Naročmnu mesečno 25 Din, za inozemstvo 4« Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Ureduištvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Naraščaje opozicije v Rusiji Stalinovu zmaga na zadnjem komunističnem kongresu ni bila popolna. Opozicijo je sicer Stalin porazil in jo prisilil k spokornini izjavam, toda kljub temu je dosegla mnogo. Pokazalo se je, da Stalin ne dosega oboževa-nega Ljenina. Dočim je bil Ljenin mož idej, gradi Stalin samo na surovo silo. Ljeninu tudi niso mogli očitati sebičnosti, dočim Stalin nima čistih rok. Kongres je razgalil Stalinove slabe lastnosti in nepoštena dejanja. Zato nasprotje do Stalina vedno bolj narašča. Znak nezadovoljnosti s Stalinom je sabotaža po najraznovrstnejših boljševiških podjetjih. Tako je bilo v prvem poletju letošnjega leta na sovjetskih železnicah 14040 nezgod, nesreč in poškodb ali 80 dnevno. Zato je sovjetska vlada sredi septembra izdala zakon, ki spreminja delavce v prave oje. Delavci ne smejo odpovedati nadaljnega dela v službi, podjetja pa imajo pravico odpuščati delavce. Ce ima kak delavec v delavski knjižici označen za vzrok odpusta sabotažo ali protisovjet-sko mišljenje, ga ne sme več sprejeti nobena tovarna. Na la način hoče prisiliti vlada delavstvo, da bi jo podpiralo pri izvršitvi petletnega gospodarskega načrta, ki zlasti v večjih podjetjih ne dosega zaželjenih uspehov. V rudo-kopih in premogokopih je uspeh v zadnjih mesecih za 40 odstotkov manjši kakor bi moral biti po petletnem načrtu, četudi uporablja sovjetska vlada vsa sredstva, da bi ga uresničila. Posebno nevarnost vidi Stalin v znanstvenih krogih. Boljševizem je začel podirati vero v Boga z navidez znanstvenimi razlogi. Poveličeval je avtoriteto znanosti in znanstvenikov, da bi zrušil krščanstvo. Toda v zameno hoče zdaj znanost popolnoma zasužnjiti stranki. Zato je stališče znanstvenikov napram boljševizmu čedalje bolj odklonilno, dasi se javno ne smejo izrekati proti njemu. Človeku visoke izobrazbe pa jc tudi zelo težko odobravati vsak še tako ponesrečen korak gruzinskega neizobraženega gorjanca Stalina. Kakor je Stalin skušal odstraniti nevarnost ukrajinske kontrarevolucije s tem, da je dal v marcu obsuditi na večletno ječo 37 ukrajinskih agronomov, pisateljev, vseučiliščnih profesorjev in kulturnih delavcev, tako je sedaj udaril tudi po ruskih znanstvenikih. Prvi poskusni balon je bil Nikolaj Nikolajevič Va-škov, slavni ruski inženjer, eden izmed naj boljših ruskih strokovnjakov v elektrotehniki. Te dni so boljševiške oblasti zaprle mnogo učenjakov, ki so ponos ruske znanosti. Lansko leto so priredili Nemci v Berlinu Zgodovinski teden, na kalerga so povabili tudi ruske zgodovinarje, ki so se odzvali z dovoljenjem boljševiške vlade v zelo častnem številu. Sedaj jim očitajo, da so za svojega bivanja v Berlinu vzbujali splošno pozornost nemške buržoazije in da no imeli z njo razgovore v protiboljševiškem smislu. Tako so zaprli akademika M. K. Lju-bavskega, bivšega rektorja moskovske univerze, profesorje D. N. Jegorova, A. N. Jakovljeva, Bogojavljenskega in S. V. Bahrušina s celo vrsto mladih zgodovinarjev. Pri akademiku Lju-bavskemu je trajala hišna preiskava 16 ur. Kot obtežilni materija! so našli pri njem nekaj dolarjev, ki jih je hotel izročiti svoji hčeri. S temi zapori hoče sovjetska vlada prestrašiti opozicijo in vplivati na ostalo izobra-ženstvo, da se ne bi upalo postaviti se na čelo nezadovoljnežev. V priprostih ljudskih množicah skušajo s tem vzbuditi sumnjo, da so znanstveniki krivi, da ne more boljševiška vlada ustvariti blagostanja. Ker vedo, da vplivajo na ljudstvo med vsemi znanstveniki najbolj zgodovinarji, so zaprli najprej nje. Slavni ru-eki zgodovinar Platonov pa ječi že itak več ko pol leta. Stalin skuša dvigniti omajano vero v sedanjo boljševiško vlado z zunanjepolitičnimi uspehi. Zato je po nemških volitvah imenoval za naslednika Krestinjskemu Leva Mihajloviča Hinčuka. Četudi se ni pečal dosedaj z zunanjo politiko, ampak samo s trgovskimi vprašanji, jo vendar zasedel lo važno mesto v Berlinu. Ze kot namesinik sovjetskega trgovskega ministra je pokazal izredno delavnost in naklonjenost sedanjemu diktatorju. Kot bivši menjše-vik skuša oprati svoj prejšnji greh, dn je bil nasprotnik boljševikov. Kakor so bili janičarji vedno bojevitejši in hujši od Turkov, tako upa Stalin, da bo Hinčuk kot spokornik napel vse sile, da doseže uspehe v Nemčiji. Kako sc Stalin boji opozicije, kaže dejstvo, da jo vložil v nekaterih berlinskih bankah ogromno vc-ote na imena svojih najzvestejšili prijateljev, da bi imel pripravljena denarna sredstva, če bi izbruhnila v Sovjetski državi protirevolucija. Vsi znaki kažejo, da imajo vzhodni Slovani na jeziku veliko besedo, da jo izgovore ob ugodni priliki. —b— Revolucija v Braziliji V sta si zavzeli Pernambuco — Pred veliko bitko med zveznimi in vstaškimi četami London, S. okt. ЛЛ. Reuter poroča i/. Per-ltnmbucn, da so objavili rcvolucijonarji komunike, v katerem pravijo, da je general Tuvoru z 8000 vojaki ter s pomočjo ljudstva in policije v Paraliybi zavzel Pernambuco po naskoku, pri katerem se je prav posebno izkazala policija. Po ležkiti in krvavih bojih so rcvolucijonarji zmagali na vsej črti. V Pernambucu korakajo po ulicah povorke prepevajoč levolucijonorne pesmi. Mncžicc so napadle lista »Jornal« in »Provincia« ter zažgali uredniške prostore in tiskarne. Množica je napadla tudi tovarne in stanovanje lastnika lista Jornal«. Več pristašev predsednika Prcidcsa je bilo na ulici linčanih. Predsednik države Pernambucu je zbežal na vojni ladji v smeri proti severu. Pernambuco, 8. okt. ЛЛ. Revolucijonairji so o priliki zasedbe mesta dtibrlii v državnih blngejitah dva milijona dolarjev. Istočasno jim je padlo \ roke mnogo orožja, in streliva. V državi Hali h so revolucijonarji prodrli do mest i San \ incente ter g.i zavzeli. V Pernambuco organizirajo nove revolucijonarno čete. Ncwyork, 8. oktobra. ЛЛ. Brazilski rcvolucijonarji trdiijo, da se je liahiJa, glavno mesto istoimenske države, pridružilo revohicijonar jeni. Newycrk, 8. okt. AA. Prednje straže upori nikov so prekoračile meje države Paranc in prestopile nn ozemlje države S:*.o Paoln. Tritiso? revoliucijonurccv jc zavzelo Itarro. Letala zvezne vlade so bombardiral« mesto Belldliorjzontc. Vstaškc čete so poškodovale ono zvezno letalo, k:ii je moralo pristati. Oba letalca stn bila vjeta. Buenos Aires. 8. okt. ЛЛ. l'o poročilu iz Monteviden so \wtoSkc čete dosegle v državi Pa-rani dokujšnje uspehe. Konjeniški po 1 k. ki ga jc napadlo 1300 upornikov, se jc rešil na argentinsko ozemlje. London, 8. okt. os. »United Press« objavlja detnjlirnnn poročila o revoluciji v Braziliji. Mesto Belic Horizonte v državi Minas Geraes jc \ rokah upornikov. Rnvnotnko so revolucijo-nnrci zasedli Porto Allegre, glavno mesto države Rio Grande do Sul. Po najnovejših informacijah se ustajn širi v notranjščino federalne države, tako so države Parnnn in Mntto Grosso tudi že v popolni vstaji. Uporniki so vjeli vrhovnega poveljnika federalne armade generala Azeve.de. London, 8. okt. os. >United Press« poroča iz Montvideo, da so revolucijonarci že sestnvili provizerično vlado, ki ima .svoj sedež v državi Rio Grande do Sul. V svoji proklnmnciji zahteva revolucijonarnn vlada popolno osvoboditev od Brazilije. V Rio de Juneiro se čuti velikansko pomanjkanje živil, tako da jc federalna vlada iricrnln rekvirirnti vse trgovine z živežem in predpisati stroge odredbo glede razdelitev živeža. London. okt. . Reuter« poiroča iz Rio Novi lisfr ni ničesar zagrešil in bomo videli, koliko bo imel zaščite pred oblastjo in ali bodo (udi ti atentatorji postavljeni pred sodišče tako, kakor atentatorji na »Popoto di Trieste*. Mironescu dobil mandat Bukarcšt, 8. okt. as. Zunanji minister Mironescu jc bil danes popoldne sprejet v Sinaji pri kralju. Ko jc ob 4 popoldne zapustil palačo, je izjavil časnikarjem, da mu je kralj poveril sestavo kabineta. To nalogo je sprejel, prosil pa jc, da sc mu ča do jutri popoldne čas, dn bo mogel radi li-i ste članov kabineta staviti svoje predloge. Miro-' nescu je izjavil dalje, da jc glede sestave kabineta dobit popolnoma proste roke. Zvečer bo odpoto-I val v Bukarešt, da bo tekom jutrišnjega dopol-I dneva sestavit kabinet. Grandijev politični testament Pariz, 8. okt. u. (Izv. poročilo Slovencu«.)' i u so se v zadnjem času pojavile alarmantne vesti o političnem testamentu, katerega je na-' pisal baje zunanji minister Grandi in ki se mora odpreti šele 30 let po njegovi smrti. Vesti niso demontirane. Sodi se, da odlaga v tem testamentu Grandi vso odogovornost zu dosedanje vodstvo italijanske zunanje politike, katere pravi vodja je bil lire/, dvoma Mussolini sam. Testament je posledica nesoglasja v vodstvu fašistične stranke in je zanimivo, da so sc pojavile te vesti ravno v času, ko zboruje veliki fašistični svet. Madžari nezadovo^ni s politiko ! tali je? Bukarešta, 8. okt. u. (Izvirno poročilo). Nfudjarski listi vedno bolj odvračajo italijansko politiko, ki smatra Jugoslavijo kot svoj vojni cilj. Tako poroča u. pr. »Nem/.eti Ujsag«. tla naj bi imela Italija rajši za svoj vojni cilj morje, kakor pn Jugoslavijo ali p.i koloniijc. List pravi, da bi Italija morala osvojiti ves Balkan, če bi hotela obdržati Dalmacijo. Zato jo listi odvračajo od teh ciljev in Kažejo nezadovoljstvo s lo italijansko politiko. Hoover povzdi vero Newyork, 8. okt. If. Predsednik lloover jc v Kings Moutainu ob priliki jubileja osvobodilne bitke 7. okt. 1870 imel govor v katerem je Američane pozval, naj ostanejo zvesti tistim religioznim načelom, ki so ustvarili ameriško državo in tvorijo tudi danes osnovo iu bistvo ameriškega narodnega življenja. Predsednik se je obrnil proti socializmu in boljševizmu, ki odkrilo negirata vero in jo hočeta izgnati iz zasebnega in narodnega življenja. »Mi pa si ne moremo,« jc dejal predsednik, »misliti socialnega in gospodarskega reda, ki ne bi imela svojih korenin v religiji.« Briand zbolel Pariz. 8. okt. as. Po povratku !/. f.cncvc je Briand obolel in /e dva dni ne more zapustili sobe. Stanje jc precej resno. Včeraj zvečer ga jc Tardicu za dalj časa obiskal. Koroški Slovenci pred volitvami Vse politične stranke edine v sovraštvu do Slovencev — Narodna zavest ne peša, ampak raste Celovec, 8. oktobra. Nedvomno je, da poinenja sedanja Vaugolno-va vlada popolnoma nov političen položaj v Avstriji in da ta položaj ni jiovsem jasen, posebno zato ne, ker no istočasno razpisano tudi nove volitve. Avstrija je sosedu Jugoslavije in že zato je umevno, da je položaj tak, kot je sedaj v Avstriji in tak, kot bo nastal po 9. novembru, dnevu volitev, največjega interesa za Jugoslavijo. Še večjo važnost ima novi položaj v Avstriji Ea Jugoslavijo in zlasti za Slovence zaradi tega, iker je z njim zelo ozko združena nadaljnja usoda Slovencev na Koroškem. Noben > avstrijski režim ni bil prijazen !Slu-vencem, noben se ni brigal zanje. Od novega režima — če se bo ta držal — pa koroški Slovenci ne pričakujejo nič boljšega. Umevno je, da konjiški Slovenci z največjo skrbjo zasledujejo volilni boj, ki je že v polnem teku. Iz celovške perspektive gledano, je sedaj prav gotovo, da bosta šla skoro v vsej Avstriji sklanja zaveznika v vladi, krščansko - socialna Str; ka in pa Heimwehr ločeno v volilni boj. Skupne liste bosta imela le tam. kjer je Heim-velir popolnoma pod vplivom krščanske socialne stranke, to je na Predarlskem, na Tirolskem in № Nižje Avstrijskem. Tema dvema nasproti je močna socialna demokracija. ki ima nekoliko lažje delo zaradi volilne razdvojenosti vladne koalicije in zaradi razcepitve nasprotnika na tri, štiri skupine. Poleg vladnih strank in socialne demokracije se snuje (meščanski blok, v katerem so Velenemci, Landbund. demokrati, kratko avstrijski liberalci. Vele-nenui so izumirajoča stranka, voditelji brez miio-fcic; prav tako so brez pomena demokrati. Zelo močan pa je Landbund, ki pa ima svoje torišče v glavnem le na Koroškem in na Šlajer-t&ein. V Avstriji še niso nevarni narodni socia- Verski pouk na ital. sfednjih šolah Italijanski šolski zakoni so za ljudsko šolo sicer predvidevali verski poud, ne pu tudi za 6rcdnje šole. \ konkordatu (člen 36 1.) je bil« potem tudi ta zadeva sporazumno urejena. Podrobnejše določbe o izvedbi verskega pouku na srednjih šolali, so -c v zadnjem času obravnavale med naučnim ministrstvom in zastopniki cerkve. Marsikje pa no\ih določil sploh niso čakali, ampak so že lani. v začetku šolskega leta učnemu načrtu pridcjuli tudi vc-ronaučiH' ure. Kongregaciju koncilov jc letos sredi avgusta vsem italijanskim škofom jKislula navodilu. ki zanimajo tudi kutoličane po drugih deželah. \ tej okrožnici se najprej ugotavlja, du je verski (ншк za katoličane dolžnost in vzgojitelji morejo od te dolžnosti, ki so jo dolžni mladini, biti odvezani le s pismenim pristankom njihovih starišc\. Duhovščini se naroča, da nujno pouče vernike, naj ne zahte-majo za svoje otroke oprostitve od verskega pouka iz kakih praznih in ničevnih razlogov. Izrecno sc po vda rja. da se morajo vsi gojenci Cerkvenih internatov udeleževati v šolah rednega verskega pouka, čeprav je v zavodu že to/adevno preskrbljeno. Potrebno jc to že radi zgleda, ki so ga dolžni nuditi. Za verouk je določena samo cnu tedenska ura. le za prva dva razreda na učiteljiščih sta določeni dve tedenski uri. V okrožnici kon-gjregacije koncilov, ki jo jc objavil tudi ^Osser-vatore Romano«, je načrt, po katerem naj se razdeli snov na posamezne razrede. Seveda morejo priti v poštev samo knjige, ki so odobrene od cerkvene oblasti. Isto itak določa tudi kanon 1381, 3 in konkordat člen 34, IV. Kjer manjka duhovnikov, smejo tudi učitelji poučevati verouk. Vendar sc izrecno za-liteva, da jih mora škof za to važno nalogo potrditi, ker sicer verouka ne smejo poučevati. V vsakem posameznem slučaju naj se ravnateljstva srednjih šol tozadevno sporazumejo s škofijskim ordimirijatom. Vcroučitelj. naj ne poučuje več kot 18 tedenskih ur. Ako kakega veroučitelja škof ne odobri, ali mu pozneje, tudi ko je že učil — odreče zaupanje, potem velja samo po sebi, da ne more dalje vršiti službe veroučitelja. V spora/umu z ravnateljstvom zavoda, se more tudi med šolskim letom i/, disciplinamili razlogov odvzeti učitelju pravica do poučevanja verouka. V učiteljskem zboru veroučjtelj kot lak ne zavzema pozicije rednega učitelja, n tudi ne le zastopnika. Postopu so z njim kot poverjenikom za verski pouk in je zato upravičen do glasovanja na konfcrcncali. Plača bo urejena s posebnimi zakoni. Kjer je verouk omejen le na eno leden— sko uro, naj M se čas za izpraševanje čimbolj skrčil. Tudi učenci smejo spraševati in pojasniti te/koče, ki jih imujo, toda vedno le pismenim potom. Vcroučiteljem se naroča, da žive v kolegijalncm razmerju z ostalimi člani profesorskega zbora. Dunajska vremenska napoved: Boljše vreme bo trajalo Ic kratko časa. Pojavili se bodo sveži vetrovi, najprej od jugozapada, potem bo postalo oblačno in i. zapadnimi vetrovi je pričakovati padavin in nižje temperature. Med. II. Dr. Francž Pavločič specialist za zobne tn ustne bolezni — ordinira vsak delavnik od 8 do 12 in od 15 do 18 f Pražakovi ulici 8/1 (vogalna rmeno-modra hiša). listi, ki sicer pridno odvzemajo ves naraščaj Vele-nemceni ter bi utegnili sčasoma pogoltniti tudi vso HeiniNvehr, od katere se razlikujejo le v toliko, da še bolj divje licitirajo nacionalni šovinizem in nasprotje do socialnih demokratov. V volilni boj gredo samostojno. Koroški Slovenci sodijo, du volitve razmerja moči med strankami ne bodo spremenile. Krščanski socialei in socialni demokrati bodo izšli iz volilnega boja skero enako močni, stranke sredine pa bodo — posebno Landbnnd — dobile ravno toliko mandutov, da bodo jeziček na vagi. Ni verjetno, da bi se Schober in Schumy potem koali-rala s socialnimi demokrati. Gospodarske razlike, tako vprašanja žitnega monopola, uvoza živil, agrarne in davčne politike, pa tudi druge razlike so med obema skupinama prevelike. Tako bo avstrijska politika morata priti na isto, na kar je že tolikrat: koalicijo vseh meščanskih strank, tokrat še z močno poudarjenim heimwehrovskim značajem proti socialnim demokratom. Koroški Slovenci zaenkrat še čakajo in presojajo položaj. Zavednih iu zanesljivih slovenskih glasov je približno 10.0(K), medtem ko znaša količnik ob srednji udeležbi 14.