KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 3 UVODNIK V februarski številki smo predstavili Pra­vo dveh folksonomij pa predstavljata vilnik o imenovanju v strokovne nazi-Robert Matoh in Aljoša Koželj. ve v knjižnicni dejavnosti. Ker se bliža 1. april, prvi rok za oddajo vaših vlog, je Poleg LibraryThing se knjižnice soocajo Ministrstvo za kulturo na spletni strani tudi z drugo »konkurenco«. Vec o tem si (http://www.mk.gov.si/si/postopki/ lahko preberete v prispevku Jana Pisan­knjiznicarstvo/) objavilo seznam najpo­skega. Konkretne nacine motiviranja gostejših vprašanj in odgovorov na to mladih za branje in obiskovanje knjižnice temo. V primeru nejasnosti v zvezi s ter svoje izkušnje z osnovnošolci pred-Pravilnikom vam priporocam, da skušate stavlja Gregor Škrlj. rešitev najprej poiskati med navedenimi odgovori. Digitalizacijo kulturne dedišcine opisuje Darja Peperko Golob, njeno unicevanje Druga aktualna tema, o kateri smo že pa Tomaž Bešter. pisali v Knjižnicarskih novicah, je umes­titev knjižnicnih delavcev v novem plac­ZBDS najavlja tiskovno konferenco ob nem sistemu. V tokratni številki objavlja­izidu Smernic za knjižnicne storitve za mo pismo, ki ga je ZBDS naslovil na zapornike, objavljamo tudi narocilnici za Ministrstvo za javno upravo ter Ministrs­nakup publikacij ZBDS, nekatere pa lah­tvo za visoko šolstvo, znanost in tehno­ko prejmete brezplacno. logijo. Z njim želi Ministrstvi opozoriti na neustrezno umestitev visokošolskih Objavljamo tudi povabilo na konferenco knjižnicarjev v obstojecem placnem sis-Emerging trends in technology, program temu. okrogle mize Upravljanje i osiguranje kvalitete ter seznam izobraževanj za knji-Z velikim veseljem objavljamo cestitko žnicne delavce. dr. Mariji Petek, dobitnici Emeraldove nagrade za izjemen clanek. Tudi uredniš-Silva Novljan je predlagala novo rubri­tvo Knjižnicarskih novic se pridružuje ko. Imate tudi v predlog za izboljšavo cestitki. Knjižnicarskih novic? Posredujte ga na icb@nuk.un-lj.si. Metka Sternad je pripravila prispevek o strokovni novosti - spremembi UDK Damjana Vovk vrstilcev s podrocja korporacij. Primerja- Kazalo: Uvodnik Ujeta misel Koledar prihajajocih srecanj Spremembe vrstilcev UDK v skupini 06 Analiza in predstavitev dveh folksonomij Dr. Marija Petek prejemnica Emeraldove nagrade za izjemen clanek Odprto pismo Konkurenca Na zmenek z nelagodjem Pripoved o gradu Žužemberk Emerging trends in technology Naj knjiga na OŠ Prule „Knjižnicne pravice uporabnikov s posebnimi potrebami” Narocilnici za publikacije ZBDS Napovednik spomladanskih izobraževanj Najava: Upravljanje i osiguranje kvalitete Seznam novosti v ICB 1 1 2 3 4 9 10 18 19 21 21 22 26 27 29 30 31 UJETA MISEL Prijazne knjižnice nam ne zaracunavajo clanarine, ker nam privošcijo tudi kavico, plesni tecaj, obisk kina, galerije… Uporabnica Silva Novljan KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 3) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje april 2009 – junij 2009) .. 17.4.2009, Reka, Hrvaška, 2. okrugli stol: Knjižnice i suvre­meni management, marija.segota-novak@gkri.hr .. 28.4.2009, Dunaj, Avstrija, Symposium “Dewey goes Euro­pe: on the use and development of the Dewey Decimal Clas­sification (DDC) in European libraries”, http://www.onb.ac.at/ ev/files/symposium_dewey.pdf .. 4.-6.5.2009, Mendellin, Kolumbija, 2nd International Con­gress on Information Science Research, http:// bibliotecologia.udea.edu.co/index.php .. 7.-9.5.2009, Dunaj, Avstrija, EBLIDA annual Council Mee­ting, http://www.eblida.org/ .. 7.-10.5.2009, Michigan, ZDA, 44th International Congress on Medieval Studies: Book Technologies, http:// www.wmich.edu/medieval/congress/index.html .. 12.-14.5.2009, Pretorija, JAR, African Digital Scholarship & Curation 2009, http://www.library.up.ac.za/ digitalscholarship.htm#admin .. 13.-15.5.2009, Santo Domingo, Dominikanska republika, 2nd World Congress Information and Knowledge: Technology Issues, http://www.documentalistas.com/events/2wc09/ .. 25.-30.5.2009, Dubrovnik, Hrvaška, LIDA, http://www.ffos.hr/lida/ .. 26.-29.5.2009, Chania, Grcija, QQML2009: Qualitative and Quantitative Method in Libraries, http://www.isast.org/home.html .. 28.-29.5.2009, Gdansk, Poljska, 3rd International Baltic Conference on Library Management and Organization, wypozyczalnia@ateneum.edu.pl .. 6.-14.6.2009, Sudak, Ukrajina, Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Culture, Educati­on, and Business, http://www.gpntb.ru/win/inter-events/ crimea2009/eng/inf_let.php .. 9.-10.6.2009, Ottawa, Kanada, International Council for Scientific and Technical Information Conference 2009, http:// icsti2009.org/ .. 15.-16.6.2009, Georgetown, Malezija,International Confe­rence on Libraries, http://www.lib.usm.my/equip-usm/ custom/icol2009.jsp .. 23.-24.6.2009, Vancouver, Kanada, 2nd International m-Libraries Conference, http://library.open.ac.uk/mLibraries/ SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (roki za oddajo povzetkov) .. 15.6.2009 za 15-18.9.2009,Graz, Avstrija,30. Österreichischen Bibliothekartag: The ne(x)t generation: das Angebot der Bibliotheken, eveline.pipp@uibk.ac.at SODELOVANJE S PRISPEVKI .. najboljši študenstki clanek: razpis K. G. Saur Verlag, An Imprint of Walter de Gruyter GmbH & Co. KG je objavil v reviji Libri razpis za najboljši študentski znanstveno-strokovni prispevek v letu 2009 (Best Libri Stu­dent Paper 2009). Vsi dodiplomski in podiplomski študenti so vabljeni, da pošljejo svoje prispevke do 31. 5. 2009. Tema ni dolocena, vendar pa je v prispevku potrebno izpostaviti vsaj eno aktualno problematiko s podrocja bibliotekarstva in infor­macijske znanosti. Nagrada znaša 500EUR in letno narocnino na revijo Libri za leto 2010. Vec na: http:// www.librijournal.org/award.html. .. Revija Journal of Library Innovation išce prispevke za prvo številko, ki bo objavljena januarja 2010. Rok za oddajo pris­pevkov je 1. 10. 2009. Vec informacij na: http:// www.libraryinnovation.org/ ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA SPREMEMBE VRSTILCEV UDK V SKUPINI 06 UDCMRF 2006 prinaša spremembe tudi v skupini 06 (korporacije na splošno). Pri posebnih privesnih vrstil­cih v skupini 06 so mnogi vrstilci crtani in nadomešce­ni v drugih skupinah, nekaj vrstilcev je dodanih, neka­teri pa so dobili nov pomen. Številne spremembe so v skupini 061 (organizacije in druge oblike sodelovanja). Ohranjeni so le vrstilci podskupin 061.1 (vladne organizacije) in 061.2 (nevladne organizacije). Posledica so tudi spremembe v skupini splošnih privesnih vrstilcev za obliko (06) (publikacije društev in organizacij). Do sedaj so bili vir splošnih privesnih vrstilcev (061)/(069) glavni vrstilci 061.1/.9, sedaj pa temu ni vec tako. V skupini 061.1 (vladne organizacije in sodelovanje) sta ukinjena podrobnejša vrstilca: 061.12 Akademije - rabi 001.32 061.14 Pisarne - rabi 35.07, 354 Kar nekaj sprememb je v skupini 061.2 (nevladne organizacije in druge oblike sodelovanja): 061.21 Organizacije s splošnim delovanjem - crtano 061.213 Mladinske organizacije in 061.215 Organiza­cije za odrasle s splošnim delovanjem - crta-no, rabi 061.2 v kombinaciji s -05. Primeri: 061.2-053.6 mladinsko društvo 061.2-057.75 društvo upokojencev 061.22 Organizacije za širjenje znanja, znanosti in kul­ture. Znanstvena društva - crtano, rabi 001.32 061.23 po novem oznacuje organizacije s humanitarni-mi in clovekoljubnimi cilji. Ukinjeni so vsi pod-robnejši vrstilci. Organizacije s posebnimi cilji in podrocji dela (prej pri tem vrstilcu) oznacimo tako, da vrstilec 061 povežemo z dvopicjem z vrstilcem za dejavnost organizacije. Primeri: 061.2:796.52 planinsko društvo 061.24 Odbori. Komisije - crtano, rabi 005.742, 005.743 061.25 po novem oznacuje skrivne in delno skrivne organizacije in gibanja. Primeri: 061.251 prostozidarstvo Za združenja in zveze organizacij (prej pri tem vrstil-cu) rabi 005.72:334.7. Ukinjena sta tudi vrstilca 061.26 (mešane organizacije) in 061.28 (delovne skupine, ucne skupine). Nadomeš-cena sta v drugih skupinah s sorodno vsebino. 061.3 Zborovanja. Simpoziji. Kongresi. Konference. Skupšcine - crtano, rabi 005.745. Posledicno je crtan tudi splošni privesni vrstilec (063), ki smo ga uporbljali za oznacevanje publikacij s konfe­renc, kongresov, simpozijev. 061.4 Obcasne razstave - crtano, rabi 069.9 061.5 Poslovna podjetja - crtano, rabi 005.71, 334.72, 347.715 Primeri: 334.72:615 farmacevtsko podjetje 061.6 Znanstveni in tehnicni zavodi, centri - crtano, rabi 5/6:005.71 061.7 Slavnosti. Prireditve. Predstavitve - crtano, rabi 394, 7.091 Ukinjena sta tudi vrstilca 061.8 (druge legalne skupno­sti, pravna telesa) in 061.9 (skupine ljudi s skupnimi interesi), ki sta prav tako dobila nadomestilo v drugih skupinah. Metka Sternad Narodna in univerzitetna knjižnica ANALIZA IN PREDSTAVITEV DVEH FOLKSONOMIJ Prispevek je nastal kot seminarska naloga pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Šauperl in kot del obveznosti pri predmetu »Vsebinska obdelava« v študijskem letu 2008/2009. Predmet se je izvajal v tret­jem letniku prvostopenjskega bolonjskega programa Bibliotekarstvo in informatika, glavni poudarki predmeta pa so bili spoznati problematiko in tehnike klasificiranja in gesljenja ter drugih nacinov vse­binskega oznacevanja tiskanega, slikovnega in zvocnega gradiva v knjižnicah in drugih zbirkah. Tako smo lahko slušatelji omenjenega predmeta med drugim še dodatno poglobili znanje o t.i. kontroliranih (npr. geslovnikih, tezavrih, klasifikacijskih sistemih) in nekontroliranih slovarjih, kamor med drugim uvršcamo tudi folksonomije. In prav iz tega podrocja sva si študenta 3. letnika izbrala seminarsko nalo-go z zgoraj navedenim naslovom, v kateri sva najprej razjasnila koncept in namen folksonomij, v nadal­jevanju pa analizirala izbrani folksonomiji glede na predlagane kriterije. Uvod Folksonomija je, kot ga definira Vander Wal, rezultat osebnega oznacevanja informacij in objektov (vse, kar ima URL naslov) za (lažji) kasnejši vnovicni priklic. Oznaceva­nje oz. »tagging« poteka v digital-nem družbenem okolju, torej okol­ju, ki je dostopno vsem. V nasprot­ju s tradicionalnim predmetnim oznacevanjem, metapodatki pri folksonomijah niso generirani le preko strokovnjakov, temvec pred­vsem od ustvarjalcev in uporabni­kov vsebin, zato so namesto oznak iz kontroliranega slovarja uporablja­ne prosto izbrane kljucne besede. Folksonomija (izraz je sestavljen iz besed »folk« in »taksonomija«) je torej uporabniško generirana takso­nomija (ceprav izraz »taksonomija« na tem mestu morda ni najbolj pri­meren). Folksonomije so na svetovnem spletu postale popularne okoli leta 2004 kot del družbenih aplikacij, ki so vkljucevale družbeno oznaceva­nje in komentiranje fotografij. Oznacevanje, ki velja za eno glav­nih karakteristik spleta 2.0, omogo-ca uporabnikom ne-strokovnjakom, da kolektivno klasificirajo in išcejo informacije. Nekatere spletne strani vsebujejo tudi t.i. »tag clouds«, torej nekakšne oblake oznak, ki služijo predvsem njihovi vizualizaciji v folksonomiji. Obicajno so folksonomije osnova­ne na internetu, ceprav so rabljene tudi v drugih kontekstih, ustvarjene pa so kot skupek oz. agregat oznak številnih uporabnikov. Pri tem ob besedi agregacija mislimo predvsem na avtomaticno združitev oz. spoji­tev vseh oznak. Oznacevanje pri folksonomijah je namenjeno lažje-mu iskanju, najdenju in upravljanju po korpusu informacij. Dve sploš-no znani spletni strani, ki uporablja­ta tak nacin oznacevanja svojih vse-bin, sta Flickr in Delicious. Ker se folksonomije razvijajo v internetno posredovanih družbenih okoljih, lahko uporabniki odkrijejo, kdo je dodal doloceno oznako in pri tem pogledajo še druge oznake, ki jih je ta oseba dodelila. Tako lah­ko odkrijemo, kako nek uporabnik interpretira in oznacuje doloceno vsebino na nacin, da ima zanj smi­sel. Folksonomije se torej pojavljajo v spletnih skupnostih, ki uporabni­kom spleta omogocajo oznacevanje in delitev uporabniško-generiranih vsebin (npr. fotografij) oz. sodelo­valno oznacevanje že obstojecih vsebin, kot so spletne strani, knjige, dela v šolski in znanstveni literaturi ter blogi. V nasprotju s knjižnicnimi klasifika­cijskimi sistemi, kjer za neko knjigo obstaja eno logicno mesto v siste-mu, za oznacevanje pri folksonomi­jah velja, da ni ne specializirano, ne hierarhicno. Slednje pa lahko prina­ša tako prednosti kot slabosti v pri­merjavi s hierarhicnimi taksonomi­jami. V knjižnicnih klasifikacijah lahko opisujemo knjige, ki pokriva­jo vec tem hkrati. Toda fizicno lah­ko knjiga obstaja le na enem mestu – in ce je le na enem mestu, to pomeni, da ne more biti na katerem drugem. To pomeni, da moramo knjigi pri klasicni klasifikaciji vedno dolociti neko glavno temo. Tovrst­nih fizicnih omejitev pa pri siste­mih, ki uporabljajo folksonomije, nimamo. Tu je za katerokoli število povezav povsem mogoce, da so na vec mestih v hierarhiji, v vec hierar­hijah, ali pa sploh niso v hierarhiji. Folksonomije, uporabniško­generirane klasifikacije, praviloma ne najdemo v abecednem niti v hierarhicnem zaporedju (izjema je morda