266 Ventil 19 /2013/ 4 V prispevku sta predstavljena razvoj in izvedba slovenskih državnih robotskih tekmovanj RoboT, ROBOsled in RoboCup v letu 2013, ki jih od leta 1999 organizira Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s srednjimi in osnovnimi šolami za slovenske osnovnošolce, srednješolce in študente. Za uspešno izvedbo tekmovanj je nujno izobraževanje tako mladih kot njihovih mentorjev na vseh nivojih od učencev OŠ, dijakov SŠ in študentov, kar izvajamo v obliki tematskih delavnic in krožkov robotike. Mag. Janez Pogorelc, univ. dipl. inž., doc. dr. Suzana Uran, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Mariboru, Fakulteta za elek- trotehniko, računalništvo in informatiko ■ 1 Uvod V torek, 21. maja, je bila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in infor- matiko (FERI) Univerze Maribor tradici- onalna celodnevna prireditev Maribor- ski robotski izziv, ki združuje državna tekmovanja v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente. Državno tek- movanje ROBOsled za osnovnošolce se tradicionalno izvaja skupaj z držav- nim tekmovanjem za študente in dija- ke RoboT. Že četrtič smo organizirali državno tekmovanje RoboCupJunior v razredu Reševanje za osnovnošolce in za dijake srednjih šol. Tekmovanje RoboCupJunior se izvaja po pravilih svetovnega robotskega tekmovanja za osnovnošolce in srednješolce. Letos prvič je bilo izvedeno tudi izjemno za- nimivo tekmovanje RoboCupJunior v razredu Ples. Najboljše ekipe z držav- nega tekmovanja se bodo lahko udele- žile svetovnega robotskega tekmova- nja RoboCupJunior na Nizozemskem. Na letošnjem finalnem tekmovanju z mobilnimi roboti je v vseh katego- rijah sodelovalo okrog 170 učencev OŠ (spremljalo jih je 74 mentorjev) in okrog 150 dijakov SŠ (spremljalo jih je 25 mentorjev). V predtekmovanjih po regijah so bile te številke še nekajkrat višje. Študenti letos niso sodelovali. V štirinajstih letih se je na robotskih tekmovanjih po Sloveniji zvrstilo več tisoč osnovnošolcev, okrog 600 sre- dnješolcev in okrog 100 študentov. Tekmovalci SŠ večinoma prihajajo iz srednjih strokovnih šol s programi Mehatronika, Elektrotehnika, Raču- nalništvo in vse več tudi iz tehniških in splošnih gimnazij. DOGODKI - POROČILA - VESTI Državna robotska tekmovanja za mlade v letu 2013 Janez POGORELC, Suzana URAN, Aleš HACE Slika 1. Tekmovalci – dijaki in mentorji ob labirintu 267 Ventil 19 /2013/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI ■ 2 Tekmovanje v vožnji po labirintu RoboT 2013 Na državnem tekmovanju z mo- bilnimi roboti RoboT 2013 se je v vožnji lastno konstruiranih avtono- mnih mobilnih robotov po labi- rintu (velikosti 2,5 x 2 m z več kot 15 m poti, slepimi hodniki in okrog 36 zavoji) pomerilo 26 dijaških ekip iz šestih srednjih tehniških strojnih, računalniških in elektrošol. To je tudi najstarejše slovensko ro- botsko tekmovanje, v katerem se je v štirinajstih letih udeležilo že okrog 100 študentov ter nad 400 dijakov in mentorjev iz celotne Slovenije in sosednje Hrvaške ter Avstrije. Za lovorike tekmovanja RoboT 2013 je štela boljša izmed dveh voženj. Najuspešnejšim trem tekmovalcem so bile podeljene svečane diplome, denarne in praktične nagrade spon- zorjev. Najhitrejši je bil dijak ŠC Kranj Klemen Cuznar s časom 20,49 s. Tradicionalno so se najbolj vztrajni dijaki srednjih šol že devetič pome- rili tudi za lovoriko RoboLiga 2013 (finalno tekmovanje v seriji Sloven- ske robotske lige), kajti pred tem so bila že izvedena tekmovanja: 12. aprila v ŠC Velenje RoboERŠ in 25. aprila v TŠC Nova Gorica RoboMiš. Za lovoriko RoboLiga 2013 sta štela oba teka skupaj, kar smo točkovali v skladu s pravili in temu prišteli toč- ke prvih dveh tekem. Zmagovalec v seštevku vseh treh tekem (skupno 6 voženj) je bil Sašo Stojak, ŠC Ptuj - ERŠ, ki je v dosegel 238 točk. ■ 3 ROBOsled – robotsko tekmovanje