(X)0 do 15.000 za en državnozborski mandat. V koalicijo ne kaze koroškim Slovencem z nobeno stranko, torej hodu najbržo nastopili samostojno. Koroški deželni zbor ni razpuSčen, sicer bi Slovenci nastopili pri volitvah vanj z mnogo večjimi izgledi, kakor pri volitvah v državni zbor. Treba je razumeti mentaliteto koroških nemških strank. Vse, krščanski soriulri, hciinweh-rovei, Landbund, socialni demokrati, vsi tekmujejo v nemškem šovinizmu in sovraštvu do Slo-vencev. Vse koroške stranke so prežete hitlerijan-skega duha in zato koroški Slovenci ne vidijo med njimi prav nobeno razlike. Narodni socialisti (pravi Hillerijanci), so na Koroškem še maloštevilni in nenevarni, nevaren pa je hitlerijanskl duh, ki vlada pri vseh koroških Nemcih in pri vseh njihovih strankah. Povrhu lega moino koketirajo vse stranke s frazo »Kftrntnertuin t. Nekaj povsem ruzličnega so v narodnostnem pojmovanju koroški socialni demokratje od dunajskih, prav tako tudi koroški od ostalih krščanskih socialistov. In koroška, Slovencem skrajno sovražna meutali-teta, zmaguje vedno tudi takrat, kadar bi hotela dunajska zvezna vlada vreči) Slovencem kakšno drobtinico v narodnostnem vprašanju. Na Koroškem je glavni šlager vseh nemških strank — njihova zasluga za izid plebiscita leta 1920. Vse stranke, ki so bile tedaj, to so krščanski socialci, Velenemci, Landbund in socialni demokrati, so izdale brošure, v katerem poveličujejo svoje zasluge za iaki plebiscita. Nove 'stranke, tako narodni socialisti in Heiinwehr, pa v svojih publikacijah še groze s še večjimi nasilji proti Slovencem. To sovraštvo je tako splošno in tako strupeno, da tudi če bi zmagali na Koroškem komunisti ali uo veni kakšni intcrnacionalisti, še ti ne bi dovolili niti ene slovenske šole. Kaj naj torej pričakujejo koroški Slovenci od volitev? Ob priliki kočevske proslave je zastopnik nemških Koeevarjev namignil koroškim Slovencem, da so kočevski Nemci zato dosegli ugoden položaj in narodnostne pravice, ker so se znali v tolerantnem duhu sporazumeli z večino Slovencev, to je z bivšo Slovensko ljudsko stranko. Naj store še koroški Slovenci enako! Da, pravijo koroški Slovenci, ali bivša Slovenska ljudska stranka je bila najmanj stokrat bolj tolerantna, kot je koroška krščansko socialna stranka. Nespravljiv duh koroških Nemcev zatira slovenstvo povsod, na vseli poljih. Ni čuda zato, da narodna zavest Slovencev ne peša, temveč se — po vseh pravilih o pritisku in odporu — dviga! V Nemčiji še nobene odločitve Briiningov kabinet na.bržc dobi večino — 3 mitjone brezposelnih Berlin, 8. okt. AA. Kancclar Bruning je imel v zadnjem času številna posvetovan a s političnimi voditelji. Odločitev o bodoii vladi še ni padla. Kakor izgleda bo vlada imela večino v državnem zboru. Te vesli se epirajo na skkp soci al stov, da bodo glasovali proti komunisti ni nezaupnici vladi. Tako bo Briiningovo ministrstvo rešeno. Na raznih pokrajinskih soci'alirtičnih skupščinah so se delegati izrazili proti sodelovanju socialistične stranke v vladi. Poli'i'.ni krogi menijo, da bodo imeli soci alistični vodi'elji v rešitvi vprašanja o sodelovan u z vlado ve ikc težave, ker se jc pojavila v socialističnih vrstah močna struja, ki je odločno proti vstopu socialistične stranke v Briiningovo vlado. Potres v južni Nemčiji Dosedaj ni č'oveških žrtev Miinchcn, 8, okt. as. Preteklo noč je bil po vsej južni Nemčiji, Tirolski in zgornji Avstriji deloma zelo močen potres, v smeri od juga proti severu. Poštni urad v Ironebrucku je začutil ob 0.30 pomoči močen sunek, kateremu je sledilo dolgotrajno gibanje. V Garmiscli-Partenkircliiiu so čutila tri suuke, v Oberanicrgauu en sunek, v Munclicnu diva huda sunka, ki sta trajala 8 do 10 sekund. Povsod sc je prebivalstvo zbudilo iz spanja. V okolici Mttnchena je biJo ubitih več šip. Vesti o potresu prihajajo (udi i/. Niirnberga, Stirttgarta, Sigmaringend, Konstanze, Donau-Kscliingcnu, Fiviburga, Linza, Wellsa, Isclila in Ginundenu. Med ljudstvom se je širila vest, da sc je na nebu poj a viilu močna luč. kakor od \e-likega meteorja. Posebne škode ni bilo. Do se-duj se šc ni dognalo, k je je bilo središče potresa. Najbolj pa so p-a čutili v srednjih im jugovzhodnih krajih \Vurtcmbcrške. Napadi na lašlstični režim „Fašizem vzgaja italijanski narod v samoprevari" Rim, 8. oktobra, ff. Vodilni' krogi so zadnje čase poslali zelo nervozni zaradi antifašistične kampanje inozemstev časopisja, ki se čedalje bolj razširja. Posebno so fašistični krogi vznemirjeni, ker se kampanje proti fašizmu udeležuje tudi velik del angleškega tiska. Najhuje je zadel režim članek, ki je le dni izšel v uglednem »Evening Standardu«, ki napada fašizem, ker s inilitaristič-nirni izjavami in gestami zavaja italijanski narod k napačni samozavesti, ki ogroža mir. Med drugim piše sledeče: »Sistematično se ubija italijanskemu narodu , v glavo, da je samo Italija dou-aii svetovno vojno. Nove čitanke za osnovne šole ugotavljajo presenetljivo dejstvo, da je Viitorio Veneto . bil odločilna bitka v svetovni vojni in da so tam Italijani zmagali brez tuje pomoči. Italijani imajo veliko dobrih lastnosti, toda med temi ni bojevitostj. In zato tisti, ki ga vzgajajo v samoprevari, da je Bog ve kako heroičen, riskirajo, da, ne bi italijanski narod doživel zopet kakšno Aduo ali kakšen Ca-poretto. Mi res zelo težko razumemo mentaliteto sedanjih vladajočih krogov Italije. Nam se zdi, da baharija ni pripravna, da bi kakšen narod okrepila. Toda bo že resnično, da se fašizem lie more drugače držati kakor s pomočjo lažnivih haharV.c Fašistični listi so zaradi teh besedi silno ogorčeni, »tiiornale d' Italiac pravi, da ni res, da bi fašizem trdil, da je svetovno vojno dobila samo Italija. Res pa je, da je Vittorio Vencio bil prvi odločilni moment zmage. Vittorio Veneto pcme-ni preboj edine fronte, ker se je s tem uničila Avstrija in se je izolirala Nemčija, ki je morala računali s tem, da se bo italijanska armada prepeljala na francosko fronto. Res je tudi, da je pri Vittorio Veneto delovala vsa italijanska oborožeua sila, dočim je bilo zaveznikov samo p:ir tisoč. Opozicita v oieLiV&ki stranki raste London, 8. okf. as. Včerajšnji govor ministrskega predsednika Mac Donalda na občnem zboru stranke v Llandudnu se ne smatra za nesporen uspeh ministrskega predsednika. Nezaupnica levih radikalov je biiu sicer odklonjena z večino 1,800.000 proii 300.000 glasovom, to razmerje glasov pa kaže, da je levo radikalno krilo stranke, ki razpolaga samo s 5% mandati v parlamentu, v organizaciji stranke uarastk) na 15 do 30% in poslalo trikrat močnejše, kakor je zastopano v parlamentu. :>Evening Standard — tako nadaljuje italijanski list — bi hotel italijanskemu narodu odreči vsako vojaško krepost. Toda že Napoleon je rekel, da je Italijan prvi vojak na svetu, ako ima dobrega poveljnika. Ni prav, če se v polemične svrhe navaja en sam dogodek in se posploši. Adua in Caporetto imata veliko analognih primerov v zgodovini francoske fronte in pa britanskih kolonialnih vojsk. Italijanski heroizem v svetovni vojni je dokazan po tem, da je padlo za skupno stvar 652.000 Italijanov, 458.307 je popolnih invalidov, ranjenih pa je bilo nad 1 milijon. Armada, ki je doprinesla za zmago tako žrtev, ima pravico, da se pred njo odkrijemo. Napad >Evening Standarda« je podel, zlasti, ■ker prihaja od slrani prijateljskega naroda, ki se je z italijanskimi žrtvami v svetovni vojni okoristil. Treba je tudi zavrniti Insinuncijo, da je baharija orodje, katerega se poslužuje fašizem, da vlada Italijo. Pač pa se mora fašizem vsak dan bolj braniti proti laženi in zarotam, ki se kujejo proti njemu v inozemstvu. Pisanje »Evening Standarda-? ponovno dokazuje podlcst sovražnikov fašizma in opasneet njihovega delovanja za mir in prijateljstvo med narodi.«- Italijansko Časopisje se obenem obrača proti vestem, da Italija išče posojila v Franciji. »Journal de Francer, ki izhaja v Parizu, je prvi prinesel vest, da se rimska vlada pogaja s Parizom za posojilo 5 milijard. To vesl je poleni prinesla »Prager Presse«, ki je dedala, da francoski gospodarski krogi miso nič kaj voljni pomagali Italiji, ki kuje zaroto, da bi izolirala Francijo. Italijanski listi pravijo, do te vesti niso resnične. »C'e bi bili ti inozemski listi pošteni, bi to izmišljotino de-mantirali.« Boston, 8. okt. as. Po celi vrsti 22 knock autov jc danes znani italijanski boksarski velikan Primo Cnrneru doživel svoj prvi poraz v Združenih državah. Boril sc je v Gardcnu v Bostonu z Američanom Mnloneycin, ki ga štejejo med srednjevrstne boksarje, kateremu pu obetajo večjo bodočnost. S svojo tehniko in dosedanjimi skušnjami mu je posrečilo, da ni suino vzdržal v vseli desetih ruudah proti italijanskemu velikanu, temveč da si jc v boju tudi nubrnl toliko točk, da so mu sodniki priznali zmago. Zahvala g. min. predsedntka Belgrad, 8. okt. Na obletnico proglasitve naše države za kruljovino Jugoslovavijo je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter 2ivkovič prejel brzojavne čestitke iz vseh krajev kraljevine. Ker mu jo nciiiogoie, da bi vsem posameznikom odgovoril, se predsednik mi-nisterskega sveta tem potoni zahvaljuje vsem, ki so mu poslali čestitke. (Centralni prosbiro.) Delavski sanatorij Nj. kralja Aleksandra f. Belgrad, 8. okt. ЛА. »Suzor«. v Belgradu je kupil v Vrnjački Banji sanatorij, v katerem se bu-do zdravili člani tega okrožnega urada in ostalih uradov v vsej državi, ker je to edini sanatorij te stroke v naši državi. Delavci bodo mogli stanovati v njem tudi čez zimo, ker je sanatorij tako urejen, da traja zdravljenje vse leto. »Suzor« v Belgradu je zaprosil Nj. Vel. kralja za dovoljenje, da bi se sanatorij po njem imenoval. Na to prošnjo je dobil komisar sSuzora« od maršala dvora tole pismo: Gospod! Maršalatu dvora je čast obvestiti vas, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odobriti, da se bo novi sanatorij v Vrnjački Banji, last »Suzora« v Belgradu, imenoval »Delavski sanatorij Nj. Vel. kralja Aleksandra I.« — Maršal dvora generalštabni brigadni general A. Dimitrijevič. Min. Preka obišče Slovenijo Zagreb, 8. okt. p. Minister Preka je ostal šc, včeraj v Zagrebu ter pregledal nekatere zagrebške bolnišnico. Zvečer odpotuje v Slovenijo. Ministri v Prit epu Belgrad, 8. oktobra, ni. Danes dopoldne se je vršila konferenca ministrov in odličnih Srbov iz Priiepa in okolice. Konferenco je otvoril župan g Popovič. nato je govoril minister Frangeš, ki je objasnil položaj, našega gospodarstva in delo vlade za ublažitev gospodarske krize. Nato so govorili še ministri Radivojevič, Dušau Sernec ter zastopnik zunanjega ministra Kumanudi, ki je izjavil sledeče: »Sedanja vlada ne stoji na istih načelih kol prejšnje. Prihajamo med ljudstvo po nalogu kralja, da vidimo in slišimo zahteve naroda. Sedanja vlada je v svojem delu napela vse moči, rezultati so že oČividni.« Premestitve Belgrad, 8. oktobra, m. Z ukazom Nj. Ve?, kralja je premeščen za predmetnega učitelja na državno dvorazredno trgovsko šolo v Požarevcu v II. 1. Srečko Jurdan, doslej v Mariboru, za suplenta v Veliki Kikindi v 1. 9. gdč. Miroslava Košir, za davčnega pripravnika v Kamniku Vladimir B e r 1 o t. ZiČ4a železnica Cetinje—Krstač Belgrad. 8. okt z. Banski upravi na Cetinju je odobren kredit za žično železnico Cetinje— Krstač. Z delom se bo kmalu pričelo. Delo pri v. izvozniške^a društva Belgrad, 8. okt. z. V uradnih krogih se z zadovoljstvom odobrava dosedanje delo privilegiranih izvozniških društev, ki zadržujejo prenaglo padanje cen naše pšenice. Društvo je prodalo vso kupljeno pšenico, čeprav je mnogo dražja, ko ameriška. Vrše se priprave za trgovino s koruzo in ostalimi poljskimi pridelki. Nameravalo se je ustanoviti ekspoziture v Zagrebu in Skoplju, kar pa se je zaenkrat še odgodilo. Zaključek zdravn. kongresa Split, 8. okt. p. Danes se je nadaljevalo in končalo delo na kongresu vseslovenskih zdravnikov. Mncgobrojna predavanja so bila skrajšana na 20 minut. Sklenilo se je, da se vrii bodoči kongres leta 1930 v Belgradu. Tudi Zveza niedicincev je končala svoje delo. Konferncf oV?mh zbornic Belgrad. 8. okt. AA. V pelek 10. t. m. bo v prostorih belgrajske obrtniške zbornice konferenca zastopnikov trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada. Na tej konferenci bodo zastopniki zbornic med drugimi vprašanji določili svoje končno stališče nasproti zakonskemu načrtu o skupnem davku na poslovni promet. Zakon o oroš-jštva Belgrad, 8. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra vojske in mornarico v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o orožništvu. Zakon o likvidaciji огШорЦе-nega t'o'strgss pic a Belgrad, 8. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o likvidaciji odstopljenega vojnega plena. Iz „Službenih na vin" Belgrad, 8. oktobra, ni. »Službene Novlme« z dne 8. oktobra objavljajo pravilnik o ureditvi gozdarske službo pri občih upravnih oblasteh, spremembe in dopolnitvs k pravilniku o uporabljanju državnih avtomobilov za gradbeno delo, naredbo o zaščiti proizvodov iz Francosko ter pravilnik o postavljanju kvalificiranih gozdarskih strokovnjakov o upravi privatnih gozdov. Pravilnik zahteva, da se postavi v Dravski banovini za vsakih 2000 ha en šumarski strokovnjak. Vsak lastnik gozdov jo dolžan postaviti šumarekega strokovnjaka v teku šestih mesecev od dne, ko stopi zakon v veljavo, oziroma, ko bo objavljen ta I pravilnik. Belgrajske vesti Belgrad, 8. okl AA. Minister pravde dr. Milan Srsklč se je vrnil davi ob 8.10 iz Sarajeva v Belgrad. Belgrad, 8. okt. AA. Jutri 9. t. ni. bo seja upravnega odbora Narodne banko kraljevine Jugoslavije. Upravni odbor bo poleg te-kočili vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, proučil prošnje za kredite. ч I Belgrad. 