj šele torej sedaj naše markice, ki niso težke za ponarediti. Pri denarju, ki pride iz Italije, je treba torej velike previdnosti, ker je sedaj v Trstu in naj-brže tudi v drugih obmejnih mestih mnogo našega denarja, ki še ni opremljen z markami, ampak najbrže čaka italijanskih fa-brikatov. — Južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme več uradnikov in poduradnikov z računsko prakso v službo. Reflektanti naj se oglasijo osebno pri obratnem ravnateljstvu južne železnice, odd. I. v Belgijski vojašnici. — Delavska nezgodna zavarovalnica v Ljubljani opozarja ponovno županstva in župne urade na § 56 nezgodnega zakona, po katerem so vse listine brez izjeme, ki so jih ti uradi dolžni izdajati ponesrečencem, vdovam in sirotam in ki služijo uradni uporabi del. zavarovalnice, kolka in pristojbin prosto. Zato je protipostav-no, ako nekatera županstva zahtevajo za n. pr. vdovska in življenska potrdila pristojbino. — Milijon kron za narodne svrhe. Veljko Radoševič iz Hercenovega, sedaj v Fresnu v Kaliforniji, je v spomin svojih dveh sinov Gojka in Jovana, ki sta v cvetni mladosti padla v vojni kot ameriška prostovoljca, ustanovil milijonski fond, iz katerega bo dobivalo petero vojnih sirot, in sicer 3 Srbi, 1 Hrvat in 1 Slovenec po 20 dolarjev mesečno. Žc preje jc vdova Račič v Ameriki zapustila v narodne namene vse svoje ogromno premoženje — nad 100 milijonov kron. — Dijaško gibanje v Sarajevu. Med dijaštvom v Sarajevu se je začelo veliko gibanje, ki gre za tem, da bi se h krasifi-kacijam pripustil poseben dijaški odbor, ki naj bi razen tega nadzoroval dijaško men-zo. Kljub prepovedi sc jc vršilo več dijaških zborovanj in je verjetno, da začne dijaštvo štrajkati. Kakor se poroča, jc bo-senska deželna vlada kakor tudi šolski faktorji nasprotni vsaki organizaciji šolske mladine.. 25, januarja 1920. — Suknarna Teokarevič I. dr. v Les-kovcu začne meseca februarja zopet z obratom, -— Tihotapstvo čez demarkacijsko črto v Nemško Avstrijo. Orožniki v Kranjski gori so zaplenili 10. septembra 1919 na cesti z Dovjega v Kranjsko goro konja in kobilo Antonu Iskra iz Lepence, ker so sumili, da sta živali namenjeni za Nemško Avstrijo. Gerent Lavtižar je odredil, da se izroči živina Ivanu Žerjavu iz Kranjske gore. Ponoči na 21. oktobra 1919 je pa Rudolf Janša z Dovjega odvedel kobilo preko demarkacijske črte. Iskri in Žerjavu se očita, da sta sodelovala pri odstranitvi kobile. Ljubljanska deželna sodnija je 23. januarja t, 1, razpravljala o zadevi, toda razprava sc je preložila, ker se morajo dokazila šc izpopolniti, — Fantovska, Dne 3, februarja 1. 1. sta šla France Capuder in Jože Požar z dvema dekletoma proti Krašnji, kar prihiti za njima France Žajvbi s še dvema fantoma, potegne samokr.es in ga nastavi proti Capudru rekoč, da ga bo ustrelil, da naj gre nazaj, ker da ne sme z dekletom tam hoditi, Capuder se jc zbal in je zbežal po cesti proti Lukovici, Žavbi je pa še streljal za njim. V svojem zagovoru pravi Žavbi, ki se zelo gostobesedno zagovarja, da Capuder ni imel fantovske pravice tam hoditi z dekletom, za kar ga državni pravdnik dr. Ogoreutz vpraša: »Ah ste Vi njegov jerob, kaj Vas brigajo njegova pota!« Sodišče je prisodilo Zavbiju 2 meseca težke ječe: »To pač ni fantovsko, če se nastavi samokres in strelja z njim«, je rekel v utemeljevanju razsodbe prvomest-nik kaz. senata nadsvetnik Vedernjak. — Če se samovoljno odstrani uradni pečat, Janez Možina iz Podlipe je 20. septembra lanskega leta samolastno odstranil uradni pečat z žgalne naprave, da je skrivaj kuhal žganje. Deželna sodnija v Ljubljani je obsodila Možino v 24 ur strogega zapora. — Na veliko je začela. Tuzlanska policija je izdala tiralico za Julijo Piskač, služkinjo v Varaždinu, ki je ukradla sarajevskemu trgovcu 46.000 nemških mark in drugih dragocenosti v vrednosti 150.000 kron. — Centrala urada zoper verižnike, navijalce cen in tihotapce je našla v Ljubljani prav hvaležno polje za svoje delovanje. V svesti si, da se gotovo zatre zlo, ako se odstrani za vedno zlikovce, se je započelo »čiščenje« od verižnikov, kateri nimajo domovinske pravice tukaj in niso naši državljani ter nimajo po zakonih dopusten posel. Odpravilo se je uroti jugu: 1. Josipa Guanina, mesarja iz iržiča (Monfalcone) s soprogo Emo, katera sta