za osnovnošolce ROBOsled je robotsko tekmovanje za osnovnošolce, kjer morajo ekipe učencev zgraditi mobilni robot in z njim tekmovati v vožnji po progi, označeni s črno črto na beli podlagi. Zmaga robot, ki najhitreje prevozi progo. Učenci se seznanijo z elek- tronskimi in mehatronskimi kompo- nentami mobilnega robota, v proce- su gradnje robota pa se naučijo tudi spajkanja elektronskih komponent, mehanskega sestavljanja in vrtanja. ROBOsled je tako v prvi vrsti izo- braževanje na interdisciplinarnem področju mehatronike. Cilja tek- movanja sta spodbujanje in širjenje spoznavanja gradnje, delovanja in raziskav robotov med osnovnošol- ci in med osnovnošolskimi učitelji. Tekmovanje se v osnovni šoli na- vezuje na predmet fizika in izbirne predmete s področja tehnike. Državno tekmovanje ROBOsled se deli na tri razrede: DIRKAČ, PO- ZNAVALEC in INOVATOR. V razre- du DIRKAČ zmaga robot, ki tekmo- valno progo, označeno s črno črto na beli podlagi, prevozi v najkrajšem času. V razredu POZNAVALEC se učenci OŠ pomerijo v poznavanju delovanja mobilnega robota, ki so ga zgradili. V razredu INOVATOR pa zmaga tisti, ki je najboljši v samo- stojni in izvirni nadgradnji svojega mobilnega robota. V letu 2013 je izvedbo regijskih predtekmovanj ROBOsled, kjer se tekmovalne ekipe kvalificirajo za tekmovanje na državnem finalu, podprlo 11 tehniških srednjih šol po vsej Sloveniji. Seznam vseh sodelu- jočih tehniških srednjih šol je obja- vljen na spletni strani http://www. robobum.uni-mb.si. Vsem tehniškim srednjim šolam se za izvedbo robot- skih predtekmovanj najlepše zahva- ljujemo, vodjem tekmovanj pa smo podelili priznanja. Na zaključnem državnem tekmo- vanju ROBOsled, 21. 5. na FERI v Mariboru, je sodelovalo 20 OŠ ekip z 58 tekmovalci. V okviru kvalifikacij na državno tekmovanje se je regij- skih tekmovanj ROBOsled udele- žilo okoli 80 ekip iz vse Slovenije. Prejšnja leta je ROBObum vključe- val tudi tekmovanje LEGObum, na katerem so učenci sestavili robot z LEGO-kompletom in tekmovali na progi kot pri dirki ROBOsled. Nekaj navdušenih LEGObum ekip se je le- tos pridružilo dirki ROBOsled. Na tekmovanju ROBOsled je bila v razredu DIRKAČ najuspešnejša prva ekipa OŠ Šturje Ajdovščina, v razredu ROBOsled POZNAVALEC prva ekipa OŠ Drska Novo mesto, v razredu ROBOsled INOVATOR pa ekipa OŠ Šentjernej. V letu 2013 smo uvedli tudi glavno nagrado ROBOsled, pri kateri so se upoštevali doseženi rezultati iz vseh razredov tekmovanj ROBOSsled: DIRKAČ, POZNAVALEC in INOVA- TOR. Pogoj za sodelovanje v glavni nagradi ROBOsled je bil, da ekipa nastopa z istim tekmovalnim robo- tom v razredih DIRKAČ in INOVA- TOR. Glavno nagrado ROBOsled 2013 je osvojila prva ekipa OŠ Dr- ska Novo mesto. ■ 4 Državno tekmovanje RoboCupJunior Slovenija 2013 RoboCupJunior je sestavni del sve- tovnega robotskega tekmovanja za Slika 2. ROBOsled na dirki 268 Ventil 19 /2013/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI osnovnošolce in srednješolce. Tek- movanje RoboCupJunior ima tri razrede: reševanje, ples in nogo- met. Letošnjega tekmovanja Robo- CupJunior Slovenija so se v razredu Reševanje udeležile tudi avstrijske in hrvaške ekipe. Na tekmovanju RoboCupJunior mo- rajo vsi roboti voziti avtonomno. Ekipe lahko tekmujejo s samogra- dnimi roboti ali z roboti, zgrajenimi iz sestavljank (LEGOMINDSTORMS, Fishertehnik ipd.). Sestavni del tek- movanja RoboCupJunior je pogo- vor (intervju), ki ga mora opraviti vsaka ekipa pred komisijo. Na tek- movanju samem morajo ekipe Ro- boCupJunior delovati samostojno, zato mentorjem ekip vstop v pro- stor, namenjen za priprave ekip, ni dovoljen. Tekmovanje RoboCupJunior v ra- zredu Reševanje ima dve različici Reševanje A in Reševanje B. Sku- pno obema je, da tekmovalna are- na predstavlja prizorišče nesreče, na primer porušeno zgradbo po potresu. Naloga robota je reševa- nje