Potfn?t?a plačana v gofcvfnl Ste v. 59 V Ljubljani, torek It. marca 1940 * Leto V Mirovna pogajanja med Finci in Sovjeti še trajajo Zdi sef da so Sovjeti precej omilili svoje prvotne zahteve zaradi včerajšnje angleške izjave o pomoči za London, 12. marca. o. Jutranje poročilo iinske vlade iz Helsinkija pravi, da se pogajanja za premirje med Finsko in Sovjeti v Moskvi še vedno nadaljujejo in da doslej ni bil sprejet ie noben odločilen sklep glede sovjetskih predlogov. Finsko odposlanstvo še ni odpotovalo iz Moskve. Helsinki (Reuter), 12. marca. m. Včeraj popoldne se je iinska delegacija prvikrat sestala s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Moloto-vim. Iz zanesljivih virov se izve, da do sporazuma ie ni prišlo. Opazovalci pa pravijo, da so izgledi za mir in za nadaljevanje sovražnosti popolnoma enaki. Finska poslanska zbornica je bila snoči sklicana za izredno sejo in je pozno v noč razpravljala o sovjetskih zahtevah. Snoči je bilo sporočeno, da bo odločitev sprejeta ponoči ali danes zjutra). Po neuradnih vesteh so Sovjeti na pritisk Nemčije, ki se boji, da bi Anglija in Francija poslali Fincem vso potrebno pomoč, kakor je to zagotovil včeraj v imenu angleške vlade predsednik Chamberlain, znatno spremenili in omilili svoje zahteve. Njihove nove zahteve bi bile: 1. Finska naj odstopi Sovjetom zasedeno ozemlje na Karelijski ožini, toda brez Viborga. Z Popravilo meje pri reki Tajpali. 3. Na ozemlju severnovzhodno od Ladoškega jezera naj se meja popravi tako, da bi Sovjeti dobili SuojaervL 4. Finci naj bi prepustili Sovjetom polotok Ri-baki, pač pa bi jim Sovjeti pustili Petsamo. Zasedeno ozemlje pri Petsamu bi Sovjeti izpraznili, tako da bi ozemlje, na katerem leže veliki rudniki niklja, ostalo Finski. 5. Finci naj puste Sovjetom urediti letalsko oporišče pri Hangoju, in sicer, da Rusija zahteva od Fincev, naj ji odstopijo otok Uta, ki leži pri vhodu v Finski zaliv med polotokom Hangoe in Aalandskimi otoki. Otok Uta naj bi Finci odstopili Sovjetom za 25 do 30 let namesto trdnjave Han-goeja. Trdijo, da je v Moskvi v glavnem prišlo do sporazuma. Pač pa govore o poroštvih, ki naj bi jih Sovjeti dali za neodvisnost in nedotakljivost Finske. Velikih težav ni, prav gotovo pa ne takih, kakor so bile lani jeseni. Sovjeti so menda tudi odnehali od zahteve, da bi moral biti njihov oproda Khusinen, član Hnske vlade. Po govoricah, ki se uporno širijo v političnih krofih v Helsinkiju, so najkočljiveiša vprašanja sov)etsko-finskih pogajanj sledeča: lialija ne pošilja čet na Rhodos Ankara, 11. marca. m. Turški časopisi najodločneje zanikajo vse novice, kj jih je v zadnjem času razširjal francoski dnevnik «Paris Soir« m angbška agencija Reuter o utrjevanju Rhodosa in o pošiljatvi italijanskega vojaštva na Dodekanez ter zbiranju italijanske mornarice pred Dardanelami. Turško časopisje temu uradnemu demantiju dodaja tudi 6voja poročila, da Turčija s 6vojima zavez-nicima Francijo in Anglijo ne kontrolira samo plovbo velikih italijanskih ladij po Sredozemskem morju, marveč tudi plovbo malih trgovskih ladij. Obsežni diplomatski posveti v Ankari Nemška meja, 11. marca. t. llavas: Nemško poročilo, ki je določeno /a tujino, omenja, dn je turška vlada te dni začela obsežna diplomatska posvetovanja s svojimi diplomatskimi zastopniki v tujini. Tako sta bila te dni v Ankari turški veleposlanik v Rimu in turški poslanik v Sofiji. Oba sta podala obširno poročilo, danes pa odpotujeta na svoji mesti nazaj. /.daj pride v Ankaro turški veleposlanik v Bukarešti. Pogajanja med Sovjeti in Japonsko Tokio, 11. marca AA. Havas: Po poročilih, ki so semkaj prispela, ss gibljejo pogajanja v Moskvi med japonskim veleposlanikom in sovjetsko vlado izključno v političnem in gospodarskemu okviru. Japonska se trudi, da bi Sovjetska Rusija prenehala s poši-ljatvijo pomoči maršalu Čangkajšku, obenem pa naj bi prenehala podpirati komunistično armado ter naj bi priznala Mandžurijo. Sovjetska Rusija zahteva, da 6e mora Kitajski Turkestan prišteti v pa® ruskega vpliva, da mora Japonska priznati razdelitev Poljske in podpisati nenapadalno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Prav tako zahtevajo demilitarizacijo severne Mandžurije in revizijo njenih meja Dalje Rusija zahteva, da dobi v posest mandžurekc železnice, kar so pa Japonci odločno odklonili. Kar 6e tiče Japoncev, pa bodo ti zahtevali, naj Rusija odobri uvoz določenega kontingenta surovin. V nadomestilo za to, pa bi Japonska kupovala od Rusije petrolej, olje in mangansko rudo, ribe, sladkor in sol. Namesto v Nemčiji bo Italij a kupovala premog v Angliji Rim, 12. marca. m. Angleško-italijanska napetost zaradi italijanskih ladij, ki so bile zajele zavoljo nemškega premoga, je poravnana. Včeraj so Angleži izpustili vse ladje, ki so bile natovorjene z nemškim premogom. Pravijo, da je prišlo do sporazuma med italijanskim poslanikom v Londonu Bastianinijem in britanskim zunanjim ministrom lordom Halifaxom tudi glede nakupa angleškega premoga za Italijo. Italija bo kupovala odslej v Angliji letno po 4 milij ton premoga. Italijani poudarjajo, da si je Italija na jasnem, da ne bo mogla svojih potreb po premogu pokriti z izvozom iz Nemčije, čeprav je doslej kupovala v Nemčiji po 9 milij. ton premoga. To v glavnem zaradi tehničnih težav, ki so neizogibne pri prevozu nemškega premoga po železniških progah v 1. vprašanje železnice, ki teče severnovzhod-no od Viborga do sovjetske meje: 2. bodoči politični in vojaški red na Finskem; 3. vprašanje Hangoja. List »Helsinki Samomat«, ki v glavnem izraža stališče vladnih krogov, piše, da se morata zahodni velesili v zvezi s finsko-sovjetskim spopadom odločiti, kakšno bo njuno stališče. Razumeti morata potrebo, da se je treba odločiti z ozirom na možnost novega poprišča sedanje vojne. Stockholm, 12. marca. Posebni dopisnik agencije »Stefani« v Stockholmu poroča, o naslednjih podrobnostih o pogajanjih v Moskvi: Finska vlada in maršal Mannerheim sta podrobno obveščena o ruskih mirovnih pogojih, lo se vidi iz dejstva, da so finski delegati takoj po izročitvi pogojev odpotovali v Helsinki. Tuji di-plomatični predstavniki, ki so imeli priliko sestati se s finskimi delegati v Moskvi, gledajo z zaupanjem na potek pogajanj. Zdi se, da je Rusija odstopila od prvotne zahteve glede Hangoja in da Finsko še je zadovoljila z malimi otoki med Hangbjem in Aalandskihi otoki, kar bo vsekakor omogočilo ugoden izid pogajanj. Ruski pogoji so brezobzirni in ne dovoljrujejo v tem oziru nobene razprave. Finci morajo ali v celoti sprejeti ali odkloniti pogoje v roku, ki po gotovih obvestilih traja 30 ur. Dalje trdijo, da je maršal Mannerheim v začetku nastropotal kakršnimkoli pogajanjem z Rusi, da je pa nazadnje pristal z ozirom na uradno sporočilo, ki ga je finska vlada sprejela o 1 Francije in Anglije, da ne moreta učinkovito prihiteti Finski na pomoč prej kakor v šestih mesecih. Francoska in Anglija sta obrazložili finski vladi, zakaj ne moreta priti Finski na pomoč čez Petsamo Po poročilih iz Moskve je sovjetsko letalstvo bombardiralo v toku včerajšnjega dneva petkrat postajo in pristanišče v Helsinkiju. Tukaj vlada veliko nezadovoljstvo javnega mnenja proti Angliji in Franciji, ki obtožujeta Švedsko, da je ona kriva zaradi obupnega položaja, v katerem se nahaja danes Finska. Vesti 12. marca Bivši predsednik finske republike Svinhufvitd je danes dopotoval v Rim. Uradno zatrjujejo, da je njegovo potovanje v Nemčijo in Italijo popolnoma zasebno in da nima nobenih naročil od finske- vlade. Pri sedanjih pogajanjih med Finci in Sovjeti je treba upoštevati dve dejstvi: da je mala I inska tri iu pol mesece odbijala napad sovjetskega velikana na svojo neodvisnost in da je sovjetska vlada začela mirovna jjogajanja z vlado, o kateri je večkrat uradno izjavila, da ni za njo. S tem so se Sovjeti dejansko odrekli komunistični vladi, kateim go postavili v lerijokiju. Tako razpruvljujo današnji angleški »listi,- ki trdijo, da bi bil položaj Finske, če sprejme sedanje sovjetske ponudbe, enak položaju sedanje .