verižila in tihotapila v Ljubljani in proti zasedenemu ozemlju. — 2. Marceilo P o I -1 i c a r d i, znano verižnico, katera ie bila v Ljubljani že znana osebnost, ker je prihajala od 1915. leta naprej vedno tedensko po 1 do 2 krat v Ljubljano v »trgovske svrhe«. Imela je v Ljubljani stalno plačano sobo. Ker imajo vse tri osebe v Trstu stalno stanovanje in so italijanske narodnosti, se jih je odpravilo v Trst, — 3, Marija Ž i b e r n a iz Tomaja je tudi prihajala redno z manufakturnim blagom in se vračala v zasedeno ozemlje s klobasami in tobakom, Zabranila se ji je pot. — 4. Nek Živec iz Trsta je verižil v Ljubljani in »trgoval« proti Trstu z našim denarjem. Nerad je šel proti Trstu, kamor se je odpravil uradnim potom, ker trdijo njegovi znanci, da ga išče tudi tržaško deželno sodišče radi hudodelstva tatvine. — 5. Pred par dnevi je prišla znana tihotapita Slavec Alojzija iz Sežane v Ljubljano. Ob prihodu jo je sprejel ljubeznivo detektiv na kolodvoru in jo spremil s prvim vlakom nazaj do Verda, kjer si je morala nabaviti vozni listek v Sežano, — 6. Edvard Bo s n a r iz Stare vasi v okr, Brežice je hotel tihotapiti tobak proti de-markacijski črti. Vstavil ga je nek redar in odvzelo se mu je 97 zavojčkov tobaka. Da uide kazni, je hotel podkupiti redarja, a to ga je lc stalo, da se ga je prijavilo ne le finančni oblasti, marveč tudi državnemu pravdništvu. Uyb3lanske novice. lj Prihod slovenskih junakov iz italijanskega ujetništva. V soboto okoli 7. ure zvečer se jc pripeljalo v Ljubljano iz italijanskega ujetništva 65 slovenskih fantov, katerih večina je bila v ujetništvu od poloma bivše avstrijske armade. Pripeljali so se fantje, kateri so bili odposlani domov iz Vicence, kjer zbirajo bolne ujetnike iz bolnišnic v Bellunu, Veroni in Asi-agu, da jih odpošljejo v transportih po 300 mož domov. Transport sc je vozil preko Dunaja, kjer so ujetnike razdelili in odposlali v razne države. Naši fantje so v Italiji veliko pretrpeli. Pokopavali so mrliče in nosili municijo. Ob prihodu v Ljubljano so ujetnike, katere je pogostil na glavnem kolodvoru Rdeči križ pod predsedstvom g. Šubica in gospe dr. Šlajmer-jeve, pozdravili prevzv. g. knezoškof dr. Anton B. Jeglič, ki se je ljubeznivo raz-govarjal z njimi, podpredsednik V. L. S. Stev. 20, prof. Remec in zastopstva Orlovske zveze, Orliškc zveze, Danice, J. S. Z., S. D. Z. Vrnivši se rojaki so se hvaležno zahvaljevali za sočutje in ljubeznivost, izkazano jim ob vrnitvi v domovino. Zanimivo jc, kar so fantje pripovedovali, da so jih v Nemški Avstriji prosili kruha ... lj Umrl je v petek, dne 23. januarja, bivši strojni stavec, g, Alojzij Šmuc, kantiner v topničarski vojašnici. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 64 (topn. voj.) k Sv. Križu, — Umrl je včeraj gosp, Ivan P1 a n t a n , notar v p. in posestnik, bivši predsednik notarske zbornice, bivši drž. in deželni poslanec ter občinski svetnik ljubljanski, Pogreb bo v ponedeljek, dne 26. januarja 1920, ob 3. uri popoldne iz Gledališke ulice 4, na pokopališče k Sv. Križu. R. I. P.! lj Pevski zbor katol. društva rokodel* skih pomočnikov ima svojo pevsko vajo danes ob 11. uri v društvenih prostorih. lj V*i v v nedeljo dne 25. t. m. ob 5. uri popcldn-j v Društveni dom. Nastopi »Bogata teta« v korist Mladinskemu domu. lj Danes ob V28. uri zvečer ste povabljeni vsi prijatelji dobre zabave k tri-dejanski veseloigri »Clarleyeva teta« v Ljudski dom, katero uprizore Šentjakobski Orli, — Vstopnice se dobe dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 2. do 5. v Šentjakobskem prosvetnem društvu, Sv. Florijana ulica 15/1, in eno uro pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. — Pridite! lj Predavanje v Rokodelskem domu. V pondeljek, 26. t. m. bode predaval dr. Josip Srebrnič, profesor bogoslovja. Predavanje sc prične ob 8. uri zvečer. lj »Prodana nevesta« je druga uradniška pristava, ki se vrši v opernem gledališču v ponedeljek, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice po znižani ceni sc dobe v predprodaji v pisarni »Društva zasebnega uradništva Slovenije«, Gospo-svetska cesta 12, II. nadstr. ob navadnih urah. V nedeljah od 9. do 12. ure predpol-dne, — Društvo zasebnega uradništva Slovenije v Ljubljani. lj Šahovski turnir. Ljubljanski šahovski klub v Ljubljani priredi šahovski turnir vseh klubovih članov, ter vabi vse prijatelje šaha, ki hi se hoteli udeležiti, da se sigurno udeleže v pondeljek 26. t. m, ob 5. uri popoldne v kavarni Evropa sestanka. Prijave za turnir sprejema ing, mestne elektrarne gospod Vagaja. lj Kavalirjil Prinašamo par izkoriščevalcev iz vrst ljubljanskih trgovcev: H. K. nemški nacijonalec, ima uslužbeno žensko nastavljenko že 33 let. Plačal je isti v času najhujše draginje med vojno 150 kron, po vojni ji jo prav kavalirsko zboljšal na 180 K. Sedaj ji plača 400 K. Ista ima očeta, kateri ima 40 K mesečne penzije in ga mora hčerka preživljati.Plača ostalih nastavi j encev so v splošnem iste kakor pri omenjeni. I. K., posestnik tri-nadstropne hiše, vile in ekvipaže, plača štirim svojim nastavljencem v starosti 20 do 35 let mesečno skupno vsem štirim 1450 kron. Vsi imajo za seboj učno dobo. Hlapcu, kateremu seveda ni treba posebne kvalifikacije pa plača čez 500 kron. Nismo mu jih nikakor nevoščljivi, vidi se pa v tem, koliko dado naši trgovci na kvalifikacjo. A. Sch. plača svojim uslužbencem plače kmečkim družinam. — Poskrbelo se službuje že 16 let, plača 600 K na mesec. Pa naj kdo reče da niso kavalirji. — Trgovski nastavljenci. ^ lj Odraslim se ples prepoveduje, srednješolcem pa dovoljuje. Popolnoma umestno skuša ljubljanska policija omejevati plese v sedanjih hudih časih in niti »oh-cetnikom« ne dovoljuje plesati čez polnoči. Izjemo pa ima srednješolska mladina, kateri se seveda pod patronanco profesorjev in. dam-protektoric dovoljuje, da smejo plesati v »Plesnem <, pardon Narodnem domu do 3. ure zjutraj.Če plesanje v rano jutro odgovarja pedagogiki, naj razsodijo strokovnjaki. lj Otroci in gledališče, Zdi sc, da se je pohlep po brezdelju in zabavi zanesel tudi med šolske otroke. Razpaslo sc je vsepovsod nevarno nagnjenje do veseljačenja. Včeraj je objavil »Večerni list« malo notico, da je magistrat v Lincu izdal odredbo, da otroci pod 14. letom tudi v spremstvu staršev ne smejo k splošnim predstavam v gledališče. Enake odredbe so bile izdane tudi v Pragi. V koliko pri nas tako-zvanc mladinske predstave vplivajo bla-žilno na šoloobvezne otroke, ne moremo prav presoditi; najbrž pa nc bo onega vzgojnega dobička, ki bi ga utegnile imeti res dobre in vzorne vprizoritve. Mladina, ki se pripušča tudi k drugim predstavam, mora pa moralno lc nazadovati. Koliko pa jc takih predstav, ki bi bile neoporečne, res vzgojne, blažilne, ki bi res oplemenitile nežnočuteče srcc mladega učenca ali učenke?! Saj sc igralsko osobje še pri mladinskih vprizoritvah ne more docela otresli in iznebiti priveskov, ki se na njih mlad človek hitro izpotakne. Treba [ Precej imajo na vesti: 10 me*. težke ječe bi bilo velike pozornosti v kostumih, v j prisodilo sodišče Korošcu, 4 meseccHie- noši in obleki, v kretnjah; izognili bi se bilo treba vsaki dvomljivi cksternporaciji in neprimernim izrazom. Tudi oprema gledališča samega ni taka, da bi se rahločutna mladina nič ue zavzela. Te besede smo zapisali zato, ker čujerao, da se od netie strani nekoliko preveč dela in pritiska, naj bi se šolska deca priduo posluževala takozvanih »mladinskih« predstav, in ce je celo predlagalo, naj bi se v ta namen dajali otrokom prosti popoldnevi. Vse, kar je prav. Šolarjem knjige in kruha, — zabave poštene le bolj redko, starejšim pa pamet in vzgojnega zmisla! lj Strokovni čevljarski tečaj v Rokodelskem domu bode odslej vsako sredo in petek od 7. do 9. ure zvečer. lj Trgovski lokali in opoldanski, oziroma večerni odmor prometa pri trgovinah. Izdana je bila stroga naredba, da se morajo trgovine ob opoldanskem času za gotove ure zapreti in mora biti v tem odmoru za uslužbence počitek, vendar pa se pogosto opaža, da sc nekateri ne držijo tega oblastvenega reda. Nadalje bi bilo zelo potrebno, da bi oblastveni organi nekoliko bolj posvečali svojo službeno dolžnost takozvanim zakotnim lokalom, kjer sc shajajo razni in tudi sumljivi elementi. lj »Centralna menjalnica* v Kolodvorski ulici, nasproti Južnemu kolodvo ra. Ta zavod, ki uživa splošno zaupani; radi kulantnosti, se je razširil v toliko, da sprejema od sedaj naprej tudi vloge na tekoči račun in hranilnične knjižnice. Glej inserat! lj Če se voziš v Belo krajino. Slovenci in posebno Ljubljančani smo zelo potrpežljivi ljudje', toda najmirnejšemu Ljubljan-| čanu vzkipi kri, čc se mora zdaj peljati v j Belo krajino. Iz Ljubljane se odpelješ proti I Beli krajini ob 7. zvečer, ob 10. uri se pripelješ v Novo mesto, tam pa moraš čakati vlaka, ki te popelje preko Gorjancev, do 5. ure zjutraj. V Novem mestu so ob prihodu vlakov že vse gostilne zaprte, prenočišča zato ne dobiš. Vsekakor take brezobzirnosti v Jugoslaviji od uprave državnih železnic do popotnikov nismo pričakovali. lj Za 2 kroni par konj dobi lahko, kdor kupi srečko Dobrodelne efektne loterije v korist sirotam, slepcem itd. Žrebanje je 3. februarja ob 6. uri zvečer v Ljudskem domu in bo dostopno vsakomur. Ker je do žrebanja samo še dober teden, je zadnji čas za nakup srečke te loterije. Kupujejo se v vseh boljših trgovinah in trafikah, pa tudi v loterijski pisarni, Poljanski nasip št. 10. lj Kamen v gorenjski vlak je bil vržen tla Dunajski cesti; razbil je šipo in ranil gospo Franjo Eichholzer iz Blač ob Dravi. To je že drugi slučaj, da sc jc tam vrgel kamen v gorenjski vlak. lj Ušla sta iz mladeniškega doma na Kodeljevem brata Ciril in Pavel Lubšek, lj Zaradi tajne prostitucije so aretirali detektivi kolodvorske policijske ekspoziture Mileno Hirden iz Laškega trga. I j Aretirana boljševika. Pri Figovcu sta se ga dva nacukala. V svojem navdušenju sta klicala: -Mi smo boljševiki, imamo denarja kot toče!« Boljševika so odvedli na. policijo, kjer so videli, da imajo opraviti s takimi boljševiki, ki so le pri rujnem vincu boljševiki, sicer pa ne. Ker je pa pijanost pri nas prepovedana, jc moral vsak nepravi boljševik plačati 200 K. lj Mladi fantje pred deželno sodni jo. Tomšič Franc, Čermel.j Peter in Saftič Hinko so bili dne 23. t. ra. obsojeni vsak na. tli mesece navadne ječe, ker so ukradli na glavnem kolodvoru 96 kg tkanine, 1 ▼redne 5682 kron. lj Stara znanka. Dne 9. m. m. v 3 »esece težke ječe obsojena. Marjeta Se-rajnik, ki je kradla pri Marčanu, kjer je služila, se jc morala drugič zagovarjati pred ljubljansko deželno sodnijo, ker ie služeč kot natakarica od 6. junija do 20. julija 1919 Barbari Seidlovi" pokradla več stvari, vrednih 1360 kron. Prvomestnik nadsvetnik Vedernjak obtoženki: »Zakaj ste vzela?« — »Ker nisem nič plače dobila,« — »V enem mesecu ste zaslužila 1360 kron?« — Molk. Serajnikovi so prisodili 1 mesec ječe. lj Cvetke it »Slonove« kavarne pred ljubljansko deželno sodnijo. V kavarni pri »Slonu« so se shajali, po malem verižili, zamenjavali so lire in kradli; večkrat se čuje tak-le stavek o mladih ljudeh, kateri sede na zatoženi klopi ljubljanske deželne ali pa porotne sodnije. In zopet je sedela 22. t. m. »plata« štirih mladih ljudi pred senatom štirih sodnikov ljubljanske deželne sodnije: žrtve naše dobe, žrtve mla-deniške lahkomišljenosti in pohlepa po uživanju. Gvidon Korošec iz Št. Vida jc izdelal slovensko trgovsko šolo, Jožo Plevel j iz Vižmarjev jc mizarski pomočnik, Adalbcrl Majerčič je trgovski pomočnik; od januarja leta 1919. je brez službe. Prvomestnik Nagode: S čim se pečate?« — »Dobival sera po 35 K na teden brezposelne podpore in sem »sem in tja<. nekaj prodal,« — »Kaj ne, verižili ste in zapravljali po gostilnah denar. < Ivan Žlebmk je v Stancčah pri Št Vidu dotna. veiju, 10 mesecev Majerčiču in 10 ineiC-cev Žlebniku, Korošec nosi očala. Dne 22. novembra 1. 1. so ukradli v zavodih sv, Stanislava 1 motor vreden 1060 kron; tatvino so izvedli tisti večer, ko le bilo vlomljeno v blagajno zavoda. »Zakaj ste ga vzeli?« vpraša prvomestnik Korošca. »Mislili stno, da. jc vojaška lastnina in da ga smemo za to vzeli.« Šc tisto noč so ga prepeljali v Ljubljano; za 620 kron ga jc prodal Majerčič Tratniku. — Jože Ple-velj je ukradel svojemu gospodarju črne-tu več furnirja, 188 kron jc vreden. Najbolj so pa oškodovali Franca Cirmana v Št. Vidu. Pod pretvezo, da bo kupil fotografski aparat za njega, je izvabil Korošec mlademu fantu tisočak, ki si ga je pridržal, Cirmana pa strašil s sodnijo, češ, da je bil tisočak ponarejen. Koroše; pravi, da je kar 450 zaigral pri »ajns ■ pri »Slonu« in povedal, da je delal kupčije s cigaretami in kupil tuintam kake lire Priča Franc Cirman je povedal, Ja mu je klapa izvabila 800 kron, češ, da bo imel sicer opraviti s sodnijo. Žlebnik je pa ogoljufal Ivana Oworna za 1000 kron, ki niso bile žigosane, češ, da jih bo za-menai pri . Slonu« z žigosanimi kronami, — Fo razpravi je ed ;n cd klaps pros.il časnikarje, da naj jih ne dajo v časopis in je šc > rutavil: »Pri nas v jetnišnici zdravijo i demokratska DEMOKRATSKA ZAJEDNICA. LDU Belgrad, '24. jan. Včeraj popoldne se je nadaljevala seja demokratske zaeclnice, v kateri se jc razpravljalo o organizaciji stranke, o agitaciji za volitve in o glasilih stranke. Seja se bo danes nadaljevala. REPUBLIKANSKA STRANKA V SRBIJI. Belgrad, 24. jan. »Epoha« prinaša proglas nove republikanske demokratske stranke, ki jc podpisan od 31 oseb in ki so ga včeraj delili po Belgradu. Program stranke jc označen v kratkem nastopno: Republikanska oblika vlade, izvedba pravične družabne ureditve v jugoslovanski državi. Stranka jc proti izrabljanju ene stranke proti drugi in za varstvo malega človeka pred kapitalizmom, za zavarovanje delavcev, za agrarno reformo, za odpravo spahilukov, za pospeševanje kmetijstva, popolno politično svobodo. Nadalje zahteva, da naj narod odloča o vojni in miru in da se mora država uredili na podlagi široke samouprave. Vojska se mora reformirati ter službovanje zmanjšati na najmanjši rok. Vse to, pravi proglas, je nemogoče v monarhiji, ki je zaščitnica zasebnih bogastev in privilegiranih manjšin. Stranka je za republiko, ker more izvesti taka oblika države vse omenjene reforme brez prevratov in bi se lažje prilagodila napredku. NOVI SARAJEVSKI NADŠKOF. (Izvirno poročilo »Slovencu«.} Sarajevo, 24. jan. Tu se govori, da jc v kratkem pričakovati izpopolnitve nadškofijske stolice v Sarajevu. Za novega nadškofa bo najbrže imenovan dosedanji pomožni škof dr. Ivan Šarič. PRIMERNO DARILO D'ANNUNZIJU. (izvirno poročilo »Slovencu«.) Reka, 24. januarja. Na dan sv, Fabja- tia in Sebastjana je bila tukaj posebna procesija ter so reške damo darovale d'Annunziu arditsko bodalo z vrezanimi imeni. D'ANNUNZIO MOBILIZIRA. LDU Reka, 24. januarja. Tukajšnji italijanski krogi s skrbjo razmotrivajo potek jadranske konference v Parizu. Posebna nervoznost se opaža v okolici d'Annunzi-jevi. Iz teh krogov prihajajo vesti, da namerava d'Annunzio proglasiti popolno mobilizacijo od 16. do 40, leta. ŽELEZNIŠKA STAVKA V ITALIJI. LDU. Rim, 24. jan. (DKU. — Brezžično.) Navzlic lemu, da traja železniška stavka dalje, se vrši železniški promet v Južni Italiji redno, v Srednji Italiji pa skoraj redno. V Severni Italiji se promet vidno boljša. tih pevcev dokaj močan zbor, ki ima svojo rdne vaje. Iu kuj hočemo, kaj nas je združilo? Namen »Ljubljane« je, gojiti dobro slovensko in slovansko glasbo, posvečati vso pozornost zlasti slovenski nar. pesmi. Pravkar pripravlja koncert, ki bo vseboval, mislim, same narodne pesmi različnih slovanskih na1 rodov. Naš namen pa ue neha na meji mesta Ljubljane. Podpirati hočemo vsestransko pri njih delovanju vse pevske zbore, ki so včlanjeni v S. K. S^ Z., zbujati zanimanje za lepo pesem tudi s predavanji in prireditvami izven Ljubljane. Čc bo treba, sc bomo združili v Pevsko zvezo vseh naših zborov. PEVSKA ZVEZA LJUBLJANA, Vojna, ki jc marsikje uit društvenega življenja, če ne prestrigla, pa vsaj zamotala, tudi našemu glasbenemu društvu »Ljubljani« ni prizanesla. Njeno delovanje je bilo med vojno nemogoče, zato jc izgubila skoro vse članice in člane. Razmere so po vojski povsem druge. Skoro ni več kazalo oživljati društva v prejšnji obliki. S. K. S. Z. je zato, predobro upoštevajoč našo lepo pevsko umetnost in vije gojitev, prevzela v smislu pravil in sklepa zadnjega občnega zbora vse premoženje »Ljubljane« in ustanovila pod svojim okriljem Pevsko zvezo »Ljubljano«. Zakaj smo pridržali ime? Zato, ker smo pravi dediči in nasledniki društva, ki je toliko let slavno delovalo na polju naše narodne pevske pro-svete in pridobilo imenu lepih lovorik; drugič pa ne smemo izročiti lepih žrtev, ki so jih naši stari pevci imeli, in njih uspehov in zaslug temni pozabno-bli. Pa naj je bilo društvo na tej ali oni strani, umetnost njegova jc bila čista umetnost, pisana v onem jeziku, ki. ga razumejo narocli vsega sveta. Ime je častno in naša Skrb bo, >la se bodo njegove črke še lepše zasvetilo. Začetek je pa povsod težak. Tudi mi smo imeli silnih težav, o katorin iu: uiuruiuo govorili, kor smo jih deloma. žc premagali, ostale pa upamo, zmagamo kmalu. Danes i mamo p<» za • in požrtvovalnosti uckUTlU vne- la kar je sedaj posebno važno, v Ljubljani smo osnovali pevsko šolo. zidati hočemo počasi in urejeno, korakoma. Pcvci brez podrobne pevske izobrazbe nimajo nikake koristi od zborovega petja. Član pevskega zbora sme postati samo pevec, ki zna vsaj neobhodno potrebne pojme iz, glasbene in pevske abecede. To prvotno izobrazbo bomo stopnjevali do onega poglavja, kjer začne harmonija in stav-koslovjc pesmi. To bomo dosegli, ker hočemo doseči. Naša šola pa nima namena služiti samonaraščaju našega zbora, temveč njen namen je širji. Cerkv. zbori imajo velike težave vsled pomanjkanja izobraženih pevcev. Te šole naj se oprimejo v bodoče tudi vsi oni, ki žele in hočejo kedaj sodelovati pri cerkvenih zborih. Sedaj imamo samo 32 učenk in učencev, ker ni več prostora. Obisk ie zelo reden in uspeh temu primeren. Težišče naših težen j danes še hi * zboru in koncertnem delovanju, marveč v šoli in stopnjevanem šolanju. Uspehe naj žanjejo naši nasledniki, če ne že mi. Sad, ki prehitro — prisiljeno zori, nima nikdar klenosti narava« zrelega zrna. Proti temu naravnemu pravilu ne bi radi grešili. Naši cilji so resni, čisti, bistveno prosvetni, zato smemo upati na podporo vseli vas, ki Vam je na srcu pro-cvet naše pesmi, zalo smemo upati tudi na lepe uspehe. In ker želimo sejati tudi po Vaših njivah, ki boste prišli k zborovanju naše S. Iv. S. Z., zato pridite in povejte nam, česa Vam je najprej treba. M. Cerkveni vestnllic. e Gobavec. Piopoved o 6. zapovedi danes ob 17. uri v kapeli oo. jezuitov. c Monitum. To-le, kar jc pisal solno-grajski nadškof Ignacij, dne 6. januarja I.I., bi sc prav prileglo tudi kot svarilo za naše razbrzdane čase: Socialne in gospodarske razmere so sila žalostne; obubožanje in stiska naraščata, bodočnost je negotova in polna nevarnosti. Žalostno je pa posebno to, da jih jc premnogo, ki resnosti sedanjega položaja nc marajo umeti, in da se deli našega prebivalstva uprav zdaj, ko bi sc bilo treba zares strezniti in porabiti vso skrb za občno blaginjo, docela pretirano vdajajo veseljačenju in prav posebno plesnim zabavam. Ta razbrzdanost se opaža ne le v mestih, ampak že celo v malih občinah. Hlepenje po zabavi in plesu izmozgava ljudi, jemlje veselje do dela, krade mladini nežnost, rahločutnost in sramežljivost, ic dostikrat zanjo grob nedolžnosti, jc za marsikoga začetek izgubljenega življenja, je hkrati nevarnost verstvu in nravnosti in blaginji naroda. Lc prevečkrat sc s tem brati tudi divja razposajenost in zapravljanje denarja, To dejstvo je tembolj zoprno, ker jih jc toliko, ki prezebajo, ker je toliko tisoč otrok, ki vsled nedostatne hrane hirajo in pešajo, nc glede na to, da napravi to po- V t ' __ __i . .. I /s »i * f 4 « r Art f * 1 rt ri u> četje mučen vtis na inozemstvo, od čigar dobrohotnosti in miloščine smo kolikor-toliko odvisni. Krščanskemu duhu nasprotuje tudi okoliščina, da sc v te namene izbirajo uprav večeri pred prazniki in nedeljami in da sc ne upoštevajo cerkveno prepovedani časi.« — Nadškof daje nato navodila svoji duhovščini, naj skušajo razna nepotrebna in škodljiva vese-ljačcnja odpraviti z ljubeznivimi opomini v cerkvi, s pomočjo občinskih predstojnikov in r. razgovori po kongregacijah, v društvih in drugod. Orbvskf vestnih. Orliški krožek v Kamniku priredi dne 2. februarja svoj drugi javni nastop v društveni dvorani v Mekinjah z bogatim vsporedom. Orlice kakor naraščaj nastopijo v dveh skupinah. Vspored obsega več novih ločk, med njimi simbolične vaje s spreniljevanjem orlovske himne in od sestre načelnice nalašč za to prireditev na- inUiro/lna nli*e.i v krndti 1>VUVI1UIIQ IV lO , L ... J.,------— n Okrožni tečaj za odseke ljubljanskega okrožja sc vrši danes od 8, do 12. ure in od 2. do 5. ure, Bratski odseki na* zave- dajo, da sc udeleže tečaja točno in v obilnem številu. Seja zveznega vaditeljskega zbora sc • vrši v ponedeljek 26. jan. 1020 ob 7, uri zvečer v zvezni pisarni. Zadeva nujna. Orliški keožek — Ljubljana, Sv. Jakob. Telovadba gojenk sc vrši odslej tudi vsako nedeljo točno od 10. do 12. ure dopoldne v telovadnici IV. mestne deške ljudske šole na Prulali. Seja predsedstva O- Z. (kratka, in važna) se vrši v torek dne 27. januarja • očno ob 7. uri zvečer v Jugoslov. tiskarje, i. nadstr. Prosim točne udeležbe. — Predsednik. Diskusijski večer akademskega Orla skupno z difdiusijskim večerom O. Z. sc vrši v torek točno ob pol 8. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni, 1. nadstr. Prosimo točne ideležbe. i g Licencovanjc zasebnih žrebccv. Li- cejtcovanje zasebnih žrebccv se vrši dne 10. tebr. v Ptuju (sejmišče); 11. februarja v Mariboru (sejmišče); 12. febr. v Ljutomeru (na trgu); 14. febr, v Slovenjem gradcu (na trgu"); 15. febr. v Celju (pred Narodnim domom). Pričetek vsakokrat ob devetih dopoldne, g Kmetijsko predavanje. Društvo slovenskih kmetijskih strokovnjakov priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 2. uri pop. po svojem članu kmetijskem svetniku V, Rohrmanu ob priliki občnega zbora kmetijske podružnice za Sp, in Zg. Šiško, predavanje o samopomoči pri živini. Predavanje se vrši v hiši načelnika kmetijske podružnice g. J. Černeta, posestnika v Zg. Šiški št, 39. \ g Edinstvo v gospodarskih zadevah. Dne 20. t. tu. se je vršila v Zagrebu seja gospodarskih organizacij ter se 'je ua isti sklenilo, da je nujno potrebno in umestno, doseči stalni stik s slovenskimi gospodarskimi organizacijami, V tem skupnem stiku sc bode doseglo enotno postopanje v vseh- narodnogospodarskih vprašanjih ter je to postopanje posebno aktuelno sedaj zaradi valutnega vprašanja in vojnih posojil. CnrPliltP 50 1lJIj cnik proti. dobri plači, Eventuelno tudi z brano la stanova-uaujora pri Jožoiu Slejko, Zg. Slaka 82. Breja mi ki j c dobra za vožnjo in za tek, hc proda ali zamen la za konja ali kobilo. Poizve sc Grosuplje 42. društva »Dobrodelnost« v Ljubljani u korist siiroi, s epccu, iinoalidoo in hirakev. 131? dob tivoo n 53:nr?Mš čred- no St 80.000 K, Glasit* dobitek u urednosti 20.000 kron. Srečka l kroni. Sre£fca 2 kroni. Srečke se naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Žrebanje bo 3. tebr. 1920 ob 6. uri zvečer. Muči Vas glavobol? Zobobol? frjjanie v udih? Malo Felierjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 0 dvojnatih ali 2 veliki špecijahii steklenici 27 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 3 K 50 vin. Žclodec Vam ni v red«? Nekaj pravili Fellerjeviti Elza-krogljicJ Te so dobre! 0 škatljic 12 K. — Pravi balsam 12 steklenic 30 K. — Prava švedska tinktura 1 veliko steklenica 12 K. — Onjot in poštnina po-stebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Siubica donja, Elza tri št. 134. Hrvatska. C umfia cd* miae, stoli, stelaže, pult, nUUU točilna miza, dve ledeni- ci in ventilator. Naslov pove: Anonimni zavod, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo uahr. 5, Dr. Bogdan Derč ordinira brezplačno vsaki dan od V-/*, do V-5. v ambiilatoriju otroške bolnice StreiJška ulica st 15. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog oziroma oče. brat, svak io stric, gospod ALOJZIJ ŠMUC črkostavec in kantlner v petek dne -'o. t. m. ob 8. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega bo v nedeljo dne 25. t. m. ob pol £. url popoldne iz hiše žalosti Dunajska c. 61 (topn. voj.) na pokop, k sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. januarja 1920. Ivauka šmuc roj. T ar k, soproga. Lojuka, špelka, Matiian-ea, ivka, idetka, hčerke. Vsi osta.l sorodniki. HrOf posci-uega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Moja iskreno ljubljena soproga, gospa Olga Mahkovec roj, Raspet je danes zjutraj ob sedmih po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Bila je zvesta, blaga iu dobra in vse ajeno življenje je bilo posvečeno ljubezni do svoje obitelji. Po Izgubljeni sreči z menoj žalujejo: Njena mati Marija Easpet roj. Iloeevar in njeni sestri Angela Zckely in Cirila Blrklbauer. Sprevod biagopokojno se vrši v soboto 17. junuarja. iz tiiSe žalosti. Vila Lukatevo. na pokopališče v Lastvi donji. Last v a Donja (Boka kotorska). dne 15. januarja 1920. Dvorni svetnik dr, Anton Mahkovec. Broz posebnega obvestila. iledvika PLANTAN javlja pretužno vest, da je njen arčaoljubljcni soprog, gospod Ivan Plantan notar v p. in posestnik bivši predsednik notarsko zbornice, bivSi predsednik Mestne hranilnice ljubljanske, bivši državni iu deželni poslanec ter občinski svetnik ljubljanski itd. itd, l •■"'•''". danes dne 24. januarja 1920 ob 3. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere mimo preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. januarja I920 ob i), uri popoldne iz hiše žalosti, Gleda-Jiika ulica 4 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnico sc bodo darovalo v farni ccrkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 24. januarja 1920. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Izdata' koor.orcii »Slovenca«. Primlte tatu! Kfe pa je? VIDO -°9riu> Lav«ca pri Ljubljani. Mlada mati z dojenčkom išče skrbne, dobre gospodinje ki bi ju vzeia v popolno oskrbo. Dta gobotne ponudbe z navedba zabtev pod -Doienček 1920» na upr. Slovenca. 250 ^nmlVn na Kranjskem ali Koroškem UJbJIVU blizu železnico v dobrem -tanju 30 do 50 oralov se takoj kupi Naslov: g. N. Tiden, Kamnik, pri g. M. Stare. °Ta°.l L^meDHrani som vhodom. Cena postranska stvar. Ponudbe pod Stev. 307 ua upravo lista. Razpis napade. Dne 30. 11. 1919 so bile na progi Ljubljana glavni kolodvor Ztdanlmost in sicer v bližini Zaloga Izgubljen ic BOVSfci JJSeS ■» bvak, srednje visok, bel na hrbtu in ušesa malo rjavo liso, resaste dlake, tršatega repa. Kdor oa najde, dobi 100 K nagrade. — Oddati ga je pri hišniku Miklošičeva cesta št, 3. . ,,Ideal ", najboljše hranilne kuhalnike sedajnosti. štedilnike vseh vrst, kakor njih dele, vsa ključaviča>ska do>a dobavlja stavbeno in u i etuo ključavničarstvo Hiulotf ifcayqr, Gradec, rteu-baugasse 74, 3yf) žopnlšce z majhno kmetijo iS če CO ukradene iz vagona št. 135254 6, Mad vlaka štev. 538 Štiri Heic mniitGriieio uiago v skupni teži '459 kg ter je bila lastnica te pošiljatve tvrdka Izidor Feslng iz Mitroviee oškodovana za veliko svoto. Doti-Ičniku, kdo storilce izsledi ali ovadi in pripomore, da dobi tvrdka Izidor Pesing vsaj četi--J tino ukradenega blaga nazaj, se zavezuje s tem navedena tvrdka izplačati nagrado v znesku 10.000 K (desettisoč). Kdor bi bil v smislu tega razpisa do nagrade upravičen, naj se javi v odvetniški pisarni g. dr. Josipa Furlana v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. Vreče vsako vrste iu v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušian, Kranj, Gorenjsko. 2c!lm kupiti 10.000 do 15.000 mtr • V iiupujeui vsako množino Ko i od d.v-jih sajcev ter plnCuiem no najvišji dnevni con;. 6311 IVAN BEHNIa. (30) klobučar v Višnji gori. srednjih let, katera jc zmožna v pri. prosti kuhi in kmetiskem gospodarstvu. — Zoprn oiad Topla Reber, p. btar Log prt isocevju. ivnpui« o sa dobro ohranjeni šmlii strijiHsiiiili Po.iudbo na Jos. Peteline, Ljubliana stare šiva ne sirofe. Kupim vsakovrstno Prodam pa I fini gramatieui gostilniški godbeni avtomat in eno novo obleko za požarno hrambo. £>. Rebolj, Kranj. Veliki slovenski sp&ovnik zbiika pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike, sestavil Henrik 1'odkrajšek, profesor na kr. drž. obrtni šoli v Ljubljani, je ravnokar izšel. Csna K SV{-— Priročna knjiga, katera |e neizogibno potrebna za pisemski promet za vsakega v vseh življenskih dneh. Naroči selabko v vseh knjigarnah, ali pa pri založniku ignac pl, Kielu-mayr & Ped. fiainbcrg, Ljubljana Kongresni tr{< 2. israni zanesljivega, veščega deželniu jezikov ia nemščine se išče. Ponudbe z navedbo referenc na Tvoruico kož And. Jaki!, Karlovae. 30» tudi začetnica, z lepo in hitro pisavo, zinož a nemščine so takoj t>prejme. Lastorčno pisano prošnje pod Zavarovalnica na. uprav. lista. v sredini mesta se takoj vzamejo v najem, Provžame ee tudi trgovski lokai. Posredovanje se dobro nagradi. Cenione ponudbe pod za. varoraluiea t'J2U uaupravni-štvo tega Usta. na Predovieevem Setu (Ljubljansko predmestje), dobro ohraniena |e mprodai. Naslov pove upr. Sloveuca pod 206. V • (Litzen) za vpeljavo po sobah, 2X1 ram 2;n07B mm, Ponudbe poslati na L, Schwarz, Hote! ..Union." Izdelujemo in dobavljamo takoj: bencinmotorje, fino izdel. orodje škripce, dvigala naprave za nakladanje male vzdigalnike. Tovarna strojev in fino mehanična i/delovainica J. Yon Fetravic & Co. Dimaj-Hernals Zastopstvo: Zagreb- Samostanska ulica 15-1. suha, uehka in trda, žagana iu cepljena, dobavi in pripelje na dom Srebot-tij.jK Kolodvorska ul. 31. Pension »Slavka«, odda elegantno urejene sobe. Izvrstna kuhinja. Cene zmerne. ibi