žrtev. Arena je dvonadstropna in jo tvori več sob. Pri Reševanju A je pot, po kateri mora peljati robot na areni, označena s črno črto na beli podlagi, na kateri so lahko tudi križišča. Med vožnjo po areni mora robot premagati občasne prekinitve črte in ovire, ki jih mora prevoziti ali zaobiti ter rešiti žrtev na evakuacij- sko točko (črn trikotnik). V Sloveniji tekmujejo osnovnošolci po prirejeni areni, ki ima le en nivo (nima dru- gega nadstropja). V primerjavi z dr- žavnim tekmovanjem ROBOsled je naloga robota dosti bolj sestavljena in zahtevna. Državnega tekmovanja RoboCu- pJunior Reševanje A za OŠ se je udeležilo 27 osnovnošolskih ekip (90 tekmovalcev), državnega tek- movanja RoboCupJunior Reševa- nje A za SŠ pa se je udeležilo 24 srednješolskih ekip (83 tekmoval- cev). Tekmovanju v razredu Reševa- nje A so se pridružile tri OŠ ekipe in dve SŠ ekipi iz Hrvaške, ki so se vse odlično uvrstile, večinoma pred slovenske ekipe. Na državnem tekmovanju Reševa- nje A za OŠ je bile najuspešnejša ekipa OŠ Franja Majgaja, Šentjur, ki sta ji sledili ekipa R2 OŠ narodnega heroja Rajka, Hrastnik, in ekipa OŠ Komen. Med srednješolskimi ekipami na dr- žavnem tekmovanju Reševanje A za SŠ je najuspešneje reševala žrtev ekipa Glava1 (ŠC Celje, Gimnazi- ja Lava), za njo sta se uvrstili ekipa France 4 z OŠ Franceta Prešerna v Kranju in ekipa Glava3 (ŠC Celje, Gi- mnazija Lava). Pri Reševanju B je tekmovalna are- na labirint, žrtev je več in so ogreva- ne, tako da se po tem ločijo od oko- lice. Na tekmovanju Reševanje B so sodelovale 4 ekipe (16 tekmoval- cev), dve slovenski, ena slovensko- -avstrijska in ena avstrijska (povsem dekliška). Na odprtem tekmovanju v Reševanju B sta prvi dve mesti zasedli srednješolski ekipi s Srednje elektro-računalniške šole v Maribo- ru, tretje mesto pa je osvojila ekipa Zeltweger HTL Ladies (HTL Zeltweg, Avstrija). Za tekmovanje RoboCupJunior v razredu Ples mora ekipa sama zgra- diti robota, sebi in robotu izdelati kostume in sceno za nastop, izbrati glasbo in pripraviti koreografijo ter izvesti nastop z robotom. Na tek- movanju je letos sodelovalo sedem ekip, od tega pet osnovnošolskih in dve srednješolski (34 tekmovalcev). Na državnem tekmovanju Ples za OŠ je ekipa Lipjeki z OŠ Podčetrtek zasedla prvo mesto in tesno prema- gala lanskoletne zmagovalce – eki- po France 2 z OŠ Franceta Prešerna, Kranj. Med srednješolskimi ekipami je v Plesu ekipa ekipa JADA KANA sTYLE s ŠC Ptuj, ERŠ zmagala pred ekipo ŠIŠKA s Srednje šole tehniških strok, Ljubljana Šiška. Na tekmovanju RoboCupJunior No- gomet lahka kategorija edina slo- venska srednješolska ekipa DASTTO, ŠC Ptuj, ERŠ, ni imela konkurence, zato je zasedla 1. mesto. Najboljše ekipe z državnega tekmo- vanja RoboCupJunior imajo pra- vico do sodelovanja na svetovnem nivoju na tekmovanju RoboCupJu- nior 2014 v Braziliji. Letošnja tekmovanja RoboCupju- nior so potekala pod generalnim pokroviteljstvom projekta čezmej- nega sodelovanja SI-AT TEDUSAR. Nagrade za ekipe pa je prispevala Mladinska knjiga Trgovina, d. o. o. Zaključek Robotska tekmovanja omogočajo: • primerjavo tekmovalcev/ekip zno- traj države na državnih tekmova- njih, • primerjavo tekmovalcev/ekip na mednarodnem nivoju na medna- rodnih tekmovanjih in Slika 3. Tekmovanje v Reševanju A za OŠ 269 Ventil 19 /2013/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI • določitev zmagovalcev oziroma najboljših treh tekmovalcev/ekip ter podelitev priznanj za uspeh. Vendar zgoraj našteti cilji niso edini cilji, ki jih zasledujejo robotska tek- movanja. Na področju robotskih tekmovanj je olimpijsko vodilo tekmovanj raz- širjeno z željo po novih znanjih in se glasi: »Pomembno je sodelo- vati, se naučiti čim več novega in ne zmagati.