Češkoslovaške po sporazumu v Mii neben u. Francoska vlada je dovolila brazilskemu parniku »Lages«. da l>o luhko odpeljal iz C>e-nove tovor orožja, ki ga je Brazilija še pred sedanjo vojno uaročiJa v Nemčiji. Angleški strokovnjaki so ugotovili, da lx> mogoče pridobivati petrolej na 28 krajih v Palestini. Angleška družba, ki je lastnica petrolejskih vrelcev v Iraku, je že začela z vrtanjem. V Helsinki se vrača princ Rene Bourbon-Parnt-ski, brat bivše uvstrijske cesarict Zite, ki je po nalogu maršala Mannerhcima obiskal Rim, Pariz in lx)ndon ter opravil tam važne naloge /a f insko. Norveška vlada je podpisala z Anglijo nov trgovski sporazum, po katerem bo Anglija kupovala na Norveškem velike količine rib in konzerv, norveška vlada pa bo dala Angliji v najem tudi precej svojih ladij za prevoz petroleja in bencina, katerih ima Norveška zdaj največ v Evropi. Švedska vlada je izdala uradno poročilo, v katerem odločno zavračn vse vesti, da bi bila na zahtevo Nemčije pritisnila na Fince, naj sprejmejo sramotne sovjetske mirovne po- .. goje. S kod o ve orožarne v Plznu ter nemške avtomobilske tovarne Steyr, Deimler in Puch so sklenile odslej organizirati skupno prodajo svojih izdelkov v Nemčiji ter v češko-moravskem protektoratu. Belgijska policija je spet prijela več komunističnih agitatorjev, ki so širili propagandne letake iu knjige, poslane v Belgijo čez Nemčijo. Švicarske oblasti so dale zapreti znanega komunista Ilofinaverju in njegovo ženo, ker sta bila v vohunski službi neke tuje države ter sta s skrivno radijsko jiostajo motila oddaje francoskega radia v nemščini. finska je še vedno pripravljena pogajati sc za časten mir, ki ne bi škodil njeni neodvisnosti. Ce bi se še naprej upirala, bi se \ojnu utegnila končati z njenim popolnim porazom. S tem bi bilo tudi omogočeno, da se sedanja evropska vojna prenese na sever, za kur si prizadevata Anglija in francija. finska vdjnu bi potem služila ciljem, katerih si Finci v začetku niso /.;oga, pa dramatično in polno lirično razgibanih nians v podrobnostih, vendar zajeto v refleksiv-nost osnovnih razpoloženj in recitativa (»Sokratova smrt«). »Atila in ribič« je v širšem, dejali bi ilustrativnem partu ritmiziran izredno živahno, iznajdljiv v variiranju barv in tonskih efektov — jedro pa krije filozofsko prinešeno in razpredeno (zbor) idejo o smislu rušenja in blage službe zemlji. Svetka nam je zbor pred- stavil s pesmima »Kaj bi te vprašal« in »Ma-jolčica«, dvema solidnima kompozicijama, ki obe marsikje nenadoma zablestita kakor bisernica, pa spet potemnita v razmeroma ozek am-bitus čustvenega in muzikalnega izražanja. Sachs je komponist redke invencijske sposobnosti, razdvojen in skoraj nekoliko boleče ka-priciozen, na milost in nemilost predan zunanjim dojmom in občutjem, vendar tudi v tej diverznosti zdrav; njegova svetla »Idila« ni povsem brez mračnega nadiha, kakor tudi njegov »Vzdih« ni brez radostnejših živejših pramenov, ki življenjskim upom obetajo izpolnitev, in v otožno nastrojenje osamljenosti prinašajo žarke pohlevne, krotke luči. Zbor je snoči svojo nalogo spet opravil v meri, ki je sposobna navdušiti občinstvo brez pridržka. Letos je pristopilo vanj lepo število mlaiših članov, zato je zvočnost celotnega en-sembleja postala svežejša, mladostnejša, za uho še mičnejša in prikupnejša. Seveda te mlade moči še nimajo rutine starih, vendar pa je treba ugotoviti, da so se znašle v čudovito kratkem času in da zdaj že skoraj s polno vrednostjo zavzemajo mesta prednikov. Prvi tenor je bil tokrat še sočnejši in polnejši, drugi je Cridobil v zvenenju nekakšno senčno, dejali i skoraj elegično meh koto, prvi bas je izgubil kleno možatost v barvi kakor smo jo poznali prejšnja leta, zato pa zveni liričnejše, drugi bas pa zdaj odlikuje izredno plemenit, krepak, nikdar žaljivo vehementen timbre. Krasen je ta glas, kadar zadoni v polnih registrih, s polno zvočnostjo in žarom. Manjši nedostatki, ki so se za uho razvajenega poslušalca snoči tu pa tam še javili, so stvar prvega nastopa in slabe dvorane ter jih bo zbor odstranil brez dvoma že na prvem naslednjem koncertu. Ti nedostatki pa so bili tako neznatni, da jih človek sme in more opaziti le pri tako dovršenem, tako absolutno nadpovprečnem in popolnem ensem-bleju kakor je »Akademski pevski zbor«. Dirigent France Marolt te v interpretaciji vokalne glasbe brez dvoma korifeja absolutno evropskega formata. Njegovo strogo in hkratu invencijsko razkošno grajenje vsakokratnega muzikalnega lika je občudovanja vredno. Njegov zunanji slog muzikalnega vodenja je pridobil na eleganci in io izpopolnil do maksima, njegova sugestivna oblikovalna sila si podreja člane ensembleja z magično močjo, brez ugovora in kompromisa k absolutni interpretacijski enotnosti in zakl j učenosti. Zbor je snoči pel v proslavo dvajsetletnice ljubljanskega vseučilišča. Ob tej priliki so mu čestitali in poklonili prekrasne vence rektor dr. Slavič in člani vseh univerzitetnih skupin ter društev. Najganljivejši in najlepši pa je bil trenutek, ko sta se mu zahvalila akademik — zastopnik primorskih Slovencev in akademska zastopnica koroških Slovencev. Veliko posojilo za mariborsko občino Maribor, 11. marca. Mestna občina je dobila iz Belgrada obvestilo, da ji je Hipotekama banka odobrila posojilo v znesku 4,800.000 din. To posojilo je namenjeno za nadaljevanje dokončanja del pri gradnji nove mariborske carinarnice. Posojilo se bo izplačalo iz dohodkov kaldrminskega fonda. Podelitev tega posojila je dokaz velikega zaupanja, ki ga imajo v Belgradu v mariborsko občinsko gospodarstvo, tembolj, ker so se za slična posojila potegovala tudi nekatera druga mosta, pa ga niso dobila. Vlomilci odnesli 20.000 din Maribor, 11. marca. | V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v Mariboru velik vlom, katerega pa so šele danes opazili. Na Frnnkopanski cesti 1 imajo mariborski grafiki svoje društvene prostore. Poleg tajnika posluje tukaj tudi blagajnik. Društvena blagajna je biia dobro založena, saj se je nahajalo v železni ročni blagajni 19.000 din gotovine. Nepoznan in nepozvan gost pa je očividno vedel za to skrivnost ter se je splazil v sobo in odprl z železnim dletom blagajno. Pobral je vso gotovino in izginil kot kafra. Dosedanje policijske poizvedbe so bile zaman. Filmi Celjske novice Kovači so zborovali v Celjn. V Celju so v nedeljo zborovali kovači iz celjskega, gornjegrajskega, laškega, šmarskega in konjiškega okraja. Nad 100 članov združenja je pozdravil predsednik g. Maks Oberžan, zborovanja pa sta se udeležila tudi zastopnika Zbornice za TOI g. Hohnjec Miloš in Košir Franc. Predsednik je prav obširno razpravljal o davčnem vprašanju in raznih finančnih uredbah, zlasti o finančni uredbi, o zgradarini, ki pravi, da so od dne 1. aprila 1940 obrtniške delavnice proste zgra-darine. Združenje šteje 175 mojstrov. Obrt so odjavili: Alojz Droger v Hrastniku, Ivan Rcp-še pri Sv. Jederti, Drobne Franc v Čretu pri Celju, Illastec Mihael v Žicah, Ogradi Anton v Bočni in Westermajer Franc — vdova — v Celju; novo obrt so dobili: Franc Prek v Lučah, Tkavc Alojz v Dolu in Martin Vanušek na Dobrni. Združenje je imelo v preteklem letu 10.785 din dohodkov, 12.045 din izdatkov on 2547 din zadružnega premoženja. Preračun za leto 1940. predvideva 12.000 din dohodkov in izdatkov. Za’ članarino je bil določen znesek 40 din. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli govor g. Hohnjeca Miloša. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se bo pregledal sedanji cenik in prilagodil novim razmeram. Vsi zborovalci so protestirali proti razpustu Združenja. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je kazalo prav do večera, da bomo v kratkem dobili dež. Pust in čmerea je bil dan, gosta sivina je pokrivala nebo, tla so se vlažila, odjuga je bila očitna. Toda leto« nas, kakor vce kaže, imajo na severu od 6ilc radi. Lepo vreme nam privoščijo od V6ega srca, zato nam tudi pošiljajo skoraj vselej kadarkoli smo v zadregi ki nam grozi Jupiter Pluvino, spet malo svežega vetra. Danes je tudi »kmečki spomladanski dan«, praznik sv. Gregorja, dan, ko velja 6taro izročilo, ki pravi, da se ta dan ptički ženijo. Tudi znana, koledarska pomlad je že pred durmi. Proti večeru pa se je spet zjasnilo, dobili smo jasno zvezdnato noč in tudi jutro se je prismejalo z zlatim spomladanskim soncem. Dan obeta biti prav prijeten. Po zatišjih je bilo že dopoldne toliko gorko, da je človek lahko vztrajal brez suknje. Temperatura je močno narasla. Davi je ob najbolj mrzli jutranji uri ob 7 toplomer kazal 4 stop. nad ničlo. Z velikimi koraki gremo pomladi naproti. H Hill poftni urfuibenci so zborovali V združenju zvaničnikov PTT, včlanjeni nižji poštni uslužbenci ljubljanske sekcije so imeli v nedeljo popoldne v hotelu Miklič svoj redni občni zbor, kamor so prišli delegati iz V6e Slovenije, prav tako pa tudi zastopniki iz Belgrada in Za- !;reba. Upravnik glavne pošte, ravnatelj Salehar, e zastopal g. župana dr. Adlešiča, poštno ravnateljstvo v sv. dr. Janžekovič ter sv. Bajuk. Občni zbor samo pa je vodil predsednik g. Penko. Sekcija ima sedaj približno 700 članov. Zastopniki, ki so imeli s seboj prav številna pooblastila tovarišev, katerim niso ovire dovoljevale osebne udeležbe, so podrobno razpravljali o stanovskih problemih in stanovskih težavah, ki tarejo nižje poštne uslužbence. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki pribija dejstvo, da nižji poštni uslužbenci pri sedanji draginji ne morejo izhajati s tako nizkimi plačami. Resolucija pa nadalje tudi omenja težko službo ter postavlja nekaj predlo- gov za izboljšanje položaja. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z dosedanjim predsednikom g. Penkom. la treznostni teden Pogovor z osemletnim dečkom Gospod kaplan je šel v zgodnjem jutru k bolniku dn se vračal proti fari, ko je bil čas za šolo. Na cesti se snideta z osemletnim šolarjem Francetom. Tako:le sta se pogovarjala: »Kaj boš, France, ko boš velik?« »(Priden.