Del.icio.us). Prav tako je folksonomija izgrajena po metodi »od spodaj navzgor«, kjer so uporabniki udeleženi pri klasifikaciji, medtem ko za knjižnic­ne klasifikacije velja taksonomija »od zgoraj navzdol«. V nasprotju z hierarhicnimi knjižnicnimi klasifika­cijami (npr. DDC in LCC) in tezav­ri, pri folksonomijah ne zasledimo omejitve pri izbiri oznak. Zato je pri folksonomijah ustvarjenih ogro­mno podobnih oznak, kar so neka­teri strokovnjaki poimenovali "tag redundancy in folksonomy«. Cep­rav gre za pojav, kjer bi ucinkovita kontrola pri vnašanju novih oznak prišla prav, pa vecina avtorjev opo­zarja, da teh orodij spletni servisi še ne posredujejo. Zaradi pomanjkanja terminološkega nadzora se tako še vedno pojavljajo oznake za izkljuc­no osebno rabo, sistemi pogosto omogocajo le uporabo enostavnih pojmov (ne tudi besednih zvez), dominantne tematike in izrazi so vidnejši in privilegirani od manj priljubljenih tematik, medtem ko Noruzijeva loci naslednje štiri glav­ne pomanjkljivosti folksonomij: .. Množina: Uporaba množine ter deli govora in crkovanja lahko spodkopljejo sistem oznak. Pri­mer: ce sta oznaki »Macka« in »Macke« razlicni, potem iskanje po eni ne bo vrnilo rezultatov, ki se nahajajo pod obema ozna­kama. .. Vecpomenke: Vecpomenka je beseda, ki ima dva ali vec pome­nov. .. Sinonimi: Sinonimi, razlicne besede s podobnimi ali enakimi pomeni, predstavljajo velik pro­blem za sistem oznak zaradi nekonsistentnosti med termini, uporabljenimi pri oznacevanju. V teh primerih bo iskalec težko preprican, da so mu bili posre­dovani vsi relevantni dokumenti. .. Globina (specificnost) oznace­vanja: Pri dodeljevanju oznak se pojavlja vprašanje, kako specifi-cen naj bo uporabnik pri pret­varjanju svojih konceptov v oznake. Spletni resursi so lahko oznaceni na vec nivojev specifi-cnosti: od zelo širokih pojmov, vzetih iz naslova in izvlecka, do zelo konkretnih terminov iz besedila. Seveda pa lahko pri uporabi folkso­nomij opazimo tudi nekatere pred­nosti, Demšar (2009, str. 17) je v svoji nalogi skupaj s svojimi kolegi prepoznal naslednje: .. spontanost, hitrost in enostav­nost: ljudje lahko spontano, hit-ro in enostavno dodeljujejo oznake, .. pluralnost: ni pravilnega in napa-cnega oznacevanja, vse oznake in vsi uporabniki so pri tem ena­kopravni, .. individualna nota: v takem siste-mu lahko posameznik ohrani svoje znacilnosti in želje pri oznacevanju, .. oznake so lahko javne ali zaseb­ne, uporabnik jih lahko pokaže javnosti ali le izbranim prijatel­jem, .. izrazi, uporabljeni za oznake, so lahko sodobni, aktualni, predv­sem pa so raznoliki in bogati. Pregled dosedanjih objav Kot vemo, je Splet 2.0 in s tem tudi folksonomije, kot ena najprepozna­vnejših karakteristik Spleta 2.0, rela­tivno nova stvar na podrocju spleta samega. Spomnimo, da se izraz pojavi že leta 2004 in se nanaša na drugo generacijo spletnih skupnosti in storitev, ki so oblikovane tako, da olajšujejo sodelovanje in izmen­javo informacij med uporabniki. Kar se tice raziskovanja samih folk-sonomij, sva oba sodelujoca pri tej nalogi ugotovila, da se le-te v zad­njih nekaj letih dokaj pospešeno proucuje, še posebej v tujini. Tudi pri nas se pojavu folksonomij poca­si zacenja posvecati vec pozornosti – npr. na našem oddelku je bila že izvedena manjša študija pod men-torstvom dr. Šauperl, ki nama bo pri tej nalogi prav tako v pomoc. Podobno lahko trdiva tudi za pre­davanje mag. Razpotnik na temo folksonomij, ki sva ga poslušala pri predmetu Vsebinska obdelava, katere del je tudi ta seminarska naloga. Tematika folksonomij nama tako nikakor ne bi smela biti abs-traktna, nenazadnje nas vecina že uporablja storitve in aplikacije Sple­ta 2.0 in npr. piše bloge, objavlja videe, slike,… in jih dodeljuje tudi razne oznake, s katerimi svoje pris­pevke in prispevke drugih tudi kla­sificira. Opis raziskovalne metode Vsak izmed naju si bo izbral in predstavil svoj spletni servis, ki vkljucuje folksonomijo in s tem tudi omogoca svojim uporabnikom dodeljevanje oznak oz. «tagov«. Pogledala si bova 100 (lahko tudi 150) najpogosteje dodeljenih oznak in skušala identificirati njihov pomen (kaj opisujejo: obliko, nas­lov, vsebino dokumenta, ipd.). Prav tako bova pozorna na obliko teh pojmov (množina, ednina), kot tudi vrsto pojmov (enostavni, sestavlje­ni), prezrla pa ne bova tudi ostalih pomanjkljivosti, ki jih prinašajo za sabo folksonomije, in sva jih ome­nila v uvodnem delu. Rezultati (LibraryThing) LibraryThing je spletni portal, kjer lahko uporabniki ustvarjajo in obja­vljajo, shranjujejo in delijo svoje lastne knjižne kataloge z ostalimi uporabniki in na ta nacin spoznava­jo ljudi, ki imajo podobne bralne preference. Sodec po podatkih na njihovi spletni strani je do maja 2008 portal zabeležil prek 400.000 uporabnikov, ki so skupaj zabeleži­li/katalogizirali prek 27 milijonov knjig. Posebnost tega portala je tudi ta, da lahko uporabnik vsaki dodani knjigi (med drugim) doloci oznake, doda sliko naslovnice ipd. S tem, ko je neka oznaka dodana, bo dolocena knjiga s to oznako videna skupaj z vsemi tistimi knjigami, ki ji je bila dodeljena enaka oznaka. Še ena posebnost te spletne aplikacije je ta, da lahko oznake neki knjigi dodel­jujejo tudi uporabniki, ki so knjigo prebrali (in ne samo tisti, ki so jo na splet dodali). Na njej najdemo tri vrste t.i. »tag cloudov«, in sicer avtorskega (ki vsebuje dejanska imena avtorjev leposlovja), tistega ki je sestavljen iz oznak »kata­logizatorjev« (tistih, ki so torej dodali nek knjižni naslov na splet) in tistega, ki je sestavljen iz oznak bralcev. Ker me je zanimalo, s kate­rimi oznakami uporabniki najpogo­steje opisujejo leposlovje (in kaj te oznake oznacujejo), sem za potrebe te naloge izbral zadnjo vrsto »tag cloudov«. Slednji je bil sestavljen iz 150 naj­pogosteje dodeljenih oznak/ Preglednica 1: Število oznak glede na kategorijo Kategorija Število oznak Cas 6 Zvrst 35 Tema 46 Kraj 15 Lik 17 Zbirka 5 Publika 2 Doživetje 8 Oblika dela 10 Avtor 3 Ostalo/razno 3 pojmov, katere sem nato razvrstil v naslednje kategorije: .. Cas: cas ali obdobje ustvarjanja, nastanka dela ali dogajanja v delu; .. Zvrst: npr. detektivka, triler, poezija; .. Tema: npr. ljubezen, umor, femini­zem; .. Kraj: pojmi, ki krajevno uvršcajo avtorjevo/ustvarjalcevo/igralcevo rojstvo/smrt/bivanje, kraj sneman­ja, kraj dogajanja v delu, ipd; .. Lik: liki v filmu, knjigi, npr. Sherlock Holmes, nezemljani, Buffy; .. Ime zbirke, serije, katere del je neko (praviloma) leposlovno delo; Preglednica 2: Najpogostejše oznake Oznaka Kategorija Število fantasy Zvrst 283 fiction Zvrst 238 mystery Zvrst 221 sci-fi Zvrst 213 sf Zvrst 209 humor Doživetje 130 crime Tema 105 sff Zvrst 96 children´s Ostalo/razno 77 movie Oblika dela 73 literature Oblika dela 69 .. Publika: komu je delo namenjeno (npr. chick flick, children); .. Doživetje: npr. bojece pricakovanje; .. Oblika dela: npr. film, glasba, knjiga; .. Avtor: npr. Shakespeare, ženski avtorji; .. Ostalo/razno: npr. priredba, cgi. Kot je razvidno iz preglednice 1, so uporabniki knjige najpogosteje opi­sovali glede na njihovo temo in na zvrst, ki ji pripada (ti dve kategoriji skupaj predstavljata vec kot polovi-co izmed 150 najpogostejših oznak). Med dokaj pogosto upora­bljenimi oznakami najdemo tudi tiste, ki opisujejo pojme, ki krajev- no uvrš c ajo avtorjevo/ ustvarjalcevo/igralcevo rojstvo/ smrt/bivanje, kraj snemanja, kraj dogajanja v delu; like v knjigi oz. filmu ter obliko, v kateri se neko delo pojavlja (knjiga, film, glasba). Ker je bila vecina obravnavanih oznak abstraktnih, so bile le-te veci­noma predstavljene v ednini – kar 130 od skupno 150 oznak (87%) jih je bilo zapisanih v ednini. Ceprav je za folksonomije znacilno, da so sestavljene predvsem iz enostavnih oz. enozložnih besed/oznak, pa je bilo med 150 najpogostejšimi ozna­kami možno zaslediti kar 43 sestav­ljenih pojmov (29%). Razprava (LibraryThing) Pregled najpogostejših oznak na spletnem servisu LibraryThing je pokazal, da se zdi uporabnikom, pri opisovanju razlicne literature, naj­pomembneje opisati/oznaciti pred­vsem temo in zvrst, ki jo ta literatu­ra pokriva. Ceprav tako pridobljene podatke lahko jemljemo kot kredi­bilne, velja vseeno omeniti, da bi med tistimi 150 najpogostejšimi oznakami lahko zasledili vec tistih, ki bi predstavljale avtorja, saj so imeli le-ti svoj oblak oznak (kot je bilo že omenjeno). Vendar slednje niti tako pomembno, saj ime avtor­ja vedno zasledimo kot del biblio­grafskega opisa v knjižnicnih kata­logih. Na tem mestu se pojavlja bolj ustrezno vprašanje, kako (ce sploh) klasificirati leposlovje v knjižnicnih katalogih. Nekatere predhodne štu­dije (npr. Šauperl et. al, 2007) so pokazale, da uporabniki pri opiso­vanju leposlovnih del poleg atribu­tov Tema in Zvrst, najraje uporab­ljajo tudi atribut Doživetje, ki pa pri pregledovanju najpogostejših oznak v LibraryThing, presenetljivo ni prišel posebej do izraza. Kar se tice same oblike najpogos­tejših oznak, je bila vecina teh oznak zapisana na nacin, kot ga zasledimo v tradicionalnih knjižnic­nih katalogih. Ker so se oznake v veliki vecini navezovale na abstrakt­ne pojme, s katerimi so uporabniki skušali opisati dolocene vsebine, je bilo razumljivo, da bodo ti pojmi praviloma zapisani v ednini. Izjeme se pojavijo le pri dolocenih izrazih, ki jih v našem jeziku interpretiramo nekoliko drugace, kot v anglešcini. Primer tega sta npr. besedi foren­sics in economics. Kar se sestavlje­nih izrazov tice, se jih je pojavila približno tretjina, kar je presenetlji­vo. Demšar (2009, str. 21) namrec s kolegi ugotavlja, da naj bi mnogi spletni servisi onemogocali upora­bo sestavljenih pojmov, zaradi cesar naj bi uporabniki tvorili izvir­ne nove besede. Zaslediti se je dalo tudi kar nekaj kratic, npr. »sf« in »sci-fi«, ki predstavljata oznaki za »science fiction« (znanstveno fanta­stiko), ki jo prav tako lahko najde-mo med 150 najpogostejšimi ozna­kami. To pa ni bil edini primer, kjer vec pojmov lahko oznacuje isto stvar (tudi »library«/«libraries« in pa »movie«/«movies«) – v takih prime-rih je zelo težko pridobiti vse rele­vantne dokumente. Še en tak pri­mer predstavljajo besede, ki pome­nijo isto, a se zapišejo na vec naci­nov, npr. »homor« in »humour«. Tu torej še posebej pride do izraza pomanjkanja ucinkovite kontrole pri vnašanju novih oznak. Rezultati (Fotothing) Fotothing je spletni portal, ki svo­jim uporabnikom omogoca, da si delijo svoje najnovejše oz. najbolj priljubljene slike s svojimi prijatelji in drugimi uporabniki po svetu. Uporabniki lahko tudi komentirajo slike drugih uporabnikov, medtem ko si lahko na glavni strani ogledajo najnovejše slike, ki so bile naložene na to spletno stran. Portal sicer omogoca tudi povezovanje vsebin iz drugih spletnih strani, blogov, itd. Vsega skupaj je 92 tagov, kateri so na spletnem portalu fotothing.com izraženi z razlicnimi debelimi in velikimi crkami. Vecja kot je na prosto oko vidna njihova velikost, vecji delež predstavlja sama beseda pri popularnosti samega izbiranja in omenjanja tagov in toliko lažje je ugotoviti katera izmed njih je bila veckrat uporabljena. Velikokrat sem imel težave z oziranjem na sam vid, saj kot sem nato ugotovil, se pri nekaterih besedah srednje debeline ni dalo ugotoviti samo s prostim pogledom, katera je bila veckrat omenjena. Sama vidljivost kaže drugace, kot pa raba preštetih tagov za uporabljeno besedo. Vsak teden je nekaj tagov izbranih iz Fotothing foruma in tiste, ki jih izbere skupina iz spletne strani, tudi predložijo kot tedenske tage. Preglednica 3: Število oznak Preglednica 4: Najpogosteje uporabljene glede na kategorijo oznake Kategorija Število oznak Cas 8 Oseba 9 Razno 5 Kraj 22 Tema 10 Barve 7 Opis 31 Pri popisu/zajemanju popular-nih photo-tagov sem le-te raz­vrstil v 7 kategorij, katere kaže preglednica 3. Samo ime kategorije sem dolocil glede vecinske podobnosti med raz­vršcenimi pojmi/tagi za isto kategorijo, kar pomeni, da kateri izmed pojmov ni 100% zanesljiv, da sodi zraven. Pri koncni preglednici 3 je vidno, da dve kate­goriji nosita malo manj kot 2/3 teže vseh pojmov. Ostali delež pojmov pa je približno enakomerno poraz­deljen med ostalih 5 kategorij. V preglednici 4 je najpomembnejša ugotovitev ta, da se po številu upo­rabljenih tagov, da zelo hitro raz­brati katere oznake so bile na splet­nem portalu http:// www.fotothing.com/tags.php najvec­krat uporabljene. Pri tej preglednici ugotovimo množicno zanimanje za oznake kot so: nature, flower, lan-scape, people... Najvecja kategorija Opis, katera ima 31 oznak se v pre­glednici 4 pojavi le štirikrat (zaseda 2. mesto, 5. mesto, 10. mesto in 15. mesto). Ceprav je kategorija Kraj šele na druga najvecja po številu oznak (22 oznak), se v preglednici 4 pojavi le enkrat (11. mesto) po pogostosti uporabljenih tagov. Tre­tja najvecja skupina, a zato najvec-krat uporabljena kategorija Tema (10 oznak) se pojavi kar šestkrat v preglednici 4 (zaseda 1. mesto, 3. mesto, 6. mesto, 8. mesto, 13. mes-to in 14. mesto na lestvici). V kate­goriji Opis, si besedici flower in flowers v preglednici 4, jemljeta 2. in 5. mesto. V angleškem jeziku sta si izraza pomensko sorodna, vendar sta zapisana enkrat v ednini, drugic pa v množini. Na enak nacin v kategoriji Opis delujeta besedici dog in tree. Obe sta napisani enkrat v ednini in drugic v množini. Oznaka Kategorija Število Nature Tema 29433 Flower Opis 20976 Landscape Tema 15457 People Oseba 14874 Flowers Opis 13716 Arhitecture Tema 13403 Makro Razno 13241 Water Tema 11261 2006 Cas 9951 Sky Opis 9966 Portugal Kraj 9230 Sunset Cas 9079 Portrait Tema 8312 Series Tema 8018 Sea Opis 8011 Razprava (Fotothing) Kot je bilo pravkar omenjeno, je bilo med 92 najpogostejšimi ozna­kami na Fotothing-u, možno zasle­diti kar precej primerov besed, ki so bile zastopane v ednini in množini. Vendar pa velja na tem mestu pou­dariti to razliko z oznakami na sple­tnem servisu LibraryThing, da se te oznake vecinoma nanašajo na mno-žicnost izraženih elementov na opi­sanih slikah, in so v tem primeru bolj upravicene, kot pa v prvem primeru. Med oznakami na Fotot-hing je bilo prav tako možno zasle­diti kar precej oznak, ki so si pomensko zelo podobni, ce jih že ne moremo uvrstiti v skupino sino­nimov (npr. »girl«/«woman«, »landscape«/»scenery«, »house«/«building«). Glede na prvi primer, je presenetljivo tudi to, da med vsemi obdelanimi izrazi ni bilo možno zaslediti niti enega sestavlje­nega, kar pomeni, da spletni servis Fotothing že lahko uvrstimo med tiste, ki v svojih folksonomijah ne dopušcajo možnosti sestavljenih izrazov. Ceprav je zaradi razlicnih koncep­tov obravnavanih spletnih strani oz. folksonomij, težko povleci realne paralele, kar se tice dodeljevanja najpogostejših oznak; pa se vseeno da dolociti, katere parametre pri opisovanju spletnih vsebin najraje oz. najpogosteje uporabljajo tisti, ki te oznake/tage dodeljujejo. Med-tem, ko je kategorija Kraj druga najbolj priljubljena na spletnem portalu Fotohing, jo na LibraryThing najdemo na cetrtem mestu. Ce je Tema najpogosteje opisana kategorija v folksonomiji LibraryThing, pa jo na lestvici naj­bolj opisovanih parametrov na Fotothing-u najdemo na tretjem mestu. Kar se je še dalo razlociti pri obdelovanju in razvršcanju najpo­gostejših oznak v obeh primerih je to, da uporabniki in avtorji zelo radi opisujejo like (3. najbolj pogosto opisovana kategorija) v primeru folksonomije LibraryThing, oziro-ma objekte (najpogostejša) v prime-ru Fotothing. Med dokaj pogostimi oznakami v obeh primerih najdemo tudi tiste, ki opredeljujejo cas doga­janja/nastanka/posnetka – sicer ne gre ravno za najpogostejše oznake, bi jih pa lahko (po pogostosti) uvrs­tili takoj za tiste, ki opisujejo kraj dogajanja/nastanka/posnetka, temo in tiste, ki opisujejo razne objekte in subjekte. Zakljucek Med pregledovanjem najpogostej­ših oznak v obeh folksonomijah lahko prikimava tistim glavnim pomanjkljivostim, ki jih je definirala Noruzijeva: še posebej veliko je bilo oznak tako v ednini, kot mno­žini; dosti pa je bilo tudi sinoni­mov…torej oznak, ki bi lahko poš­teno oklestile priklic vseh relevant-nih dokumentov. Medtem, ko je bil med najpogostejšimi oznakami v folksonomiji LibraryThing kar zaje-ten delež sestavljenih, pa jih v folk-sonomiji Fotothing sploh ni bilo (domnevava, da zato, ker naj bi bil Fotothing eden tistih servisov, ki naj bi onemogocali uporabo sestav­ljenih pojmov). Kar se tice najpo­gosteje opisanih faset pa v obeh primerih izstopajo tiste, ki torej opisujejo kraj dogajanja/nastanka/ posnetka, temo in tiste, ki opisujejo nastopajoce osebe v knjigi, filmu oz. fasete, ki oznacujejo nek pred­met/pojav na sliki. Meniva, da so folksonomije in z njimi dodeljevanje oznak vsekakor dobrodošel pojav na spletu. Ceprav ima dolocene pomanjkljivosti, ki so praviloma povezane s pomanjkan­jem terminološkega nadzora, pa po drugi strani ponuja dolocene pred­nosti. Poleg tistih že omenjenih, bi izpostavila še pomembnost le teh za ustvarjalce teh strani – še pose-bej v primeru LibraryThing, kjer najpogosteje dodeljene oznake lah­ko knjižnicam predstavljajo odlicno povratno informacijo glede tega, kar njihovi uporabniki najraje bere­jo. Folksonomije bi tako lahko nekoc (ce bodo postale integrirani del knjižnicnih katalogov) bibliote­karjem služile kot pomoc pri izgra­dnji knjižnicnih zbirk. Pa ne le bibliotekarjem, tudi upora­bnikom bi tovrstna orodja spleta 2.0 (knjižnice 2.0) knjižnicne katalo­ge naredile atraktivnejše, skratka uporabniško prijaznejše. Samo predstavljajmo si, kako bi folksono­mija poživila naš vzajemni katalog COBISS/OPAC, tako kot npr. na Amazonu, kjer imajo uporabniki poleg »taganja« tudi možnost pisan­ja lastnih kritik, ocenjevanja knjig, preglednega brskanja po gradivu na isto temo, itd. Robert Matoh in Aljoša Koželj študenta Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Viri 1. Vander Wal, T. (2007). Folksonomy coinage and definition. Pridobljeno: 26.12.2008 s spletne strani: http:// www.vanderwal./net/folksonomy.html. 2. Noruzi, A. (2007). Folksonomies: Why do we need controlled vocabulary? Webology. Pridobljeno 26.12.2008 s spletne strani: http://www.webology.ir/2007/v4n2/ editorial12.html. 3. Demšar, B. et al (2009). Folksono­mije. Šolska knjižnica, 19(1), 15-23. 4. Šauperl, A. et al. (2007). Opombe o vsebini kot dopolnilo vsebinskega opi­sa leposlovja. Knjižnica, 51 (3-4), 97­115. DR. MARIJA PETEK PREJEMNICA EMERALDOVE NAGRADE ZA IZJEMEN CLANEK Z velikim veseljem in ponosom sporocamo, da je naša kolegica doc.dr. Marija Petek dobitnica nagrade: Highly Com­mended Award Winner iz skupine Emerald Literati Network 2009 Awards for Excellence. Emerald, založba številnih znanstvenih in strokovnih revij, katerih narocnica je tudi Univerza v Ljubljani, vsako leto povabi uredništva svojih revij k imenovanju najboljšega clanka in treh izjemnih clankov preteklega leta. Med temi tremi izjemnimi clanki je tudi clanek kolegice Marije Petek z naslovom Bibliographic families and relationships among fam­ily members in COBIB. Izšel je v OCLC Systems & Services: International digital library perspectives (letnik 24, leto 2009, številka 2, str. 91-100). Emerald bo vec informacij o tem objavil na spletnem naslovu: http://info.emeraldinsight.com/authors/literati/index.htm. To je že cetrta nagrada, ki so jo od Emeralda dobili sodelavci Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigar­stvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dve so za l. 2007 prejeli dr. Polona Vilar za doktorsko disertacijo ter Jan Pisanski indr. Maja Žumer za clanek Functional requirements for bibliographic records: an investigation of two prototypes (Program, letnik 41, leto 2007, št. 4). Prvo sta prejela dr. Primož Južnic in dr. Jože Urbanija, ki sta s študenti (Edvard Grabrijan, Staša Miklavec, Damijana Medved, Sonja Svoljšak) pripravila clanek z naslovom Excuse me, how do I commit suicide? Access to ethically disputed items of information in public libraries (Library management, letnik 22, leto 2002, št. 1/2, str. 75-79). Alenka Šauperl predstojnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani ODPRTO PISMO ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Tel.: (01) 20 01 193, Fax: (01) 42 57 293 Sekcija za visokošolske knjižnice Visokošolski knjižnicarji Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem Ljubljana, 16. 2. 2009 Vlada Republike Slovenije Ministrstvo za javno upravo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Zadeva: NEUSTREZNA UMESTITEV VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICARJEV V NOVEM PLACNEM SISTEMU (ugotovitve, pripombe in predlogi) Na pobudo Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in na povabilo Komi­sije za razvoj knjižnicnega sistema Univerze v Ljubljani smo se v torek, 16. 12. 2008, v prostorih Univerze v Ljublja­ni sestali visokošolski knjižnicarji Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Razpravljali smo o umešcanju zaposlenih v visokošolskih knjižnicah v placne razrede v okviru nove placne zakono­daje (Zakon o sistemu plac v javnem sektorju (ZSPJS-UPB7), Ur. l. RS 95/07, spremembe in dopolnitve 17/08, 58/08, 80/08, Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), Ur. l. RS 57/08, Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Ur. l. RS 60/08). Knjižnicarska stroka že vec kot desetletje opozarja na probleme neenakovrednega vrednotenja delovnega mesta knji­žnicarja v razlicnih dejavnostih javnega sektorja (šolstvo, visoko šolstvo, raziskovanje, kultura), kar je posledica financiranja knjižnicne dejavnosti s strani razlicnih ministrstev oz. inštitucij in tudi razlicnih predpisov o napredova­njih. Ugotavljamo, da se z uveljavitvijo novega placnega sistema v javnem sektorju placna nesorazmerja za zaposlene v visokošolskih knjižnicah niso odpravila, temvec so se še povecala. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije in poziva Ministrstva za javno upravo zato podajamo ugoto­vitve in pripombe, ki dokazujejo neustrezno umestitev visokošolskih knjižnicarjev v novem placnem siste-mu: 1. Strokovni knjižnicni delavci v visokošolskih knjižnicah (t. i. nepedagoški delavci) smo v novem placnem sistemu umešceni v nižje placne razrede kot naši kolegi v šolskih knjižnicah (osnovno in srednje šolstvo) ter v splošnih knjižnicah (kultura) .. V tarifnih skupinah V. – VII. so strokovni knjižnicni delavci (nepedagoški) v visokošolskih knjižnicah umešceni v placno podskupino J1 (Strokovni delavec V, Strokovni delavec VI in Samostojni strokovni delavec VII/1 oz. VII/2) in sicer za en ali dva placna razreda nižje. V. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX kultura in informiranje G2 G025011 Knjižnicar V Knjižnicar 20 25 celoten javni sektor J1 J015038 Strokovni delavec* V / 19 29 * tako je preveden in umešcen bivši Knjižnicar v visokošolski knjižnici VI. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX kultura in informiranje G2 G026023 Višji knjižnicar VI Višji knjižnicar 24 29 celoten javni sektor J1 J016037 Strokovni delavec* VI / 22 32 * tako je preveden in umešcen bivši Višji knjižnicar v visokošolski knjižnici VII. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar*** VII/2 Bibliotekar 30 35 srednje in osnovno šols­tvo D2 D027003 Knjižnicar VII/1 Knjižnicar 30 35 srednje in osnovno šols­tvo D2 D027004 Knjižnicar VII/2 Knjižnicar 30 35 kultura in informiranje G2 G027004 Bibliotekar VII/1 Bibliotekar 28 33 kultura in informiranje G2 G027005 Bibliotekar VII/2 Bibliotekar 30 35 celoten javni sektor J1 J017100 Samostojni strokovni delavec* VII/1 / 28 38 celoten javni sektor J1 J017101 Samostojni strokovni delavec* VII/2 / 29 39 celoten javni sektor J1 J017104 Samostojni strokovni delavec (III)** VII/2 / 31 41 * tako je preveden in umešcen bivši Bibliotekar kot nepedagoški delavec v vecini visokošolskih knjižnic ** tako je preveden in umešcen bivši Bibliotekar kot visokošolski sodelavec (t. i. pedagoški delavec) v nekaterih visoko­ šolskih knjižnicah Univerze v Ljubljani (na podlagi sklepa rektorice UL 14. 7. 2008) *** tako je preveden in umešcen Bibliotekar kot visokošolski sodelavec (t. i. pedagoški delavec) .. Ob tem velja omeniti, da v placni podskupini D2 ni razlike pri umešcanju DM Knjižnicar VII/1 in VII/2, saj se na obeh DM opravlja enako delo. Enako delo se opravlja tudi na DM Bibliotekar VII/1 in VII/2 v placni podskupini G2, pa vendar je prvo DM umešceno dve mesti nižje kot drugo. .. Strokovni knjižnicni delavec s VII. stopnjo izobrazbe ima v splošni knjižnici (DM Bibliotekar v placni podskupi­ni G2) ali v šolski knjižnici (DM Knjižnicar v placni podskupini D2) višji zacetni placni razred (30 PR) kot v viso­košolski knjižnici, kjer je v placni podskupini J1 umešcen kot Samostojni strokovni delavec VII/2 (29 PR na Uni-verzi v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem) oz. celo le kot Samostojni strokovni delavec VII/1 (28 PR na Univerzi v Mariboru). 2. Bibliotekarji (VII/2) v visokošolskih knjižnicah smo kot visokošolski sodelavci (t. i. pedagoški delavci) v novem placnem sistemu umešceni prenizko glede na zakonsko opredeljeno vlogo pri izvajanju izobraže­valnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela na visokošolskih zavodih .. Pri strokovnih knjižnicnih delavcih v visokošolskih knjižnicah v VII. tarifni skupini je potrebno upoštevati razli­ko med »nepedagoškimi« in »pedagoškimi« oz. habilitiranimi bibliotekarji. Le-ti so umešceni v placni podskupini D1 na DM Bibliotekar v zacetni PR 30. Za zasedbo tega DM so potrebna najmanj štiri leta delovnih izkušenj in izvolitev v naziv. Enako kot habilitiran bibliotekar pa je tudi strokovni knjižnicni delavec, zacetnik (VII/2) v splošni knjižnici (DM Bibliotekar v placni podskupini G2) ali v šolski knjižnici (DM Knjižnicar v placni podsku­pini D2) umešcen v isti zacetni placni razred (30 PR). V obdobju izvajanja prevedb smo visokošolski bibliotekarji vodstva univerz že opozorili na ta problem. Na podlagi sklepa rektorice Univerze v Ljubljani z dne 14. 7. 2008 so bibliotekarji kot visokošolski sodelavci (t. i. pedagoški delavci) na nekaterih clanicah UL lahko umešceni kot Samostojni strokovni delavci VII/2 (III) v 31 PR. .. Bibliotekarji VII/2 (D1) kot visokošolski sodelavci sodelujemo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno­raziskovalnega in umetniškega dela v visokem šolstvu. Opravljamo strokovno zahtevno delo, vodimo bibliografi­je raziskovalcev in sodelujemo v pedagoškem procesu. Pogosto imamo znanja in tudi formalno izobrazbo z dveh ali vec znanstvenih podrocij – npr. s podrocja maticne fakultete in bibliotekarskega podrocja, kjer moramo imeti opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo. .. Primerljivo z nekaterimi drugimi delovnimi mesti visokošolskih sodelavcev v placni podskupini D1, za bibliote­karje ni upoštevano, da imamo na voljo le en naziv (enako kot npr. ucitelji vešcin), ne pa tudi napredovalnih nazi­vov (kot npr. asistent v docenta). Zaradi razumevanja, da ima ucitelj vešcin na voljo en naziv, ima njihov naziv razpon desetih placnih razredov (31-41). Ta interpretacija pri bibliotekarjih ni bila uveljavljena. .. Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Ur. l. RS 60/08) uvaja nazive, ki jih merila za izvolitev ne poznajo (npr. bibliotekar z magisterijem in bibliotekar z doktoratom). Potrebna je uskladitev zako­nodaje, pa tudi sprememba meril za izvolitev v nazive, ki bi urejala in omogocila tudi vertikalno napredovanje visokošolskih sodelavcev bibliotekarjev v napredovalne akademske nazive. 3. Strokovni knjižnicni delavci v visokošolskih knjižnicah (t. i. nepedagoški delavci) smo v novem placnem sistemu neustrezno umešceni na delovna mesta v skupini J, ki s svojim poimenovanjem razvrednotijo našo strokovnost .. V placni skupini J strokovni knjižnicarski nazivi in znanja, ki smo jih strokovni knjižnicni delavci v visokošolskih knjižnicah pridobivali, da smo zagotavljali kvalitetno delo in strokovni razvoj knjižnic na univerzah, niso upošte­vani. Odpravljena so strokovna knjižnicarska poimenovanja delovnih mest. .. Prejšnji Knjižnicarji s V. stopnjo izobrazbe smo v visokošolskih knjižnicah preimenovani v Strokovne delavce V, Višji knjižnicarji s VI. stopnjo izobrazbe v Strokovne delavce VI, Bibliotekarji (oz. ponekod Samostojni knjižni-carji) s VII. stopnjo izobrazbe pa v Samostojne strokovne delavce VII. Vodje visokošolskih knjižnic smo sistemi­zirani kot vodje organizacijskih enot. .. Delo strokovnih knjižnicnih delavcev v visokošolskih knjižnicah bi torej lahko opravljal kdorkoli, brez strokovne­ga znanja, strokovnega izpita in strokovnega naziva knjižnicarske stroke. Navedeno pomeni kršitev predpisov s podrocja knjižnicarstva, ki dolocajo, da morajo knjižnice, ki izvajajo javno službo na podrocju knjižnicarstva, zaposlovati ustrezno strokovno osebje. 4. Strokovni knjižnicni delavci v visokošolskih knjižnicah nimamo enakih možnosti napredovanja v nazive in placne razrede kot naši kolegi v šolskih knjižnicah (osnovno in srednje šolstvo) ter v splošnih knjižnicah (kultura) .. Strokovni knjižnicni delavci lahko pridobivamo strokovne nazive na podlagi Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti (Ur. l. RS 9/09) oz. Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Ur. l. RS 54/02 123/08). Vendar se ti strokovni nazivi upoštevajo v sistemu plac javnih uslužbencev samo v primeru, da je posamezno DM tudi ustrezno sistemizirano. To pa je le v placnih podskupinah D2 (šolske knjižnice) in G2 (splošne knjižnice). Strokovni knjižnicni delavci v visokošolskih knjižnicah (placna podskupina J1) lahko sicer pridobivamo iste strokovne nazive, vendar niso financno ovrednoteni v sistemu plac. V. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX kultura in informiranje G2 G025011 Knjižnicar V Knjižnicar 20 25 Knjižnicarski referent 22 27 Višji knjižnicar-ski referent 23 28 Samostojni knjižnicarski referent 26 31 celoten javni sektor J1 J015038 Strokovni delavec* V / 19 29 * tako je preveden in umešcen bivši Knjižnicar v visokošolski knjižnici VI. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX kultura in informiranje G2 G026023 Višji knjižnicar VI Višji knjižnicar 24 29 Bibliotekarski sodelavec 25 30 Višji bibliotekar-ski sodelavec 26 32 Samostojni bibliotekarski sodelavec 27 34 celoten javni sektor J1 J016037 Strokovni delavec* VI / 22 32 * tako je preveden in umešcen bivši Višji knjižnicar v visokošolski knjižnici .. V V. in VI. tarifnem razredu je še ohranjeno razmerje med zacetnim in koncnim PR v primeru, ko se napreduje v nazive (5 PR) oz. ko se ne napreduje (10 PR), v višjih tarifnih razredih pa se ta razmerja popolnoma porušijo. VII. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar*** VII/2 Bibliotekar 30 35 srednje in osnovno šols­tvo D2 D027003 Knjižnicar VII/1 ali VII/2 Knjižnicar 30 35 Knjižnicar mentor 33 38 Knjižnicar svetovalec 35 40 Knjižnicar svetnik 38 43 kultura in informiranje G2 G027004 Bibliotekar VII/1 Bibliotekar 28 33 Samostojni bibliotekar 30 35 Višji bibliotekar 31 36 Bibliotekarski specialist 33 38 kultura in informiranje G2 G027005 Bibliotekar VII/2 Bibliotekar 30 35 Samostojni bibliotekar 33 38 Višji bibliotekar 35 40 Bibliotekarski specialist 38 43 celoten javni sektor J1 J017100 Samostojni strokovni delavec* VII/1 / 28 38 celoten javni sektor J1 J017101 Samostojni strokovni delavec* VII/2 / 29 39 celoten javni sektor J1 J017104 Samostojni strokovni delavec (III)** VII/2 / 31 41 * tako je preveden in umešcen bivši Bibliotekar kot nepedagoški delavec v vecini visokošolskih knjižnic ** tako je preveden in umešcen bivši Bibliotekar kot visokošolski sodelavec (t. i. pedagoški delavec) v nekaterih visoko­ šolskih knjižnicah Univerze v Ljubljani (na podlagi sklepa rektorice UL 14. 7. 2008) *** tako je preveden in umešcen Bibliotekar kot visokošolski sodelavec (t. i. pedagoški delavec) .. Strokovni knjižnicni delavec v tarifni skupini VII/2 lahko v šolski knjižnici (placna podskupina D2) in splošni knjižnici (placna podskupina G2) napreduje v obsegu od 30 do 43 PR, v visokem šolstvu (placna podskupina J1) pa le do 38 oz. 41 PR, v placni podskupini D1 pa celo le do 35 PR! Nesorazmerja med koncnimi PR so podobna tudi v VIII. in IX. tarifni skupini. VIII. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar VIII Bibliotekar z magisterijem 32 37 kultura in informiranje G2 G028002 Bibliotekar z magisterijem VIII Bibliotekar z magisterijem 33 38 Bibliotekarski svetovalec 36 41 Višji bibliotekar-ski svetovalec 38 43 Nižji bibliote­karski svetnik 40 45 IX. tarifni razred dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar IX Bibliotekar z doktoratom 36 41 kultura in informiranje G2 G028002 Bibliotekar z doktoratom IX Bibliotekar z doktoratom 39 44 Bibliotekarski 42 47 svetnik Bibliotekarski višji svetnik 44 49 Na podlagi navedenega podajamo naslednje SKLEPNE UGOTOVITVE: I. Ugotavljamo, da je obstojece stanje v nasprotju s temeljnim nacelom placnega sistema v javnem sek­torju »enako placilo za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah«. II. Ugotavljamo, da so prevedbe in uvršcanja navedenih strokovnih knjižnicarskih delovnih mest v viso­košolskih knjižnicah nepravilni, saj so v nasprotju s 4. odstavkom 13. clena ZSPJS, skupnimi stališci Pogajalske komisije glede upoštevanja delovnih mest dolocenih v kolektivnih pogodbah, ki ne veljajo za uporabnika proracuna, z dne 1. 8. 2008 (objavljeno na straneh MJU) ter 2. odstavkom 1. clena Ane­ksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, na podlagi katerih se delovna mesta oziroma nazivi v sistemizacijah uvršcajo v placne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proracuna, ce pa je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se upošteva uvrstitev v placni razred iz te kolektivne pogodbe. III. Ugotavljamo, da te nepravilnosti ogrožajo kvalitetno strokovno delo v visokošolskih knjižnicah, ki temelji na strokovnih izpitih, strokovnih bibliotekarskih nazivih ter habilitacijskih nazivih bibliotekar­jev kot visokošolskih sodelavcev. IV. Ugotavljamo, da je potrebno nepravilnosti in nesorazmerja cim prej odpraviti, saj obstaja verjetnost odhajanja strokovnega knjižnicarskega kadra iz visokošolskih knjižnic v druge knjižnice oz. druge dele javnega sektorja. Na podlagi sklepnih ugotovitev zato podajamo naslednje PREDLOGE: I. Strokovne knjižnicne delavce v visokošolskih knjižnicah (t. i. nepedagoške delavce) se uvrsti v placno skupino D2. Ponovno se uvedejo ista imena DM, kot so bila pred prevedbo. Posamezna DM se umesti­jo enako kot v placni podskupini G2. Predlog umestitve strokovnih knjižnicnih delavcev v visokošolskih knjižnicah (t. i. nepedagoških delavcev) v podskupino D2 dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D2 D0XXXXX Knjižnicar V Knjižnicar 20 25 visoko šolstvo D2 D0XXXXX Višji knjižnicar VI Višji knjižnicar 24 29 visoko šolstvo D2 D0XXXXX Bibliotekar VII/2 Bibliotekar 30 35 II. Za strokovne knjižnicne delavce v visokošolskih knjižnicah (t. i. nepedagoške delavce) se sistemizirajo DM, ki upoštevajo doseganje strokovnih nazivov v knjižnicni dejavnosti enako kot v podskupini G2. Predlog umestitve strokovnih knjižnicnih delavcev v visokošolskih knjižnicah (t. i. nepedagoških delavcev) v podskupino D2 ob upoštevanju strokovnih nazivov v knjižnicni dejavnosti dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D2 D02XXXX Knjižnicar V Knjižnicar 20 25 Knjižnicarski referent 22 27 Višji knjižnicar-ski referent 23 28 Samostojni knjižnicarski referent 26 31 visoko šolstvo D2 D02XXXX Višji knjižnicar VI Višji knjižnicar 24 29 Bibliotekarski sodelavec 25 30 Višji bibliote­karski sodelavec 26 32 Samostojni bibliotekarski sodelavec 27 34 visoko šolstvo D2 D02XXXX Bibliotekar VII/1 VII/2 Bibliotekar 30 35 Samostojni bibliotekar 33 38 Višji bibliotekar 35 40 Bibliotekarski specialist 38 43 visoko šolstvo D2 D02XXXX Bibliotekar z magisterijem VIII Bibliotekar z magisterijem 33 38 Bibliotekarski svetovalec 36 41 Višji bibliotekarski svetovalec 38 43 Nižji bibliote­karski svetnik 40 45 visoko šolstvo D2 D02XXXX Bibliotekar z doktoratom IX Bibliotekar z doktoratom 39 44 Bibliotekarski svetnik 42 47 Bibliotekarski višji svetnik 44 49 III. Bibliotekarjem kot visokošolskim sodelavcem (t. i. pedagoškim delavcem) se popravi uvrstitev v placni podskupini D1 primerjalno z asistentom (TR VII/2 34 PR, TR VIII 36 PR, TR IX 40 PR). dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar VII/2 Bibliotekar 34 39 visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar VIII Bibliotekar z magisterijem 36 41 visoko šolstvo D1 D010002 Bibliotekar IX Bibliotekar z doktoratom 40 45 IV. Vodje visokošolskih knjižnic VII/2 se umesti v placni podskupini J1 na 36-46 PR (primerjalno pomoc­niku tajnika clanice VII/2, J017903). oz. na 38-48 PR (primerjalno predstojniku organizacijske enote VII/2, J017905). dejavnost placna skupina oz. podskup. šifra DM DM TR naziv placni razred MIN placni razred MAX celoten javni sektor J1 J01XXXX Vodja visokošolske knjižnice (I) VII/2 / 38 48 celoten javni sektor J1 J01XXXX Vodja visokošolske knjižnice(II) VII/2 / 36 46 Pripravili predstavniki visokošolskih knjižnicarjev Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem v sodelovanju s Sekcijo za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Kontaktna oseba za nadaljnje informacije: ga. Sandra Kurnik Zupanic, Univerzitetna knjižnica Maribor, e-naslov sandra.kurnik@uni-mb.si Predsednica ZBDS Melita Ambrožic V vednost: - Nacionalni svet za knjižnicno dejavnost - ZSSS - SVIZ - Sindikat VIR - NSDLU - Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije - Sindikat zaposlenih v knjižnicarstvu in informacijski dejavnosti - Rektorska konferenca Republike Slovenije - Univerza v Ljubljani - Univerza v Mariboru - Univerza na Primorskem - Univerza v Novi Gorici KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 3) KONKURENCA V knjižnicarskih krogih je zadnje case precej govora o konkurenci na trgu informacij. Nekateri, npr. svetov-no znana strokovnjakinja s podrocja katalogizacije in organizacije informacij Martha Yee ob pomoci še bolj znanega Michaela Gormana (http://www.slc.bc.ca/ response.htm ), so mnenja, da online storitve niso konkurenca knjižnicam. To razmišljanje Yeejeva opra­vicuje z razlicnimi cilji: cilj Googla in ostalih naj bi bil maksimiranje dobicka, cilj knjižnic pa izobraževanje obcanov in ohranjanje gradiva za prihodnje rodove ter podpora raziskovanju in študiju v dobrobit družbe. Pri tem se odpirata vsaj dve pomembni vprašanji: Ali razlicen cilj dveh organizacij nujno pomeni, da si nista konkurencni? Ali si profitne organizacije lahko privoš-cijo, da ne bi delale v (vsaj kratkorocno) korist svojih uporabnikov? Seveda Google deluje iz profitnih razlogov, a po drugi strani uporabniki tega vecinoma ne opazijo. Ce bi Google res samo vsiljeval dolocene zadetke, ki bi bili popolnoma nerelevantni, bi uporabniki to verjetno opazili. Ce bi Amazon.com res pošiljal kupcem samo napacne knjige, ker jih ti zaradi pomanjkanja biblio­grafskih podatkov niso uspeli pravilno identificirati, bi se kupci kmalu obrnili drugam. Pregovor lepo pove: Osel gre na led le enkrat. Tudi nekateri drugi argumenti Yeejeve se zdijo precej plehki: to, da Google vrne na tisoce in tisoce zadetkov je pac rezultat narave »zbirke«, saj Google zajema dos-ti vecje število dokumentov kot knjižnicni katalogi. V bistvu uporabniku tudi število zadetkov pove nekaj o njegovi poizvedbi. Nihce pa ne pricakuje, da si bo uporabnik ogledal vse zadetke. Seveda je dosti bolj pomembno, da se uporabniku najprej ponudi relevan­tne zadetke. Prav tako se zdi argument, da lahko le v katalogu identificiramo pomembne avtorje z nekega podrocja, neustrezen. Najbolj zanimiv je argument, da prikazi rezultatov v Googlu ali Amazonu, ne locijo med delom, delom o tem delu ter povezanimi deli. Res je, da naš pogled obicajno omejuje katalog, ki ga uporabljamo. A danes [sic] zelo malo katalogov dejansko omogoca to razlikovan­je. S sprejemom konceptualnega modela FZBZ kot podlage za katalogizacijo bi se to lahko spremenilo. Govoriti, da Google in Amazon.com nista konkuren-ca knjižnicam, je nevarno. Ce pogledamo zelo na splo­šno, so konkurenca knjižnicam ne le razlicni informa­cijski servisi na internetu, temvec tudi vse druge oblike preživljanja prostega casa. Konec koncev se lahko ljudje v življenju znajdejo tudi brez knjižnic. Vprašajte se, kolikšen del prebivalstva nikoli ne zaide v knjižni-co. Ali se zato težje prebijajo skozi življenje? Morda. Toda dokler ljudje ne dobijo negativne povratne infor­macije o svojem informacijskem vedenju, ne bodo spremenili svojih navad. Zakaj bi se nekdo trudil z ucenjem uporabe kompleksnih knjižnicnih orodij, ce pa dovolj dobro deluje tudi brez njih? Zanimivo je, da zagovorniki teorije, da Google in Amazon.com nista konkurenca knjižnicam, trepetajo pred koncem knjižnic, ki naj bi prišel, ker predajamo pobudo na podrocju organizacije informacij drugim (zgledujemo se po Googlu, hkrati pa obstajajo pobude za zmanjšanje obsega ali celo ukinitve dolocenih uvel­javljenih knjižnicnih orodij). To je seveda resnicna grožnja, vendar se zdi precej smešna, ce prihaja od tistih, ki trdijo, da smo na našem trgu edini. Ce bodo knjižnice propadle, bodo propadle prav zato, ker sta Google in Amazon.com njihova konkurenta, mi pa se delamo kot da nista. Ob tem je edino pravilno, da se zavedamo svojih dejanskih konkurencnih prednosti, a tudi slabosti. Naša informacijska orodja so potencialno neverjetno mocna, a obicajno slabo razvita in za uporabnike pogosto skrita, njihovi uporabniški vmesniki pa so slabi. Slednjega se zaveda tudi Martha Yee, ki pa kriv-do zvali na proizvajalce knjižnicne programske opre-me ter na odgovorne v knjižnicarstvu. Ce ne bomo konceptualno in prakticno izboljšali svo­jih orodij, ne bomo mogli vec privabljati uporabnikov, ki so zrasli z internetom. Knjižnice sicer imajo precej gradiva, ki je (brezplacno) dostopno izkljucno v knjiž­nicah. A zato se ne morejo vec obnašati kot monopo­listi. Predvsem bi morali izkorišcati svojo drugo veliko prednost: normativno in bibliografsko kontrolo. Da ne bo pomote, seveda tudi Martha Yee gorece zago­varja uporabo normative kot tradicionalnega knjižnic­nega orodja. Na žalost je normativa v precejšnjem delu sveta videna le kot orodje za pomoc knjižnicar­jem in v bistvu le redko živi v pravem obsegu, torej na nacin, ki je uporaben tudi za uporabnike. Dejstvo je, da splet ponuja povezave, o katerih trenut-no v knjižnicah lahko vecinoma le sanjamo. Zraven ponuja tudi kontekst, ki ga v knjižnicnih katalogih vecinoma ni. Težava je v tem, da ga ponuja celo pre­vec in ne nujno vedno na najbolj razumljiv nacin. Tukaj bi se morali izkazati knjižnicarji. Tako bi lahko zopet pokazali svetu naše prednosti. Idealna rešitev bi bila kombinacija najboljšega iz obeh svetov: moderne­ga, vihravega, internetnega in tradicionalnega, premiš­ljenega, knjižnicarskega. Jan Pisanski asistent na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani NA ZMENEK Z NELAGODJEM A universal history of the destruction of books:from ancient Sumer to modern Iraqą Nekatere zgodbe so napisane na nacin, ki nas moti. Ker so povedane z drugacnih, nam nenavadnih zornih kotov in zato pustijo nek pecat, ki se jih drži še dolgo casa. Majhen del teh je še bolj provokativnih, ker nam govorijo stvari, ki jih nocemo slišati in nam predstavljajo moralno sporna spoznanja o nas samih. Takšna dela nas namrec obtožujejo takšnih in drugacnih zlocinov. Obicajno se seveda to dogaja na nacin, da se v delu obtožuje le posameznika ali del populacije, ostali pa v pokrovitelj­skem nazoru prikimavamo in se stri­njamo. Problem nastane, ko grešnega kozla ni nikjer drugje kot v zrcalu zgodovine. Naše zgodovine, ki jo vsesplošno dojemamo kot razvoj k boljšemu. Avtor Fernando Báez˛ je s svojim delom, katerega naslov bi lahko prevedli kot Univerzalna zgodovi­na unicevanja knjig storil natanko to. Postavlja nas v paradoksalen položaj. Kot bralci smo v toku branja prisilje­ni sprejemati zgodovinski razvoj kulturnih knjižnicnih zakladov in njihovo unicenje hkrati. Takšno ali drugacno. In medtem, ko nam je spocetka vse skupaj zanimivo, pouc­no, intrigantno, se v medvrsticju roje­vajo le še bizarne ideje o cloveku, nevrednemu svojega slovesa. Obicajno se tovrstna ctiva vecidel izgubijo. Zgodovine knjig niso vec zanimive, vsaj takšen je moj osebni vtis. Ponujam argumente: najprej je vecina le-teh pokroviteljsko zavržena predvsem zaradi grenkega priokusa nasproti vsakemu poizkusu, ki bi nas na ubornih nekaj-sto straneh malega A5 formata skušal nauciti kako veliko zgodbo; vzlic sunkovitemu premiku v digitalni svet so debate usmerjene predvsem v prihodnost in prihodnjo usodo knjige; poleg tega obcim zgo­dovinam nikoli ni kaj prida pomaga-lo, ce so nosile (pre)mocan moralni naboj, ker jih je obicajno to trivializi­ralo; in slednjic, ce privzamemo, da so vecino zgodovinskih knjig napisa­li, s svojega stališca seveda in z jas-nim namenom, zmagovalci, potem imamo že v zacetku problem, kaj je sploh namen te knjige - knjige brez jasnih namenov pa ne uživajo vecje popularnost. Zaradi teh ''malenkosti'' je vredno knjigo prebrati. Naravnost rušilno deluje nasproti vsem tem argumen-tom, kajti jasno je, da gre za veliko zgodbo, ki jo je avtorju uspelo spra­viti v tako majhen format; prav tako je jasno, da je sporocilo knjige name-njeno prihodnosti in usodi knjig; 1 Fernando Báez, A universal history of the destruction of books:from ancient Sumer to modern Iraq Atlas & Co., New York, 2008. 2 Báez, direktor nacionalne knjižnice v Venezueli, je v svetu zgodovinarjev knjige in kulturne dedišcine mocna figura. Med drugim je poma-gal UNESCU sestaviti porocilo o škodi, ki jo je napravila vojna v Iraku; knjiga, ki jo danes prebiramo, pa je pravzaprav njegova disertacija. Vec o avtorju na http://www.fernandobaez.galeon.com/cvitae551743.html (dostopano 12.3.2009) in avtorjev blog na http://fernando-baez.blogspot.com/ (dostopano 12.3.2009). ni trivialna, ker ne skuša moralizirati neposredno in ker je skrajni cas, da dojamemo, da nekaterih zgodovin ne napišejo zmagovalci. Delo razdeljeno na tri dele, kjer se povsem odkrito spregovori o življen­ju in smrti knjižnih kultur Mezopotami­je, Egipta, Grcije, Rima, islamskega sveta, pa vse tja do obdobja fašizma in Iraka, kjer se delo tudi zakljuci. Posebno zanimiva sta poglavji o knjižnici v Aleksandriji in o zgodbi Nacionalne knjižnice v BiH s konca avgusta 1992. Pa tudi druga nikakor ne zaostajajo. Ne glede na to, na kateri poljubni strani odpremo knjigo, povsod najde-mo porocilo o tej ali oni knjižni kata­strofi. Na straneh okoli 50-te bomo našli hipoteze o unicenju slavne Alek­sandrijske knjižnice; tam nekje pri 104 smo pri palimpsestih; pri 175 dospe-mo v leto 1671, ko je gorel Escorial; koncamo pa pri Iraku, kjer se, para­doksalno zopet vrnemo na zacetek. Kdo bi si bil mislil, da bomo po vseh teh letih razvoja in znanja unicevali lastno zibelko. Avtor nas kljub vsemu popelje še nekoliko dlje. Celo poglavje Books destroyed in fiction je posveceno unice­vanju knjig v literaturi. Ta gesta mi je na nek oseben nacin še posebno bli­zu, saj me privlaci ideologija izenace­vanja neumnosti na ravni modre in rdece tabletkeł. Namrec, težko bi našel prepricljiv argument za unice­vanje kulture, pa naj bo to v knjigi ali zunaj nje. V tem poglavju se tako dotakne E.A.Poeja, H.G.Wellsa, Lovec­rafta in seveda tudi Umberta Eca. Na kakšen nacin, si preverite v knjigi. Poleg tega imamo še en presežek, ki ga v obicajnih tovrstnih zgodovinskih pregledih ni. V splošnem gre za zani­mivo poglavje o naravnih sovražnikih knjige, kjer spregovori o insektih, podganah, crvih, kislem papirju in internetu. O slednjem, zanimivo, nima klišejsko slabega mnenja. Nas­protno od tistih, ki trdijo, da je digita­lizacija smrt knjige pravi, da je sedaj unicevanje knjig postalo precej težje, kar je pravzaprav z ozirom na nešteto digitaliziranih strani verjetno res4. A žal se s internetom ne omogocata le dostopnost, hitrost, pravi avtor, tem­vec tudi moc (samo)cenzure. S tem se odpira novo polje, ki se ga še nismo dotaknili. Eno izmed pomembnih spoznanj tega dela je tudi raznolikost nacinov, na podla­gi katerih lahko knjigo unicimo. Iznajdljivost, s katero presekamo tok kulture, idejne zanose, revolucionar­ne misli ali le zapisane prakticne napotke, je ogromna. Prav takšna je tudi energija, ki je (bila) vložena v to pocetje. Knjige namrec lahko preprosto požgemo5, vržemo v vodo, zazidamo, jih izgubimo, založimo, prepovemo, oznacimo za neprave, nezaželjene, škodljive, jih po nesreci polijemo s kako konzumirajoco substanco, jih uporabimo namesto obtežilni­ka, jih podarimo osebam, ki jih ne bodo brale, jih cenzuriramo in jih s tem vsaj delno unicimo, jih uporabimo namesto raz­vlažilnika zraka ali na splošno namesto kake dekoracije v sobi, jih ne prevedemo, jih slabo prevedemo, jim postavimo previso­ko ceno, jim postavimo prenizko ceno, jih dajemo zastonj, jih podarjamo ob neproda­janem casopisu, jih ne omenjamo ali pa jim pišemo slabe recenzije. In glede na pes­trost tega pocetja ne smemo pozabiti tistega, s cimer knjige pravzaprav unicujemo najbolje: z ignoranco namrec. In verjetno to slednjo spre­mlja še najmanj stranskih ucinkov (stroškov). Delo, ki ga je spisal Fernando Báez, nosi veliko odlicnosti6. Do lanskega oktobra je bilo prevedeno v trinajst jezikov. Priporocil bi ga vsem, ki jih tako ali drugace zanima zgodovina, knjige, knjižnice, politika, predvsem pa prihodnost. Na izvrsten nacin se ponuja tudi kot dopolnilno ctivo za vse, ki bodo v prihodnosti polagali strokovni izpit iz bibliotekarstva. Edino necesa v tej knjigi ne boste našli: sprostitve. Obcutek je podoben tistemu, ko se lacni znajdemo na kosilu z nekom, ki nam povzroca nelagodje. Nekatere zgodbe so nam­rec napisane na nacin, ki nas moti. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 3 Aluzija je seveda usmerjena na Matrico, kjer je glavnemu protagonistu namenjena izbira med tem, ali želi uvid v resnico, ali življenje v iluziji. 4 Ucinkovit argument, ki povedano podpira je koncept Streisand ucinka. Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Streisand_effect (dostopano 10.3. 2009): gre za povratni izbruh poskusa cenzure informacij na spletu, ki konca v svojem nasprotju, torej še vecji kolicini informacij, ki so bile predmet poizkusa cenzure. 5 O požiganju knjig se na Wikipedii nahaja obsežen clanek: http://en.wikipedia.org/wiki/Book_burning (dostopano 10.3.2009). 6 Ob bok branju Báeza bi v ctivo predlagal tudi Manguelovo Zgodovino branja, mogoce celo Toliko knjig Gabriela Zaida, ki nagovarja natanko enake probleme (ceprav se spocetka temu ne zdi tako). PRIPOVED O GRADU ŽUŽEMBERK PREDSTAVLJAMO digitalizacija kulturne dedišcine Dolenjske V preteklem letu je Knjižnica Mirana Jarca Novo mes-to v okviru posebnih nalog osrednje obmocne knjižni­ce pricela z izvajanjem projekta Dolenjski gradovi na medregijskem portalu Kamra. Zdelo se nam je, da ti velicastni stari stavbni »mogotci«, posejani širom po Dolenjski, Beli krajini in Posavju ter tako drugacni od siceršnje stavbne (ne)kulture današnjega casa skrivajo v sebi zanimive zgodbe iz davnih dni, hkrati pa pocasi dobivajo tudi novo podobo in predvsem drugacno vsebino, prilagojeno sedanjemu casu in prostoru. Kastelološke literature pri nas resda ni malo, a tokrat­na novost je v tem, da bodo gradovi obravnavani predvsem iz spomeniškovarstvenega vidika. Doku­mentarno in slikovno gradivo o (dolenjskih) gradovih, ki so se že ali se še bodo prebudili v sodobni cas, bomo predstavljali na virtualnem medregijskem pom-nilniku, ki je namenjen prav tovrstnim vsebinam. No, želimo si, da bi Kamra postopoma vendarle postala eno tistih prepoznavnih spletnih mest, kamor ljudje pokukajo in izvedo mnogo o slovenski kulturni dediš-cini. Zato smo se povezali z Zavodom za varstvo kul­turne dedišcine Slovenije, Obmocno enoto Novo mesto (v nadaljevanju ZVKDS, OE Novo mesto), ter se dogovorili za niz predstavitev dolenjskih gradov pod skupnim naslovom Prispevek spomeniške službe pri oživljanju gradov na Dolenjskem, v Beli krajini in spodnjem Posavju. Gre za gradove, ki so v (intenzivni) obnovi, njihove predstavitve pa bodo obsegale kronološki pregled od nastanka preko razlic­nih zgodovinskih obdobij vse do danes, na cemer je tudi poudarek. Skratka, pogled v preteklost kot temelj za nacrtovanje prihodnosti. K sodelovanju vabimo tudi knjižnice in druge ustanove, društva idr. na našem obmocju, ki lahko kakor koli pomagajo pri celostni predstavitvi teh vec stoletij starih zgradb. Skupaj s strokovnim nosilcem projekta, ZVKDS, OE Novo mesto, smo za prvo grajsko pripoved izbrali grad Žužemberk. Zanj domacini povedo, da preprosto živijo z njim, cetudi se v njem ne bi nic dogajalo, in da si nikakor ne morejo predstavljati, da ga ne bi bilo. Tam sredi trga stoji že od nekdaj, prav navezali so se nanj. Digitalno zbirko »Grad Žužemberk« je pripravil kon­servatorski svetovalec Tomaž Golob, v sodelovanju z Vladom Kostevcem, predsednikom Turisticnega druš­tva Suha krajina. Zbirka je razdeljena v vec poglavij: Zgodovinski podatki o gradu, Stavbna zgodovina gra­du, Propad gradu, Prva faza obnove gradu od leta 1957 do 1980, Druga faza obnove gradu od leta 1981 do 2008, Konservatorski pristop k sanaciji grajskih razvalin ter Prireditve v gradu Žužemberk. Posamezna poglavja vsebujejo tudi bogat izbor slikovnega doku­mentarnega gradiva, ki so ga prispevali INDOK cen­ter na Ministrstvu za kulturo, ZVKDS OE Novo mes-to, Arhiv RS, TD Suha krajina in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Glede na to, da je v ta periodicni projekt vloženo nemalo truda, entuziazma in dobre volje, še posebej s strani ZVKDS, smo se odlocili, da bomo vsako predstavitev na portalu Kamra pospremi­li še s promocijsko elektronsko publikacijo, celoten projekt pa bi si za zakljucek zaslužil tudi knjižno izda­jo vsega zbranega strokovnega dokumentarnega gradi­va. Naslednja oz. letošnja grajska pripoved pa naj zaen­krat ostane še skrivnost. Darja Peperko Golob Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto EMERGING TRENDS IN TECHNOLOGY Spoštovani! Rada bi Vas opozorila na konferenco, ki jo organiziramo v okviru Sekcije za informacijsko tehnologijo pri IFLI: »Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology« (»Najnovejši tehnološki trendi: knjižnice med spletom 2.0, semanticnim spletom in sistemi za poizvedovanje«). Konferenca bo potekala 19. in 20. avgusta 2009 v Firencah (Italija), nekaj dni pred glavno konferenco in kongresom IFLE v Milanu. Vec informacij dobite na spletni strani: http://www.ifla2009satelliteflorence.it/meeting3/meeting3.html. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica Uvod Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pravi, da ima šola šolsko knjižnico. Knjižnica zbi­ra knjižnicno gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izpo­soja ter opravlja informacijsko­dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Torej je primarno šolska knjižnica namenjena ucencem in delavcem šole za podpiranje ucnega procesa, ter razširjanje in poglabljanje znanja. Knjižnica oziroma knjižnicar vzgaja ucenca v bralca na vseh stopnjah njegovega razvoja, vzgaja ga v samo­stojnega uporabnika knjižnicnega gradiva in informacijskih virov. Poleg vzgojno-izobraževalnega pro-cesa poteka v naši knjižnici veliko drugih dejavnosti. Z njimi želim ucence dodatno spodbuditi k samos­tojni uporabi knjižnice in iznajdljivo­sti ter brskanju po gradivu. Kot naj­bolj pomembna oblika spoznavanja knjig, literarnih junakov v naši knjiž­nici, je uganka mesecaą. Z reševan­jem uganke ucenci spoznavajo vsebi­ne tako leposlovnih kot strokovnih gradiv. Ob individualni izposoji veckrat skupaj z uporabnikom (ucencem) poišceva primerno gradivo. Ob tem je zelo pomembno ponuditi pravo knjigo v pravem trenutku in se o vsebini na kratko tudi pogovoriti. Ideja za pristop k novemu projektu se je porodila ravno zaradi zanimivih pogovorov z ucenci, o že prebranih knjigah. V nadaljevanju prispevka je na kratko predstavljen projekt, kako poteka glasovanje na naši šoli, koliko in kdaj oddajamo glasove, kako spre- NAJ KNJIGA NA OŠ PRULE motivacija za branje mljamo barometer ter nekaj prime-rov, zakaj so ucenci glasovali za doloceno knjigo. Projekt Moja naj knjiga na naši šoli Pretekle izkušnje z delom na mladin­skem oddelku splošne knjižnice, so me prepricale, da je zelo spodbudno ponuditi mladim obiskovalcem knji­žnice raznovrstno in razgibano ponudbo. Ucencem na naši šoli, katere spoznavam z leti in delom (nekateri imajo bivališca oddaljena iz mesta in nimajo možnosti vsakodne­vnega dostopa do splošne knjižnice), želim ponuditi kar se da pestro ponudbo in spodbudno delo v šolski knjižnici. Pri razvijanju pozitivnega odnosa do leposlovja in branja nas­ploh, bistveno vlogo odigra povezo­vanje med družino, šolo ter šolsko in splošno knjižnico. Moja najljubša knjiga je priznanje, ki se podeljuje vsako leto v dveh kate­gorijah po izboru mladih bralcev. Kategoriji sta najljubša slovenska mladinska knjiga in najljubša, v slo­venšcino prevedena mladinska knji­ga. Priznanja avtorjem podelijo na slovesnosti ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. Vodje projektov priporocajo, da naj bi se glasovanje povezovalo z bibliopedagoškimi dejavnostmi in najrazlicnejšimi obli­kami knjižne vzgoje. Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri cemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico njegove izdaje, glavna pozornost pa velja leposlovni knjigi. Knjiga, ki že peto leto dobi najvec glasov mladih bral­cev, prejme zlato priznanje, nato pa se jo po pravilniku o priznanju Moja najljubša knjiga izloci iz glasovanja v naslednjih letih˛ (povzeto po spletni strani naj knjige). Projekt in samo glasovanje za naj knjigo na naši šoli, se je uradno zace-lo 3.11.2008. Ponudba nove oblike sodelovanja med ucenci in šolskim knjižnicarjem je takoj prinesla dodat-no zanimanje za knjige, branje in sodelovanje pri sami izvedbi. Vods­tvo in kolektiv sodeluje in je v veliko pomoc pri izvedbi projekta. Najprej smo skupaj z ucenci pripra­vili koticek, kjer se nahajajo glasov-nice in oddajna škatla. Škatlo smo opremili z zanimivimi literarnimi motivi in jo postavili na vidno mes-to. A kmalu je postala premajhna, zato smo pripravili novo. Poleg glasovnic je bilo potrebno poskrbeti za oglaševanje. Pripravil sem napise in vabilo k sodelovanju. Navodila sem objavil na vratih knjiž-nice, panoju, kjer se nahajajo glasov-nice in na spletni strani šolske knjiž-nice. Pomembno navodilo za ucence je bilo tudi, da so v letošnjem šol­skem letu iz glasovanja izlocene, že v preteklih letih nagrajene, knjige Ani­ca, Harry Potter in Košarkar naj bo. Nad kotickom z glasovnicami pa je obešen tudi barvni plakat z naslovni­cami knjig in nagovorom: Katera pa je letos tvoja naj naj knjiga? Napiši svojo naj knjigo na glasovnico, ki jo najdeš v knjižnici, izpolnjeno in pod-pisano vrzi v škatlo! Spremljaj baro­meter in skupaj z ostalimi sodelujo-cimi izberi najljubšo knjigo sloven-skih osnovnošolcev. Tekmovanje za naj knjigo se bo zakljucilo marca 2009. 1 Škrlj, G. Knjižna uganka meseca. V: Šolska knjižnica, letn. 18, št. 1-2. 2 http://www.naj-knjiga.si/o_priznanju/index.aspx. Glasovanje, žrebanje ter objavlja­nje rezultatov Do 6.2.2009 smo oddali 1778 gla­sov. Ucenci pridno glasujejo, zapisu­jejo in brskajo med knjigami. Med obiskom knjižnice se pogovarjamo o že prebranih knjigah. Tako izmenju­jemo mnenja, en drugemu prebuja-mo željo po branju dolocenega nas­lova. Velikokrat se zgodi, da ucenci tudi predlagajo kakšen zanimiv nas­lov, katerega tudi vkljucim v nabavni nacrt. Pri samem pouku, v okviru bibliope­dagoških ur ugotavljamo, kaj je tisto, kar radi berejo. Ob glasovanju tako vedno vprašam, zakaj berejo knjige, ali raje berejo nove knjige ali stare in si pridno beležil njihove odgovore, o katerih malo vec kasneje. Ucenci so samostojno ali s pomocjo staršev, uciteljic, knjižnicarja, zaceli z izpolnjevanjem glasovnic. Na glaso­vnico morajo napisati svoje ime in priimek, avtorja in naslov najljubše knjige. Ce se zatakne pri avtorstvu ali tocnemu naslovu, vedno z vesel­jem pomagam. Prvošolckom, in vse tja do tretjega razreda, pomagam izpolnjevati glasovnice. Tukaj gre za obojestransko zadovoljstvo. Tudi starši me pridejo vprašati za avtors­tvo dolocene knjige in tako tudi njim pomagam, da skupaj rešimo glasov­nico za njihovega otroka. Ce se knji­ga nahaja na knjižnih policah, jo skupaj poišcemo, drugace pa pogle­damo v katalog in skupaj zapišemo. Velikokrat se o knjigah in branju pogovarjam tudi z ucenci v jutran­jem varstvu, kjer sem dvakrat teden­sko. Vidim, da je glasovanje intervalno, se pravi, ko prihajajo v knjižnico po skupinah ucencev (podaljšano bivan­je, interesne dejavnosti) in glasujejo. Najmlajši pa radi ponavljajo med seboj. Zelo radi sodelujejo in se potem tudi med seboj pogovarjajo. Tudi glasovanje za dolocen naslov se giblje skupaj z bralno znacko in domacim branjem. Ob domacem branju so ucenci navdušeni nad dolocenim naslovom. Tako se je zgodilo s knjigo Kam pa kam, koso­virja Svetlane Makarovic in Kekcem. Vsi so bili tako navdušeni, ko smo obnovili zgodbo in ti dve knjigi sta nekaj casa kraljevali na lestvicah. Starejši ucenci svetujejo mlajšim glede vsebin, še posebno nekaj deklet iz 7. razreda - zelo natancno in slikovito razlagajo dele zgodb in priporocajo ostalim. Imajo bogat besedni zaklad in dolg spisek že pre­branih knjig. Razmišljal sem tudi o nagrajevanju glasovalcev. Na sestanku z ravnatel­jem šole, sem se z njim dogovoril, da je naš mecen, ki priskrbi fond za nagrade (knjižne nagrade). Tudi na založbe sem se že obrnil, vendar ni ravno velikega odziva. V knjige, ki jih prejmejo srecni izžrebanci, napi­šem tudi kratko posvetilo z mislijo. Najbolj priljubljena knjiga med mla­dimi bralci na naši šoli je trenutno še vedno Grozni Gašper in vse njegove prigode. Njega, poleg Nodija, poz­najo skoraj vsi. Za njegove hudomu­šne dogodivšcine veckrat glasujejo in mi ob tem povedo, kaj jim je bilo posebej všec. Vec o vsebinskem delu in obnovah malo kasneje. Glasovnice urejam najveckrat ob koncu delovnega tedna ali med kak­šnim popoldnevom. Izpisujem nas-love knjig v tabelo, kjer si beležim število glasov. Ko se bliža konec meseca, glasovnice razdelimo po Slika 1: Šolski barometer na dan 6.11.2008 Slika 2: Šolski barometer na dan 6.2.2009 naslovih knjig. Pri tem mi pomagajo ucenci, ki z veseljem razvršcajo gla­sovnice. Ko vse glasovnice vnesem v racunalnik in na spletno stran www.naj-knjiga.si, z ucenci opravi-mo žrebanje. Vse pravilne in podpi-sane glasovnice položimo v veliko škatlo, potem pa na slepo izžrebamo tri srecneže. Pripravim obvestilo o žrebu, katerega obesim na oglasni deski. Poleg rezultatov pa je na oglasni deski objavljen vedno trenutni baro­meter, prekopiran s spletne strani, tako da lahko sami spremljajo vrstni red tujih in domacih avtorjev. V spodnji preglednici so zabeleženi naslovi knjig in število glasov, ki jih beležim sproti ob pregledovanju glasovnic. Do 6.2.2009 so ucenci glasovali že za 148 razlicnih knjig. Preglednica 1: Seznam in število najpogos­tejših glasov od 3.11.20008 do 9.2.2009 Št. Naslov Št. glasov 1 Grozni Gašper 171 2 Tintin 98 3 Nodi 61 4 Francek 59 5 Kekec 53 6 Soba nocne more 42 7 Kam pa kam, Kosovirja? 38 8 Novohlacniki 36 9 Slovenska knjiga rekordov 2008 36 10 Asterix 35 11 Zvesti prijatelji 35 12 Zgodbe iz Narnije 31 13 Mala carovnica Lili 30 14 Strogo zaupno!: velika knjiga za detektive 30 15 James in breskev velikanka 29 16 Princeskini dnevniki 29 17 Polnocna kukavica in druge zgodbe 28 18 Guinessova knjiga rekordov 27 19 Artur in Minimojcki 23 20 Kosovirja 21 Razstave Ob uvedbi projekta glasovanje za naj knjigo smo zaceli z ucenci pripravlja-ti tudi razstave najljubših knjig. Ved-no so utemeljili, zakaj so razstavili doloceno knjigo. Zelo radi razstavijo svoje najljubše knjige in tako poka­žejo ostalim, kaj je zanimivo za bra-nje. Izzval sem jih z vprašanjem »Zakaj rad/a bereš«? Dobil sem zelo zani­mive odgovore (zapisal sem jih dobesedno tako, kot so mi jih ucenci povedali): .. Meni je branje izziv, vse to mi prestavlja neko oviro, katero rada preplezam. .. Sam sem zelo radoveden, ko mi vi poveste nekaj stavkov iz knjige in ce me zanima, si želim sam odkriti kaj se zgodi. .. Meni pa mami pravi, da je branje pomembno za moj besedni zaklad. In potem vem vec besed, tudi angleških, ker veliko berem tiste s številko oznacene knjižice. Z mami jih najdeva v knjižnici. Take tanke so. In res so izbrali svoje knjige. Ob tem sem jih povprašal, cemu so se odlo-cili za doloceno knjigo? Odgovori so zapisani ob vsakem naslovu. Nave-del sem le nekaj primerov (zapisal sem jih dobesedno tako, kot so mi jih ucenci povedali): Detektiv Kvjatkovski – Zarota z žvecil­nim gumijem Zelo rad berem detektivske ali vohunske knjige. Rad raziskujem. Tudi doma sem si naredil izkaznico. Knjige iz te zbirke so zelo zanimive. Tudi smešne. V tej zgodbi pa je primer, da iz Olginega kioska izginjajo žvecilni gumiji. In detektiv se ob raziskova­nju primera znajde v nevarnosti. Brezina: Zlato grofa Drakula Nasploh mi je Zbirka Novohlacniki všec. V tem delu pa so povabljeni na grad Drakule in tam išcejo zaklad. Napeta in strašljiva zgodba. Cabot: Princeskin dnevnik Zgodba je podobna Pepelki. Mia izve, da je resnicna potomka plemstva. Sama veliko­krat sanjam, da bi bila princeska in bi se zaljubila v princa ter bi nosila lepe obleke. Zelo so mi všec vpisi dnevnika, ker me spominjajo na moj dnevnik. Casalis: Mišek tip se zlaže Slike so zelo velike. Sam se že znajdem z velikimi crkami. Naucil sem se, da se ne smemo lagati. Ker potem te nihce ne mara in ti ne verjame. Kaye: Samostojna Amy Fantazija je zakon. Spletke in detektivsko delo pa je najboljše delo. Cela zbirka mi je všec. Zgodba je moderna, saj se ukvarja z DNK, internetom, kloni in prihodnostjo. Amy je mlada in vedno pomaga. Kopietz: Skrivnostna žoga Knjige tega avtorja so zanimive predvsem zaradi razlicnega branja. Všec mi je, da mi knjiga ponudi vec razlicnih izhodov ali odlocitev. Ko berem, vedno drugace zaklju-cim poglavje. In tukaj gre za skrivni zaklad, skrite diamante v žogi. Krings: Mravlja Maricka S knjigo ucim tudi sestrico. S pravljico sem se naucila, da ne smem biti nesramna in se ne smem norcevati z drugih. Prijatelji so pomembni, ker nam ni dolgcas. Pilkey: Kapitan Gatnik in kisle kumari­ce Všec mi je zaradi slikic in tistega, kako premikaš strani in se premika tudi slika. Prvi primer. Detektiv Miki Knjiga ima lepe ilustracije, nastopa Miki Miška. Poznam ga že iz vrtca, ko mi je mamica kupovala Mikijev zabavnik. V tej knjigi je detektiv, ki raziskuje skrivnostne primere. Pa tudi crke so vecje. Tintin Zelo rad berem stripe. Všec mi je, ker ni veliko besedila, slike pokažejo veliko vec in so zanimive. Dobro je, ker se izgubim po svetu in raziskujem. Rad raziskujem in rešujem svoje junake iz nevarnosti. Velthuijs: Žabec in zaklad Meni je mami prebrala to knjigo. Izbrala sem si jo za bralno znacko. Rada imam živali. Ko pa sem poslušala tole pravljico, sem spoznala nekaj lepega. Kako je pomembno prijateljstvo in pogum. Malo me je bilo strah, ko sta žabec in medved osnovne šole (zadnje triletje). Ucenci so izpostavili tudi razliko pri branju leposlovja in branju neumetnostnih besedil. Razlike se pojavijo pri doži­vljanju, motivaciji (zunanja/ notran­ja) in namenu. Ker branje literature pomembno vpliva na otrokov razvoj ter oblikovanje odrasle osebe, je spodbujanje le-tega še toliko bolj pomembno. Ob tem je dobila dobro idejo tudi ucenka, ki je glavna urednica šolske­ga glasila za prispevek o glasovanju za naj knjigo. Zapisala je pogovore z ucenci o njihovih najljubših knjigah. Vsak dan bolj ucenci posedajo ob koticku, kjer je razstava naj knjig in jih listajo ter se o njih pogovarjajo. Ce najdejo kakšno, ki bi jo radi preb­rali, imamo dogovor, da si jo lahko izposodijo, ce predlagajo svojo naj padla v jamo. Whybrow: Gregor in dinozavri v živalskem parku Zelo rad imam dinozavre. In v tej knjigi so velike crke. Zelo so smešni. In Gregor veliko sprašuje in rad bi pomagal ogroženim živalim. Naredil je risbe, da bi pomagal živalim. In iz njegovih risb so nastale vošcilnice. In ima prijatelje dinozavre. Tudi jaz bi jih imel. Fotografije razstav Prvo razstavo je pripravilo 6 deklet iz razlicnih razredov. V koticku naj knjige se razstave menjajo priložnos­tno. Nimamo vnaprej dolocenega termina, kdaj se razstava zamenja. Pomembno je, da so knjige pravilno razvršcene in zašcitene. Pripravimo tudi abecedni seznam razstave. Ugotovitve in zakljucki Med izposojo in bibliopedagoškimi urami se z ucenci pogovarjamo tudi o motivaciji oziroma navduševanju. Ugotavljam, da ucenci, s katerimi doma berejo starši, bratje, stari star-ši, sestre, veliko raje listajo in se tru­dijo sami brati. Ti ucenci nikakor ne berejo zgolj zaradi nagrad in priz­nanj. Berejo zaradi sebe, bogatenja besednega zaklada, potovanja po domišljiji in pridobivanja novega znanja. Se pa opazi upad motivacije za branje zlasti v višjih razredih knjigo v zamenjavo na razstavo. Za konec pa bi rad predstavil še odstopanja ali enakosti med glasovi naših ucencev in glasovanjem drugih šol ter splošnih knjižnic. Prikaz na spodnjih barometrih. Iz barometra lahko razberemo, da med domacimi avtorji vodi Vandot s Kekcem, med tujimi avtorji pa Simon z Groznim Gašperjem. Že na drugem mestu so razlike. Na naši šoli drugo mesto zasedata Kam pa kam, kosovirja in Tintin. Na držav­nem nivoju pa si drugo mesto delita naslova Živalske novice in Pet prija­teljev. Ravno tako so razlike na tret­jem mestu. Gregor Škrlj OŠ Prule, Ljubljana gregor.skrlj@guest.arnes.si Viri: 1. GRADIŠAR, V., Cešnovar, N. (1997). Kaj motivira knjižnicarje zaposlene v javnih zavodih. Knji­žnica, 41 (2-3), 75-88. 2. ŠKRLJ, G. (2008). Knjižna uganka meseca. Šolska knjižnica, 18 (1-2), 94-99. 3. Zakon o organizaciji in financiran­ju vzgoje in izobraževanja. (29.02.1996). Pridobljeno 4.2.2009 s spletne strani: http:// zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/ predpis_ZAKO445.html. Slika 3: Prva razstava KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 3) „KNJIŽNICNE PRAVICE UPORABNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI” tiskovna konferenca ZBDS, 3. april 2009 Z novomeško deklaracijo, sprejeto na strokovnem posvetovanju knjižnicarjev splošnih knjižnic v Novem mestu leta 2005, so knjižnicarji spodbudili živahnejšo delo knjižnic pri razvijanju dostopnosti knjižnicnega gra-diva in storitev za prebivalce s posebnimi potrebami. Njihova prizadevanja podpira tudi Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) s prevajanjem IFLA (Mednarodna zveza knjižnicarskih združenj in organiza­cij) smernic za organizacijo knjižnicne dejavnosti za posamezne skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. ZBDS s priporocili, ki so rezultat dobre prakse in izku­šenj, ponuja oporo sistematicnemu razvijanju in vzdrže­vanju knjižnicnih storitev za prebivalce s posebnimi pot-rebami znotraj knjižnicnega sistema. Spodbuditi želi pre­potrebno sodelovanje strokovnih služb in društev, ki zastopajo posamezne skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, pri uveljavljanju njihovih pravic po dostop­nosti knjižnicnega gradiva in storitev. S tem namenom so do sedaj izšle naslednje publikacije: .. Nielsen, G. & Irvall, B.: Smernice za knjižnicne storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: ZBDS, 2007. ISBN 978-961-90557-9-3. .. Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnicne programe opismenjevanja. Ljub­ ljana: ZBDS, 2007. ISBN 978-961-6683-00-5. .. Lehmann, V. & Locke, J. : Smernice za knjižnic­ ne storitve za zapornike. Ljubljana: ZBDS, 2007. ISBN 978-961-6683-06-7. V pripravi za objavo je prevod publikacije Libraries for the Blind in the Information Age - Guidelines for development (ed. R. Kavanagh & B. Christensen Skd. IFLA: Haag, 2005). V nacrtu za prevajanje pa so: Guide­lines for Library Services for Young Adults. IFLA: Hague, 2008; Guidelines for Library Services to Per­sons with Dementia. H. Arendrup Mortensen & G. Skat Nielsen. IFLA: Hague, 2007; Guidelines for Library Services to Babies and Toddlers. IFLA: Hague, 2007; Guidelines for Libraries Serving Hospi­tal Patients and the Elderly and Disabled in Long-Term Care Facilities. IFLA: Hague, 2000. Omenjene knjižice sodijo na knjižno polico vsake knjižnice. So tudi koristen pripomocek za vse, ki morajo oblikovati vsem razumljiva sporocila, za tiste, ki poklicno ali ljubiteljsko razvijajo pismenost in dostopnost bralnih drugimi bralnimi težavami, zmoremo izbrati zanje primerne bralne vire, napisati razumljiva sporocila in njim primerno urediti knjižnice in knjižnicne storitve. Posamezniku lahko pomagajo spoznati vzrok težav pri sprejemanju informacij in ga seznanijo z možnostmi, ki mu jih knjižnica ponuja pri njihovem premagovanju. Priporocamo njihovo predstavljanje, branje, saj so teme, ki jih obravnavajo, pri nas slabo poznane, tako pri uporabnikih kot pri piscih, založnikih, posrednikih informacij in drugih. So pa tesno povezane s pravico do branja, informiranja. Tudi z njihovo pomocjo se lahko piše drugace, zalagajo se tudi drugacne knjige, razvija drugacno delo v zaporih... Izdajo brošur je v okviru sofinanciranja dejavnosti ZBDS podprlo Ministrstvo za kulturo, Smernice za lažje berljivo gradivo pa tudi Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru Akcijskega nacrta Nacionalne strategije za razvoj pismenosti. Brošure lahko narocite pri ZBDS, Turjaška 1, Ljubljana. Ob izdaji knjižice Smernice za knjižnicne storitve za zapornike ZBDS pripravlja predstavitev publikacije. Pogovor bo v petek, 3. aprila 2009, ob 11. uri v MKL-Knjižnici Otona Župancica, Ljubljana, Kersnikova 2 (3. nadstropje). P r o g r a m 11.00 - 11.45 Prevodi IFLA smernic: dr. Melita Ambrožic, predsed­nica ZBDS Organiziranost in delovanje knjižnic v slovenskih zaporih: Katja Cop, bibliotekarka, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Smernice za knjižnicne storitve za zapornike: dr. Silva Novljan 11.45 - 13.30 Kako do boljših knjižnicnih storitev za zapornike in druge skupine s posebnimi potrebami? Na pogovor so povabljeni: predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrše­vanje kazenskih sankcij, Urada varuha clovekovih pravic, Agencije za knjigo, Centra za razvoj knjižnic pri NUK, osrednjih splošnih knjižnic in knjižnic v zaporih in drugi. virov in informacij. Z njihovimi prakticnimi nasveti Vabljeni! prepoznamo težave dislektikov in posameznikov z Dodatne informacije o publikacijah, narocilih in placilu: martina.kerec@nuk.uni-lj.si. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 3) NAPOVEDNIK SPOMLADANSKIH IZOBRAŽEVANJ najboljša investicija je investicija v izobraževanje! Podrobnejše informacije o posameznih seminarjih in delavnicah najdete na spletnem portalu www.magcom.si, v rubriki »izobraževanja in delavnice«. Delavnice in seminarji se bodo odvijali predvidoma v Kulturno­kongresnem centru Dolenjske Toplice. Za katero koli izobraževanje nam lahko pišete na izobrazevan­je@magcom.si ali poklicete Andrejo na 040 584 046. MAREC 2009 19.3.2009 – Kako voditi letne razgovore in ugotavljati delov-no uspešnost, da bo to motivacija za zaposlene?; vsebinsko bomo obdelali tri sklope: Katere so strokovne podlage za izved­bo letnih razgovorov? Kako poteka dober letni razgovor? Kako postaviti merila za ugotavljanje delovne uspešnosti? Seminar je namenjen direktorjem in vodjem, ki izvajajo letne razgovore. Seminar bo vodil Matej Grašic, univ. dipl. org. Je svetovalec v družbi MM Svetovanje, d.o.o., ki je specializirana za izvedbo svetovalnih projektov na podrocju prenov organiziranosti poslo­vanja, sistemizacije DM in motivacijskih - placnih sistemov v zasebnem in javnem sektorju. 24.3.2009 – Poslovno porocilo je oblika poslovne komunika­cije z javnostjo; seminar bo vodil mag. Ivan Pehar, ki je knjižni-carski svetovalec, ravnatelj Gradske knjižnice Zadar ter višji pre­davatelj na Oddelku za knjižnicarstvo Sveucilišta v Zadru. Semi­nar je namenjen direktorjem in tistim, ki pripravljajo letna poro-cila javnih zavodov na podrocju kulture in drugih javnih zavo­dov. Predstavil nam bo primer dobre prakse, uspešno poslovno porocilo Gradske knjižnice Zadar, ki je po mnenju Open Society Institute model vzorcne splošne knjižnice. Porocilo je odlicen primer, kako komunicirati z javnostjo in mar-ketinga javnega zavoda, saj je knjižnica dobitnica prestižnih nagrad za marketing in management. Predavanje bo potekalo v hrvašcini. Vsak udeleženec bo prejel brezplacen izvod Letnega porocila Gradske knjižnice Zadar. 25.3. in 26.3.2009 – Power reading -Tecaj hitrega branja je namenjen vsem, ki bi želeli povecati hitrost branja za 50% in vec ter postati bolj ucinkoviti. Tecaj bo vodil Milan Vujasinovic, ki je preverjen izvajalec izobraževanj nevrolingvisticnega programira­nja z mednarodno licenco International NLP Trainers Associati­on. Je edini slovenski trener in eden redkih v EU, ki je izobraže­vanje za NLP-trenerja in New code NLP trenerja opravil pri ustanovitelju NLP-ja, dr. Johnu Grinderju ter sodeluje z njim kot njegov asistent pri mednarodnih izobraževanjih. Posebno pozor­nost posveca uporabi nevrolingvisticnega programiranja v poslo­vnem svetu. Je predsednik Slovenskega društva za nevrolingvisti-cno programiranje in koordinator Mednarodne zveze trenerjev nevrolingvisticnega programiranja (Interational NLP Trainers Association) za Slovenijo. APRIL 2009: 1.4.2009 - Komunikacija s težavnimi in zahtevnimi uporab­niki; vodiuniv. dipl. psih. Franka Bertoncelj, ki je vodja projek­tov v podjetju O. K. Consulting, v kratkem bo zakljucila izobra­ževanje na magistrski stopnji študija psihologije. Dodatno se izobražuje na podrocju transakcijske analize in kognitivne vedenjske terapije. Glavna podrocja njenega dela so izvajanje izobraževalnih delavnic ter izbor in selekcija kadrov. Referencna podjetja izvajalke so: Mobitel, Danfoss Compressors, Iskratel, Lafarge cement, Infotehna, Smart Com, Prevent, Sodexho, Gorenje gostinstvo, Bolnišnica Golnik, Roche, OMD, TPV, PRO PLUS - POP TV, MSD, HIT, Aerodrom Ljubljana, Novi-forum itd. Del vsebine seminarja: kako razvozlati gordijski vozel razlicnih znacajev skozi štiri osno­vne življenjske pozicije: + + pozicija (pozicija realnosti) + - pozicija (pozicija vecvrednosti) - + pozicija (pozicija manjvrednosti) - - pozicija (pozicija obupa) vsaka oseba se vede »psiho-logicno«: spoznali boste, zakaj in v cem so težavni pravzaprav težavni, prepoznavanje vrste težavno­sti strank: nesramna, vzvišena, tiha, jezna, klepetava, pretirano nezaupljiva, osnovni principi komunikacije z njimi, trening komunikacijskih vešcin z razlicno težavnimi strankami – igra vlog. 2.4.2009 – Priprava na izpit iz ZUP (zakona o splošnem upravnem postopku) (izpit predvidoma 16.4.2009); vodi dr. Božo Grafenauer, docent. Predava na katedri za javno upravo, sodeluje pri predmetih: Javna uprava, Upravno pravo, Lokalna samouprava, Uprava in državljani na Pravni fakulteti Maribor. 3.4.2009 – Obvladovanje konfliktov na delovnem mestu; vodi spec. org. manag. Zinka Kosec, specialistka organizacije in managementa. Je avtorica strokovnih in poljudnih clankov s tega podrocja. Pri Richardu Bandlerju, ki se soinovator NLPTM , se je v Orlandu na Floridi ucila vešcin Nevrolingvisticnega programi­ranja. Znanje s pridom izkorišca pri svojih predavanjih tako, da predava na nacin, da si ljudje snov najlažje zapomnijo. Iz vsebine: Konflikti na delovnem mestu so navadno posledica slabe ali pa nepravilne komunikacije. Vendar ni nujno, da je kon­flikt nekaj negativnega. Postanite sogovornik, ki v konfliktu vidi tudi možnosti za spremembe. 7.4.2009 – Stres na delovnem mestu; vodi prim. Marko Lovše, dr. med. Diplomiral je v Gradcu. Je specialist medicine dela v Ljubljani, družinski psihoterapevt z diplomo Kepler Inštituta na Nizozemskem in predavatelj z licenco za usposabljanje mened­žerjev za stres menedžment, ki jo je prejel na Henklovi akademiji na Dunaju. »Najbolj ogroženi so produktivni in ustvarjalni – vsak deseti doživi skrajno fazo, ki se lahko konca s smrtjo." Iz vsebine seminarja: Kako prepoznati in ravnati v stresnih raz­merah? Tehnike in metode dela, ko spremenimo stresno situacijo v konstruktivno delo, Anti-stresni program – telesne razbremeni­tve in duševna sprostitev med delom. Možne oblike in predstavi­tev uporabnih metod za telesno sprostitev: nordijska hoja – pozitivni vpliv hoje in aerobnih aktivnosti na organizem. Delav­nica je sestavljena 40 % iz teoreticnega dela, 20 % ucne delavnice – vodenje prakticnih vaj in 20 % aktivnega dela na sebi. 24.4.2009 – Racionalizacija dela in postopkov v knjižnicah; vodijo dr. Matjaž Žaucer, mag. Matjaž Eržen, bibliotekar Miro Pušnik. Predavatelj iz podjetja Sirius bo predstavil primer iz pra­kse racionalizacije oz. optimizacije, ki že poteka v eni izmed knji­žnic. Vljudno vabljeni! Andreja Plenicar KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 3) Komisija za upravljanje Hrvatskoga knjižnicarskog društva, Gradska knjižnica Rijeka i Sveucilišna knjižnica Rijeka pozivaju vas 2. OKRUGLI STOL : KNJIŽNICE I SUVREMENI MANAGEMENT Tema: Upravljanje i osiguranje kvalitete Rijeka, Dolac 1, Sveucilišna knjižnica Rijeka, Dvorana Izložbe glagoljice petak, 17. travnja 2009. ORGANIZATORI: Komisija za upravljanje Hrvatskoga knjižnicarskog društva Gradska knjižnica Rijeka Sveucilišna knjižnica Rijeka OCEKIVANI SUDIONICI: .. ravnatelji i voditelji samostalnih knjižnica i knjižnica u sastavu, te voditelji knjižnicnih odjela, službi i programa .. svi knjižnicni djelatnici .. studenti knjižnicarstva OBLIK RADA: .. pozvana predavanja .. panel diskusija Napomena: 1. okrugli stol : Knjižnice i suvremeni management održan je 4. travnja 2008. godine u Osijeku u organizaciji Komi­sije za upravljanje HKD i Gradske i sveucilišne knjižnice Osijek PROGRAM 09. 30 - 10.00 prijava sudionika kava 10.00 – 10.30 pozdravni govori I. Predavanja 10.30 – 12.30 dr. sc. Zdravko Pecar: Upravljanje kvalitetom u javnom sektoru Dragica Turjak: ISO 9001 certifikat kvalitete u Mariborskoj knjižnici Gorana Tuškan-Mihocic: Pokazatelji za mjerenje uspješnosti poslovanja u narodnim knjižnicama Senka Tomljanovic: Pokazatelji ucinkovitosti za visokoškolske knjižnice Zakuska 12.30 -13.30 II. Panel diskusija 13.30 -14.30 Što je kvalitetna knjižnica i kvalitetna knjižnicna usluga : dijagnoza, a onda terapija III. Zakljucci skupa 14.30 -15.30 Ocekivani završetak skupa 15.30 - 16.00 sati. Vec na: http://www.svkri.hr/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=239&Itemid=1 SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (marec 2009) 1. SAVJETOVANJE za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj (1 ; 2003 ; Split) Hrvatske narodne knjižnice u svjetlu IFLA-inih smjernica : zbornik radova / Prvo savjetovanje za narodne knjižnice u RH, Split, 2.-3. lipnja 2003 ; [urednice Tihana Pavicic, Jadranka Slobodanac]. - Zagreb : Nacionalna i sveucilišna knjižnica, 2004. - 162 str. : ilustr., graf. prikazi ; 25 cm ISBN 953-500-029-2 COBISS.SI-ID 242301440 2. SCHWARTZ, Dieter Digitale Bibliotheken und Portale. Teil 1, Elektronische Informations- und Dienstleis­tungsangebote in der Wissensgesellschaft / Dieter Schwartz. - Hamburg : Dasher, cop. 2006. -43 f. : ilustr. ; 30 cm ISBN 978-3-939663-37-9 COBISS.SI-ID 239648256 3. SEMOLIC, Barbara Portal Evropska knjižnica : opis in vred­notenje vmesnika : diplomsko delo / Barbara Semolic. - Ljubljana : [B. Semolic], 2008. - 59 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 37871970 4.SKUPNO posvetovanje specialnih in viso­košolskih knjižnic (3 ; 2008 ; Ljubljana) Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah : zbornik prispevkov = Quality in academic and special libraries : proceedings / 3.skupno posvetovanje specialnih in visoko­šolskih knjižnic, Ljubljana, 23. oktober 2008 = 3rd Joint Conference of Special and Academic Libraries, Ljubljana, October 23th, 2008 ; [urednica Maja Božic]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2008 ([Radovljica] : Tiskarna Radovljica). - 151 str. : graf. prikazi ; 24 cm ISBN 978-961-6683-04-3 COBISS.SI-ID 241170432 5. SLOVENIJA. Vrhovno sodišce. Centralna pravosodna knjižnica Centralna pravosodna knjižnica : 1918 - 2008 : 90 let / [avtorji besedil Marjeta Oven, Maja Vavtar, Blanka Avguštin Florjanovic ; avtorja fotografij Miran Juršic, Maja Vavtar]. - Ljubljana : Vrhovno sodišce Republike Slove­nije, 2008. - 62 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 536545 6. STRATEGIES for a European area of digital cultural resources : towards a continu­um of digital heritage : conference report : European conference, The Hague, The Net­herlands, 15-16 September 2004 / the confe­rence was organised by the Ministry of Educa­tion, Culture and Science, in the context of the Netherlands EU presidency 2004. - [S. l. : s. n., cop. 2004]. - 115 str. : ilustr. ; 25 cm COBISS.SI-ID 232680704 7. SVOLJŠAK, Sonja Knjižna zbirka p. Žige Škerpina (1689­1755) v ljubljanskem franciškanskem samosta-nu : doktorska disertacija / Sonja Svoljšak. - [Ljubljana : S. Svoljšak, 2007]. -324 str. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 243411200 8. ŠIRCA, Rajka Ucbenik - motivacija za uporabo (šolske)knjižnice : diplomsko delo / Rajka Širca. ­Ljubljana : [R. Širca], 2008. - 59 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 37953634 9. ŠUBIC, Mira Prodaja knjig na netipicnih prodajnih mestih : prodaja knjig v cvetlicarnah : diplom­sko delo / Mira Šubic. - Ljubljana : [M. Šubic], 2008. -84 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 37566306 10. TANNER, Simon Handbook on cost reduction in digitisati-on / [author Simon Tanner]. - [Roma] : Minerva Plus Projekt, 2006. - 36 str. : tabele ; 24 cm COBISS.SI-ID 242267904 11. TOTTERDELL, Anne An introduction to library and informati­on work / Anne Totterdell ; with contributi­ons from Jane Gill and Alan Hornsey. -3rd ed. - London : Facet Publishing, 2005. - XIV, 210 str. ; 24 cm ISBN 1-85604-557-9 COBISS.SI-ID 11482162 12. TREDINNICK, Luke Digital information culture : the indivi­dual and society in the digital age / Luke Tredinnick. - Oxford : Chandos Publishing, 2008. - XIII, 205 str. ; 25 cm. - (Chandos internet series) ISBN 978-1-84334-170-3 (hb) 316.42:659.2 COBISS.SI-ID 28152325 13. TRUBARJEV in Ungnadov dar Evropi : novi Trubar v Sloveniji : ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva in v casu pred­sedovanja Republike Slovenije EU : spremna publikacija ob razstavi : Narodna in univerzi­tetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1, 22. maj - 29.junij 2008 / [uredil Mihael Glavan ; preve­dla Martina Kerec]. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2008 (Ljubljana : Present). - 68 str. : ilustr. ; 30 cm ISBN 978-961-6551-24-3 COBISS.SI-ID 239081472 14. TURK, Nana Metode za ugotavljanje uspešnosti poslo­vanja visokošolskih knjižnic : magistrsko delo / Nana Turk. - Ljubljana : [N. Turk], 2006. -111 str. : ilustr., graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 32173154 15. TURNER, Anne M. It comes with the territory : handling problem situations in libraries / Anne M. Turner ; with a foreword by Gordon Conable. - Revised ed. - Jefferson (North Carolina) ; London : McFarland, 2004. - VI, 194 str. : ilustr. ; 26 cm ISBN 0-7864-1887-7 (broš.) COBISS.SI-ID 243684352 16. VAN Riel, Rachel The reader-friendly library service / Rachel Van Riel, Olive Fowler & Anne Downes. - Newcastle upon Tyne : Society of Chief Librarians, 2008. - 379 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-0-9559028-0-2 (broš.) COBISS.SI-ID 243346432 17. VERLIC, Zdenka Statistika in ugotavljanje uspešnosti delovanja šolskih knjižnic : magistrsko delo / Zdenka Verlic. - Ljubljana : [Z. Verlic], 2004. ­144 f. : graf. prikazi, tabele ; 31 cm COBISS.SI-ID 25555298 18. VERMA, Kusum Digital library preservation strategies / edited by Kusum Verma. - New Delhi : Akan­sha, 2005. - VI, 287 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 81-87606-77-0 COBISS.SI-ID 243393536 19.VIDMAR, Martina Barvna klima kot dejavnik okolja splošne knjižnice in njen uporabnik : primerjalna študija Goriške knjižnice Franceta Bevka, Mestne knjižnice in citalnice Idrija ter Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnica Prežihov Voranc (Vic) : diplomsko delo / Martina Vidmar. - Ljubljana : [M. Vidmar], 2008. - 103 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 37650274 20. WEBSTER, Peter M. Managing electronic resources : new and changing roles for libraries / Peter M. Webster. - Oxford : Chandos, 2008. - XVI, 236 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos informati­on professional series) ISBN 978-1-84334-368-4 (pbk) ISBN 978-1-84334-369-1 (hbk) COBISS.SI-ID 29969669 21. WEGENER, Debby R. Training library patrons the ADDIE way / D. R. Wegener. - Oxford : Chandos, 2006. - XV, 157 str. : ilustr. ; 24 cm. ­(Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-168-0 (hbk) ISBN 978-1-84334-157-4 (broš.) COBISS.SI-ID 242715648 22. ZEHN Jahre DDR, Zehn Jahre Allgemeine Öffentliche Bibliotheke / [herausgegeben vom Zentralinstitut f Bibliothekwesen]. - Leipzig : VEB Verlag f Buch- und Bibliothekswesen, 1959. - 90 str., [5] f. pril. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 242509312 DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom. Med študi­jem sem na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udeležence COBISS iz kata­logizacije monografij. Imam opravljen tudi izpit za ECDL-start. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik. Zadnje leto sem delala v knjižnici Oton Župancic, kjer sem sortirala in vstavljala gradivo. Seznanila sem se z ureditvijo gradi­va v vseh oddelkih. Zaposlitev išcem v katerikoli knji­žnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veliko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE FRANCI MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu organiza­torja nabave za polni delovni cas. Rojstni podatki: rojen 28.4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije.. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII.. stopnja) Delovne izkušnje: .. aktivni prostovoljec v Mestni knjižnici v Ljubljani, zau­pana so mi dela leposlovnega im neknjižnega gradiva; uporabljam Cobiss sistem pri urejanju in iskanju knjiž- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. OGLASI nega in neknjižnega gradiva, .. redno delavno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnost­nik za zasebno varovanje, .. trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejan­je arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja, ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajni­ka, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zau-pan denar, .. dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija Znanja: .. tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina ter znaj­ dem se v italijanskem jeziku, .. racunalništvo: urejevalnik besedila Word, osnove Excela. Uporabljam Outlook ter Powerpoint in dobro se znajdem na internetu. .. Pridobljen certifikat ECDL START. .. Vozniško dovoljenje b-kategorije ter lastno vozilo. .. Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva. .. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dose-go cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas v pricakovanju vabila na osebni razgovor na katerem bi me še podrobneje spoznali lepo pozdravlja. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!