« To pomeni, da je cilj robotskih tekmovanj spodbujanje izvirne gradnje robota in aktivno učenje ob tem, ko se trudimo zgra- diti nov, boljši robot po svoji izvirni zamisli. Sam dogodek – tekmovanje – naj bi bil v prvi vrsti priložnost za srečanje, primerjanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri gradnji ro- bota. Želja po gradnji čim boljšega in izvirnega robota daje sodelujo- čim vzpodbudo za aktivno osvajanje novih znanj in vseživljenjsko učenje. Sama narava robotskega tekmo- vanja postavlja okvire za projektno delo. Gradnja robota je projekt, ki se mora zaključiti na datum tekmova- nja. Datum tekmovanja določa rok zaključka projekta. Mnoga svetovna robotska tekmovanja spodbujajo sodelovanje in skupinsko delo s tem, da lahko na tekmovanjih sodelujejo samo ekipe tekmovalcev. Opisane značilnosti robotskih tekmovanj se pokrivajo s pričakovanji družbe zna- nja, zato predstavljajo robotska tek- movanja odlično pripravo vsakega udeleženca tekmovanja na uspešno uveljavljanje v družbi znanja. Robotska tekmovanja pogosto do- polnjujejo delavnice za tekmovalce in njihove mentorje, ki omogočajo hitro prenašanje novih znanj na vse sode- lujoče na robotskem tekmovanju. Razen doslej naštetega pa robot- ska tekmovanja s srečanjem ekip in izmenjavo pridobljenih izkušenj med njimi omogočajo tudi sledenje odprtim raziskovalnim problemom področja tekmovanja in spremljanje trenutnega stanja razvoja področja tekmovanja. Nenazadnje, robotska tekmovanja prav gotovo spodbujajo mnoge učen- ce osnovnih šol, da se odločajo za na - daljevanje šolanja v eni od tehniških strok. Podobno velja za maturante splošnih gimnazij, da se veča delež ti- stih, ki nadaljujejo študij na eni od teh - niških fakultet na programih mehatro- nika, elektrotehnika in strojništvo. Vsi rezultati, fotografije, videopo- snetki in medijski odzivi za zadnje tekme kot tudi za prejšnje so za tek- movanje RoboT na voljo na www. ro.feri.uni-mb.si/tekma, za ostala tekmovanja pa na www.robobum. uni-mb.si. Slika 4. Plesni nastop ekipe Lipjeki z OŠ Podčetrtek ■ 9. IFK – Das 9. Internationale Fluidtechnische Kolloquium – 9. Mednarodni kolokvij o fluidni tehniki 24.–26. 03. 2014 Aachen, ZRN Moto zasedanja: Moderna fluidna tehnika – Izzivi, odgovornosti, trgi Tematika: – Sistemi – Komponente – Simulacije – Vrednotenje – Monitoring in diagnosticiranje – Obnovljivi viri energije – Management moči – Gradiva in delovni mediji – Pnevmatika – Nova področja uporabe – Mobilna tehnika Informacije: – IFAS der RWTH Aachen, Steinba- chstrase 53 B, 52074 Aachen, Jutta Zacharias, tel.: + 0241-30-20-202, e-pošta: exibition@ifk2014.de, in- ternet: www.ifk2014.de Znanstvene in strokovne prireditve 238 Ventil 18 /2012/ 3 površine merilnega snopa na po- ljubni oddaljenosti. Za kvalitet ne meritve proizvajalci pr i p or o č aj o , da je premer merjenca vsaj 50 % ve č ji od i zr a č u nan e g a razmerja. Zmotno je tudi mnenje, da se s pribli- ž e van je m mer j en c u te m u p r o ble mu iz og nemo . Ve č i n a naprav ima oster fok us šele od d o l oč ene oddaljenosti. P r i b l i ž e van je mer j enc u pomeni raz- fok us i r a n j e in napa č e n rezu l t a t . Kalibracija in preverjanje delovanja IR­ termometrov Mn o go je vplivov na ko n č n i rezul- tat meritev, vendar pa brez kva- litetne kalibracije posamičnega merila zaradi karakteristik, ki se od senzorja do senzorja razlikuje- jo, brez kalibracije instrumenta ne moremo zadosti zaupati v njegove rezul tate. Kalibracije IR-termometrov se izva- jajo s pomoč jo čr nih te l e s , ki se s svojo efektivno emisivnostjo bolj ali manj p r ib li ž uje jo emisivnosti prave- ga čr n e ga telesa. Malo čr n o te l o, s katerim preverimo pravilnost delovanja našega IR-ter- mo metra, pa lahko pripravimo s pomoč jo dr o b lje n e ga taleč ega se ledu, v katerega naredimo luknjo in pomerimo sevanje tega ledenega čr n e ga telesa. Sklep: Merimo idealno, merimo IR Šele ob upoštevanju vseh omenjenih dejavnikov in pod pog