« »Kaj boš najrajši delal?« »Vse, kar mi bo mama rekla.« »Kaj pa oče ti nič ne reče? Molk----------- »•No, oče ti nič ne reče? < »Oče ni nič priden.« »Zakaj ne?« »Zmeraj mamo jezi.. »Kaj pa napravi?« »Tepe jo in tako kolne!« »Zakaj tepe mamo?« »Zato, ker mu noče dati denarja. Toliko-krat je pijan!« »Kje pa pije?« »Včasih se v mestu skrije, potem se pa mama tako jezi!« Ta pogovor sem zapisal dobesedno tako, kakor se je vršil. Ne zato, da bi bilo naše očete sram, ampak zato, ker upam, da morda dobi te vrstice v roko tudi kdo. ki je nekoliko podoben Francetovemu očetu, na bi vendar rad videl, da bi ga otroci ljubili in da bi zrasli iz njih dobri ljudje... I. simfonični koncert v Celju. Drevi ob 8 bo v mestnem gledališču I. simfonični koncert, ki ga priredita ob 20 letnici delovanja Glasbene Matice v Celju Glasbena Matica in vojaška godba. Vse vabimo k polnoštevilni udeležbi! »Karneval na ledu« ▼ kinu Union! Današnja premiera filma »Karneval na ledu« bo za ljubljansko kinoobčinstvo senzacija prvega reda. Film je ljubavna romanca, v kateri bomo videli po daljšem presledku lepo Joano Grawfordovo, ki je oboževana zlasti pri ženskem delu kinopublikc. Videli jo bomo v najelegantnejši toaleti in v filmu, kjer bo pokazala poleg svojih znanih sposobnosti v plesu svojo visoko umetnost kot prvovrstna drsalka. Z njo nastopa in izvaja fantastične senzacije in akrobacije, plesne in baletne točke na ledu najznanienitejša ameriška skupina drsalcev »The internacional ice follies«. Skratka, film nudi toliko lepote, glasbenega in športnega užitka, da ga bodo gledale z veseljem ne samo ženske, temveč tudi moški del publike. Stroške za izdelavo takega filma premore edinole Amerika, ki je investirala v to delo lepe milijončke o dolarjih, zato bo pa tudi film s svojim fantastičnim časom opajal uho in oko slehernega gledalcal S kurjo krvjo fing ral samomor Maribor, 11. marca. Iz Središča nam sporočajo veselo zgodbo, ki pa je skraja spravila središke tržane v veliko razburjenje. V Središču živi &l-letni upokojeni orožnik Ernest Burja s svojo ženo. Zakonca se zadnje čase nista posebno dobro razumela in prišlo je tako daleč, da je boljša polovica pobrala šila in kopita ter svojega moža zapustila. Preselila se je k sorodnikom. Nekaj dni se je mož veselil dobljene svobode, potem pa mu je postalo dolg čas po ženi. Na vse načine jo je vabil nazaj, toda ženica je ostala trdne volje in trdovratna. Nazadnje pa je padla možu prebrisana misel v glavo. Te dni so ga našli sosedje v njegovi sobi — mrtvega. Ležal je negibno na zofi, obe roki in srajco pa je imel vso krvavo. Ljudje ga niso niti pobliže pogledali, vse je bilo prepričano, da je Burja naredil samomor iz žalosti, ker ga je žena zapustila. Seveda so takoj žalostno novico sporočili ženi, ki je kar hitro vsa objokana in pretresena prišla domov. Na pragu pa je zagledala namesto mrliča — svojega moža živega in veselega. Povedal ji je, da je zaklal kuro ter se namazal z njeno krvjo ter tako prestrašil sosede ter zvabil ženko domov. V spravo pa sta kuro 6pekla ter se z njo gostila ... Uspeh hrvaških pisatelfev In pesnikov v Ljubljani Zagreb, 12. marca. i. Današnji »Ilrvatslci dnevnik« prinaša dolg članek o nastopu hrvaških književnikov v Ljubljani. IJst poudarja, da so bili Hrvatje v Ljubljani nad vse prisrčno sprejeti, nato pa pravi dobesedno sledeče: »Vtis tega literarnega večera je bil izredno močan. Vsa prireditev je potekla v znamenju obnove kulturnih vezi med hrvaškim in slovenskim narodom, katerim bi se po razpoloženju slovenske javnosti morale pridružiti tudi druge vezi. V tem smislu so dali izjave številni predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja.« Last nato pravi, da je prireditev počastil s svojo navzočnostjo tudi predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je .bjunje posameznih pesmi in proze, kakor tudi govora profesorja Franceta Koblarja in dr. Ilije Jn-kovljeviča pozorno spremljal in s ploskanjem odobraval. Dalje pravi list, da so hrvaški književniki upostavili tesne stike s slovenskimi kulturnimi delavci in da je imela vsa prireditev znak prave manifestacije. Se o ,.preganjanju" Srbov v hrvaški banovini Zagreb, 12. marca. j. Hrvaško časopisje razgalja pisanje, odnosno hujskanje zakotnega časopisja, ki se je pojavilo zadnje čase prav zaradi tiskovne svobode zadnjih mesecev, glede tako ime-' novanega preganjanja Srbov na ozemlju banovine lirvatske. Listi pravijo, da hujskači razglašajo svetu kot največjo krivico do srbstva dejstvo, da je bilo toliko in toliko Srbov premeščenih, upokojenih ali pa postavljenih na razpoloženj" o--: d-nji državni oblasti. Hrvaški listi pravijo, da jo dejanska statistika povsem drugačna in dokazuje prav nasprotno. Po eni strani je bilo večina naštetih uradnikov premeščenih po lastni prošnji (mnogokrat zavoljo tega, ker je hotela službujoča Žena dobiti službo v tistem kraju, kjer službuje njen mož ali obratno), največkrat pa je prišlo do premestitve v primerih, ko je osrednja oblast sama smatrala za potrebno poklicati v svoje resore nekatere uradnike. Povrh vsega pa je treba vedeti, da je prišlo na Hrvatsko v časih Hrvatom sovražnih režimov mnogo uradnikov, katere si je hrvaški narod prebridko zapomnil. Kdo bo Hrvatom zameril, če so se teh nevšečnih gostov znebili in jih dali na razpolago osrednjim oblastem? Če se pa vzame razmerje med prebivalstvom o hrvaški banovini in med uradništvom na tem področju, se bo ugotovilo, da so tako imenovane krivice silno nepomembne. Nihče ne bo menda zahteval od Hrvatov, da bodo negovali in božali tiste, ki so poznali za hrvaški narod samo težko pest, pa nobene ljubezni. 1 37 Smrt vznemirja Craigley College »Dvomim, da bi Vam to lahko razložili* je rekel Harvey in pogledal inšpektorja. • Ne moremo zahtevati, da bi mr Wilifrid čakal na nas.« •Ali nama res ne bi mogli pustiti vsaj še deset minut 7* je vprašala Sofija in obupno pogledovala zdaj enega, zdaj drugega policaja. «Knjige c nalogami so tu v glasbeni sobi in...« «2al mi je, gospodična Dodd.« jo j« prekinil inšpektor, «toda ...« •Prav lepo Vos proeira, gospod Sown-derel Saj imamo že itak same neprijetnosti ...« Kakor bi bila na mah podedovala lastnosti svoje matere, je Sofija začela pri govorjenju besede stavljati «med narek o- V a* »Kakšna škoda, če bi moraH prekiniti šolsko delo ... Mor res ne bi »dovolili«, da mi da gospod Netlton potrebna navodila?« »Ne bo trajalo niti deset minut! Glasbena soba je tu, na koncu hodnika!« »Pa naj bo, gospodična!« Dobri Sovvnders, ki je poznal Sofijo še od mladih nog, ji je namignil. Hotel ii je naznočiti, da prav dobro ve, za kakšne naloge gre. .................... »Toda samo deset minut!« je pristavil preteče in potegnil iz žepa ogromno uro. Sofija m Harvey sta stekla v glasbeno soba Še preden pa sta zaprla vrata, je Ne-tltan vzkliknil z izrednim razburjenjem: «Saj precej dobro veste, kaj se je v šoli godilo... Ali imate toliko zaupanja vame, da mi na kratko poveste vse, kar veste in česar jaz ne vem? Rad bi videl in vedel, če se to krije z mojim načrtom.« Sofija je za hip oklevala. Ali bi s tem izdala MayPheye, če bi profjsorju angleščine zaupala njuna skupna odkritja? Ali je to pametno? Ali je opremo? Pogledala je Harveyu v oči... v nje- 6ve resne, plave oči... In preden si je a v sveeti, kaj dele, mu j s začela pripovedovati vse, kor je vedela o smrti Mošeja: Lucasov nočni pohod, zgodovino Hel-lerjev, Hiffovo zvezo s tajno organizacijo, skrivnostno vedenje gospodične Santaiy ... Prekinil jo je samo enkrat: ko je govorila o Lucasovi sivi bolniški »strežnici«. Harvey je nenadoma vzkliknil: •Ali pa je ta paglavec trdno prepričan, da je slišal šumenje krila?« »Tako je rekel! Pa saj ni videti neumen!« Ko je končala, se je profesor angleščine zatopil v misli. «To bi ee strinjalo«, je končno zamrmral. «Da ... vse do ene podrobnosti... Do te zgodbe o gospodični Santaiyl« •Pa menda ne mislite, da ...« •Ne mislim ničesar! Nimam časa za to. Sedaj moramo delati ki sicer naglo!« •Toda, kaj bi vendar jaz mogla opraviti?« •Dobro me poslušajte, Sofija! Ključ do te skrivnosti je v Ameriki! Maloprej sam govoril s svojim očetom. Pričakujem od njega zelo važen kablogram za dane« ali za jutri. Prosim Vas, pazite nanj in ga prevzemite! Nato mi boste telefonirali v policijo ali pa tja, kjer pač bom! Boste pač morali najti neki način, da boste dobili zvezo e menoj! Če ee ne motim, bo dobil še nekdo kablogram, in sicer jutri! če bi mogli ta kablogram prevzeti, mislim, da bomo v njem našli ključ za rešitev!« •Toda, ne morem .. •« •Lahko,« jo je selil. «Rekel sem Vam, da je ključ do vprašanja po vsej verjetnosti v Ameriki. Tisti časopis v moji sobi predstavlja, razzn mojega očeta, edino najino zvezo z Ameriko! Ali ga morda ne bi prelistali in pogledali, če je v njem kakšno novo obvestilo?« »Kakšno sporočilo?« •Ne vem, če je Lucas znal v njem najti nekaj o meni, boste morda Vi našli nekaj o Hellerj ivihl« •Dobro, poskusila bom!« Na hodniku so 6e zaslišali koraki. Sofija je skočila k polici, vzela neko knjigo in začela zelo glasno govoriti; j »Razumela sem... Osebek in povedek, povedkova določila, in potem. .« INi mogla še končati 6tavka, ker ji je Harvey, ki je stopil za njo do polica, narahlo obrnil glavo in jo poljubil na ustne. Ko so se nato vrata odprla pred dostojanstvenim inšpektorjem So-wndersom, se je Harvey že oddaljil in mimo govoril: •Če bi naleteli na kakšne težave, go- spodična Dodd, pa mislim, da mi bo gospod inšpektor dovolil govoriti z Vami, čz me boste jutri poklicali na telefon!« Medtem ko so se koraki obeh mož izgubljali v hodniku, je Sofija še nekaj časa neodločeno obstala na mestu. Nato pa je kakor v hipnozi stekla v sobo Harveya Netltona, vzela sveženj časopisov izpod njegove omare ter se vinila v svojo sobo. V hipu, ko je bila porinila časopise pod posteljo, je stopila v sobo njena mati. «&raga moja Sofija, gospa Bemard-Mo-se je še za sčilo odpočila v moji šobil Boljše ji je in rada bi se vrnila v vas! Pričakuj« kablogram od svojega moža. Ali bi jo hotela spremiti... Zelo je pobita, revica ubogal« «Grem, mama,« je odgovorila Sofija. Všeč ji je bilo, da je lahko odšla na sprehod iz zadušnega ozračja v šoli. Vzela je klobuk in stopila v prednjo sobo. Redni pouk v šoli je ponehal. Učenci so bili zunaj na igrišču pod nadzorstvom gospoda Hiffa. Stara šolska zgradba je bila zelo mimo, odkar so policaji odšli in odpeljali Davida Harveya s seboj. Kmalu je prišla, oprta na gospodično Dodd, po stopnicah gospa Bernhard-Mose. Sofijmo kritično oko je takoj opazilo tenki 6loj rdečila, s katerim si je bila oža-loščena mačeha pazljivo osvežila obraz. «To je zelo ljubeznivo od Vas, Sofija. Zal mi je, kar Va6 s tem nadlegujem!« «Niti najmanj me ne nadlegujete! Nasprotno, kratek sprehod po svežem zraku nama bo obema dobro del!« Šli sta skupaj pod krasnim opoldanskim solnccm. Sofija je s 6Vojo svežino spominjala ria divji poljski cvet, med tem ko je bila lej>ota gospe Bernard-Mosejeve eksotična kakor indijski lotos. Ko sta zmedeni spregovorili nekaj besedi in se trudili, da bi se zapletli v živahnejši pogovor, ju je dohitel MayPhey. Na vsak način ju je hotel spremiti do »Pomorskega kompasa«. •Strašno mi je hudo in strašno žal, da se je primerila ta reč,« je rekel Amerikanki. «Občutek imam kakor ne bi bil izpolnil svoje dolžnosti do Vašega moža in do Vas! Bog mi je priča, da sem storil vse, kar je bilo v moji moči...« Prsti gospe Bcmard-Mosejeve so se oprijeli detektivove roke, na katero se je bila že naslonila. •Nič si ni treba očitati, MayPhey! Vsi smo bili storili vse, kar je bilo v naših močeh...Toda, če ste zato, rajši ne govorimo o tem . . Saj že ne morem več prenašati!« Molčali so vso pot do krčme. Mali Ion gospe Bemard-Mosejeve je bil v pritličju. Velika okna so gledala v majhen, a ' lep vrt Ko so vstopali, je Sofija slišala, kako so ee ljudje v gostilni razgovarjah novem žalostnem dogodku v šoli. Zdr»>’ * se je in zaprla vratc Od tu in tam Nasprotja med Hrvati in Srbi v Subotici sta prišla v nedeljo izglajat ministra Mihaldžič in dr. Bariia Smoljan Vsak zase sta se posvetovala s svojimi prijatelji in skušala najti osnovo, na podlagi katere bi se naredil sporazum in bi se odstranile ostrine boja med obema taboroma. V izjavi, ki jo je dal, je minister dr. Smoljan poudarjal, da je treba ne samo pomiriti z nujnimi ukrepi javnost, temveč je treba tudi v upravnih mestih narediti red tako, da bodo vsi v enaki meri zastopani na oblasti. V prvi vrsti pa je po mnenju dr. Smoljana prišlo do napetosti zaradi delovanja ljudi, ki nimajo med ljudstvom prav nobene zaslombe. Notranji minister Stanoje Mihaldžič pa ni hotel podati nobene izjave. Zanimiv spor je nastal ▼ Banjaluki ob postavitvi novega občinskega odbora in novega župana. Ban vrbaske banovine je bil postavil za župana Muhameda Tabakoviča, v občinski odbor pa novih 13 svetovalcev, od katerih je bilo samo osem Hrvatov, štirje muslimani in en Srb. Ko je bilo razglašeno imenovanje, pa je novi župan izjavil, da se bo o prevzemu nove dolžnosti izjavil šele potem, ko se bo posvetoval s svojim strankinim šefom dr, Kulenkovičem. Tudi novo imenovani Hrvatje so odklonili imenovanje, češ da sestava občinskega odbora ne ustreza razpoloženju ljudstva. Enako so storili tudi imenovani občinski odborniki SDS in zemljoradniške stranke. Ostalo je namreč od starega občinskega odbora še nekaj ljudi, ki o njih Hrvatje pravijo, da z njimi ne bodo mogli nikdar sodelovati. Drinski podban je sicer posredoval pri novo imenovanem županu, toda labakovič je ostal pri svojem stališču, da s takim občinskim odborom ne more uspešno delovati. kmetijski minister dr. Branko Čubri-lovič je na shodu v Idrigu v Sremu govoril o notranji politiki in poudarjal, da je dr. Maček velik državnik, kateremu je dal hrvaški narod več kakor 80% svojih glasov. Ko se je država začela preurejati, bo tudi odpravljeno prejšnje zlo devetih banovin, kajti >devet banovin je pomenilo devet bolečin«. Poslej bodo samo tri banovine, ki bodo samostojnega življenja bolj zmožne kakor pa devet prejšnjih. Hrvaško časopisje piš'* obširno o težavah zagrebške občine pri sestavljanju novega občinskega preračuna. Listi pravijo, da so prejšnje uprave gospodarile malomarno in brezvestno in da so zanemarjale dogodke tam. kjer so bili na razpolago, po drugi strani pa so obremenjevale občino z dolgovi prav nespametno. Zagreb se je stalno večal, seveda pa so s tem v zvezi naraščale tudi potrebe. Danes je pa stanje tako, da nujni izdatki presegajo za okrog 100 milijonov dinarjev dohodke, s katerimi uprava v resnici lahko računa. Nova občinska uprava bo zato morala najti nov vir dohodkov. Vedno znova prihajajo iz vrst radikalov pozivi vodilnim osebnostim iz nekdanje radikalne stranke, naj store vse za združenje radikalov in za poživitev velike stranke. To so skupine radikalov, ki so pristaši delno tako imenovanega glavnega odbora, delno pa Dragiša Cvetkoviča, dr. Marko-',M'vUik in Božidarja Maksimoviča. Tako so v nedeljo belgrajski radikali sestavili na zborovanju posebno spomenico, ki so jo dostavili vsem radikalnim n ,X*^kom s pripombo, da vsi radikali odobravajo v celoti sporazum med Srbi in Hrvati in ga smatrajo za izhodno točko za novo celotno preureditev vse države. Spomenik romunskemu kralju Ferdinandu so odposlali te dni iz Zagreba v Bukarešto. Spomenik je izdelal največji jugoslovanski kipar Ivan Meštro-vič po naročilu romunske vlade. Spomenik je devet metrov visok in sedem metrov dolg in so ga morali s posebnimi vozovi prepeljati na postajo in zelo pazljivo natovoriti. Odkritje spomenika bo čez nekaj tednov v Bukarešti. Glavna uprava Jugoslovanskega profesorskega društva je imela svojo sejo v Belgradu, katere so se udeležili zastopniki vseh profesorskih društev, med njimi zastopnik slovenskega društva profesor France Grafenauer. Odsotni so bili edinole profesorji in banovine Hrvaške, namreč tisti, ki so si ustanovili svoje lastno društvo. Prav o tem vprašanju so se na seji največ pogovarjali in ugotavljali, da s simpatijami spremljajo delovanje hrvaških profesorjev, vendar ne vidijo povoda za ločitev, ker je Jugoslovansko profesorsko društvo puščalo svojim pokrajinskim društvom popolno svobodo dela in se nikdar ni vtikalo v njihovo poslovanje. Uprava zagotavlja Hrvatom, da bo delala stalno za to, da se doseže sloga, in prav zato namerava uprava na letošnjem profesorskem kongresu, ki bo v začetku junija v Belgradu, postaviti na dnevni red predlog za izpremembo društvenih pravil. V spomin pokojnemu Ljubomiru Davidoviču je priredil glavni odbor demokratske stranke v Belgradu svečano akademijo, katere so se udeležili med drugimi tudi številni zastopniki drugih političnih strank. Prvi je govoril sedanji predsednik glavnega odbora stranke Milan Grol, ki je označil duhovno podobo pokojnika, nato pa je govoril dr. Vlajič, ki je razlagal Davidovičevo politično zamisel od ustanovitve naše države pa do smrti. Na-glašal jc, da je bil Davidovič sprva unitarist, toda pošten in iskren, da pa je pozneje svoje stališče izpremenil, ko je uvidel, da nastopajo drugi momenti, ki so diktirali drugačen tok razvoja. Znal je hitro spoznati, da bo unitarizem uničil temelje države in zato je bil prvi boritelj za to, da se dajo državi drugačne oblike in da se upošteva razpoloženje ljudstva. Iz drvečega vlaka Je blizu Subotice skočila Kata Hampelič, ker je bila uvidela, da se vlak ni ustavil na tisti postaji, kjer je nameravala izstopiti. Ko je videla, da drvi vlak z nezmanjšano brzino skozi namembno postajo, je kot brez uma pograbila svojo prtljago in se pognala iz vlaka. Pri padcu se je tako hudo pobila, da je čez pol ure umrla. Hampeličeva je bila v blagoslovljenem stanju in bi morala čez štirinajst dni roditi. Volčja nadloga je še vedno velika nesreča za kraje v Južni Srbiji. Ko se je te dni povečal mraz, so se volkovi spet pritepli v neposredno bližino selišč in napadali živino. V Gnjilanah so volkovi raztrgali okrog 300 grl živine in drobnice. Nedavno pa so raztrgali tudi človeka. Kmet Trajkovič je šel podnevi v bližnjo vas, toda sredi pota ga je napadla tropa volkov in ga raztragala. Trajkovič je bil sam in ni imel nobenega orožja. Blizu Gosti-varja je snežni metež vrgel v prepad očeta in sina. Oba sta doma naložila na konja drva in krenila na trg, da bi jih tam prodala. Ko sta korakala po ozki stezi med prepadi, ju je zajel vihar in ju vrgel s konjem vred v prepad. Oče in sin sta ostala brez pomoči in sta v prepadu zmrznila. Prav tako tudi poročajo, da so na progi blizu Gostivarja v snegu obtičali trije vlaki. Sijaju film faatutitae lepote la bajnega rukola, atrakcij in baleta na lede Itd. Daaes premimi Ob 16,19 in 21 Plesne akrobacije in točke na ledu izvaja znamenita skupina drsalcev »The internacion.ice follies«. V gl. vi. mm « 1 J Joan «rawford In Igmei «ewart Kai*I16Val 113 16(111 Naielegantne.isa, ocarljiya zena v filmu, ki bo zadivil vse gledalce! lepa glasba krasne toalete, film ki bo opajal s svojim sijajem ubo in oko! KIbo Union 22-21 Strožje odredbe in sodbe proti ciganskim tolpam Ciganski vlomi na Notranjskem — Dve ciganki obsojeni na stroije zaporne kazni Ljubljana, 12. marca. Na vseh zasedanjih banskega sveta v Ljubljani je prihajalo na dnevni red tudi vprašanje ciganskih tolp, ki ogrožajo podeželske kraje, kjer kradejo konje, razno blago in denar. Na zadnjem februarskem zasedanju se je o ciganih razvila prav zanimiva debata ter so bili podani od strani mnogih ban. svetnikov primerni predlogi za omejitev gibanja ciganskih tolp, ki zlasti v lepih mesecih od pomladi tja do pozne jeseni, dokler ne zapade sneg, nadlegujejo naše podeželje. Ciganke po vaseh beračijo, vedežujejo in sleparijo na premetene načine lahkoverne ljudi kot vedeževalke in čarovnice. Na razne zvite načine ciganke pobero ljudem prav čedne denarje, tudi po več tisočakov, saj se je pred leti primerilo tam v borovniški okolici, da je znala stara ciganka, ki je prosila pošteno kmetico, da naj bi šla za botro njenemu sinčku, izmakniti do 25.000 din. Kriminalna literatura o ciganih in njih zločinskih tipih in metodah je prav obširna, sestavljeni so tudi s pomočjo veščakov zanimivi besednjaki o najvažnejših izrazih, ki jih rabijo cigani, da zmotijo s svojimi izrazi, nikomur nepoznanimi, celo preiskovalnega sodnika, ko ni dovolj pozoren na nje. Pri tatvinah in vlomih se cigani od roda do roda poslužujejo skoraj vedno istih metod kraje in vlamljanja. Najprej pošiljajo ciganke, mlade in stare, kot vohunke v razne vasi. Te beračijo pri premožnih kmetih. Navadno mnogo govore, porabijo pa priliko, da z bliskovito naglico prouče ves položaj v hiši Nato opisujejo v šotorih ciganom situacijo. Cigani, ko vidijo, da ne morejo starejši opraviti popolnega dela, pošljejo nato na delo mlade cigančke, da jih izvežbajo v tatinskem poslu in sleparijah. Kakor je pričakovati, bodo izdelane proti ciganskim tolpam strožje odredbe in bo nad cigani odrejena tudi strožja kontrola. Sedaj na spomlad se bodo začeli cigani, ki so zimo prespali po svojih skrivališčih, znova pojavljati po deželi in krasti. Koliko drznih vlomov so izvršili cigani n. pr. samo lansko jesen? Sodna statistika navaja prav zanimive podatke. Cigani so mnoge kmete ociga-nili pri konjskih kupčijah. Menjavali so za konje. Svojo mrho so hvalili na vse pretege in kmeta pripravili, da jim je izročil v zameno lepo in zdravo kobilo za nadušljivega konja, ki so ga trenutno znali pripraviti, da je bil čil in skočen, ko mlad konj. Po Notranjskem se je lansko jesen okoli Rakitne in Cerknice klatila ciganska tolpa. Dve ciganki sta hodili okrog in beračili. Ko sta rekogno-scirali teren, je kmalu nato pri premožnejih ljudeh sledil vlom. Ta tolpa je med drugim vlomila pri zasebnici Mikuževi na Rakitni. Ta je hranila več francoskih in naših bankovcev v skupni vrednosti okoli 7,500 dinarjev Izvršili so dalje pri raznih kmetih manjše tatvine, ki sploh niso bile prijavljene varnostnim oblastem. Pri dveh kmetih pa jim je lani padel v roke prav bogat plen. Pobrali so jima mnogo moške in ženske obleke, pa tudi precej gotovine. Ko so cigani zaslutili, da so jim orožniki za petami, so se razkropili ti »Aronovi sinovi«, kakor se sami dostikrat nazivljejo, na vse strani in so zaenkrat ušli roki pravice. Orožniki so pač prijeli starD ciganko Margareto in njeno mlajšo- pomočnico Cilko, ki se je šele urila v beračenju in kraji. Obe ciganki sta bili prepeljani v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča V preiskavi je stara ciganka na vse načine in kriplje tajila, da bi bile udeležene pri vlomih in tatvinah na Notranjskem. Ni hotela poznati nikogar. Mlajša ciganka, ki je bila še nekoliko neizkušena, je naposled preiskovalnemu sodniku priznala vlome in opisala, kako so cigani vlamljali in odnašali plen. Pri soočenju je vzrojila stara ciganka in spregovorila vpričo preiskovalnega sodnika proti mlajši nekaj ciganskih besed. Sodnik je bil pozoren in takoj mlado ciganko prijel. Ta mu je povedala, da jo je stara nagovarjala, da ne sme nič govoriti in da naj vse taji. Tudi pred malim kazenskim senatom je stara ciganka Margareta vse tajila. Mlada nasprotno priznala. Razprava je bila zaradi maloletnosti druge ciganke tajna. Sodba je bila ta, da ste obe krivi suodeležbe pri tatvinah in vlomih na Notranjskem ter sta bili obsojeni: Margareta, zakrknjena obto-žeka, na eno leto in dva meseca robije, mlajša pa na osem mesecev strogega zapora. Stara ciganka je pred sodniki vila roke in še neprestano zatrjevala, da je nedolžna in da sploh svoje tovarišice ne pozna, kakor tudi, da nikdar ni bila na Notranjskem. Rakitna in Cerknica sta ji neznana kraja. Naposled se je udala v svojo U9odo. Proti petim ciganom je izdana tiralica. ž Država v državi ali poslovanje bencinskega k^tela Kranj, 11. marca. Na poziv »Motokluba« motoristom in avtomobilistom za kranjski okraj, naj se udeleže protestnega zborovanja zaradi bencina, sem se udeležil tudi jaz tega zborovanja. Sklicano je bilo v dvorani hotela »Evropa« v Kranju. Zborovanje je bilo sklicano za deseto ure dopoldne, ob devetih pa je bil sklican občni zbor obrtnikov, kjer pa ni in ni hotelo biti ude- ležencev. Odbor obrtnikov je ugibal vse mogoče stvari, zakaj ni udeležencev, meni pa je bilo takoj jasno, kje so vsi zborovalci. Odšel sem na zborovanje zaradi bencina v hotel »Evropo« in tam videl nabito polno dvorano. Jasno je, da so posebno obrtniki, ki jih je bilo največ, najbolj zainteresirani zaradi bencina in da se jim je to vprašanje zdelo zelo aktualno. In res, tam je prevladovala enolitrska skupina, to so mali ljudje, ki rabijo motorje za svoj poklic in ki ga zdaj ne morejo izvrševati. ker dobijo tedensko le po en liter bencina. Značilnih >Bajazzov« sem opazil na zborovanju le nekaj, in še ti so verjetno riskirali kazen, ker so imeli v tankih več kot en liter bencina. Osebno sem se tega zborovanja udeležil bolj iz »firbca«, misleč, saj itak ne bomo nič dosegli, ker bencina manjka vsepovsod, zatorej naj si država najprej napolni zaloge »za vsak slučaj«. Uvo® je otežkočen, zato šte-Himo s potrošnjo bencina. Toda motil sem se. Tu sem zvedel žele za pravi vzrok. Glavni krivec vse te kalamitete je bencinski kartel! On bi moral skrbeti za zadostno količino pogonskih sredstev, zato ima ta način monopol za uvoz, dočim se domačim podjetjem delajo vse mogoče ovire in težave, kfjub temu, da bi slednji lahko popolnoma zadostili domačim potre-bom v Sloveniji. Da bd vsaj kartel imel predpisane zaloge! Niti tega nima! Nerazumljivo se mi zdi postopanje , , Tu sem tudi slednjič videl, zakaj preči časom nisem dobil dencina za motorno brizgalno, čeprav sem šel ponj v Ljubljano k »Standardu«. Mislil sem si, tu gre za narodno premoženje, dobil ga lxm zahtevanih 15 litrov, ker imam motorko prazno. Obratno: ven so me nagnali. Brigajo jih gasilci! šel sem na Gasilsko zajednico. Tudi tam niso mogli nič pomagati. Nasvetovali so mi, naj občini prijavimo, da nimamo bencina ter zatorej odklanjamo odgovornost zn slučaj požara. S tem seveda ne bomo pogasili ognja, ki bo uničeval naša podjetja, treba je tedaj kaj ukreniti, šel sem naprej na Zvezo zavarovalnic. Pojasnim jim vso zadevo, rekoč, da ne £re za naše, ampak za njih interese in zato naj se tu kaj ukrene. Na vse kraje je začel brneti telefon, bencina pa kljub temu ni bilo. Zvedel pa sem, da je bencina dovolj, toda preplačati ga je treba. (Drugi dan so imeli bencinski rezervoar poln!) Malo več smo plačali, pa kaj zato, ko gre za občinski blajjor. V nasi državi imamo zadosti pogonskih sredstev. Med drugim lahko preudarimo motorje na oglje, metanski plin itd. Ravno pred kratkim sem dobil ponudbo, naj preuredim na omenjeni način svoje motorno vozilo. Pri tem pa, da bom oproščen vseh davkov in dajatev na molorna vozila in še denarno nagrado bom dobil. Ker je bil na tem proglasu podpisan priznani avtomobilski strokovnjak, ki je obenem tudi referent za avtomobilizem pri banovini, sem šel na okr glavarstvo, koliko bom prihranil pri tej preuredbi. Tam pa niso nič vedeli o tem, temveč so^ mi izjavili, da bom moral nasprotno plačati Šr "50% več ko* če bi >mel nogon na bencin. ' ^ ■- - ■ - “ . _ sern na *em zboro- vanju v Kranju vprašal za tozadevna pojasnila. Dobil sem odgovor, da tetra zliduh-lcartel za bencin ne dopustil .Nam bomo prišli? Zatorej predlagam merodajnim faktorjem, naj se zganejo ob pravem času, sicer bo prepozno! Izdajte že izgotovljeno uredbo o domačih pogonskih sredstvih, domačim rafinerijam pa dovolite nemoten obrat, bencinskemu kartelu pokažite roge^ in ga ne božajte z rokavicami! , Prizadeti. Športne vesti Spored ligaSdh tekem prihodnjo nedeljo je naslednji: V Subotici: Bačka — Ljubljana (3:5). V Zagrebu: Hašk — Slavija (Varaždin) (1 :0). Concordia — Hajduk (: 2). V Splitu; Split — Slavija (Osjek) prva tekma še ni odigrana. V Sarajevu: Sašk — Gradjaraki (1 :3). V srbski ligi: V Belgradu: BSK — BASK (2 :0). Jugoslavija — Jedinstvo (1 : 1). V Borovem: Bata — Slavija (Sarajevo) (2 : 4). V Subotici; 2ak — Vojvodina (0 s 1). V Zemunu: Zemun — Gradjanski (Skoplje) (1:2). V oklepajih navedene številke pomenijo rezultate jaeenskih prvenstvenih tekem. Tabela v srbski ligi: 1. BSK 13 11 1 1 24:12 23 točk 2. Jugoslavija 13 7 5 1 40:14 19 « 3. Slavija 13 7 2 4 35^0 16 « 4. Gradjanski 13 7 1 5 24:27 15 « 5. Vojvodina 13 5 5 3 27:28 15 « 6. Bata 13 5 4 4 24:28 14 « 7. Jedinstvo 13 5 2 6 25:31 12 4C 8. Bask 13 1 5 7 14:21 7 « 9. Žak 13 3 0 10 15:45 6 « 10. Zemun 13 0 3 10 12:45 3 « Tabela v hrvaško-sloveski ligi 1. Gradjanski 14 13 1 0 68: 5 27 2. Šašk 14 8 2 4 30:23 18 3. Hašk 14 8 2 4 33:26 18 4. Hajduk 14 7 2 5 29:23 16 5. Concordia 14 6 1 7 31:30 13 6. Slavija (Osij ek) 13 4 4 5 23:36 12 7. Split Slavija (V.) 13 4 2 7 15:30 10 8. 14 4 2 8 21:25 10 9. Ljubljana 14 2 3 9 26:52 7 10. Bačka 14 3 1 10 16:43 7 Nekateri šaljivci pravijo, da se bo Ljubljani posrečilo priti prihodnj o n edeljo le na zadnje mesto. Zgorela Je samotna koča Moravče, 10. marca. Hišar Kompare iz Bobovnika in njegova žena sta nedavni večer prisedla k večerji, med katero sta začula neko čudno vršanie. Radovedna, kaj to pomeni, sta se pričela ozirati okrog sebe. Tedaj ju je iznenadila svetloba, ki se je širila zunaj hiše. Brž sta planila iz sobe in zapazila o^enj, ki je že objemal streho. Začela sta klicati na pomoč in reševati, kar se je dalo še rešiti. Pomagali so ljudje iz bližnjih vasi in gasilci iz Lukovice; toda zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče uspešno gasiti. Hišica je bila lesena in pokrita s slamo ter je do tal pogorela. Goreti je pričelo zadaj od steni, kjer so bila zložena drva. Sodijo, da je zažgala hudobna roka. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratnrR v C C O ► 3 s 3* ■o 0 *-> 't. c c «c IT o Veter (smer, in kost' Pada- vine ■s;? O , «* He a S a s E Ljubljana 763-9 6-8 82 1 NE, _ Maribor 7&1S- 6-5 -3-0 80 4 0 — — Zagreb 767-4 K-0 1-0 90 10 NE, — «— Belgrad 768-1 5*0 1-0 71 6 w, — *—* Sarajevo 771-7 10-0 -6-0 8U 10 0 — — Vis 770-2 9-0 20 5 SE, — r-s Split 769-6 12-0 4-0 60 10 NNEj — mmm Kumbor 769-4 10-0 4-0 60 5 N, — ~ Rab 768-1 7*0 5-0 90 10 SE, — — QnDl>0IIIID 763-8 11-0 8-0 70 7 N NE, — e-r Vremenska napoved. Deloma jasno, spre-* menljivo in malo toplejše vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —2.8 stop. Celzija. Koledar Danes, torek, 12. marca: Gregorij Vel Sreda, 13. marca: Teodora. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1; dr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič - Tržaška cesta 48. Teden vzgojnih večerov za starše na Državni poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Danes zvečer predava g. dr. Stanko Gogala »O spolni vzgoji«. Vabljeni vsi starši bežigrajske mladine. Vstop prost. Cenjeno občinstvo vabimo, da se t čim večjem številu udeleži današnje orkestralne produkcije naše nove državne Glasbene akademije, ki bo ob tej priliki pokazala svoje dosedanje delo in tako v polni meri potrdila svoj raiison d’čtre. Produkcija bo danes ob četrt na. sedem zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Program za 3 din velja kot vstopnica. Italijanski godalni kvartet, je komorno združenje svetovnega slovesa, ki koncertira stalno po Italiji, Nemčiji, Franciji, Češki, Angliji, Španiji Holandski in Egiptu. Ob priliki koncerta v Parizu je pariški >Figaro< priobčil sledečo kritiko; Kvartet Poltronieri predstavlja falango odličnih virtuozov, ki so z vztrajnim delom in po dolgih tehničnih pripravah dosegli sposobnost izvajanja v ekstremnih finesah. Ta kvartet poseduje vsa svojstva, ki jih zahteva tradicija kvartetne komorne glasbe, to je najpopolnejši ansambl, kar nam jih je doslej poslala Italija. Ti svetovni umetniki koncertirajo v Ljubljani v petek, 15. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu je Mozartov kvartet B-dur, Pick-Mangiagallijev kvartet v g-molu op. 18 in Ravelov kvartet. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Brezposelni inženirji in taki, ki iščejo novih službenih mest, so vabljeni, da javijo Združenju jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, _ sekcija Ljubljana, svoj točen naslov • podatki o stroki in praksi zaradi evidcnce. F. O. Šiška ima drevi ob 20,15 svoj redni sestanek. Predava g. p. Kalist Langerholc. Prosvetno društvo Trnovo. Na XIV. prosvetnem večeru v sredo, 13. marca ob 20 bo v društvenem domu predaval priv. docent g. dr. Valter Bohinc o Svetih gorah in Svetih jezerih. Sledeča javna produkcija državne Glasbene akademije In Glasbene srednje iole bo v četrtek, dne 14. t. m. ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Nastopijo učenci solopetja. klavirja, violine klarineta in tercet rogov. IV. redni letni občni zbor centrale ZZD. Po sklepu glavnega odbora ZZD bo v neieljo, dne 17. marca t. I. v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani IV. redni letni občni zbor centrale Zveze združenih delavcev s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika III. rednega občnega zbora. 3. Poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Volitve novega odbora. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. Občni zbor bo ob 10 dopoldne, pred občnim zborom pa bo ob 9 dopoldne v kapeli Vzajemne zavarovalnice sv. maša za udeležence občnega zbora. Razpis poletnega abonmaja t Narodnem gledališču v Ljubljani. Kakor vsako leto razpisuje uprava Narodnega gledališča tudi letos polletni abonma, tako da bodo imeli tisti, ki doslej iz kakršnikholi vzrokov v tekoči sezoni še niso abonenti, priliko videti ln slišati dramske, operne in operetne predstave, ki bodo igrane v drugi polovici letošnje sezone. Poletni abonma bo odigran v času od 20. marca do konca junija in bo obsegal 7 dramskih ter 7 opernih, oziroma operetnih predstav. Poletni abonma se bo plačeval v štirih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpisu, drugi 1. aprila, tretji obrok 1. maja in četrti 1. junija. Obroki so: za ložo v parterju in v I. redu št. 1 do 5 213 din, za ložo v I. redu št. 6—9 266 din, za partemi sedež I. vrste 64 din, II—III. vrste 58 din, IV.-VI. vrste 52 din, VIL—IX. vrste 48 din, X,—XI. vrste 40 din; za balkonski sedež I. vrste 39 din, II. vrste 32 din, III. vrste 27 din; za galerijski sedež I. vrste 24 din, II. in III. vrste 20 din, IV—V. vrste 16 din. — Repertoar bo obsegal sledeča dela: v Drami: Asmodej (Maurlac), Revizor (Gogolj), Severna lisica (Herezeg), Županova Micka (Linhart), Varh (Garrick - Smole), Hamlet (Shakespeare), Dane6 bomo tiči (Nestroy), Naša kri (Finžgar). V Operi: Adriana Lecouvreur Cilča), Kleopatra (dr. Švara). Lohengrln (Wag-ner), Carmen (Bizet), Ivetoški kralj (Ibert), opereta »Modra roža« ter baleta »Signorina Gioventu« in »Nikotina«. — Priglase sprejema od ponedeljka, 11. t. m dalje blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9—12 in od 16—17 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko eeno in ugodnost plačevanja v obrokih, ki omogočajo vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Zato vabimo k mnogoštevilnemu podpisu poletnega abon-mana. UMansko eiedalK&e DRAMA. — Začetek ob 20. Torek, 12. marca: »Strahopetec«. Red A. Sreda, 13. marca: »Rupčija s smrtjo«. Red B. OPERA — Začetek ob 20. Torek, 12. marca: Zaprto. Sreda, 13. marca: »Lumpacius Vagabundu*«. Red Sreda. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 12. marca ob 20: »Vdova Rošlinka«. Red C. Naročajte Slovenski tal! mmvm m aaiuaumn ttgmnun Arno rata DtmBcna EoBtomJirantlutnl amattirm * ,------------------------------------- ^OTBUSgl DOM,. dne IS. marca ?9£0. ........... Ste*. 99. kar imajo svojo državo, na morebiten spopiH z Rusijo in niso se zmotili. Niso se samo utrjevali, ampak je moral vsak finski častnik znati gladko rusko. Ohcpust je naimlajši med njimi in je star 45 let. On se osebno udejstvuje na obrambni liniji, ki je za Finsko življenjskega pomena. Poverili so mu nalogo, da brani vrata kare-lijske ožine, ki gre proti Leningradu. Tudi četam, ki se bojujejo na severu Ladoškega jezera, poveljuje on in vodi vse operacije. Zamislil si je načrt Mannerheimove linije, kajti dodobra pozna vso pokrajino, koder linija teče. Med moštvom je izredno priljubljen in kjer se prikaže, prinese med vojake veselje. Ti in taki .so na jboljši generali finske vojske, ki je sicer majhna, toda vodijo jo pa sposobni ljudje. Znali so jo tako sijajno organizirati, da govorijo danes o njej vsi vojaški strokovnjaki z velikim spoštovanjem. Razen teh veteranov iz svetovne vojne, ki so se učili vojne umetnosti v nemški armadi, vodijo finsko vojsko še drugi sposobni častniki* ki so se učili vojnih umetnosti v francosk' visoki vojni šoli. Nihče ne ve, kako se bo vse to končalo, vendar je gotovo, da, dokler bodo Finci zaupali vase, v svoje orožje in v svoje voditelje, bo Sovjetom še presneto vroče. Vsakdanja slika s Severnega morja: velik parnik za prevoz petroleja, ki ga je bombardiralo nem- iko letalo, se potaplja. Ena najdražjih knjig na svetu je nedvomno sveto Pismo, katerega je izdal in tiskal izumitelj tiskarske umetnosti Guttenberg. Slika nam kaže kos strani iz te knjige, ki bo razstavljena na spominski razstavi za petstoletnico tiska ▼ Leipzigu. heiina, moža odličnih sposobnosti, moža, ki je drevil leta 1918 bolj še vik e iz Finske. Temu odličnemu vojaškemu strokovnjaku stoje ob strani trije >Oi, ki so vsi general, itii sicer: Oesterman, Oeseb in Ohqist. Njim je Manner-heim zaupal obrambo domovine in jim poveril najvažnejše vojne operacije, v kolikor on sam ne more biti povsod zraven. Ta finska generalska trozveza je v tej vojni prepričala ves svet o svoji sposobnosti, kakor so sovjetski generali prepričali svet o svoji nesposobnosti. Ta >frnska irozveza< se je kovala v nekdanji nemški vojni in vsi trije so s udeležili tudi zmagoslavne vojne proti boljševikom. Ko je izbruhnila prejšnja svetovna vojna, jih je zalotila vse tri kot dijake. Njihova najsrčnejša želja je bila. da bi se Finska osvobodila stoletnega ruskega jarma. Ko je leta 1914 zaropotal vojaški boben in pozival narode v boj, so vsi trije obesili filozofijo na klin in odšli v Nemčijo. Vdinjali so se v nemško armado z željo, da bi se skupno borili na vzhodni fronti proti Rusiji. Trii leta so se borili v vrstah nemške armade in trije »O« so prestali marsikateri ognjeni krst. Ko se je v Rusiji skuhala revolucija, »o se vrnili domov in služili kot preizkušeni borci pod Manncrheimoin, ki se je po čudnem naključju med svetovno vojno boril na vzhodni fronti proti njim. Mannerheim je bil, čeprav finskega porekla, ruski general in so ga imeli v carisitični armadi v velikih časteh. Njegov vpliv je. bil tako velik, da ko se je med revolucijo v generalski uniformi v posebnem vozu vračal skozu Rusijo domov, ni nihče položil nanj roke, čeprav so druge generale streljali vse vprek. Trije »O« in peščica drugih finskih častnikov, ki so se bili vzgajaJi v pruski vojaški šoli. so se podvrgli Mannerheimovemu vodstvu. Zaradi odličnih njegovih vojaških sposobnosti se je Fincem posrečilo, da so pogrnili Sovj«te preko finskih meja. Danes je Mannerheim po letih že starček, toda še poln življenja in volje. Vse svoje duševne zmožnosti je sedaj posvetil enemu: da bi vdrugo pognal sovjetske čete čez finske meje. Generalski trozvezi popolnoma zaupa. Ne bi mogel najti boljših sodelavcev kakor so ti trije >Oc in obramba Finske je v dobrih iti pravih rokah. Kakšni so ti trije generali Oesterman je star 47 let in je najbolj jk> prusko vzgojen. Ko je bil še poveljnik polka, so njegovi vojaki odnesli vsa prva mesta _v streljanju in smučanju. Zaradi svojih zmož-nosti je bil imenovan na visoko mesio. Poznan je zlasti kot dober organizator in strog častnik. Oesch je istih let kakor Oesterman in je v vojaških krogih poznan kot dober strateg ter ga uvrščajo zaradi tega takoj za Mannerhei-mom. Načelnik generalnega štaba je že sedem let. Finci so se pripravljali vseh dvajset let, Angleška vojska na francoskem bojišču je sestavljena iz čet, ki so se zbrale z vseh koncev angleS-geka svetovnega cesarstva. Pa ne samo ljudje, tudi živali. Na gornji sliki vidimo oddelke mezgov, ki so jih na mrzli sever prepeljali iz domovine pomaranč, z otoka Cipra. Program radio Ljubljana Torek, 12. marca: 1 Jutranji pozdrav — 2.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kaj citajo in pišejo učenci na ljubljanski gluhonemnici (g. Vinko Rupnik) — 12 V modrih vodah havajskih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 »Pomladi nasproti«. Poje dekliški zbor »Vigrede, igra Radijski orkester, dirig. D. M. Šijanec — 18.40 Poseben razlog za težave pri družinski vzgoji (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Josip Dražekovič, hrvatski pripovednik (Branko Mašič, književnik, Zagreb) — 19.40 Objave — 19.50 Gospodarska poročila (g. Drago Potočnik) — 20 Spominski ve-več ob 30letnici smrti pesnika Antona Medveda: 1. Uvodna glasba. 2. Anton Medved (govor: g. prof Fr. Koblar). 3. Pesmi (recitirajo člani narodnega gledališča). 4. Savel — dramatični prizor (izvajajo člani radijske igralske družine) — 22 Napovedi, poročila — 22. Veseli zvoki (Radijski orkester). Drugi programi Torek, 12. marca: Belgrad: 20.40 Filharmonični konc. — Zagreb: 20.30 Ork. in klavir. —■ Bratislava: 21.20 Moyzesova simfonija v d-uru. — Praga: 21 Češka glasba. — Sofija: 20 komorni, konc. — Beromiinster: 20.10 Ork. konc. — Budimpešta: 19.30 Opera. — Bukarešta: 20 Haydnov konc. Ugled katoliške Cerkve v svetu raste Ko je bil pred kratkim imenovan novi haitski poslanik pri Vatikanu, je bilo javno ugotovljeno, da imajo zdaj že skoraj vsi narodi svoje predstavnike pri Sv. stolici v Rimu. Razgovori, ki so bili izmenjani, ko je izročil svoje poverilne listene poslanik iz Naitov, so ponovno poudarili stike med vsemi tistimi narodi, ki imajo zveze s Sv. stolico in pojasnili ljudstvom trud sv. očeta za vzpostavitev miru in stalne harmonije med narodi. Govor haitskega poslanika »Katoliška Cerkev,« tako je dejal poslanik Haitov, >je globoko zakoreninjena v duši haitskega naroda zaradi njene neutrudljive aktivnosti na verskem, moralnem in socialnem polju, zaradi njene vsestranske zvestobe, zaradi vzvišene globine n jenih manifestacij .. .< Nato je na kratko opisal vzvišeno delo, ki ga opravlja v njegovi domovini Cerkev. Svoj govor je poslanik zaključil s sledečimi besedami: »Cerkev je vedno tam. kjer so dela usmiljenja in kjer je potrebno skleniti mir, tam. kjer je potreben Odrešenikov križ in luč Sv. Duha. To je vzrok, ki vzbuja upanje v humanost, za katero Cerkev ni delala brez uspeha, ker bo vzvišena moralna avtoriteta, ki jo sv. oče tako vredno simbolizira v svetu, vedno obdržala možnosti in pravice, slišan in uslišan bo njen glas, dokler bodo priznavani nerazrušni principi, ki branijo enakopravnost, neodvsinost in suverenost vseh narodov, velikih in malih.< Sveti oče je v odgovoru na te pomembne besede haitskega poslanika ponovno izrazil svojo skrb za sedanji mednarodni položaj in prosil Boga, naj podeli od vseh narodov toliko zaželeni mir. Besede haitskega poslanika so omembue vredne tudi zaradi tega, ker jasno zrcalijo ugled, katerega uživa katoliška Cerkev na svetu. Ugled, ki je dokumentiran v odličnem razvoju diplomatičnega delovanja Sv. stolice. Če ■pomislimo na to, da se je zdelo še v začetku XX. stoletja, da bo laicizem izločil napredujočo Cerkev iz mednarodnega življenja, moramo ugotoviti, da je resnica povsem drugačna. Za časa vladanja poslednjih papežev se je ugled Vatikana neprestano dvigal, tako da so \se sile sveta želele vzpostaviti stike z njim in se okoristiti z njegovo moralno avtoriteto. Dovo!' :e že sam pogled na številke, da se prep: .10 o tem. Tuji zastopniki pri Vatikanu Leta 1915 je bilo pri Sv. stolici 13 predstavnikov raznih narodov, od katerih sta bila dva poslanika, leta 1922 pa so stalne diplomatske misije narasle od 13 na 26. Zdaj, pod papežem Pijem XII., je pri Vatikanu 13 vele-)*>slanikov in 25 poslanikov, skupaj torej 38. Svoja veleposlaništva imajo sledeče države: NVmčija, Peru, Francija. Italija, Kolumbija, španska, Romunija, Brazilija, Argentina, Boli- vija, Poljska. Belgija. Čile. 25 poslaništev pa predstavljajo: Letonska, Panama, Honduras, Malta. Liberija, Monako, Estonska, Irska, Portugalska, Velika Britanija, Kuba, Guatemala, Salvador, Jugoslavija, Nikaragua, Costarica, Venezuela. Madžarska, San Marino. Equador, Uruguay, Slovaška, Litva in Haiti. Vsi ministri so že izročili papežu poverilne listine. Zastopniki Vatikana v tujini Prav tako ima Sv. stolica številna zastopstva v-tujini. Ta se delijo v nunciature, to je take. ki imajo diplomatski značaj, in v apostolske delegacije, ki nimajo diplomatskega značaja. Tudi tu se opaža zelo velik napredek. Leta 1922, do začetku pa/peževanja Peja XI., je imela Sv. stolica vsega skupaj 25 diplomatskih predstavnikov. Zdaj pa ima 37 nuncijev, ki delujejo v sledečih državah: Argentina. Belgija, Bolivija, Brazilija, Slovaška, Cile, Kolumbija, Costarica, Kuba, Equador, Estonska, Francija, Nemčija, Guatemala, Salvador, Honduras, Irska, Italija, Jugoslavija. Letonska, Liberija, Litva, Luksemburška, Nikaragua, Holandska, Panama, Paraguay, Peru, Poljska. Portugalska, Romunija, Španska, Švica, Madžarska, Uruguay, Venezuela in Haiti. Apostolskih delgatov pa je bilo v letu 1914 13, leta 1922 15, doeim jih je danes 23. Apostolske delegacije so raztresene po vsem svetu, in to: v Kanadi, na Filipinih, v Veliki Britaniji, Mehiki, USA, Vzhodni ital. Afriki. Bolgariji, Egiptu in Arabiji, Grčiji. Iranu. Iraku, Mezopotamiji, Kurdistanu in Armeniji, Siriji, Turčiji, Centralni Afriki, Albaniji, Avstraliji, Kitajski, Belgijskem Kongu, Japonski, Vzhodni Indiji, lndokini in Afriki. Izreden, razveseljiv nupredek priča o najvišjem ugledu, ki ga uživa katoliška Cerkev po vsem svetu. Vodilni finski generali Ves svet se čudi malemu finskemu narodu, ki hrabro in uspešno odbija navale rdeče vojske in ji zadnja hude izgube. Tudi če bi Rusi v tej neenaki borbi zmagali, jih bo ta zmaga veljala toliko žrtev, da skoraj ne najdemo v ruski zgodovini nobene vojne, v kateri bi padlo toliko ruskih ljudi. Če imajo Sovjeti več vojakov in materiala, imajo Finci neprimerno več vojaškega duha in sposobnosti, zlasti pa spretne in izurjene generale, ki jih vodijo, linči imajo izvrstne vojaške strokovnjake, ki »o si bili pridobili priznanje in spoštovanje vojaških strokovnjakov vse Evrope. Sovjeti pa o svojih »strokovnjakih« seveda kaj takega ne morejo trditi. Finska »generalska trozveza« Finski vojak trdno zaupa v svoje orožje in v sijajnega vojaka — generala Mann-er- R. L. Stevenson: Na Južnem morju Ali ne duhate čudovitega vonja po cvetlicah?« «0, da, seveda,« mu je odvrnil 6vak, «na to smo mi tu navajeni! To je pri nas noč za nočjo!« Prihodnje jutro sta se šla oba moža sprehajat, in vdovec je priznal svojemu svaku, da njegova žena 6talno obiskuje hišo, da, nekoč jo je bil celo videl na la6tne oči. Bila ji po postavi in po obleki prav laka kakor takrat, ko je še živela, in tudi zdaj je bila okrašena s cvetjem: le da se je premikala sem pa tja na la način, da je ?a nekaj palcev lebdela od tal ki da je tudi s suhimi nogami zdrsela čez rečno gladino. In zdaj prihajamo k sporni točki: vselej se je kazala le s hrbta, in svaka sta se, ko sta o tej reči razpravljala, zedinila v tem, da je tako delala zato, ker je hotela prikriti sledove svoje trohnobe in razpadanja. Zdaj pa še moja samoanska zgodba. Hvaležen moram biti zanjo dr. F. Ottu Sierichu, čigar zbirko folklorističnih pripovedk ogledujem z izrednim zanimanjem ter se mi zdi močno pomembna. Neki človek na Manu’aju se je poročil z dvema ženama, nobena pa mu ni dala otroka Sel je torej na Sawaii, se tam poročil še vtretje ter je imel več sreče. Ko je njegova tretja žena začutila, da se je njena ura približala, se je njen mož spomnil, da je tod, v tuji deželi, praz za prav le siromak, in da bi se moral, ko bo dete rojeno, sramovati, ker bodo njegova darila tako skromna in malovredna. Zaman ga je žena poskušala prepričati, da to ni res. Vrnil se je k svojemu očetu v Manu'ajo, da bi pri njem zaprosil za pomoč, ter se ie s tem, kar je utegnil v naglici spraviti skupaj, še isio noc odpravil nazaj. Tedaj pa sta njegovi prvi dve ženi zvedeli, da j« prišel; bili sta jezni, ker ni hotel ostati, da bi ju obiskal, pa sta 6e domenili, ga pri njegovem kanoeju na obrežju pričakati in ga ubiti. Medtem pa je njegova tretja žetia na Sarvaifju spala. Njen otrok je bil med tem časom rojen ter je spal ob njeni strani. Tedaj pa jo je zbudil duh njenega soproga. »Vstani!« ji je dejal. «Moj oče leži bolan na Ma-nu’aju, morava ga obiskati!« «Dobro!« mu je odvrnila. «Vzemi ti otroka, jaz pa bom nosila blazino in odeje!« «Jaz otroka ne morem vzeti! ji je odvrnil duh. «0d morja sem preveč mrzel.« Ko sta prišla na krov, je ženi zadehnelo po mrliču. «Kako pa to? Odkod to?« je vprašala »Kaj pa imaš v kanoeju, nekaj dehni po mrliču!« »Prav nič ni v kanoeju,« je odvrnil duh. «To je le veter s kopnega, ta prihaja z gora, kjer je najbrž poginila kakšna žival.« Zdi ®e, da je bila še tema, ko sta prispela v Manu’ajo — pač najhitrejša vožnja, kar jih je kdaj bilo — kajti, ko sta zavozila v krnico med čeri, sla zagledala, da v vasi gore mrtvaški ognji. «Ne morem nositi tvojega otroka,« ji je rekel, «ker sem mrtev, in ognji, ki jih vidiš, so ognji mojega pogreba.« Utrudljivo bi bilo pripovedovati o blodnjak duš v vicah, o surovi mangajski pripovedi, po kateri so neka peklenska božanstva, ki začarajo duše vseh umrlih ter jih uničujejo, o različnih podmorskih in zračnih vmesnih svetovih, kjer se mrtvi košatijo, leno poletavajo sem in tja ali pa 6pet opravljajo dela, ki so jih bili že za življenja na zemlji. Le eno samo zgodbo bi še navedel, zgodbo, ki ni le sama po sebi prav zares svojevrstna in ta Tahitih močno razširjena, ampak ima še to značilnost, da je nastala že v dobi pokristjanjevanja ter :e potemtakem stara šele nekaj let. Ta zgodba je dejansko izredno zanimiva. Neka princesa iz vladajoče hiše je umrla ter je bila prepeljana na sosedni olok Raiatea. Tam pa je zapadla v sužnost nekega duha, ki ji je ukazal, da mora ves dan plezati na kokosove palme ter tam zanj trgati kokosove orehe. Nekega dne pa jo je odkril neki drugi duh in sicer iz njene rodbine, odkril jo je v njenem sužnje-vanju ter jo na njene tožbe in mile prošnje odvedel 6 seboj nazaj na Tahiti, kjer so njeno truplo sicer še vedno stražili in čuvali, našla pa ga je že napihnjenega, znamenje, da bo kmalu začelo razpadati in se razkrajati. Živa poteza ie te pravljice ie okoliščina, da je princeza ob pogledu na svoj; tako spačeno in one-čejeno svetišče prosila, naj bi bila vendarle rajši dokončno prišteta k mrtvim. Za to pa je bilo po vsem videzu že prepozno, kajti, njen duh je bil po kaj malo dostojanstvenem vhodu v telo poklican nazaj, in njeni prestrašeni sorodniki 60 zagledali, kako se je telo začelo premikati. Dela, ki jih je princeza morala opravljati in ki so po vsem videzu v zvezi s pokoro v vicah, ter njen gnus nad razpadajočim truplom — to oboje predstavlja prav zares močno značilne podrobnosti. Resnica je, da si vse te pripovedke druga drugi v mnogih točkah nasprotujejo, razen tega pa so za tujca povrhu še zamračene s skrivnostnim jezikom. Duhovi, strahovi, bogovi in vampirji se pogosto zamenjavajo. In vendar mislim (z nekaterimi izjemami seveda), da imamo lahko tiste, ki jih smemo prištevati med bogpve, še za najmanj zlobne. Sicer se otika po nekaterih zakotjih na Samoi tudi vrsta ta-ih »stalnih« duhov ki tudi ubijajo in morijo, toda zakonitih bogov iz Upoluja in Sawaiija, katerih vojne in kriketski turnirji so še pred kratkim vznemirjali družbo, se ljudje niso bali po6ebno, nikakor pa ne v takšni meri. Aanajski duh, ki se je hranil z dušami, je sicer prav gobovo kaj neprijeten sodobnik, toda visoki bogovi otočja 6e zde v celem prav gotovo prijazni in ustrežljivi ter pripravljeni za pomoč. Mahinui — po katerem je bil nazvan naš kaznjenec — katehet — bog morja in kakor Proteus obdan s celo trumo služečih božanstev — rad pri- haja na pomoč brodolomcem ter jih v podobi mavričaste ribe običajno odnaša na kopno. Isto božanstvo je tu idnosilo svečenike z enega otoka na drugega, da, še celo v tem stoletju so lahko videli ljudi, ki so leteli z njegovo pomočjo. Posebno »titulamo« božanstvo vsakega posameznega otoka je prav tako izredno ustrežljivo ter rado pomaga na ta način, da javlja s posebnim, klinastim oblakom na obzorju prihod kakšne ladje. Kdor 6i lahko pravilno predstavlja te atole, te male samotne koralne otočke, tako ozke, tako nerodovitne, tako z v6eh strani trdo in neprestano oblegane od morja, temu se bo prav gotovo zazdelo, da mora tod vladati naravnost neverjetna množica pošastnih prebivalcev. Toda 6 temi, kar sem jih bil naštel, njihovo število še ni izčrpano. Iz različnih slanih ribnikov in kaluž včasih vstajajo — pravijo, da se jih da včasih prav razločno videti — lepe ženske z dolgimi rdečimi lasmi. Kopljejo 6e, so pa močno bojazljive, boječe kakor miši ter 6e potope nemudoma, čim zaslišijo kakšen korak na koralniku. Za vedno izginejo, ko se potope v temno vodo. Znane so kot zdrava, prav nič škodljiva, povsem nenevarna bitja, prebivalci podzemskega sveta. Prav ista predstava o njih je razširjena tudi na Tahitih, kjer imajo prav tako rdeče lase. Tetca je njihovo tahiteko, Mohurea njihovo paumotsko ime. Petdnevni praznik. Četrtek, 25. julija. — Cesta je bila danes izredno živahna iu sicer zato, ker 60 prišli možje iz Malega Makina. Nasplošno so ti ljudje višji kakor Bataritarijci ter 60 dane6, ker je bil praznik, pohajali okrog okrašeni z rumenimi listi v kričeče pisanih, sijočih oblačilih. Baje so, tako vsaj pripovedujejo, bolj divji — in so na ta svoj sloves baje tudi ponosni. Da zdelo se nam je, kakor da bi se postavljali po cestah tako kot se doma v Invemessu Highlan-derji v svojih nošah — zavedali so 6e svojih barbarskih odlik in so bili na te odlike na vso moč ponosni. (Nadaljevanje). Za Jugoslovansko tiskarno v Ljnbljnni: Jože Kramarič. - Izdajatelj: inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-111. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.