8. okl. Za vršilca dolžnosti načelni-| lca priboeniškega oddelka mornariškega poveljstva je postavljen kapetan Anton Kliunr. Dva zlatomašnika Oba skupaj pri novi in zlati maši v isti cerkvi Artiče, 7. oktobru. Dne 26. oktobru bo v tukajšnji farni cerkvi oblinjal naš domačin msgr Janez Deržnnič, tajni koinornik Nj. Svetosti, konzistorijalni in duhovni svetnik, uinirovljeni dekan i/. Šinohorjn na Koroškem, svojo zlato sveto mašo. 1'ri tej sv. daritvi pu mu bo stregel drugi zlatomašnik, namreč Anton Pernat, še uk-tivni župnik v Dobovi, ki jc svojo zlato mašo /.e opravil pred tremi leti. Po njegovem krepkem glasu bi ga noben ne sodil, dn ima že tako visoko število let. Zanimivo je tole: Pred 50 leii je služil g. Anton Pernat kot mlad kaplan v Brežicah. Ko jc leta 1880 letošnji zlatomašnik Janez Deržnnič v sosednjih Artiaih primiciral, se je nove maše seveda udeležil tudi Anton Pernat; bojem, kakor se je izrazil, je bil zelo slovesno in veselo. Kdo bi se bil pccdrznil pred 50 leti prerokovati, da bo po pretekli tako dolge dobe božjo Usmiljenje dne 26. oktobra ta dva gospodu, siva starčku, zopet pripeljalo v isto cerkev in k istemu oltarju? Slovesno pridigo je prevzel vidcnisiki gospod dekan Janez Medvešek. Ignacij Hladnsk a pokoren Novo mesto, 8. oktobra. Gospod Ignacij Hladnik, ki jc služboval kot orgnnist skoraj 42 let v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, je stopil z oktobrom v zasluženi pokoj. Tudi na novomeški gimnaziji, kjer je 27 let poučeval petje gimnazijskega dijaškega pevskega zbora, se je umaknil in prepustil vodstvo pevskega zbora mlajšim močem. Upokojeni Nace je deloval kot pevovodjn pri raznih društvih, tako pri Dolenjskem pc\ skem društvu, kjer je bil pevovodja 20 let, pri Rokodelskem pevskem zboru, kjer je poučeval petje 15 let. Tudi v frančiškanskem samostanu je orglnl iu vodil petje cerkvcnegu pevskega zbora 23 let. Da tudi sicer ui držal rok križem, ampak deloval na glasbenem polju z vso vnemo, je znak to, da je njegovih kompozicij 75 opusov, ki so še vedno lepe in bodo ostale lepe, čeravno so zastarele, in ki se proizvajajo še vedno v vseh krajih naše države in tudi v Ameriki, odkoder jc še do zadnjega časa dobival naročila in pošiljal tja svoja dela. S svojimi koncerti, ki jih je priredil v ruz-nih krajih države, si jc pridobil velik ugled iu sloves ter bil pripoznan za najboljšega orgnni-sta Jugoslavije. Sedaj, ko sc jc umaknil iz javnega delovanju, mu želimo, naj ga Bog ohrani še mnogo srečnih let! Prevrnjen avtobus Kranj, 8. oktobra. Znani avtobusni podjetnik g. Paar v Kranju je oddal iChevrolet: avtobus v popravilo ključavničarju Fr. Markiču. Popravila so bila danes popoldne toliko dovršena, da so mogli voz preizkusiti na cesti. Dasiravno g. Paar ni dal nobenega dovoljenja voziti z avtobusom po cesti, jo pa ključavničarjev sin, 201etni Fr. Markič, češ, da drugače ne more dovršiti popravila, odpeljal avtobus po cesti proti Naklu. Sprevodnik g. Paara mu je sicer dopovedoval, da ne sme z vozom iz dvorišča, kjer so ga popravljali, vendar je mladi in pogumni vozač, ki pa nima šoferskega izpila, odrinil po lepi, gladki cesti. Preden pa sta potnika prispela z vozom do vasi Police, se jima je pa pripetila precej resna in težka nesreča, ki pa nosi seboj poleg občutnih udarcev in odrgnin še bolj opasno posledico, kdo bo namreč plačal povzročeno škodo, ki znaša nič manj in nič več ko 30 jurjev. Ali je bilo vzrok nesreči to, ker Fr. Markič ni še izurjen vozač, ali pa kot pravi sam, da se je hotel ogniti nekemu vozu. Suho in golo dejstvo je, dn sc je avtobus močno približal tele-grafičnemu drogu, zaplesal na cesti najprej na levo, nato na desno, se mahoma znašel na robu ceste in ker je bila brzina precejšnja, se je ■/. vso silo prevrnil v travo in postavil popolnoma narobe. Pri tem sunku je šofer Fr. Markič z glavo naprej zlelcl skozi šipo, se zadel ob rob motorja, kateremu so je odprl pokrov, in nato odletel v travo. V vozu nahajajoči se sprevodnik Joža Za-plotnik pa je ob sunku skočil pokonci, sc prijel za palice na stropu avtobusa in jc bil nato deležen iste usode, kol avlobus, da se je postavil na glavo. V lem pa so padali nanj sedeži, razno orodje in mu je pretila nevarnost, da ga vse lo zmečka. Zaplolnik je nato zlezel iz avtobusa in »e šel umival, bil pa je precej omotičen radi raznih udarcev. S pomočjo tovornega avtomobila, ki vozi na c celi gramoz, so z verigami dvignili prevrnjen! avtobus in ga nalo odpeljali v Kranj. Pri avtobusu jc karoserija vsa uničena, lako vratu, okna, stene.' Motor jo pa večji del nepoškodovan. Markič jc' dobil precej močno rano na glavi, ki pa ni nevarna, in se sempatja opraskal. Zaplolnik je dobil udarec na glavo, porezal sc je po roki in nogi in udaril na vrat in hrbet. Ponesrečenca je obvezal dr. Bezič. Markič se nahaja v domači oskrbi. Škoda na avtobusu, ki so ga opoldne Kranjčan' z veliko radovednostjo ogledovali, znaša 30.000 Din in ker je Markič vozil z avtobusom brez dovoljenja na lastno pest, bo lo še po vrhu. Sicer pn, nesreča ne počiva. Zalo je Ireba res paziti! Po umoru na Vrhpolju Fašisti proti Slovencem v Gorici •'Katoliško tiskarno« . Škode je okrog 10.000 lir. Zvečer na to je bilo v mestu napeto ozračje. Fašisti so se sprehajali z »manganelami«. Na Travniku jc kakih 15 fašistov napadlo skupino Slovencev, ki se jc vračala domov iz kavarne. Skladatelj Lojze Bratuž se je zgrudil težko ranjen na glavi in po hrbtu. Rešilni avtomobil ga je odpeljal v bolnišnico, kjer se zdravi. Knjigovodja pri »Centralni posojilnici« gosp. M a 1 a v a š i č je z roko prestregel udarec z »inan-ganelom«, ki jc bil namenjen glavi. Pod silnim udarcem se je roka zlomila. Drugi dan v ponedeljek je bilo \ meslu vse mirno. V ponedeljek popoldne je g. dr. jos. B i t e ž-n i k kot lastnik ^Novega lista« prijavil policiji povzročeno škodo. Policija ga je zaslišala do pozne nočne ure. Preiskava brezuspešna Predira kupite peč vprašajte Vašega sorodnika, znanca, prijatelja, ki že ima ZEPHIR-per, in brez-dvoma bodote culi o lej peči samo najboljše, ker je kurjava z drvmi higijenska, prijetna in s ZEPHIR-jem najcenejša Rakek, 8. oktobra. O fašistovskem napadu na »Novi list« v Gorici in na ondotne Slovence podajam naslednja obvestila: V nedeljo okrog pol 5 popoldne je skupina 20 fašistov vdrla v prostore »Novega lista«. S silo so sneli vrata, opuslošili uredniške in upravniške prostore, razbili vse omare, mize, stole, okna, šipe, telefon, električne svetiljke; razmetali akte, arhiv in časopise. Štiri pisalne stroje so vrgli skozi okno na ulico. Pred poslopjem se je takoj zbralo ogromno meščanov. Kmalu so nastopili karabinerji, ki so preprečili nadaljne demonstracije proti Slovencem. Nato so se fašisti razšli. Policija je pospravila s ceste razbite pisarniške polrebščine ter jih spravila nazaj v uredništvo. Zastražila je »Novi list iu »Piccolo« piše: »Sedaj ui več nobenega dvoma, da je iimer učitelja Sattosantija delo balkanske bande, ki se je vgnezdila v Julijski pokrajini, ] da seje grozo in strah. Zdi se, da je tajna organizacija opustila tak-I liko večjih podjetij, ki zahtevajo dolge priprave ! in veliko število komplicov, ampak da je sklenila napadi na posameznike, ki zahtevajo manj priprav. Treba je izslediti glavne voditelje, da ne bi padle še nadaljne nedolžne žrtve. To niso fantazije ali domneve, ampak rezultati preiskave oblasti. Zločinci niso mogli izvršiti svojega dejanja brez pomoči domačinov. Oblast samo še nc ve, ali je zločincem uspelo pobegniti čez mejo, ali ne. Čisto mogoče je, da so bežali, ker so okolnosti za pobeg ugodne. Dcsedaj so zaprli veliko oseb, vendar se že ne ve, ali so v zvezi z atentatom in v kakšni zvezi. Zdi se, da je bil atentat zasnovan zela na široko in da jc mreža komplicov zelo velika. Pred osmimi dnevi, so videli v Gočah pet moških, od katerih so štirje neznani, eden pa je iz inozemstva in ie v okraiu znan. Imeli so nahrbtnike in hlače, podobne hlačam miličnikov. Ti možic so kmalu izginili v nekem bližnjem gozdu. Oblast sumi, da so tajinstveni možje y zvezi z zločinom. Sumi' se, da so po daljšem posvetovanju v gozdu, kjer se laina organizacija navadno zbira, krenili ua Vrh-polje, zavzeli svoia mesta iu čakali na Softosantiia. Goriški kvestor Modesti jc razposlal oddelke po vsem okraju, ki vršijo hišne preiskave, toda ta akciia je do sedaj oslala brez uspeha. Je pa tudi verzija, da ie mogoče ena sama oseba izvršila umor. Mogoče jc, pravijo, da jc morilec v namenu, da zbega oblastvo, lovsko puško nabasal z dvema raznima kalibroma. Vendar je to neverjelno, ker vsi pravijo, da so padli istočasno razni streli. Vest, da so zaprli v'"hpoljskega župnika Papeža, ne odgovarja resnici. Oblast jc samo strogo zastražila župnišče. da bi se župniku kaj ne zgodilo. Dočim so fašistični listi včeraj skušali dokazati, da se Sotlosanti politično ni udejstvoval, pa danes že priznavajo, da jc bil »heroičen vojak fašizma.« Tudi se zelo hudujejo, da vrhpoljski župnik Sottosanliju ni dal zvoniti, češ, da se jc sam ustrelil. Pravijo tudi, da je g. Papež podelil umirajočemu odvezo samo pod pritiskom navzočih. To seveda trdijo tisti, ki g. župnika od nekdaj sovražijo. Zadnje domneve o zločinu £o sledeče: da sla zločinca bila dva, da so krogle na vsak način bile iz dveh različnih pušk, ki sla bili sproženi istočasno, da je en zločinec zbežal proli Ajdovščini, drugi pa proti Colu. Vodstvo organizacije zločina pripisujejo neki osebi, ki ni doma v Julijski krajini. To dejstvo fašistični listi posebno jiodčrtujejo kakor je to pač njihova na- ada. Popolo di Triesle« piše: Upanje je, da slovenski tednik, »Novi list«, ki je vzadnjič izšel pretekli četrtek, sploh ne bo več v Gorici zagledal belega dne, bodisi, ker se odgovorni urednik nahaja v inozemstvu, bodisi, ker eden izmed urednikov žc nekaj dni prebiya v zaporu goriške kves-ture. Zahtevajte brezplačen popisi ZEPHIR tenrnžea peCfi d. d. Snboflca Varujte se slabili ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenaril Dvakratni jubilant Rudolf Weiksler. davčni n ud upravitelj v pokoju — 60 letnik Novo mesto, 8. oktobra, \ krogu svoje družine jc danes praznoval naš jubilant svoj 60. rojstni dnu in 25 letnico vzajemnega zakonskega življenja s svojo družico gospo Kino. čil in zdrav. G. Rudolf Weiksler je bil rojen N. oktobra 1870 v Ormožu. Služboval je okoli 15 let v Pri-jedoru v Bosni, kjer si jc tudi izbral zakonsko družico i/, jako ugledne rodbine. Dolgo vrsto let jc tudi služboval na Vrhniki, kjer ga imajo še \ jako dobrem spominu. Iz Vrhnike jc bil nato premeščen v Novo mesto ter tu tudi stopil v jiokoj. Vedno dobre volje uživa v najlepšem družinskem soglasju v vili na Grmu dneve počitka. — Počitka? Nc! Tega g. Weiksler nc pozna. Vedno marljiv se še pridno udejstvuje pri jako ugledni lesni tvrdki. Povsod ga vidiš moža, korenjaka, poštenjaka. Kot dolgoletnemu naročniku »Slovencu« si štejemo v prijetno dolžnost, da mu poleg drugih tudi mi čestitamo, enako tudi njegovi gospe soprogi, in mu želimo še veliko rojstnih dni iu — zlato poroko! Kaj je hd Sottosanh? Nira, 8. oktobra, as. :Le pet i t Ni$ois« poroča o umorjenem učitelju Sottosanti sledeče: »Umorjeni učitelj je grdo ravnal z olrcki. O njem je bilo znano, da je otrokom pljuval v usta. Če otrok lli znal italijanskih besed, mu je rekel: »Apri (juella brut-la bocca, della quale eseo-no quelle brnite pa- I role slave...« (Odpri tista grda usta, odkoder j prihajajo tiste grde slovenske besede). Dokazano ! je, da je lako delal lanskega novembra. Starši so ga radi tega tožili. Bili so namreč ogorčeni v svojem srcu radi takega jiostopanja s svojimi malimi, posebno pa še, ker je učitelj bil jetičen, in je tak pljuval nežnim otrokom v usta. Ko je tekla tožba proli njemu, je pobegnil iz Vrli-polja, ker se je zbal preiskave. Letos pa je bil zopet nastavljen v istem kraju. Ker je bil ustreljen iz lovske puške je jasno, da je to oselmo maščevanje. Pisanje italijanskih listov, da je umor političnega značaja, je gola domneva s tendenco oblatiti slovansko manjšino in upravičiti represa-lije proti njej!« 50 letnica mature Dne 10. septembra I. 1. so obhajali maturanti mariborske gimnazije 1. 1880 501elnico mature. — Od leve na desno sedijo: univ. prof. dr. M. Murko, Praga, župnik v p. J. Kostnnjcvce, Vojnik, prof. v p. dr. Fr. Lnstavec, Velika Nedelja. — Zadaj stojita od leve na desno: notar v j>. Oto Ploj, Maribor, in senatni predsednik, dvorni svetnik in bivši vel. župan mariborski dr. Fr. Ploj, Maribor. — Zaradi bolezni niso prišli: dekan Fr.šalamon, Rogatec; sodni svetnik v p. J. .Šumer, Škofja Loka in polic, nadsvetnik I. Papež, Gradec. Se en junak Ta je pa baje 115 let star Zadnjič smo |)oročali o človeku, ki jc doživel 110 let življenja, zdaj pa prihaja na vrsto še večji junak, ki je star žc 115 let, torej pet let več. Starcc Peter G1 i š i č živi blizu Podr. Mi-trovice v Srcmu pri svojem zetu. Ko sta ga zadnjič obiskala dva časnikarju, ju je veselo pozdravil: 1'onioz Bog," djcco! Potem ju jc vprašal. odkod sta in ko sta mil povedala, po kaj sla k njemu prišla, jc znčel starcc z živimi besedami slikati svoje pestro stoletno življenje. Da imam 115 let, so zračunuli gospodje pri sodišču v Šnbcii. kjer sem bil pred tremi leti. Do tedaj sploii nisem nikoii iiii niti na sodišču, niti v šoli, hvaVi Bogu! Toda v vojni bi po skoraj bil, sam Miloš Obrenovič me jc silil, dn bi moral iti. Ampak takrat jc bilo Inliko: dal si kmetu (županu) in kapclnnu kakšen zlatnik, pn jc bilu stvar opravljena. Dobil seni namestniku, sani |in sem ostul doma. V tistih časih jc kmet (župan) pobiral davke od hiše do hiše. S seboj jc imel palico, na katero jc delal znamenja, kdo jc plačal in kdo ni. Takrat sc ni |>isaio v kakšne knjige, jok! Imel sem sedem otrok, samo dva sta mi šc ostala. Toda tudi tn-dva sta odšla in zdaj sem sam. Sina mi jc ubil švaba v vojni, hčerka pa je umrla. Prej sem živel v neki baraki, spal pa v čolnu, dokler me ni vzel k sebi zet. Marsikaj je nato starček še |>ripovcdova! radovednimu časnikarjema. Ima menda silen upetit; cclo ponoči dvakrat vstane in jc. Sicer jc možak zdrav, le sliši slabo, popušča mu tudi vid. Na vprašanje, koliko let bi Sc rad živci, jc smeje odvrnil: »Samo toliko, da oženim še legale vnučka« — in je pokazal na enoletnega dečka, ki ga je pestoval v naročju. Predrzen vlom v postajno blagajno Grosuplje, 7. oktobra. V noči od nedelje na ponedeljek (0. t. m.) je bil izvršen na postaji Šmarje—Sap vlom v prometno pisarno ter obenem v blagajno. Vlomilec je najprej s krampom odprl vrata čakalnice — pisarna ima namreč dvojna vrata, zato lam ni poizkušal — natu je razbil stekleno pregrajo. kjer se izdajajo karte, ter potem odprl blagajno, v kateri )>a je k sreči bilo samo okrog 100 Din. kajti večino denarja je menda prejšnji dan službujoči prometnik vzel ven. Vlomilec pa ni bil ravno preveč prebrisan, ker se je sezul in pristavil stol. da bi razbil ograjo: na stolu se pa popolnoma" jasno pozna oris njegove nege. Vžgal je ludi luč in jo pustil goreli. Slišali ga pa skoraj ni mogfl nihče, ker načelnika, ki ima stanovanje zraven, do sedaj še ni bilo, prometnik pa slanuje čisto na drugem koncu poslopja. Za vlomilca gotovo še ne vedo, sumijo pa nekoga |>o odtisu nog. ' Tatvina v stari ceritvi na Viču Vič, 8. oktobra. Presenečen je danes dopoldne opazil cerkovnik in oskrbnik pokopališča Anton Sojer. da je ponoči obiskal cerkev nepoklican gost, ki je pokazal izredno strokovno zanimanje za nabiralnike. Cerkovnik je hitro ugotovil, da jo lal opravil svoj posel temeljilo. 1'reglednl je vse glavne nabiralnike, ki so bili pn gotovo na veliko jcz/i tatu prazni. Ker na noben način ni hotel oditi brez plena, se je spravil na slar stranski nabiralnik, kateri žc ni bil odprl najmanj deset leU Cerkovnik je takoj opazil na tleli okrog slarega nabiralnika raztresen denar. Hiti so I" seveda sami stari novci, lako dvokronski, slar kovan drobiž in celo papirnat denar, katerega je med vojno radi pomanjkanja drobiža izdal mestni magistrat ljubljanski. Tat je seveda iz loga starega drobiža izbral vso dobro valulo in jo odnesel. l-z sledov njegovega dela se da sklepati, d« lat ni bil peseben strokovnjak, ker je odpiral nabiralnike s precej primitivnim orodjem. V spo-i min jo jnislil slar napol zlomljen čopič, ki je naj-, brže predstavljal del njegovega vlomilskega orod-| ja. Plen, ki ga jc tat odnesel, je po mnenju cer-j kovnfka, ki je vso zadevo takoj prijavil na viški I stražnici, gotovo zelo majhen, ter znaša .škoda ua nabiralnikih gotovo več, kot pa vrednost denarja, ki ga je tat odnesei. Po opravljenem tatinskem poslu je lal odšel skozi vrata zakristije, katera je mogoče od znotraj odpreti Ogromno zanimanje za „Ljudsko Za prenovljeno Ljudsko ku.iižuiru. ki bo zacelil izhajali v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani z decembrom ter bo nudila naročnikom vsak drugi mesec krasno knjigo za neznatno mesečno naročnino 12 Din — torej šest knjig na leto, vlada velikansko zanimanje. M povsod prihajajo vprašanja, kakšna bo nova Ljudska knjižnica in •lcatera dela bo objavila. Radi tega hočemo na kratko razložiti program Ljudsko knjižnice za prvo leto. Ljudska knjižnica bo za najširše plasti našega ljudstva. Ljudska knjižnica, ki je doslej izhajala v založbi Jugoslovanske knjigarne in dosegla že skoraj 40 splošno priljubljenih zvezkov, bo ]>o novem programu prinašala dobre svetovne pisatelje, pa tudi dela domačih pisateljev, vendar bodo knjige lako izbrane, da bodo imele poleg resnih literarnih vrednot še to prednost, da jih bodo mogli čitati z enakim užitkom in pridom vsi odrasli ljudje brez razlike. Prikladne bodo za domačo knjižnico inteligenta kakor za čtivo najpreprostejšega človeka. Ljudska knjižnica mora po-blati temeljni kamen sleherne družinske knjižnice, prodreti mor« v salon kakor v kine teko hišo, v obrtnikovo delavnico kakor v stanovanje uradnika — zakaj vsaka knjiga, ki bo izšla v tej zbirki, bo zaslužila največjega razširjenja. Sedanja Ljudska knjižnica izhaja na nekoliko pomanjkljivem papirju. Obnovljena Ljudska knjižnica, ki začne izhajati v decembru I. L, bo pa tiskana na boljšem papirju, vezava bo okusna iu moderna, lako da bodo zvezki te knjižnice pravi okras za našo bodočnost, vsebinsko pa razkošna zakladnica pestrega in hkrati najboljšega čtiva. Pri tem bo veljala skoraj polovico manj kakor sedaj in bo plačljiva j>o mesečnih obrokih. Kakor je doslej urejeno, izidejo v teku prvega leta sledeče knjige v zbirki Ljudske knjižnice: V i c t o r H u g o: Leto strahote 179». Ta Plemenit gospodar Priznanje za 20 letno službovanje. Slov. krajina, 7. oktobra. Pri g. Kolen ko Ivanu, županu v Črensovcih, je polnih 20 let služila Režonju Alojzija. Bila je zgled zveste služkinje. Dekle se je sedaj poročilo. Gospodar je hotel primerno poplačati njeno zvestobo. Pri tem se je izkazal zelo velikodušno. Mlademu paru je hotel pripraviti veselje. ker sta oba revnu, je na svoje stroške priredil lepo gostovanje«, nu katerem sta se veselila mlada dva in večje število drugili gostov. Plemeniti fin g. županu jc vzbudil v okolici občo pozornost. Za zgled nuj služi vsem gosptr-dar jem, kako zasluži zvestoba priznanje. Krvavo godooanje Izpred mariborskega senata. Maribor, 8. oktobra. Dne 7. septembra so v Podkrižnikovi hiši v Frajhajmu na Pohorju praznovali in obhajali god Podk-rižnfkove žene Marije. Okoli dveh zjutraj bi se na gospodarjev poziv imeli gostje raziti. Ni na bilo všeč io 251etnemu kovaču Ivanu Kovačiču, ki se je rajši skril v sobo desno od glavnega hišnega vhoda. Pozneje ga je Pcdkrižnikov hlapec našel v sobi pod posteljo. Kovačič je šel v kuhinjo. voščil lahko noč, nato pa izginil; skril se je v čumnati pri kuhinji. Podkrižnik je slutil, da mora biti Kovačič še v njegovi hiši. zato je ponovno pozval čuriča. naj zopet pregleda, če se ni Kovačič nemara zopet kje skril. Curič ga je res našel v omenjeni čumnati; ker ni hotel Kovačič zapustiti hiše. ga je Podkrižnik jel počasi potiskali proli vežnim vraloni. tukaj pa je Kovačič nenadoma zgrabil za nož ter zamahnil z njim proti Podkrižniku; rana je bila sinrtnonevarna. V petih minutah je Podkrižnik podlegel poškodbam; noževa ostrina mu je namreč prerezala jarterijo subklavijoT, radi česar se je vlila kri na zunaj in na znotraj v prsni koš. Podkrižnik je izkrvavel. Danes je Kovačič sedel na zatožni klopi; priznava vse. Zagovarja se pa, da je to storil iz neprevidnosti. ko je v temi 7. nožem kar na slepo zamahnil okoli sebe. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Levarl; Kolirk in dr. Aiman prisednika. Obložbo je zastopal drž. pravdnik dr. Ztirjau. Kovačič je bil obsojen na tri leta robije, plačilo zasebne odškodnine v znesku 3500 Din in na petletno izgubo častnih pravic. Izpred novomeškega sodišča Novo mesio V ponedeljek 6. oklobra se je vršila na. tukajšnjem sodišču razprava pred sodnikom poedincem zoper posestniške sinove: Krevs Filip, Koferle Alojzij, Kumar Jože in Jarc Antona iz Mirnepeči, radi prestopka po § 184 odst. I. kaz. zak. Obtoženi so bili, da so se v božični noči leta 1929, v Mirnipeči udeležili tepeža, pri katerem ie bil ustreljen Cerar Franc, pose'stnikov sin iz Vel. Kala. Vsi oblozenci so dejanje lajili. Zaslišanih je bilo veliko prič. Dokazalo se je, da so Mirnope-čani napadli fante iz Kala, ko so ti prišli iz gostilne. Ves boj se je vršil pred Hudetovo hišo. jMed pretepom sc je iz gruče Mirnopečanov tudi streljalo, en strel je zadel pok. Cerarja v prsi, ki se je takoj zgrudil in kmalu nato izdihnil. Dolgotrajna preiskava, v teku katere so celo eksluunirali pok. Ceraraja, ni dognala, kdo je pokojnika ustrelil, ker tega noben obtoženec ni priznal in nobena priča ni mogla izpričati. Dokazalo se je. da jc Krevs Filip sicer dvakrat ali še večkrat ustrelil iz samokresa, ki mu ga je dal Kolerle, la pa ga je dobil od Kumarja. Po pričah se je ugotovilo, da sta padla najmanj dva strela. Ker pa projektil, ki so ga našli pri ekshuinaciji Cesarja v njegovi hrbtenici, ni bil primeren samokresu, iz katerega je streljal Krevs, državno tožilstvo ni moglo obtožiti Krevsa kot kriyca smrti pok. Cesarja. Za dokazano pa se je smatralo, da so se obtoženci udeležili pretepa aktivno, zato je sodišče obsodilo Krevsa na štiri mesece, ostale pa vsakega po en mesec zapora ter plačilo odškodnine zasebnemu udeležencu Francu Cesarju, očetu pok. Cesarja v znesku 1640 Din. - PEGE - odstrani takoj In bmi slodn .Cieme Orlmol" Poblvn so v lekarnah, itroprerijah In parfninerljah. Zalogo: »Cosmochemla. Zagreb, Smifiklesov« 23. Telefon 49-99 povesi je med deli' slovitega francoskega romanopisca ena najbolj zanimivih iu bo gotovo našla mnogo navdušenih čitaleljev. Za tem bo ob.avljen roman kanadskega Francoza M u u r i c e C o n s t а n t i n а VV e y e r -j a: Usodna preteklost. Poleg genljive, pretresljive zgodbe, ki se odigrava v Kanadi in na ameriškem ledenem severu, vsebuje Weyerjev spis znamenita poglavja kulturno zgodovinskega pomena, kajti pred čitateljevimi očmi se odigrava dramatični prehod Kanade iz živinorejske v poljedelsko deželo. Dalje Izide Brinarjeva predelavu hudomušnih dogodivščin Pavliho in Luinivega Kljuk-ra z ilustracijami Milka Bambiča. Pripravlja se izdaja P i e r r e V E r m i t o -ve ga romana: Kako sem ubila svoje dete. L'Ermite je pri nas dobro znan po dveh svojih romanih Vžena z zaprtimi očmi« in »Deklica z od-prtinvi očmi*'. Pripravlja se tudi ogromni rontan David Copperlield, morda največje mojstrsko delo velikega angleškega pripovednika C h. Dickensa ter nova izdaja L. VVallacejevega priljubljenega romana Ben Hur. Na programu sta še romana Ifectorja Malo t a: Brez doma in Reinizova: Na sinjem polju. — Natančnejši spored se bo še določil Vsekakor pa je že iz teh naslovov razvidno, da bodo knjige Ljudske knjižnice zares ljudsko čtivo. hkrati pa tudi čtivo za inteligenco, kajti dela Imajo visoko literarno vrednost. Naročila — po dopisnici — sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Za lavantin-sko škofijo je prevzela nabiranje naročnikov Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, na kar opozarjamo štajerske interesente. — Na željo pošlje knjigarna brezplačen prospekt o vseli knj'žnm zbirkah, ki bodo začele izhajati v njeni založbi. Kobila v *ai*ni otrfaW Dva podjetna fantiča sla jo oni dan ubrala iz Ljubljane na Gorenjsko, da bi kje na deželi nakupila kaj primernega. S kolesi sla jo pobirala od vasi do vasi, si nabrala vsega, kar sta rabila in se kajpak poleni vračala domov. Toda na Ska-ručini se je fantoma dogodila nesreča ali smola ali pa oboje. Vozila sla na kolesih skozi Skaručino, jiri-jetna se jima je zdela pol, že s'a ogledovala cerkvico na Šmarni gori, sanjala o beli Ljubljani, — takrat pa se je nenadno zgodilo nekaj, in oba fanta sta s koles hkratu telebnila na tla. Kaj je bilo? Na vrtu poscstnice Zgajnar Frančiške se je pasla dotnača kebila. Otroci, saj veste, kakšni so. kobili niso dali miru; dražili so Je venomer, vpili nad njo, jo šibali in podili z vrla na vrt. Ko sta kolesarja privozila ravno mimo Zganiarjeve hiše, je z vrla planila na ces'o kobila, ki je oba kolesarja zalotila ravno na csišču svoje smeri. Oba fantiča sla se povalila s koles na tla in se bridko pritoževala nad kobilo, še bolj pa nad njenega gospodarja, ki je po njunem pojmovanju dolžan skrbeti, da žival hodi in lela tamkaj, kier ni ljudi. Ampak glavna stvar ni v tem! Bdeti izmed fantov je imel pri sebi tečno 33 jajc. poleni košaro grb — in vse vkup je šlo v franže. Jajca je vrgla kobila po tleh, jih seveda pomečkala, da so se razlila, gobe pa so postale ničvredna zmes. Razen tega sla oba kolesarja nekoliko zamazala in razpraskala svoji obleki, za kateri zahtevata zdai od gospodinje eden 1200, drugi pa celo 1250 Din odškodnine, menda celo več, kakor je stala obleka, ko je bila nova. Šk^da na kolesih, na jajcih in na gibali pa znaša po njunih cenitvah 185 Din za oba. Kolesarja sta se ztrlasila na ljubljanski policiji, prinesla sla celo od zdravnika posebno spričevalo o hudih poškodbah, pa prav energično zahtevala izplačilo polne odškodnine. Debelo bo pogledala gospodinja na Skaručini, ko ji ljubljanska policija pošlje bridko pismo o posledicah nesrečnega srečanja njene kobile z ljubljanskima kolesarjema. Pri ličkanm koruze Podivjanost mladega fanta Ptuj, 7. oktobra. Med najlepše jesenske večere nu deželi spadajo oni. ko kožuhujo ali ličkujo koruzo. Vsa vus, mlado in- staro, se zbere v eni hiši. Petja in šal ni konca. Tako je bilo kožuhanje koruze nu vrsti tudi v ponedeljek zvečer, ki pu se na žalost ni končalo v čistem veselju. Beseda je dala besedo. Vstal je 16 letni funt in z nožem ravnal kot z navadnim koruznim storžem. Zabodel je nekega Gregorea. Razumljivo, da je Gregorčev Janez i/. Rogoznice v bratov-ski ljubezni hotel pomagu.ti svojemu ranjenemu bratu. Ali slabo se je godilo tudi njemu. V zahvalo, da bi nudil pomoč napadenemu, jo js še sum skupil: tudi on je dobil runo z nožem. Mladega podivjunco so aretirali. Za nekaj času že ne bo inogcl javno kazati svojo surovost. Vsakega moš'teea boste očarali če boste za nego svoje kože uporabljali samo preizkušeno Paracelsus liljanovo mlečno kremo, katera podaja koži mladeniško lepoto in svežost. — Zato bodite enrgični in zahtevajte vedno Paracelsus liljanovo mlečno kremo in odbijte vsak poizkus, da bi se Vam dala »sličnat krema. 100.000 Din iz sodne blagajne je šlo po svetu Jovan Mnlcšič, ki je radi raznih malenkostnih tatvin koma j izdržul svojo 20 dnevno kazen, je bil žo naslednje dni klican k sodišču v Irigu za pričo v neki zadevi. Mož pu ni vedel, v katero sobo naj gre k zaslišanju, zato je taval I K) sodišču iz sobe v sobo. Tako je prišel v sobo. kjer je bila sodnijska blugnjim in kjer so urud-niki ravno šteli denar. V trenutku, ko so sc uradniki /u hip odstranili iz sobe ter je nu mizi ležalo ve? kuvert, napolnjenih z. denarjem, je Malešič. ki je ostal čisto sam v sobi pri de-nurju in so ga seveda prijele silne skomine, brž pobasal nekoliko kuvert z denarjem in jedrno pobral svoja šila in kopita. Seveda jc bila tatvina skoraj ugotovljena, toda vendarle že prepozno. Prefrigauega tatu niso več našli, dasi se je dvignila na lov vsa mestna policija in vse sodno uradniStvo. Malešič jo je z denarjem popihal čez hribe in doline proti Novemu Sadu. kjer so ga drugi dan sicer videli, pa ga niso aretirali, ker ni bila prišla tozadevna tiralica. Potem pa je Malešič seveda z denarjem odšel dalje po svetu in ga kljub nniKirncmu iskanju šc niso našli. Po Tvojem obupnem pismu sodeč, sem pričakoval, da Te najdem s močnim kašljem, zavitega v odeje in s hripavim glasom?-- Ne, moj ljubi, vzel sem Kresival i--- učinek vidiš. KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa;si hripav Koledar Četrtek, 9. oktobru: Dionizij. škof, mučenik. Osebne vesli — Duhovniške spremembe. Umeščena sta bila: Blaž Rebol, župnik v Dobiniču, dne 7. oktobra 1930 na župnijo Bela cerkev, in Ign. Omilil en, župnik v lieli cerkvi, dne 8. oktobra 1980 na župnijo Dobrnič. — Za upravitelja župnije Draž-goše je imenovan Frane Uiti, doslej župnik na Turjaku, ki je na to župnijo resigniral. Novi probovi V visoki starosti 84 let je umrl dne 0. 1. m v Sobračah. fara šl Vid pri Stični na Dolenjskem, posestnik Franc Fajdlga. Pokojni je bil brat lani umrlega dolgoletnega direktorja kranjske gimnazije vladnega svetnika Ignacija Fajdige. Sveti Ti večna luč! t Andrej Doktorid, Zadruga urnrjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasnrjev v Ljubljani obvešča svoje člane, da je v sredo umrl njen bivši član g. Andrej Do k to r i č, nekdanji zlatarski mojster v Ljubljani. Pogreb bo v petek dne 10. t. m. ob Iti iz mrtvašnice Hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Gg. zadružne člane prosimo, da se pogreba v čimvečjem številu udeleže. — Odbor. N. v m. p.! Mata hr*>n:bn tV- Konknrzni razpis. Po okrožnici so razpisane župnije: Dražgoše v loški dekaniji, Ko-pr i vni k v Bohinju v radovljiški dekaniji in Turjak, stoječa pod pulronstvom graščine Turjak, v ribniški dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 10. novembra 1980. A- Boiidar Jakac v Ameriki. Iz Novega mesla i nam poročajo: Naš rojak g Božidar Jakae. akade-inični slikar, ki biva že jioldrugo leto v Ameriki, je dobil od ameriških oblnsti dovoljenje, da sme še nadolinih šest mesecev ostati v Ameriki. A" V ohranile) časti g Kavčiča. Z Jesenic: lz >Jutrovega« poročila od 7. t. m., posnetega seveda iz laških virov, o umoru fašističnega učitelja Sotto-santija v Vrhpolju pri Vipavi, bi bilo sklepati — ko poroča, da je imel ustreljeni v kraju za sovražnika santo svojega prednika Kavčiča — da bi ta utegnil biti stori'ec. Ker bi to Kavčiču moglo kakor že koli škodovati, bodi tu pojašnjeno, da gospod Kavčič nikakor ne more biti. niti ne oddaleč osumljen tega dejanja, ker Jc dolgro iivi v Jugoslaviji. — Gospod Kavčič, bivši tajnik v Vrhpolju, je miroljubne narave in še nikomur ni skrivil lasu. še manj bi pa bil zmožen dejanja, kakršnega ga laški listi osundjajo. Zato lako pisanje pomeni zanj strašno krivico! A- Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana objavlja: Na podlagi soglasnega sklepa starešinske seje z dne 4. oktobra t. 1. preneha s tem dnem delovanje »Kongresnega odbora« JGZ Liubliana in vseh njegovih odsekov, ker je ta dan zaključil »Finančni odsek« svoje račune. Odslej spreiema vse zadevne dopise, nanašajoče se na bivši »Kongresni odbor,, predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana. A" Nenavadna buča. Na vrtu frančiškanskega samostana pri Mariji Pomagaj na Brezjah je letos zrastla buča. ki tehta 64 kg. V premeru ima 70 cm, v obsegu 2.17 m. Nekaj posebnega! Ar Planinci, obiskujte še Golico! Spodnja koča na Golici je še odprta do vključno 15. t m. in bo oskrbovana še nadalje ob lepem vremenu ob nedeljah in praznikih in dnevih pred nedeljami in prazniki. A" Potres v Sarajevu. V torek ponoči so v Sarajevu čutili močan potres Sunek ie po izjavi potresne opazovalnice v Sarajevu trn.rl 40 sekund; meščani so ga čutili jedva 2 do 3 sekunde. Škode potres ni napravil. •A S sekiro po glavi. V mali vasici blizu Ja-senic nu Hrvatskem ima kmet Ivan Varal in svoj vrt, poln sočnega sadja. Ko je 731etni starec pred dnevi zjutraj stopil v vrt, je tam našel neznanega fanta, ki je kradel sadie. Hotel na je zapoditi z vrta. toda tat je na starčka navalil s sekiro. Udaril ga je lako močno po glavi, da se je starec zgrudil ves krvav. Potem pa je tat jiobegnil. ~k Tiskovne pravde se zlasti v noslednjem Času množijo, kar je v mnogih primerih posledica dejstva, da je naš novi zakon o tisku vse premalo znan. Neobhodno potrebna Je torej ne le juristom, marveč vsem, ki javno delajo in nastonajo. kniižica »Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, Anton Mladič. — Zraven besedila zakonu o tisku z dne 6. avgusta 1929 s spremembami in dopolnitvami do 1. marca t. 1. vsebuje knjižica tudi nad sto razsodb kasaci.ie, kar njeno j praktično vrednost močno dviga. ^-Znkon o tiskanje izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne v Linb-Ijani. Knjižica obsega 66 strani ter velja le 10 Din. •jr V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 30 od 8. oktobra t. 1. je objavljen »Zakon o državni brambi«, dalje »Uredba o sestavi zdravniške komisije na podetavi § 173. kazenskega zakonika«; »Pravilnik o zdravilih in zdravilnih speclalitetali«; »Pravila za polaganje državnega strokovnega izpita uradnikov resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje: in »Pravilnik zdravstvenega doma v Rogatcu«:. ■A Zanesljivo in milo učinkovanje je pogoj, ki ga zahtevamo od dobrega odvajalnega sredstva. Zaradi tega je Darniol odvajalna čokolada tako priljubljena in jo zdravniki že desetletja predpisujejo kot odvajalno sredstvo pri odraslih in otrocih. -A" Tako poceni se ti ponuja sreča. Pomisli: za pet dinarjev lepa sobna oprava ali pa konj in uebroj drugih dragocenosti. Kje boš dobil kaj lepega za ta denar:1 Edino le, čo kupiš lot. srečko sDoniu služkinj«. -A Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, ruz-druženosti, tesnobnosti, splošnemu slabopočulju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-josef: grcnčica brez naporu ia bolečin lahno izpraz-nenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučujih obvaruje pred vnetjem slepiču. NujodličnejSi zdravniki stoletju so vporabljali Franz-Josel« vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Franz-JoseK-grcnčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. Jesenice Umrla je v Kurji vasi Marjeta Raziuger. p. d. Kurejeva, stara 70 let. Bila je dolgo časa bolna. Zapušča številno družino, ki pu je vsa preskrbljena. Pokopali so jo v sredo na jeseniško pokopališče. Pokoj njeni duši, preostalim globoko so-žalje! Novo sezono Krekovega prosvetnega društva je preteklo nedeljo otvoril dramski odsek z veseloigro ^Radikalna kura- , ki je ob natlačeno polni dvorani jako dobro uspela. Igralci so svoje vloge rešili zelo dobro, nekateri naravnost odlično. Tudi ecenerija odra je bila zelo posrečena, v drugem dejanju v prekrasni razsvetljavi in vodometom je naravnost očarala. Vsak teden nas preseneti s kako novostjo. Za dnevnim zavetiščem mule dere je prišla učilnica za šolo obvezne otroke osnovne šole. Tu se otroci uče pod nadzorstvom in napravijo svoje šolske naloge ler so tako starši rešeni skrbi nadzorovanja. Za deklice z meščanske šole iz oddaljenih krajev, ki so se morale doslej potikati po kolodvoru in je marsikatera radi tega trpela veliko dušno škodo, se je la teden otvorila posebna soba, kjer bodo mirno in skrbno čakale v študiju odhodov posameznih vlakov. Te dni se postavlja v kuhinji krasen, velik štedilnik in s 15. oktobrom se odpre ljudska kuhinja. Ze danes vlada zanjo splošno zanimanje in povpraševanje, ker vsakdo ve. da bo kuhinja v zanesljivih in poštenih rokah. Celodnevna hrana bo stala, po izbiri, 10 »li 14 ali pa 17 Din Samo kosilo pa 4, 6 ali 10 Din. Za Jesenice, kjer je življenje v celi državi, izvzemši velika mesta in letovišča, morda najdražje, so navedene cene nekaj neverjetno nizkega. Opozarjamo na to kuhinjo nebrojne izletnike, ki potujejo čez Jesenice v naše jasno planine, zlasti pa organizatorje, šolskih in društvenih izletov. Novo mesto Avtopodjetje Kos sporoča, da bo na željo občinstva spremenilo z 10. oktobrom vozni red avtobusne proge Novo mesto-Krško v toliko, da bo odpeljal. avtobus iz Novega nie.stn ob 12. uri opoldne in prispel v Krško ob 14. uri popoldne. S lo izpre-meinbo bodo imeli potniki ugodnejšo zvezo za vlake na Zidani most in Zagreb. V : 10 EŽ i №8 : 33 i зд = 00 : Damsko perilo | g Namizne prte i In prIKe ! š° Kuhinjske brisale ! Športne čepice j j»§ In pasove 1 Dalje predpasnike ! - 11Н11Н11НМ111111М1111И1Н11М1Н1|1МНМН|М1П1НППН1И1М1111111П1Н11ПППМ1МНММИП|1П111П111- Priporočam dalje svojo bogato zalogo modne in pletene robe Opreme za novorojenčke Posteljnine In hotelske opreme LASTNA IZDELOVALNICA vsakovrst- •ee«U1°eo Solidna po- nega perila strežba, hi- za dame, vPJ^Jv tra izvršba gospode in ^ ter najnižje otroke Засоилстте cene CJ.HAMANN Manevri na Ptujskem polju Drugi dan Ptuj, 8. oktobra. Deroča Drava dela velike zapreke eni in drugi armadi. Poveljnik seve nc (sovražne) armade je izvedel, da južna (naša, mu skal armada ni zavzela dobrih položajev, Zato je izkoristil priliko in v jutranjem svitu prebiedel s pomočjo ponlonov na dobro skritem mestu Dravo. Z neverjetno hitrostjo je rešila to težko nalogo četa pontonirev, ki je prepeljala prve dele prvega odreda v dobri pol ure. Oba rrnstn sta bila namr:č (zamišljeno) v poznih večernih urah prešnjega dne porušena. — V teku noči pa so ju toliko pop avili, da je bil omogočen čim hitrejši prehod desn-mu kri'u prvega odreda, ki je takoj zavzel svoje postojanke in skušal prodirati na dernem bregu dalje. Ves čas pa je konjeniško topništvo neumo no branilo prehod reke in podpiralo napada no akcijo. Ob grmenju topov in oglušujočem prasketanju strojnic so zavzeli prvi oddelki sev.rne armade novo pozicijo. Prvi del južne armade je v paničnem b:gu bežal proti Ptujski gori. Po dobro kritem terenu pa se je porrikala južna urmada proti Dravi. Okoli pol 'neva se ie približala z vso silo ter začela napadati. Razvil se je oster boj med edinicami, zabliskali so se noži in med silnim krikom se je komaj ^everni odred umaknil v svoje postojanke na levi breg Drave. Opoldne je dobil poveljnik južne armade od vodje manevrov povelje, da prične drugi dan ostro ofenzivo, da prekorači reko, požene severno armado v beg in čim prej zavzame Slovenske gorice. Radi tega mora še v teku današnjega dne pregrupirati svoje bojne enote, zbrati in določiti mesta, kjer mora postaviti še v teku noči pontonski most, čez katerega bo mogoče prepeljati topništvo. Poveljnik severne armade mora radi nevarne preteče ofenzive okrepiti svoj položaj, preiskati teren ter se pripraviti na močno obrambo, V taki situaciji se nahajata trenutno obe armadi. Danes dopoldne je prispel v Ptuj г avtomo' bilom iz Zagreba vršilec do'žn. pov. IV. armade general Aleksander Stojišič v spremstvu general-štabnega brigadnega generala Dragoslava Mil-koviča in konjeniškega brigadnega generala Ivana D o k i č a ter se takoj po prihodu odpeljal k voditelju manevrov, da insplcira poveljnika severne in južne armade in da prisostvuje bojem jutrišnjega dne. Ljubljana Kako gmde palače pred pošlo Gradbena dela pri palačah pred pošto lepo in zelo hitro napredujejo. Za ^nebotičnik«' še vedno niso gotovi s prvimi pripravami. Se vedno vztrajno kopljejo globoko v zemljo, vrtajo luknje in jih nato napolnijo z betonom. Kot zdaj izgleda, bo nebotičnik stal na 16 stebrih, ki bodo temeljili na popolnoma sigurnih trdnih tleh Zraven bodočega nebotičnika zidajo drugo palačo Pokojninskega zavoda, ki je že zrastla iz temeljev. Zdaj izvršujejo betonska dela v pritličju ter pripravljajo odre za betoniranje prvega nadstropja. Živahno napreduje ludi naslednja palača v Gajevi ulici, kjer se še vedno bavijo s temelji. Pri tej stavbi je zanimiv način betoniranja Ne rabijo nobenih samokolnic, tiič ni treba odrov in drugega napotja. Za beton pripravljeni pesek nalože v železen voziček, ga jiotein potisnejo v stroj, ki ga lepo zmeša s cementom in vodo, nato pa voziček z dovolj znuišanim betonom jio tračnicah potisnejo do dvigala, ki ga potegne v višavo in strese v posebno cev, ki se da pregibati čet vse stavbišče. Iz vozička se nato beton vsiplje po teh ceveh na poljudno mesto na stavbišču. Pri palači Dunavar so prišli z betoniranjem opornih zidov že do tretjega nadstropja, ki jc večinoma že gotovo, deloma zsčenjajo že z betoniranjem četrtega nadstropja. Ta stavba res izredno hitro raste. Zraven »Dunava« pridno kopljejo temelje za palačo »Viktorijo« gospe Kambičeve. Začeli so tudi že z betoniranjem temeljnega zidovja in se bo stavba v prihodnjih dneh brž dvignila za drugimi stavbami v soseščini. Tatinska hronika Kaj vse danes ljudje kradejo, to ni več vprašanje, zakaj prav nobena reč ni varna pred.tatovi. Stala je tam na Linhartovi cesti nekakšna zasilna rampa, položena čez cesto radi popravila kanala, ln prišel je v temni noči nekdo, ki se mu je zahotelo ravno tega tramu; vzel ga je in mu ni sledu. Mestni magistrat ima 30 Din škode. Brivec Franketi Vili v Šubičevi ulici je prijavil policiji, da mu je bil ukraden iz predsobe v pritličju lep, dobro ohranjen površnik, vreden svojih 2000 Din. Za uzmovičem seveda nobenega sledu. Tatvine koles se v zadnjih dneh kar vrste, skoro vsak dan nam je poročati o kateri. V nedeljo so imeli v Dravljah veselico, katere se je udeležil tudi Jarc Josip iz Podutika. Fant je pustil kolo pred hišo, kjer je stalo dovolj dolgo, da ga je na-tihoma in neznano kam odpeljal podjeten tat. Kolo Jmn svojo vrednost in trpi Jarc kar 1800 Din škode. Kolo je bilo namreč še skoraj novo, znamke Grom, črno pleskano, na ogrodju okrašeno z rumenimi in zelenimi rožicami, i>rostotekoče, balanca ravna, obroča koles imata po sredini potegnjeno zeleno črto. Neža Keržan se je zadnjič selila; ker čez dan saradi dela nima časa, je najela zvečer dva delavca, tla sta ji pri selitvi pomagala. Naložili so vso ropotijo na voz in jo potem zapeljali pred novo stanovanje. V tem pa jc Neža i>ogrešila svoj rujav usnjen potni kovčeg, ves napolnjen z ženskim in posteljnim perilom ter z drugim blagom, kakor z robci, brisačami itd. Kovčeg je dolg 75 cm ter okrog 45 cm visok; vse perilo je zaznamovano s črkama N. K. Samo perilo brei kovčka je vredno 1000 Din. Neža pravi, da je bil voz z naloženim pohištvom in drugimi stvarmi le en hip brez nadzorstva na cesti, in morda je kovček ravno takrat odšel svojo pot. Lahko je pa tudi, da se je kovček na kakšen način med prevažanjem izgubil ter padel z voza, ne da bi bil to kdo izmed spremljajočih opazil. Vsekakor bo Neža dala 500 Din nagrade tistemu, ki ji kovčeg najde ali vrne. © Akademska služba božja se bo pričela prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob 11 v franč. cerkvi. Tovariše in tovarišice, ki pri maši pojo, vabimo k pevski vaji, ki bo v soboto dne 11. t. m. ob pol 6 v samostanu. Q Pevce »Ljubljane« opozarjamo na objavo v »Društvenih vesteh--. . 0 Akad. pevski zbor vabi vse tiste dane, tu so že in še nameravajo pristopiti letos k zboru, da pridejo v četrtek zvečer ob 8 k vaji. Redne vaje bodo od ponedeljka dalje v ponedeljkih in četrtkih. — Odbor. O Komorni koncert čelista Pavla Griimmerja in pianista Aleksandra Cerepnina, ki se je imel vr- ZNATNO ZNIŽANE CENE V blagoslovljenem stanju jemlje vsa ;a mati zjutraj in popoldne v mleku OVOMMTI ki vsebuje mnogo vitaminov in ima veliko redtlno vrednost. Velika škatlja Din 56—. srednja Din 32 — mala Din 16 —. šiti v petek dne 10. t. m. je preložen na petek dne 17. t. m. Prosimo, da velecenjeno občinstvo to upošteva. Vstopnice, ki so bile kupljene za petek dno 10, veljajo za petek dne 17. okt. Program ostane isti kakor ie bil že naznanjen. 0 Včerajšnji živilski trg na Vodnikovem trgu je bil bogato založen z vsem. kar potrebujejo naše vrle gospodinje. Za Ljubljanico, na Sv. Petra nasipu jo stala dolga vrsta kmečkih voz, naloženih s krompirjem, še več pa z zeljnatimi glavami. Za l>ar »kovačev« si lahko nakupite cele žaklje teh pridelkov. Silno lepe gobe smo videli včeraj na trgu, nekaj tudi lisičk. Gobe imajo uradno ceno postavljeno na 8 Din, toda ženice prodajajo lepe jurčke rajši po 4. neka ženska je zahtevala sprva celo (i Din za merico gob. Lisičke so bile po 1 Din. Mnogo je bilo kostanja, ki je bil po 3 Din liter. Jabolka se prodajajo od 3 Din za kilogram dalje; zelo lepa so bila pa po 6 in 7 Din. Zbsti močan je bil dovoz grozdja. Belokranjcev sicer ni bilo toliko, pač pa grodja iz vseh drugih krajev. Cene so neznatno popustile. Za 8 Din dobite že zelo fino namizno grozdje iz Smedereva, slabše vrste pa prodajajo že tudi po 4 in 5 Din kilogram. Manj je zdaj na trgu salnte, ki postaja zato nekoliko dražja. — Mlečnih izdelkov je bilo dovolj, kupovalcev manj kot sicer. Nasprotno je pri jajcih: donos manjši, povpraševanje večje, cene se dvigajo in se bodo še, kot trdijo poznavalci. Jajca so po 1.50 ter celo po 3.25 Din par. Ajdova moka se na trgu prodaja po 4 I)in. pšeno za kašo takisto po 4 Din. © Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof). it Spominjajte ae »Doma slepih«! Položnica Št. 14.672. Pogreb zaslužnega moža Novo mesto, 8 oktobra 1930. Danes dopoldne ob 4 se je vršil pogreb g. J. Zurca — Štemburja v Kandiji. Pokojnika so poznali povečini vsi ljudje dravske banovine, odnos-iio prejšnje kranjske dežele. Poznan pa je bil tudi izven teh meja, saj pa ima tudi veliko zaslug. Kako ie bil radi vsega tega med ljudstvom v vseh slojih priljubljen, je priča velika množica ljudstva iz vseh krogov, ki je prišla, da ga pospremi na njegovi zadnji poti. Med drugimi smo opazili tudi na njegovi zadnji poti ministra n. r. dr. Franca K lilo v c a, g. prof. J a r c a , podžupana ljubljanskega, dvor. svetnika Frana Š u k l j e t a . okraj, glavarja Logarja, vlad. svetnika Krajšeka in druge ter vso novomeško elito. Deputacije gostilničarskih društev iz skoro vseh krajev so prišle večinoma z venci. Tudi močna četa gasilcev iz Novega mesta, Šmihela, Vavte'vasi, Smolenje vasi in Toplic je korakala v žalnem sprevodu. V sprevodu je bilo mnogo učiteljstva in šolske mladine. Ako omenimo poleg vseh še okoliške duhovnike, ki so bili njegovi intimni prijatelji, vidimo lahko, da je bil res znan in priljubljen v vseh krogih. Oktet je lepo zapel pred hišo in na grobu dve žalostinki. Na grobu sta se poslovila od g. Zurca v imenu Zveze gostilničarskih zadrug Fran Kavčič, dalje Viktor Pirnat. učitelj v Novem mestu v imenu učiteljstva in šolstva. Lahko rečemo, da se je skoro vsa Dolenjska udeležila pogreba tega vrlega poštenega in zaslužnega moža. Celje & Celjski družabni klub ima jutri ob pol 8 zvečer v I. nadstropju Doma v Samostanski ulici svoj redni letni občni zbor. Toplo vabimo vse član-stvo kluba, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Osebna vabila niso bila razposlana. .©• Kolo so ugradli dne 6. t. m. delavcu Josipu Pangerlu, ko je bil na delu v tovarni in je imel kolo spravljeno v tovarniški shrambi za kolesa. Zdi pa se, da so storilcu že za petami, Okrog 20 namreč, t. j. v času, ko je kolo izginilo, so opazovali pred tovarno nekega znanega zidarja. Nekomu je zidar rekel, da bo sedaj le vzel bratovo kolo in se peljal. Vzel pa očividno ni bratovega kolesa, temveč Pangerlovo. Kolo je znamke »Ipag«, nosi številko 338.532 ter je črno pleskano. Krekova družina v Celju uprizori v nedeljo 12. t. m. ob pol 4 popoldne v dvorani Narodnega doma ljudsko zgodbo v 4 dejanjih »Po dvanajstih letih«. Predprodaja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi. ■0" Veličasten nebesni pojav smo v Celju opazovali ob hudi nevihti prošli torek. Nekako proti 5 popoldne je bilo, ko se je nad mestom vlil med grmenjem in bliskanjem močan dež, ki pa je trajal le kratko. Kakor je prej dež mahoma izpraznil ulice, je naslednji prizor privabil na ceste velike množice, ki so se divile igri narave. S savinjske strani so namreč oblaki naenkrat dobili po zahajajočem solncu žarečo zlato barvo, kakršne v naših krajih nismo videli Barva je bila tako ostra in močna, da je bilo videti vse mesto kot v zlato luč zavito, čeprav je padal nad mestom še rahel dež in je prav nad mestom ležal še močan temen oblak. Kaj kmalu se je pojavil na vzhodni strani mesta nov prizor: dve vzporedni mavrici, katerih ena je bila nenavadno živo pisana ter je oddajala svojevrsten soj celi vzhodni plati nebesa. Dobre četrt ure je bilo mogoče opazovati te čudne prizore, ki so od časa do časa spreminjali barve in čarobno osvetljevali naravo. Ljudje so seveda takoj uganili, da to ne bo brez posledic. Najmanj, kar se bo zgodilo, bo vujšku. Seveda je treba pripomniti, da so bile tega mnenja predvsem stare ženice. — V ostalem je vsemu temu sledila silno jasna in lepa noč. Za nenrlletne jesenske dneve NIVEA-CREME Nadrgnite ž njo vsak dan svoj obraz in roke in sicer ne samo vsak večer pred počitkom, marveč tudi med dnevom, predno se podaste na oster /.rak. Nivea creme se ne more nadomestiti, ker njen posebni učinek temelji na euceritu, ki ga vsebuje edino le ta krema. Nivea creme prodira naglo in temeljito v kožo, ne da bi puščala za seboj kak sijaj, in samo ona krema, ki jiovse prodre v kožo, more blagodejno vplivati na kožno staničje. škatlje po: 5—, 10 — in 22'— Din; tube po 9 — in 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j., Maribor, Meljska c.Stj Maribor □ Klub slov. kat. akad. starešinstva ima drevi ob 20 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni sestanek. L) Z glasbenim koncertom nastojii drevi ob pol 20 Katoliška omladina v posvečeni in prenovljeni dvorani v Cvetlični 28. Izvajale se bodo nekatere lepe ter na novo naštudirane glasbene točke. Brez vstopnine. □ 19 novih carinikov. K tukajšnji glavni carinarnici so premeščeni I. Stamenkovic, L. Novak, Svetislav Kajalič, Melodije Gjordjevic, Zija Bižčevič in Zogdan Vujadinovič, doslej v Belgradu; Bronimir Randij, Hugo Kudrna in Bogomir Jarc, doslej v Zagrebu; nadalje Štefan Rado-savljević iz Bele cerkve, Zvonimir Švagrič iz Pre-ke, Vasilje Lazič iz Velikega Gradišta, Miroljub Pešič iz Prahove, Franjo Žic iz Subotice, Stanko Mikiel iz Kotora, Alojzij Urbič ter Marijan Bro-zovič iz Sušaka. Na novo postavljena j>a sta Alaj-Begovič Uzejir ter Anton Harner. □ Zanimanje dijaštva za šoli. Na tukajšnji klasični gimnaziji se je vršil te dni ustanovni občni zbor dijaškega šahovskega kluba. Pokroviteljstvo kluba je prevzel prof. Anton Oven; za klubovega načelnika pa je bil izvoljen Bogdan Pušenjak. Novi klub šteje 70 članov. Lepo spričevalo za naše dijake. П Nova davščina na blagovni promet. l'o osem dinarjev davščine bo treba v smislu sprejetega tozadevnega pravilnika plačuti pri 100 kg sledečih predmetov: tekstilno, volneno in sukne-no blago ter volnena roba, volneni in sukneni izdelki, volnene tkanine in pletenine vseh vrsi, svila in sorodno blago, godbeni in glasbeni instrumenti kakor klavirji, pianini, harmoniji, gramofoni, orkestrom, violine itd. ter njih sestavni deli; ure vseh vrst; potrebščine zlatarske in urarske stroke; vse vrste orožja in razstreliva; avtomobili, motorna kolesa ter njih sestavni deli; ve* predmeti precizne mehanike, šivalni in pletilni stroji, pisalni in računski stroji, otreški vozički in železne blagajne; radio aparati in njih sestavni deli; fotograiski aparati; brušeno in luksuzno steklo; krzno in izdelki iz krzna; novo jiohištvo; porcelanasti izdelki in predmeti; kavčuk v kateremkoli stanju i!n njega izdelki; klobučevinasli izdelki; galanterijski izdelki in predmeti vseh vrst; lekarniške in drogerijske potrebščine kakor kemikalije vseh vrst, kozmetična sredstva, dišave, toaletna in medicinska mila itd.; čaj, južno sadje ter čajno in stično pecico. □ Kako so v Mariboru razvija obrt in trgovina. V letošnjem tričetrlletju je tukajšnja obrtna oblast izdala obrtno pravico 179 |>rosilcem, izbrisala pa 120. Največ izdanih obrtnih pravic je bilo v maju, ri jmanj v avgustu; največ izbrisanih obrtnih pravic je bilo v februarju najmanj pa v juniju. Po posameznih mesecih se je izdalo obrtnih pravic: januarja 23, februarja 14, marca 22, aprila 26, maja 31. junija 16, julija 12, avgusta 8, septembra pa 27. Izbrisale pa so se obrtne pravice: Januarja 17, februarja 23, marca 13, aprila 10, maja 14, junija 0, julija 9, avgusia 13, septembra pa 15. □ Nove plinske cevi so položili v Stolni ulici; z jutrišnjem dnem je promet v omenjeni ulici zopet odprt. □ Druga operetna premijera v letošnji sezoni bo v soboto, dne 11. I. m. v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uprizori se Leharjev »Škrjan-čov gaje v novi režiji D. Trbuhoviča. — Drevi premijera »Svetega plamena?. □ Bogvc kako dobro založen ni bil včerajšnji ta »mali« trg. Kmetje so pripeljali štiri vozove čebule, krompirja in zelja. Merica krompirja se je prodajala po tri dinarje; kmetje so radi nizkih cen zelo tožili in zatrjevali, da se jim sploh ne bo ve£ izplačalo voziti pridelkov na trg. Na sadnem trgu so bili štirje vozovi sadja, večinoma jabolk in hrušk. Slednje so se poleg sliv prodajale tudi po šest dinarjev. Sicer so cene ostale bistveno neizpreinenjene. П Zdravje Maribora. V času od 1. do 8. t. ni. so bili v mariborskem mestnem okolišu štirje slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 1 na škrlatinki, l na davici, 1 na šenu in 1 na tifusu. □ Na ribjem trgu so bile včeraj samo sar-dele in sicer v večjih količinah; prodajale so se po 18 Din kilogram. Odslej bodo ribe na razpolago tudi na »male« tržne dneve, ob sredah. n Nezgoda v delavnici drž. žel. 42 letnemu kovaču Jožefu Gašpariču je padel težek kos železa na glavo ter mu prizadejal tako težke poškodbe, da so ponesrečenca morali prepeljati v □ Od praznote zeva policijska malha; jedva devet prijav radi neznatnih zadevščin in pa ena aretacija. Urška se je na novo preselila h Grafu; velika grešnica je bojda. Zato so .jo zaenkrat spravili v keho. Pftt? Odmejra zgrailarine za leto 1931. Od 1. do 31. oktobra 1930 je treba vložiti davčno prijavo za vsako zgradbo, ki je (»odvržena zgradarini, to je davku na dohodek od zgradbe. Vložiti jo je ludi za one zgradbe, ki sicer začasno uživajo davčno prostost. Prijavo je treba oddati za vsak objekt, ki je v katastru posebej popisan, četudi ima več številk; za več objektov se ena prijava vloži samo takrat, če so vsi objekti označeni z eno hišno številko in če so popisani skupno na enem samem katastrskem listu. Navesti in napovedati se mora tudi znesek letne kosmate najemnne, to je odškodnine, ki jo učini in daje najemnjk hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo. _ NatveClo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražjo in sicer sive, rujave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železniuo што FiosjAiiCiC LtnbUana sv. Peira cesto 35 Dr. Fran Šturm: Francoska vodnica II, del II. izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1930. Nova izdaja drugega letnika težko pričakovane Šlurmove francoske vadnice, ki jo je pravkar pri-ledila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je še o pravem času izšla, da nc bo letos pouk francoskega jezika na naših šolah trpel radi pomanjkanja prikladne učne knjige. — Prva izdaja II. letnika je bila popolnoma razprodana v razmeroma kratkem času, kar dovolj jasno priča,, da je knjiga v močni rabi in tudi da svojemu namenu dobro odgovarja. Sistem, ki se ga dr. Šturm poslužuje za svojo vadnico, je dobro preizkušen in uporabnost njegove knjige temelji najprej na povsem modernem načinu sestave učbenika, ki upošleva vse pridobitve strokovnjakov za učbenike tujih jezikov. Seveda se dr. Šturm ni posluževal na lahko roko že po svetu vpeljanih metod, marveč je s posebnim ozirom na slovenske učence preizkusil in presodil uporabnost gradiva. Marsikateri metodični domi-slek v knjigi je njegov lasten in reči smemo — v kolikor more podoben učbenik sploh popolnoma zadovoljiti — da odgovarja dr. Šturmova francoska vadnica najboljše našim potrebam, olajšuje učitelju in učencu delo ter glede točnosti in temeljitosti prav nič ne zaostaja za najboljšimi učbeniki tujih jezikov pri drugih večjih narodih. Drugi del Šturmove francoske vadnice je zamišljen kol dopolnitev in razširjenje prvega dela, Znanje, ki si ga je učenec v prvem delu pridobil, naj si v drugem letniku razširi, izpopolni, poglobi. Zato jc razdelitev snovi, kakor tudi način razdelitve prvega dela ohranjen ludi v drugem delu: Iri in trideset lekcij tvori bistvo knjige. Vsaka lekcija jc razdeljena na kratko berilo, v razlago berila in pomenek o berilu; sledi tolmačenje v berilu se nahajajočih slovniških novosti, nazadnje pa vaja. Treba je pripomniti, da so berila izredno skrbno sestavljena in tako urejena, da ponazorijo učencu čim večje število pojmov in predmetov. V dodatku nahajamo šolske izraze, z notami opremljene francoske pesmi, razlago posameznih lekcij in slovarček v njih se nahajajočih, učencu novih izrazov, slovniški pregled, ki je jedrnat in zato ne preveč obsežen, abecedni slovarček — vse to pa je v glavnem le dopolnitev v prvem delu francoske vadnice uvedenih enakih poglavij. Karla Francije tvori knjigi potrebno prilogo. Omeniti je treba, da je vadnica sestavljepf lako, da more s pridom služiti tudi samouku, kajta posebna važnost, ki jo je avtor polagal na izgo-varjavo in znaki, ki jih uporablja, olajšujejo tudi samouku učenje francoščine po lej knjigi, ki je najtoplejšega priporočila vredna. s. š. Ljubljansko gledališče Drama Začetek ob 20 zvečer Četrtek, 9. oktobra: Zaprto. Petek, 10 oktobra: SEN KRESNE NOČI. Red E. Opera Začetek ob 20 zvečer četrtek, 9. oktobra: KNEZ IGOR. Ked C. Petek, 10. oktobra: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 9. oktobra ob 20: SVETI PLAMEN. Ab C. Premijera. Petek, 10. oktobra: Zaprlo. ZIMSKE OBLEKE raglano. suknje, Irenchcoate in usnjate suknjiče kupite najceneje pri Konfekcijski industriji JOSIP IVANČiO, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7 Iz društvenega življenja Pevcem Ljubljane! V spomin na desetletnico koroškega plebiscita se vrši v nedeljo dne 12. I. m. ob 11 dopoldne na Kongresnem trgu koncert združenih pevskih zborov. Skušnje za ta nastop so: Moški zbori v četrtek dne 9. t. m. ob osmih zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Za moške in mešane zbore v petek dne 10. t. m. ob osmih zvečer istotani. Narodna dolžnost nam veleva, da se vsi udeležimo te prireditve, seveda pn tudi pevskih vaj, ki se vrše za ta nastop. Bodite tudi točni! Naš arhivar prinese note seboj in jih dobite kar v dvorani Gl. Matice. Društvo ljubiteljev ptičarjo.v naznanja, da je španjelska tekma, ki bi se imela vršiti dne 11, oktobra, radi tehniških ovir preložena na po- le spa: I l.okt< znejši čas. -— Tekma vseh vrst ptičarjev bo pa, kukor že objavljeno, v nedeljo, 12. oktobra v lovišču Devica Marija v Polju. Zbirališče ob 7.30 zjutraj na vrtu restavracijo glavni kolodvor. V soboto II. oktobra ob 20 jiozdravni večer v hotelu Union, v nedeljo ob 20 je poslovilni večer v gostilni Činkole; ol> tej jjriliki se bo razglasil izid tekme in razdelila darila. Poizvedovanje! Našla se je zlata zapestnica v veži Okrožnega urada. Poizve se pri vratarju Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Vsak kmetovalec « mora za jesensko setev namakati seme z izbornim Germisan kvasivom m seme Naroča m pri tvrdki »CHKMOTKLHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10 Prve slike SI. 1: Slovo od Cardingtona, domačega pristanišča uničenega zrakoplova. SI. '2: Angleški minister za г rakoplovstvo lord Thomson, ki je ob katairtrofi zgorel. SI. 3: Sir Safton Braneker, šef angleškega civilnega letalstva, ki jo tudi postal žrtev katasrofc. SI. 4: Zadnja pot zrakoplova H 101. SI. 5: Častniki R 101 s svojim poveljnikom majorjem Scottom (X) in njegovim namestnikom poroč. Irvingoin (XX). SI. 6: Francoski letalski minister Laurent Evnac (na levi) ob postelji hudo ranjenega inž. Redcliffo. ki mu opisuje pocrihelj K. 101. Slika 2. katastrofe angl. zrakoplova RIDI Slika 1. SI. 7: Francoski vojaki odnašajo trupla ponesrečenih. Ta slika jo bila poslana brezžično. SI. 8: Žalostni ostanki ogromnega, zrakoplova. Izgorelo ogrodje na kraju nesreče pri Beauvaisu. SI. 9: Edina gondola za motorje, ki se ni razbila. SI. 10. Prometno letalo D 1930 (zgoraj voditelj pilot Erich Pust), ki so je med vožnjo na progi Berlin-Dresdcn-Praga-Dunaj blizu letališča pri Dresdenu ponesrečilo. Pri tej nesreči jo doletela smrt 8 oseb, med njimi pilota Pusta. Slika U. * icts tir CflRDINGTON \rd \ \LondOi •Gent Brusse/ • iouhhamphn \ ■ tirnitm Л/ерр e \ X, flLLONNE Slika 8. Slika ti. Slika б. Slika 7. Slika 4. Slika У. Slika 10. Dovoljeno sladkanje mostov Kraljeva banska uprava v Ljubljani je z ozi-rom na to, da letošnji mošti ne bodo dosegli normalne sladkosti radi trajnega deževnega in hladnega vremena, dovolila slajenje teh moštov z ra-finirauiin sladkorjem do normalne sladkosti in sicer za sreze: Brežice, Krško, Novo mesto, Celje, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Murska Sobota, do Regulacija Mure. Belgrad, 8. okt. ЛА. Minister za gradnje jc odstopil gradbena dela za regulacijo Mure mariborski tvrdki Ubald Nassitn-beni za izlicitirano vsoto v znesku 1,785.543.05 Din. Rodovniško društvo v Dolgi vasi. Pretekli mesec se je v Dolgi vasi v Slovenski Krajini ustanovilo rodovniško društvo z odseki občin Banuta, Mostje in Dolnja Lendava. Društvo šteje 62 članov. Ogled živine sc jc vršil po občinah. Prignano je bilo nad 150 krav, od katerih je bilo sprejetih v rodovnik 81. To so krave, ki so prvovrstne. Mlečna kontrola se je izvajala že od začetka tega leta in sla jo vodila izvežbana kontrolorja. Po pregledu krav je g. kmetijski referent inž. Wenko sklical občni zbor v hotel »Krona«, ki se ga je udeležilo nad 100 ljudi. G. referent ie imel na tem zborovanju lepo strokovno predavanje o napredovanju živinoreje. Po daljšem strokovnem predavanju je sledila volitev odbora. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Kulčar Štefan, podpredsednik Žerdin Ivan, tajnik-blagajnik Ošlaj Josip, odborniki: Tot Josip in Rajter Ivan. Mlečna kontrola: Matjašec Štefan in Meselič Štefan. — Društvo je tudi dobilo lepega imporliranega bika iz Švice, ki je v oskrbi pri društvenem predsedniku. Za vse to pa ima zahvaliti g. krnet. ref. inž. Wenku, ki ie s svojim agilnim delom razširil precej takih društev v Prekrnurju in s tem pospešil gospodarsko panogo in procvit našega kmeta. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudba glede oddaje pleskanja žel. inoslu. — Strojni oddelek sprejema do 18. t. in. ponudbe glede dobave 150 kg bele pločevine in 00 kg jekla. — Komanda strok, orožja v Boki Kotorski sprejema ponudbe glede dobave pločevine, zakovic, pil, listov za kovinske žage in filcev. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 10. t. ni. ponudbe glede dobave vodovodnih naprav. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 22. t. in. ponudbe glede dobave 100 kg kristalne sode, 100 kg ješprenjčka, 300 kg testenin, 1000 kg koruznega zdroba, lOCO kg Franckovega pridatka za kavo, 15.000 kg pšenične moke, 1000 kg ječmenove kave (»Kathreiner«), 80 kg Enrilo dodatka za kavo, 2000 kg masti, 2C00 kg riža in 3000 kg koruze. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 22. t. in. ponudbe glede dobave 3COO kg bencina. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 21. t. m. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave 5000 kg pocinkane pločevine in 6000 kg črne pločevine; pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave lelegrafsko-telefonskega materijala; pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave raznega lesa; pri Upravi drž. monopolov, ekon. oddelek v Blegradu glede dobave papirja. — Dne 21. t. m. se bo vršila pri Glav. sati. skladišču v Zemunu i ofert. licitacija glede dobave 5000 metrov mreže (tila) za okna. Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 365 kg laneuega firneža in 1547 kg antoxyd barve. — i Splošni oddelek sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 7000 kom. izgotovljenih ster. zav. za prste in 20 pol lepenke. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 20 komadov ventilov, 10 komadov holenderjev, l vijačnega ključa, brisač, platna itd. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 273 m3 jamskega lesa. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg pocinkane pločevine, 1500 kg železne pločevine in 100 plošč bele pločevine, glede dobave raznega orodja, 2000 m jeklenih vrvi, usnjatih balat-jermen ter glede dobave 1 transformatorja. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. t. m. pri Upravi drž. monop. v Belgradu glede dobave pločevinastih spojnic. — 23. t. ni. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave 200.000 kg ne-gašenega apna. — 24. t. in. pa pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave tiskovin. Prodaja raznega blaira se bo vršila na lici- ! taciji dne 15. t. m. pri Glavni carinarnici »A« v : Ljubljani. Predaja starih oblek se bo vršila na licitaciji dne 24. t. m. pri Upravi policije v Zagrebu. Borza DENAR Dne 8. okt. 1930. V današnjem deviznem prometu so vsi devizni tečaji popustili v zvezi s slabo tendenco v Curihu. Promet je bil srednji, znaten pa je bil kakor običajno v devizi Newyork. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočiin je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am- ' sterdam 2276 bi. Berlin 1342 bi. Bruselj 787.07 bi. Budimp. 988.23 bi. Curih 1095.90 bi. Dunaj 794.46 do 797.46 (795.06). London 273.69—274.49 (274.09). Newyork 56.205—56.405 (56.305). Pariz 220.32 do 222.32 (221.32). Praga 167.46 bi. Trst 294.25-296.25 j (295.25). i Zagreb. Amsterdam 2276 bi. Berlin 1340.50- 1 1343.50. Bruselj 787.07 bi. Budimpešta 986.73 do 989.73. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.46 do 797.46. London 273.69—274.49. Newyork 56.205— i 66.405. Pariz 221.32 bi. Praga 167.06-167.86. Trst 294.324—296.324. — Skupni promet brez kompenzacij je znaSal 3.5 milj. Din. Belgrad. Berlin 1340.50-1343.50. Bruselj 785.57—788.57. Budimpešta 986.73—989.63. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.46—797.46. London 273.69—274.49. Newyork 56.205 —56.405. Pariz > 220.32—222.32. Praga 167.06—167.86. Milan 294.10 do 296.10. ' Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam '207.60. ! Atene 6.6725. Berlin 122.42. Bruselj 71.825. Budimpešta 90.15. Bukarešt 3.05S75, Carigrad 2.44. Dunaj 72.60. London 25.005. Madrid 51.90. Newyork 514.675. Pariz 20.195. Praga 15.27. Sofija 3.7325. Trst 26.95. Varšava 57.70. Kopenhagen 137.725. Stockholm 138.25. Oslo 137.95. tlelsingfors 12.95. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.5675, (valuta) 12.51. VREDNOSTNI PAPIRJI Med državnimi papirji jc bila danes čvrstejša vojna škoda ki pa jc bila zaključena samo prompt-na. Dolarski' papirji so bili nekoliko slabejšt tn je bilo zaključeno 7% pos. DIIB. nadalje imamo danes zabeležiti na zagrebški borzi iudt zaključek v begluških obveznicah, katerih tečaj pa je bil nizek. Med bančnimi papirji je bil običajen zaključek v delnicah Poljobanke, nadalje je bila zaključena Ze-maljska banka. Jugobanka je popustila za pol dt- 17%, Maribor levi breg, Ptuj, Dolnja Lendava, do 18%, Maribor desni breg in Ljutomer do 19%. To se mora tako razumeti, da oslajeni mošti ne smejo vsebovati večjo gradacijo kakor je zgoraj označena. Strogo je pa prepovedano slajenje mošta šmarnice ali moštov drugih samorodnic (Klington, Izabela, Jork, Madeira itd.), kakor tudi moštov domačega grozdja, pomešanih z moštom teh samorodnic. narja. Med industrijskimi papirji je ponovno nazadovala Trboveljska, ki pa se je v teku sestanka učvrstila od 363 na 365. V ostalem ni bilo znatnejših izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94 bi. 7% Bler. pos. 84 bi. Celjska pos. 160 den. Ljublj,- kred. 122 den. Praštediona 925 den. Kred. zavod 170—180. Vevče 124 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Kranj, ind. 308 den. Ruše 280-300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87—88.50; agrari 53—54.50; vojna škoda ar. 433—433.50 (433), kasa 433—433.50, X. 433—434, XI. 434 bi. XII. 433 do 434; 8% Bler. pos. 92—94; 7% Bler. pos. 83.25 do 83.50; 1% pos. DHB 82-82.50 (82.25); srečke Rdeč. križa 50 bi.; pos. m. Zagreb 65—75; tob. srečke 20—32; 6% begi. obv. 72.50—74 (73). — Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 36—40. Poljo 56—56.50 (56). Kreditna 96 d. Union 191 d. Jugo 77.75—78 (78, 77.50, dec. 79—83). Lj. kred. 122 d. Medjunarodna 66 d. Narodna 8.100—8.200. Obrtna 36 d. Praštediona 922 do 924. Etno 150—160. Srbska 189 d. Zemeljska 130—132 (130). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 150—152.50. Slaveks 58—63. Našice 1030 d. Danica 100—105. Drava 215—230. Šečerana Osjek 296—305. Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 190 d. Brod. vag. 95 b. Union 135 b. Vevče 124 d. Isis 43—50. Ragusea 400 b. Oceania 200—210. Jadr. plov. 550 d. Trboveljska 364—365.50 (363,365). Cement Split 405 d. Belgrad. Narodna banka 8.180 bi. 7% inv. pos. 89 (13.000 nom.), agrari 55—56, vojna škoda 449.50 (150 kom.), veliki komadi 451, XI. 455 (200 kom.), XII. 458 (100 kom.), 7% Bler. pos. 86.75 (10.000 dol.), 1% pos. DHB 82.50-83 Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 82.75—83.50. Newyork: 8% Bler. pos. 92—93, 7% Bler. pos. 82.25-83, 7% DHB 81-82. Dunaj. Don. sav. jadr. 90, Vfiener Bankverein 17.55, Creditanstalt 47.20, Escompte^es. 159.50, Živno 91.20, Mundus 153. Alpine 21.90, Trboveljska 45.50, Rima Murany 80. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag. buk. met. drv, 1 vag. buk. rezanih drv, 2 vag. bukovih obrobljenih plohov in 2 vag. oglja. Tendenca neizpremenjena. Žitni trg Tendenca na žitnem trgu je nadalje slaba. Cene pšenici so pri nas ostale neizpreinenjene. Tako pri nas kakor na svetovnih tržiščih je pa čvrsta koruza. Zahteva se za umetno sušeno koruzo 100, za staro blago pa 115. V ostalem ni izprememb. Novi Sad. Vse neizpreinenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: pšenica 25, moka 2, koruza 18, otrobi 3 vagoni. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet miren. Pšenica: okt. 15.40-15.72, zaklj. 15.40—15.41; marćT 16.40—16.41, zaklj. 16.40—16.41; maj 16.80, zaklj. 16.81. Rž: okt. 8.60, zaklj. 8.60—8.68; marc 9.60, zaklj. 9.60—9.61. Koruza: maj 12.22—12.37, zaklj. 12.32—12.34; Tranzit maj 10.95—11, zaklj. 10.95 do 11. Hmelj Niirnberg, 8. okt. as. Na trg je bilo pripeljanih 200 bal hmelja, prodanih pa 150, in sicer hal-Iertauskega hmelja, srednje in dobrosrednje vrste po 70—90 mark, prve vrste pa po 100 mark, srednjega gor:kega hmelja po 40— 50 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčijo. Razpoloženje in cene so bile neizpremenjeno čvrste. Iz službenih objav Razpis službe. Na osnovi zakona o banski upravi razpisuje kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani mesto računovodje-blagajnika II. kat. pri banovinski mlekarski šoli v Školji Loki. Za mesto računovodje-ekonoma se zahteva dovršena srednja šola in praksa v računsko blagajniški stroki. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z dokazili v zmislu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih, se morajo vložiti pri kr. banski ujsravi najkasneje do 20. okt. 1930. Razpust društva. »Napredno prosvetno društvo v Mavčičah« je razpuščeno, ker ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Poravnalno postopanje o imovini Neškudla Jaroslava, neprotokolirapega trgovca in obtrnika s cerkvenimi izdelki v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25, uvedeno po zakonu o prisilni poravnavi izven kon-kurza, se je ustavilo, ker se poravnava ni dosegla. Dražbeni oklic in poziv k napovedi. 4. nov. 1930 ob 9 bo pri sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Homec, vi. št. 103; označba nepremičnin: hiša s svinjakom, cenilna vrednost 3100 Din, zemljiške parcele, cenilna vrednost 1903.65 Din; zemljiška knjiga Homec vi. št. 3, gozd, cenilna vrednost 390.60 Din, pritikline 160 Din. Skupaj 5554.25 Din; najmanjši ponudek 2703 Din. i Vadij znaša 556. K nepremičnini zemljiška knjiga j Homec vi. št. 103 spadajo sledeče pritikline: 1 sad- , na preša, 1 kad in nekaj gospodarskega orodja v 1 cenilni vrednosti 160 Din. Vpisi v zadružni register. Vpis zadruge. Kmetijska strojna zadruga v Savljah, r. z. z o. z. Izpremembe: Hranilnica in joosojilnica v Kozjem, r. z. n. z. Izstopili so iz načelstva: Tomažič Marko, Golob Otmar in dr. Zupan Franc. Vstopili so v načelstvo: dr. Kloar Franc, odvetnik, Bogo-vič Alojz, posestnik, Maček Vinko, posestnik, vsi v Kozjem. .„ . Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem ita Paki, r. z. z u. z. Izstopila sta iz načelstva Bri-novšek Franc in Stopar Marko. Stopila sla v načelstvo Stopar Marko ml., posestnik v Rečiški vasi, in Kolenca Ivan, posestnik v Paški vasi. Razpis službe veterinarja. Mestna občina Ptuj razpisuje mesto mestnega veterinarja. Prosilci naj predložijo svoje prošnje, opremljene v smislu pravilnika o postavljanju veterinarjev v samoupravni SlUŽt"živinorejska zadruga v Planini pri Rakeku. r z. z o z. , , Hranilnica in posojilnica v Cerknici, r. z. г n. z Izbrišeta se člana načelstva Lavrič Ivan in Otom-čar Janez. Vpišeta se Člana načelstva Pavlič Blaz, posestnik v Cerknici št. 66, in Lovko Janez, posestnik v Cerknici št. 8. II. balkanska olimpijada v Atenah (Od našega posebnega poročevalca.) Faleron, 6. oktobra. Kakor sem vam že poročal, obljubljene državne podpore nismo dobili; za polovično vožnjo do Belgrada smo na zagrebškem kolodvoru zložili vsoto 6000 dinarjev. To na podlagi brzojava grške lahkoatletske zveze, ki je obljubila, da povrne vse stroške tudi za močnejšo delegacijo (čez 20 atletov). V Belgradu so bile vse intervencije zaman, da ni priskočil na pomoč g. Mar;anovič, vodia glavnega dopisnega urada. Poklonil je 10.000 dinarjev in s temi smo vožnjo do meje nadaljevali. Na potovanju smo doživeli novo nepriliko. Vozili smo se v posebnem vagonu drugega razreda, vendar nam niso verjeli, da je to poseben vagon; posledica je bila, da smo morali doplačati razliko med tretjim m drugim razredom. Take neprilike gotovo niso dobro vplivale na naše razpoloženje. Boljše volje smo postali šele v Atenah, kjer so nas sprejeli zelo gostoljubno in nastanili v lepem hotelu Alstaion tik ob morju. Krasen razgled, kopališče in pisana družba atletov iz Bolgarije, Romunije in Turčije nas je spravila v boljšo voljo. Z veliko skrbjo smo pričakovali prve jedi. Kajti mi, ki smo bili že prešlo leto v Atenah, smo se najbolj bali hrane, prirejene na grški način. — Kako so nas presenetili z dobro evropsko hrano! Ena skrb manj. Druga še važnejša so pa naši upi na uspehe. Prvo, kar je bilo, smo se sporazumeli s konkurenco in primerjali rezultate. Zelo nevarni konkurenti so Turki, 16 po številu, ki jih vodi predsednik Bur-han Bej in slavni nemški trener Abraham. Ti atleti iz Carigrada, Angore in Smirne bodo kakor kaže mogoče pomagali, da dosežemo prvo mesto. Seveda so to kombinacije. Sedaj čakamo na tekme. Danes je naš slavni dr. Narančič v drugič zmagal v metanju diska. Drugič je priboril ponosni naslov v metanju diska, historični grški športni panogi. Dr. Narančič in Manojlović sta v tej disciplini zasedla prvo in drugo mesto. Dr, Narančič je vrgel disk 42.57 m, Manojlovič pa 41.98 m; s tem uspehom smo zasedli drugo mesto. Naši upi so veliki, daj Bože, da se uresničijo. Vkljub vsem nepriliknm dostojno reprezenti-ramo domovino. Se nehaj o nedeljskem dogodku Ko premišljujemo o vzrokih neaeljskega incidenta, se predvsem sprašu emo ali vodstva klubov učijo svoje člane igrati samo nogomet, na drugo, gotovo važne šo vzgojno stran pa pozabljajo? Vedno povdarjamo, da spori vzgaja značaje; vendar sama igra brez vzgoje ne bo dosegla namena, ki ga šport pravzaprav ima. Če hočemo to doseči, mora vsak nogometaš vedeti za dva osnovna pojma, predno prične javno nastopati. Na igrišču med igro mora molčati in sodnikove odločitve spoštovati. To so osnovni po mi za discipliniranega igralca. Le če bodo igralci naših klubov vpo-števali gornje, bo naš nogomet napredoval. SK Ilirija (iz lahkoatl. sekcije). Seshnek načelstva danes ob 20 v kavarni Evropi. — Načelnik. Spori na deželi SK Tržič : SK Borec (Jesenice) 4: 2 (1 : 1). V nedeljo je gostovalo v Tržiču moštvo jeseniškega SK Borca. Tekma je privabila na igrišče rekordno število gledalcev. Žal so nekateri med njimi glasno dajali duška simpatijam za svoje prijatelje. Želimo, da bi v bodoče ostali v zmernih mejah, ker sicer škoduje športni ideji in prizadevanju SK Tržiča za propagiranje nogomet. Športa. Igra je bila zelo živahna in šele po odmoru so domačini prevzeli vodilno vlogo in trikrat polresli nasprotnikovo mrežo. V drugem polčasu je bila igra obeh moštev enakovredna. Obe enajstorici sta igrali zelo požrtvovalno in sta pokazali lepo igro. Tekmo je sodil g. Kmetič, ki pa ni imel vedno srečne roke; bil je pa objektiven. Tržiška enajsto-rica se pridno pripravlja za važnejše nastope, ki jo čakajo v bližnji bodočnosti. Ali ste že poravnati naročnino? Radio Programi Radio-Lfubtfana t Četrtek, 9. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. — I"VIK) Čas. plošče, borza. — 17.50 Otroška ura, radlik) tetku. — 18.00 Koncert radio orkestra. Viola šolo. Ilnvvai jaz/. — 14.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19Л0 Prenos ljubljanske opere: .Knez lgorc. — 22.50 Časovna nuiJoved in poročila, plošče. Petek. 10 oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Koncert radio orkestra. Saksofon duet. Havvai jazz. 19.00 Prol. Lovro Sušnik: Francoščina. 1930 Gospodinjska ura, gdč. C. Krekova. 20 00 Drago Ulaga: Športna ura. 20.30 Pester vester. Na harmoniko igra g. Ra-kuša. Ženski duet narodnih pesmi s spremljevalcem klavirja (gdč. Štefka Korenčanova in Vera Pirčeva). Šlagerje poje g. Mirko Premlč. 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi) Petek, 10. oktobra. Belgrad: 10.30 Plošče. 12.45 Koncert radio kvarteta. 17.30 Jazz na ploščah. 20 Narodne pesmi, poje ga. Bugarinovič, 20.30 Koncert komornega kvarteta. 21.30 Jugoslovanske pesmi, poje ga. Sli-ligoj in g. Ertl. 22.45 Večerni koncert radio kvarteta. — Budapest: 19.30 »Boheme«, opera. Kucci-ni; nato koncert ciganskega orkestra in pesmi. — Dunaj: 19.35 Koncert zabavne glasbe. 21 Ljudski večer, vokalni in instrumentalni koncert. — Torino: 19.30 Koncert zabavne glasbe. 20.40 Simfonični koncert; nato plošče. — Praga: 19.20 Koncert radio orkestra. 21 Pevski koncert. 21.30 Pia-ninski koncert. 22 Koncert moderne glasbe. — L&ngenberg: 20 Operetna glasba. 20.30 »Kriza«, slušna igra; nato plesna glasba. — Rim: 20.35 »Cin-ci-la«, opera (Ranzato). — Toulouse; 18.55 Koncert simfoničnega orkestra. 19.45 Pesmi. 20 Koncert argentinskega orkestra. 23 Koncert radio orkestra. — M. Ostrava: 21 Koncert radio orkestra. 22 Koncert moderne glasbe. — Leipzig: 19.40 Pesmi in klavir. 21,15 Mandoline. »Splošna maloželezniška družba, d. d. v Ljubljani razpisuje gradnjo 40 odvodnih kanalov za kretnice Ponudbo je vložiti do 15. oktobra t. 1. do 12 opoldne. — Vse pogoje in skice je dobiti pri naslovu. Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod Alojzij Wmdischer trgovec in posestnik v Novem mestu danes, v sredo, 8. oktobra 1930 ob pol sedmih zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 60. letu starosti v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 10. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšnjih cerkvah. — Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Novo mesto, 8. oktobra 1930 Marija Košiček roj. Windischer, hčerka. Ing. Tošo Košiček, zet. Marjan, vnuk — in ostali sorodniki. stavbnih POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje oddajo težaških, zidarskih in ielezobetonskih del za gradnjo nove stanovanjske hiše v Celju ob Razlagovi, Vrabčevi in Kolenčevi ulici. Vsi potrebni podatki se dobijo od 10. oktobra dalje med uradnimi urami pri ravnateljstvu zavoda, Gledališka ulica št. 8, III. nadstropje, ter pri gradbenem uradu mesta Celje proti povračilu stroškov 100 Din. Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu do ponedeljka, dne 20. oktobra 1930 do 12 dopoldne. Ljubljana, dne 8. oktobra 1930. Pokojninski zavod za nameščence y Ljubljani. MALI OGLASI Vsaka drobna vrallcn 1-SO Min ali vaaka beiedu SO por. Na|raan|il oglaa >- • S Din. Oglasi nad devet vrstic ae računalo vlii. Za odgovor zoamKo! Na vpraian|a brez cnamhe ne odgovarjamo I IB m дјјтш 1 Mizarski mojster, samostojen, želi dobiti za-poslenja kot delovodja ali kaj stičnega, zmožen vseh v miz. stroko spadajočih del. Ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Risar« št. 11.325. Kovaški pomočnik s podkovsko šolo želim službo takoj. Martin Mer-zel, Sv. Benedikt v Slov. goricah. Vzgojiteljica otrok kand, - učiteljica ročnih del išče mesta pri boljši rodbini v Belgradu. Ponudbe pod šifro »Vzgojiteljica Slovenka« na upr. »Slovenca« v Mariboru. Plačilni natakar i v najlepši moški dobi, vsestransko zmožen, soliden, lepih manir, na razpolago letna spričevala prvorazrednih obratov, hotelov in kavarn, želi nastopiti mesto takoj ali i pozneje kjerkoli. Cenjene ponudbe prosim na upr. »Slovenca« pod šifro: »Plačilni natakar« 11593. 2 čevlj. pomočnika sprejme takoj Miklavčič, Št. Vid n Lj. št. 20. Glavne in potujoče zastopnike j iščemo za vse banovine : in mesta za prodajo ne-! katerih dobroidočih predmetov. Plača in provizija zasigurana »Privre-da« Rige od Fere br. 14, Beograd. Е2Ш1 V gostilni »pri Dolenjcu« nasproti Alojzijevišča pod Poljansko cesto, danes zvečer tržiške bržole. -Prvovrstna portugalka. -Sprejemajo se vsak dan abonentje. Češka tovarna za moško perilo išče za takoj enega v tej stroki dobro vpeljanega zastopnika - Cenjene ponudbe samo od prvovrstnih in agilnih zastopnikov v nemščini pod šifro: »Agilni in zanesljivi zastopnik« štev. 11.583 na upravo lista. Izurjeno pletiljo in vajenko sprejme - Bo-nač, Strcliška ulica 24. Prodajalka za mlekarno, izvežbana, se išče. Naslov v upravn. »Slovenca« pod št, 11581 2 kroj pomočnika sposobna in urna, ki sta izurjena v damski konfekciji, sprejmem. Nastop takoj, mesto stalno. - T. Janoušek, krojač za dame, Zagreb, Radičeva 3. Kroj. pomočnika V "I mladega in hitrega, za površnike, sprejme takoj Avberšek Viktor, Maribor, Magdalenska 33. Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — ____ _______ Tel 2236 Pouk in prak- jfdnemu boljšemu gospo- Preklic Podpisani Josip Scholz nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Angela Scholz, stanujoča na Karlovški cesti v Ljubljani. Pravtako ni moja žena upravičena prodajati katerekoli stvari. — Josip Scholz. Stanovanje v novi hiši iz dveh sob, kuhinje in shrambe, na Ižanski cesti, oddam s 1. decembrom zelo poceni tistemu, kateri mi posodi 10.009 Din za do-vršitev stavbe. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11.506. 0ВВШ ИШЗ Lokal s stanovanjem se odda v Mariboru, Državna cesta 24. Pozor, mizarji! Radi družin, razmer se odda v naiem velika mizarska delavnica, opremljena s stroji in vsem orodjem, na prometnem kraju v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavcija 10.000« št. 11.324. Ratno šteto tudi posamezne obveznice kupi Upravništto Merkur, - Šelenburgova ul. 6-11, telefon 30-52. Fižol, krompir, orehe in jabolka kupi Nabav-ljalna zadruga uslužbencev drž. žel., Ljubljana 7. Vsakovrstno 00 naivišiih cenab ĆERNE, luvelit Liuhliana. Wollova ulica ?t 3 Krasna soba v novi hiši »Vzajemne zavarovalnice«, II. nadstropje, naspr. kolodvora, opremljena, električ. luč, parket, se odda so- tične vožnie Ženitev I V svrho takojšnje ali ' poznejše ženitve se želi seznaniti vdovec, v državni službi, z enim otrokom, z gospodično ne-omadeževane preteklosti, v starosti od 20—30 let, ki bi imela 20—30 tisoč Din v gotovini, ali v nepremičnini in tudi potrebno pohištvo. Vdovi-ce z enim otrokom niso izključene. - Naslov poslati pod šifro »Srečna bodočnost« št. 11592. du. - Informacije v pisarni dr. Kreka v isti hiši. Stanovanje lepo, solnčno, obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice, balkona in dru-' gih pritiklin. oddam s 1. novembrom. Dermotova 33 Majhno stanovanje ; takoj oddam preprostemu zakonskemu paru za 150 Din mesečno. - Ponudbe na upravo »Slov.« j pod »Stan in dom«, i----- Lepa soba f se odda s 15. oktobrom j v Gledališki ulici št. 7, • III. nadstr., A. V. ZAHVALA Ob smrti naše predobre, iskreno ljubljene matere Marije Kartm roj. Pauer izrekamo vsem, ki so nam stali s svojim prisrčnim sočutjem na strani, našo najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se preč. duhovščini v Mariboru in Št. Jurju, posebno gospodoma monsign. prof. Vrežetu in kanoniku Mi-kežu, spoštovanim honoracijam, g. ing. Honzaku od drž. železnic v Ljubljani, uradništvu sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah in sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo drago pokojnico na njeni zadnji poti. Nebroj izrazov sožalja in krasne cvetlice, ki so ji bile dane v zadnji pozdrav, so bili vsem dokaz spoštovanja, ki ga je rajnka vživala ter so nam bili v globoko tolažbo v prebridkih urah. Maribor, Zg. Polskava, Šmarje, Ljubljana, 8. oktobra 1930. Žalujoči. »r-x Vilo popolnoma novo, enonad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komlortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sad nim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi. blizu Leonišča v Ljubljani, oddam v naiem. event tudi prodam Naiemnina samo 3000 Din Pogoje in naslov pove g. dr 1 reo Luci. odvetnik v Ljubljani. Dunajska cesta 29 Dobroidoča gostilna mesarija in trgovina, avtobus postaja, blizu Celja in toplic Dobrna, z lepim posestvom ali brez njega, marof itd., ugodno naprodaj. Za gostilno ni treba osebne pravice. — Ponudbe je poslati v Žalec štev. 45. Violino staro mojstersko delo — kupim. Ponudbe na naslov, ki se poizve v upravi lista pod št. 11.431. Pianine, orgle, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dcrnič, : izdelov. orgel, Radovljica. Ivan Kacin, Gorica, Piazza Tommaseo št. 29, tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev kjer dobite že harmonije za 2100 Din, prvovrsten pianino za 12.000 Din. -Orgle Valcker-Sistem po 7500 od registra. — Zahtevajte ceniki Klavirji Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirievl Kupuite na obroke od 400 Din prve svetovne labrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika) Prodata iib izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Suhe gobe zadnje rasti - kupujem po najvišjih tržnih cenah. - Ponudite povzor-čeno z navedbo cene tvrdki Peter Šelina, telefon 1, Radeče - Zidani most. Srečke italijanskega Rdečega križa kupimo. - Upravništvo »Merkurja«, Šelenburgova ulica 6/II, telefon 30-52. Med cvcllični 1 kg . . 17 Din ajdov 1 kg ... 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana Židovska ul 4 in Stari trg 12. Sode prvovrstne, dobroohranje-ne, od 100 litrov naprej do 800 litrov, velika izbira za prodali. Veletrgovina z vinom Gjuro Fok-ter, Maribor, Krčevina 88 Puhasto perje kilogram po 38 Din raz-pošiltam po povzetiu nai-mani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din m čisti puh kg po 250 D L Brozović. Zagreb. Ilica 82 Kemič čistilnica pena Železna ograja na betonskih podstavkih z mrežo vred se proda. Poizve se: Gostilna pri »Tičku na gričku«. Mehka spalnica nova, s 3 delno omaro, ugodno prodam. - Mizarstvo, Sodarska steza — nad Florijansko cerkvijo. »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Lanene rrnomp in (Iruen krmila nad t naircoet Veleircovine žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Iteslieva cesta 24 llodroce vrline iz ta atrika močno blago Din 260'— mreže - posteline odeje žimo • cvilh najcenee' kupite pri Rudoli Sevei Liubljana, Marijin trg 2 Kurf® očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN |e mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornicc in glavnega skladišča n Ш1МЈАН lehariffli - MSAlv Varujte se potvorb lekarne Dr G P1CC0LI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne. odrasle in otroke. Ako želite kupiti no obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r z z o z v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije). Širite »Slovenca«I Pliite takoj po velihi brtzplalnl KATALOG tovarno glasbil, gramofonov in harmonik MEINEL & HEROLD prodajna podr. MARIBOR št. 102-B in tudi Vi bote imeli dobro godbo in veselje v hiši Autotaksi ^ .Hočevar Novo mesto- Kondlia 1'clofon št. 18 Pomlaieme v 24 urah je dosegla Klasom zahval-ntce gospa Dr.A., Vraga: Onih 1« lončkov EROS-kro ne, ki ste m lili pnslali, som morala • dstopiti bvo-Jim znankam. Moj obraz je dobra reklama za Vašo krotilo, kajti kljub svojim 49 lotom som lopa In mlada«. EltOS-kremu odstra-njuje naglo i n zanesljivo mo/.olji'ke, sojedce, bradavico, nege, rtidočnos. rujavo madeže. Solnčno pogo. .laiiistvn : Dennr so vrne. čo nt uspeha. Cona 12 1): И lončki 25 I), li lončkov 40 D. Dr. Ni k. Kom ny, Košice C, >oštni prodal 1 /E 25. CeSko-Slovaška Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli Velika izbira, najnižje cene. Proda a na obroke. Ceniki franko. ..T R i B U N A" F. B L., tovarna d v o koles in otroških vozičkov LJUBLJANA.. Karlovška cesta štov. 4. Pozor peki in trgovci Najboljša gornjebačka moka prvorazredne marke DESIDER FORGACS Honigov paromlin na valjke Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od »Gospodarske zveze« r. z. z o. z. Ljubljana Sorodnikom, prijateljem in znancem, globoko vdana v sveto voljo Božjo, naznanjava, da je Bogu Stvarniku dopadlo k Sebi poklicati najinega iskreno ljubljenega sina edinca Rudolfa Ro ca ki je dne 2 t. m. ob 1 zjutraj, v cvetoči mladeniški dobi 20 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal — Pogreb ie bil v soboto 4. okt. ob 8 zjutraj iz hiše žalosti na Hribu št. 85 na pokopališče sv. Barbare na Tobcu. Nepozabnega pokojnika priporočava v pobožno molitev. 7AHVAI A težki izgubi najinega nepozabnega sina Rudolfa Rojca nama je došlo toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nama je nemogoče vsakemu posebej se dostojno zahvaliti. Zato si dovoljujeva tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vseirf, ki so dragega pokojnika tolažili v težki njegovi bolezni in vsem, ki so ga tako častno in v velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekava vsem, ki so poklonili prekrasne vence in šopke na njegovo krsto. Loški potok, dne 6. oktobra 1930, Žalujoča Rudolf in Franja Roje. C/5 _ > ,: '22 S? Sw5o ;&-rf OICL ► Eoc J .2 J e K •s) ca S t-• .jkJO »ЈЦ •• 't- £ г^-г s* «" ~ m j? .ST Z. v Г* r-> ,mm " . > y > m o . |3t C r« Г. s " C i I Ž 15-r S * &d e C is"i s "9 « t a*-2_Z I V . Q ~ — аИ„ е<л c So S'z .a " i* д<л » J* o •đ - ij л a foo " " i Hans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1955. V predsobi predsednika-diktatorja je sedel po-bočnik in gledal pazno na kazalec stenske ure. Ko je ta s tihim udarcem udarila enajst, je vstal in stopil v predsednikovo sobo. Gospodje so zbrani, gospod predsednik.« Nagovorjeni je kratko pokimal in se znova sklonil k pisalni mizi, kjer je urejeval razne listine. Mož srednje starosti. Nekak vojaški domač suknjič ie oklepal sloko gornje telo. Na dolgem, tankem vratu je sedela silna glava, katere docela plešasti vrh se je nalahno gugal sem in tja. Iz ozkega, duhovitega spokorniškega obraza je sijalo dvoje izredno velikih oči. nad katerimi je štrlelo visoko in preširoko čelo daleč naprej. To je bil Cir Stonard, neomejeni vladar tristo-milijonskega ljudstva. Ko je sedaj vslal in polagoma, skoro obotavljaje šel proti vratom, ni kazal na zunaj nič od onili vladarskih postav, ki navadno živijo v ljudski domišljiji. Samo duhovniška obleka je manjkala, pa bi ga bili lahko smatrali za meniha iz srednjeveških verskih bojev katoliške Cerkve. Šel je skozi pobočnikovo sobo in stopil v podolgovato dvorano, kjer je na srpdi stala ogromna miza, vsa zastrta z načrti in zemljevidi. V kotu dvorane je stalo šest gospodov v živahnem pogovoru. Državni tajniki vojske, mornarice, zunanjih zadev in zaklada. Vrhovni poveljniki kopne vojske in brodovja. Umolknili so, ko je vstopil diktator. Cir Stonard se je usedel na stol na gornjem koncu mize in namignil drugim, naj sedejo. »Gospod Fox, poročajte gospodom o zunanjem položaju.« Državni tajnik za zunanje zadeve je bežno pogledal v svoje listine. Napetost z Anglijo sili sama od sebe k razrešitvi. Odkar se je Kanada združila z nami v carinski zvezi, so gospodje ob Temzi nejevoljni. Stremljenja v avstralski zbornici, da se pogajajo z nami po kanadskem zgledu, so slabo voljo v Do\vning Streetu še povečala Anglija vidi, kako prihajata dve največji in najbogatejši koloniji potom naravnega razvoja k nam. V Avstraliji se nadaljuje razvoj poi'asneje, odkar je izginil japonski pritisk. Toda tudi lam je nevzdržen, če se prej ne posreči angleški sili. da nas porazi...« Zanlčl.jiv nasmešek je zaigral na obrazu mornariškega načelnika. »V Aziji in Južni Ameriki se močno križajo naši trgovski interesi z angleškimi. Zadnji upor v dolini Jangcek.ianga je zanetil angleški denar. Afriška Zveza, ki varuje svojo neodvisnost, se gospodarsko trdno opira na Anglijo in dopušča le angleško blago. Naš zadnji poizkus, da bi sklenili z Afriško Zvezo trgovinsko pogodbo, se je izjalovil. Po mojem mišljenju silijo stvari k hitri odločitvi. Ugrabljenje R, F. c. 1 daje primeren povod za to. Že dve uri besni naš tisk proti Angliji.« Cir Stonard je meil govorom nevede narisal razno zavojke in okraske na pisalno mapo, ki je ležala pred njim. »Kaj mislite o ugrabitvi R. F. c. IV« Uprl je svoje oči v mornariškega načelnika admirala Nichelsona. »V bližini postaje so prijeli dva angleška vohuna. Zanikujeta vsako udeležbo.« »Imamo sredstva, s katerimi se taki ljudje prisilijo k izpovedi.« »Imela sta vrv okrog vratu in sta molčala.« »Imamo učinkovitejših sredstev ... Kako dolgo more R. F. c. 1 zdržati v zraku?« •Posode so bile napolnjene za dvanajst ur. Dovolj, da pristanejo v temi, ako so šli proti vzhodu. Obvestili smo naše križarke nad severnim Atlantikom. Izkrcanje v Angliji bi se moralo izvršiti pri svetlobi in bi nam morali javiti.« »Smatrate kot gotovo, da se je ugrabitev izvršila po zapovedi angleške vlade?« »Popolnoma gotovo!« »Hm!... vsiljuje se misel... morda še preveč ... In drugi gospodje ... menijo isto ... hm! Bržkone, ne sigurno nimate prav!« Državni tajniki so vprašujoče pogledali diktatorja. »Ni še prišit zadnji gumb. Udaril bom, ko bom vedel, da je že. To se pravi, gospodje ...« govornik jo nadaljeval glasneje. »R. F. c 1 naj v božiem imenu pristane v Angliji. Za naše ljudstvo bo ostalo prikrito, dokler ne bo tako daleč.« »V koliko so že razmestili naše podmornice?« »Celo brodovje podmornic leži na islandskem poldnevniku razdeljeno enakomerno med 60. in 30. širin-sko stopnjo.« Admiral Nichelson je vstal, da bi pokazal na veliki obli položaj brodovja. »Kje stojijo zračne križarke?« »Lahko opazovalno brodovje med Islandsko in Fa-rerskim otočjem. Oklopne križarke ležijo že tri dni na grenlandskih ledenikih.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ćeć. Izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik: Prano Kromžar.