o j em , če smo t er mo met r u s po roč i l i , kakšna je po- vršina (z nastavitvijo e mi s i v n os ti ) , če smo z a gotov ili dovolj veliko t a r čo, če so pogoji okolja taki, kakršne pred- videva proizvajalec, takrat lahko, z upoštevanjem pogreškov instrumen- ta s c e r tif i k at a , r e če m o, da smo našli idealno rešitev za d o lo č it e v tempe- r a t ur e n a š e ga te ž a v n e ga merjenca s po moč j o inf r a r d e če g a termometra. Literatura [ 1 ] Luk e žič , Marjan: Brezkontaktno merjenje temperature ter termo- vizije. IZ PRAKSE ZA PRAKSO nadaljevanje s strani 220 Simulation im mechatronischen Umfeld – Simulacija v mehatronskem okolju 27. in 28. 2012 Aachen, ZRN Organizator: – RWTH – IFTAS (verjetno) Tematika: – Nadaljnji razvoj programsko- simulacijskega jezika DSHplus 257 Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo n e sr e če. Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega let ališč a Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal raču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či . Avtor nadaljuje z razmišljanjem o črni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok tragičnemu poletu AF 4 4 7. V vsa- kem primeru je v sre dišču pozor- nosti pri takih n e sr e č ah odnos med človek om in s tr oje m . Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani Založba ALTIPRESSE že nekaj č as a izdaja temeljna dela s pod- r o čj a l e t al s t va . V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na r a z ličn e dogodke v letalstvu (n e s r e č e , sr e čn i pristanki, napake pilotov, čr n a skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je po s v e č en a tudi n e s r e či letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- r ič a n , raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te t r a gič n e n e s r e če , v kateri je iz- gubilo ži v l je nje 216 potnikov in 12 član o v p os a d k e. lacija nesrečnega poleta potreb- na, čeprav piloti simulacij nimajo p r e ve č radi (c i t . s t r. 67: »Les pilotes détestent les sim ulate ur s . « ) . Simu- laciji sledi proučevanje pilotov . Če- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) t e ž ko sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t. i. »voice r e co r d e r ja«, je vse b li žje sklep, da je bila v tem primeru od- l o čiln a čl ove š k a napaka. Seveda se člove k lahko vpraša, če m u tako velik interes ameriške javnosti. Med po nes reč en i m i potniki sta bila tudi Ameri ča n a. Po mednarodnem letalskem pravu je mogoče, da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki d r ž a v, iz katerih so po- ne s r e č e nc i . Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič ve č , se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega č l o v e š ko znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni r a čun a ln ik na letalu? Zakaj ta ni pr e pr e č i l napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes reč e v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se sr e č at a civilna in kazenska preiskava letalske nesre- č e? Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes re č o ali iskati krivce za nes re č o ? Zdi se, da se v primeru letal če t r t e generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti r a čun a ln ik in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi poroča n j a medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je mog oč e odkriti v vodi? Avtor z a k lj u či knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France 4 4 7. »Mais n'était-ce qu'une erreur de p il ot a g e. « Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te dr ž i v napetosti vse do konca, o dliče n študijski p r i po m oč ek , in knjiga, ki je ne bo m og oč e prezre- ti francoskim preiskovalcem nes r e č e letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo