Leto LXTV., št. 73 sreda 1« aprila Cena Din i.— SLOVENSKI iznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inseratt do 80 pettt * Din 2—, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Dm 8.—, vetji tnserat) petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratn) davek posebej. — »Slovenski Narod« velja meseCno v Jugoslaviji Din 12.—. ss Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se as vraćaj-). UREDNIŠTVO IN UPBAVNHTVO LJUBLJANA, Knafljpva uUca s*. 5 Telefon ftt. 3032, 8128, 8124, 8125 ta 8126. PODRUSN IOB: MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Koeeaovs ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. fit. 28. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Katastrofalen potres v Nicaragui Glavno mesto Managua popolnoma porušeno — Tisoč ljudi ubitih več tisoč ranjenih — Po potresa je izbruhnil požar, ki ga zaradi pomanjkanja vode niso mogli omejiti Newyork, 1. aprila. Srednjeameriško republiko Nicaraguo je včeraj zadela huda potresna katastrofa. Ob 11. dopoldne je nastal potres, ki je bil tako močan, da je izpremenil cvetoče mesto Managuo v kup razvalin. Da je postala katastrofa Še popolnejša, je izbruhnil še ogromen požar, ki ga doslej šn niso mogli lokalizirati. Oblasti so takoj uvedle velikopotezno pomožno akcijo ter odposlale več vojnih ladij in vojaških oddelkov, da organizirajo prehrano prebivalstva, zdravniško pomoč ponesrečencem in pomagajo pri reševanju Newyork, 1. aprila. Potres, ki jje opustoši] glavno mesto Managuo v državi Micaragui* je trajal dve minuti. Bilo je 11 potresnih sunkov. Potres je mesto popolnoma uničil in so vse hiše v razvalinah. Počil je tudi vodovod, zaradi cesar je voda poplavila razvaline in izpodkopala mnoge še stoječe zidove, ki se lahko vsak hip p odro. Kakor poročajo, je bilo pri potresu ubitih okoli 1000 ljudi, več tisoč pa ranjenih. Zadnji potres v Managui je bil 6. septembra L 1926, ko je porušil več hiš in med njimi tudi vladno palačo. Škodo, ki jo je povzročil potres sedaj, cenijo na 35 milijonov dolarjev. Zcrrad-bi angleškega in ameriškega poslaništva, kakor tudi vladna palača so popolnoma porušene. Cela je ostala samo ena bolnišnica. Odposlana so bila ameriška letala, da prinesejo prebivalstvo sanitetni materijal. Kaj se je zgodilo z 2000 mornariškimi vojaki, ki so bili stacijonirani zunaj mesta, še ni nobenih vesti, zaradi česar obstoja velika skrb za njihovo usodo. Newyork, 1. aprila. »Associated Press« poroča, da so se poizkusi za omejitev požara, ki je nastal po potresu v Managui, z razstrsijevanjem s pomočjo dinamita ponesrečili, ker je zmanjkalo razstreliva. Tudi gašenje ni bilo mogoče, ker je potres pokvaril vodovod. Ceste so tako zasute od razvalin hiš. da je vsak prehod po njih nemogoč. V mestu ni ostala niti ena hiša nepoškodovana. Velika tržnica sredi mesta, ki je bila v trenutku potresa polna žensk in otrok, se je deloma podrla, pri čemer je bilo ubitih 35 oseb. Nastala je nepopisna panika, v kateri so se odigravali grozni prizori. Zadnji dan tečaja o moderni šoli Danes je rektor Bunger pokazal v praksi različne metode pouka, zlasti delo v moderni delovni Šoli Nova evropska agrarna konferenca Delo mednarodne žitne konference — Prekomorske države pristale na kontigentiranje prodaje agrarnih proizvodov Rim, L aprila. A A. Zdi se, da je na včerajšnji seji žitne konference došlo do sporazuma o vprašanju organizacije mednarodnih tržišč, o ostalih vprašanjih pa so bila mnenja deljena- Konferenčni krogi trdijo, da obstojata dve tendenci. Eni so za to, da naj vsaka država po Lastnih načrtih uredi svoje gospodarske ustanove, drugI pa so mnenja, naj bi Društvo narodov Izvedlo organizacijo agrarnih kreditov. Rim, 1. aprila. V krogih rimske žitne konference se govori, da bo v kratkem sklicana posebna konferenca evropskih agrarnih držav in delegatov prekomorskih držav, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju agrarne krize v Evropi. Na rimski žilni konferenci so se namreč prekomorske države po daljšem obotavljanju izrazile pripravljene pristati na kontingenti ran je ki bi zagotovilo prodajo viška agrarnih proizvodov zlasti južno vzhodnih evropskih agrarnih držav. To kontingen-tiranje naj bi veljalo za enkrat samo do konca I. 1932 med tem pa bi se nadaljevala poganja za uvedbo preferenčnega sistema. V konferenčnih krofih rimske žitne konference je zavladalo zaradi tega zelo optimistično razpoloženje in upajo, da bo žitna konferenca vendar le zabeležila nekaj pomembnih rezultatov. BukarcSta, 1. aprila. Listi poroiaio, >la se bo vršila spomladi nova velika igrama konferenca jugovzhodnih držav. Stalni od» bor agrarnih držav se bo sestal dne 24. aprila v Beogradu. Odmev Hendersonovib izjav v Franciji Interpelacija socialistične levice v francoskem parlamenta — Šesta-nek Brtanda z jugoslovenskim in rumunsklm podanikom Pariz, 1. aprila. Izvajanja angleškega zunanjega monistra Hendersona so ižzvaJa v Parizu splošno zadovoljstvo Posebno je zadovoljila trd'tev, da zavzema Anglija g^e. de na nemško-avstrijsko carin, unijo slično stališče kakor Francija. »Matin« piše v zvezi s tem, da bi Francija ne kazala nezaupanja napram pogodbi, če bi se omejevala samo na gospodarsko izmeno in bi se Nemčija ne obvezala dvoumno, da bo spoštovala teritorijalni status quo države, s katero namerava stopiti v carinsko unijo. V socialističnem »Ceno de Pariš« izjavlja Pertinax, da kažejo Hendersonove izjav« obžalovanje vredne slabosti. Angleška vlada kaže isto temeljito in usodepo!-no neznanje srednjeevropskih problemov kakor 1. 1914. Avstrtjoi in Nemci vedo sedaj, da morejo računati s popustljivostjo Angitfe. Upati je, da bo Anglija nekoč zopet zavzela svoje mesto za obrambo evropskega reda. Pariz, 1. aprila. Prizadevanja za dosego enotne fronte levice pred volitvami trajajo dalje. Danes so radikalni socialisti, neodvisni socialisti m republikanski socialist sklenili, da vlože v parlamentu skupno interpdacHo o nemško - avstrijski carin: ki pogodbi. Resolucija združene levice obstoja tajno diplomacijo Nemcrje in Avstrije in izjavlja, da je dunajska pogodba v nasprotju z določbami saingermain-ske mirovne pogodbe in ženevskega protokola iz L 1922. Zato je treba Briandovo politiko podpirati tudi v bodoče, ker je spoštovanje mirovnih pogodb edino jamstvo za mir v Evropi. Pariz, 1. aprila Zunanji minister Briand Je me' v ponedeljek z jugoslovenskirn po. slanikom spalajkovicem, rumunskhn poslanikom Cecianom in voditeljem romunske kmetske stranke Mankrni, ki biva trenutno v Panzu razgovore o nemško - avstrijski carinski pogodbi. London, 1. aprila. Angleški tisk z za* do vol js tvom komentira zadnji Hendersnov govor »Daily Telegraph« hvali previdnost izvajanj in piše med drugim: Francija za> trjuje. da je z nemško-avstrijsko pogodbo i carinski uniji kršen ženevski protokol iz L 1922. Anglija si je v tej točki še pridr* žala svojo sodbo, vsekakor pa je treba ob« soditi postopanje nemške in avstrijske vlade že s stališča mednarodnega takta. Nem« ški državniki so zelo pogrešili, ker so v Franciji prisilili molčati one, ki so se za* vzoraali za obnovo prijateljskim odnosa j ev z Nemčijo. Uradniški zakon podpisan Beograd, 1. aprila. AA. ■ Nj. Vel. kralj je podpisal 31. marca zakon o uradnikih. Odprava potnih listov za Francijo Pariz, 1. aprila. Vladajo na prs-i'og dr* žavnega podtajnika za turistko Gastona Gerarda ukinila potne liste sa čas velike kolonijalne razstave v Parizu od 1. maja do 30. septembra. Ugodnost velja za vse tnrzemce brez razlike •narodno***. Osebna izkaznica domovne občine, pot.-jena od pristojnega konzulata, bo zad :>stoval.i za prekoračenje francoske meje. Posetniki razstave ne bodo smeli potovat, samo v Para, temveč po vsej Franciji, n: da bi se jim bilo treba ravnati po sicr običajni formalnosti za inoztmcc Nemška umetniška razstava Beograd, 1. aprila. Dopoldne ob 1L je bila svečano otvor jena razstava del nem« ških umetnikov, ki je bila prirejena na mi« cijatfvo Oruštva za jtigo*k>vensko*nemško zbližanje. Razstavo je otvoru nemški po* slanik v. Hassel. Včeraj dopoldne je aran* žer razstave dr. Alfred Kuhn razkazal raz« stavo zastopnikom beograjskega tiska. V soboto bo predvajan v ljudski univerzi film o delu in Življenju nemškim umetnikov, ki je bil posnet v Berimu. .. Odgovor dr. Curthisa Briandu Tolmačenje izjav nemškega zunanjega ministra v ženevskih in pariških krogih ženeva, 1. aprila. V tukajšnjih krogih je napravil včerajšnji govor nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, ki je odgovarjal Briandu, v splošnem zadovoljiv vtis. Predvsem naglašajo, da se more iz tega govora sklepati oči vida a pripravljenost Nemčije izogniti ae vsemu, kar bi moglo povečati obstoječa nasprotja V splošnem Je izjava dr. Curtiusa napravila vtis, da Nemčija v nobenem primeru ae bo pristala na to, da bi se razpravljalo o avatrijsko-nemški carinski aaijl s poHtJcaega stališča. Tajništvu Društva narodov se sa enkrat še splošno bavi s to zadevo, ker nI prejelo še ni kakega predloga, pričakuje pa, da bo Henderson zahteval, naj se vprašanje avstrijsko-aemške carinske unije postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja, ki bo 18. maja Smatrajo tudi za verjetno, da bosta med tem Francija in Anglija ponovno stopili v etike ta se dogovorili o skupnem stališču. Za zelo važen smatrajo v ženevskih krogih oad del Curttaaovesa govora, v katerem izraza trpanje, da ae bo še pred zasedanjem Društva narodov bavila a tem vprašanjem evropska komisija da bo dr. Curtins aa ta način Imel priliko, pojasniti zunanjim ministrom evropskih držav cilje avstrijsko-neenakega odgovora in namene nove nemške gospodarske politike. Pariz, L aprila. AA. Lisci komentirajo včerajšnji govor nemškega ministra za zunanje zadeve Curtiusa In ugotavljajo, da Nemčija sedaj ne odreka več svetu Društva narodov pravice ss proučitev nameravanega načrta carinske zveze med Avstrijo m Nemčijo s pravnega stališča. Li- sti so mnenja, da se Je dr. Curtius spretno izognil bistveni točki tega sporazuma, njegovemu političnemu pomenu. »Le Journal« pravi, da so Curtiusova gospodarska Izvajanja kaj prepričevalna, njihovo' Sinko stran pa predstavlja dejstvo, da skuša Nemčija odkrito anektirati Avstrijo in da je prvi korak k temu načrt carinske zveze. Tej nevarnosti ss Je treba upreti, ker- vsebuje neizbežno revizijo mirovnih pogodb. Tajna pogodba Španije m Italije Madrid, 1. aprila. AA. Minister zs zu« nanje zadeve grof Romanonos bo danes ob« javil poluradno noto o vsebini tajne po* godbe, ka je bas sklenjena med Mussoiini* jem in generalom Primo de Rivero leta 1928. Poučeni krogi trde, da je ta pogodba gospodarske prirode. Novi pokolji v Indiji Bombay, 1. aprila. V bližini Caumpu* ra Je prišlo anoči do strašnega klanja. ln» dljei so napadli skupino Mohamedancev ter fin 19 med njimi poklali na zverinski način. Razmesarjena trupla so pobesneli nasprpU nlkt vrgle v reko Ganges. V Canmpun sam mam je od včeraj mirno. Katastrofa potniškega letala Denver, (Kansas). 1. aprila V bi ž in t mesta Emporie se je danes pripetila straš« na letalska nezgoda. VeKko letalo z deve* rimi potniki js iz neznanega vzroka padlo na zemljo In so se vsi potnici ubili. Raz« bito letalo je bilo med najmodernejšimi letali ameriškega civilnega letalstva, Ljubljana, 1. aprila. Kakor smo včeraj porodili, se jc že v ponedeljek zvečer odpeljati ministerijalni svetnik Hvlla, do Postojne ga je spremljal tudi rektor delovnega šolskega seminarja g. Biinger, ki je imel svoje predavanje da» nos. Nemškim šolnikom je niše učiteljstvo poklonilo v spomrin krasen album planm* skih slik, kri so jih napravili naši najboljša fotoamater j i. Snoči se je odpeljal tudi šo* skd svetnik Schmidt, ker ima z ministeri* jalnim svetnikom svetnikom Hyllo v Ge» novi podoben tečaj, kakor so jih imeli v niši državi. Današnji predavatelj se pa z vlakom ob 17.27 odpelije v Palermo na Si* cilijd. potem se pa vrne na daljši oddih v našo Dalmacijo. Za danes je »posodila« predavatelju Bunger ju manjšinska šola na Cojzovi cesti, ki jo vodi gdč. Hanova, dve skupini otrok, da je z njimi pokazal različne metode po« uka, predvsem pa delo v modemi delovni šoli. Namen predavatelja pa ru bil samo pokazati, kakšni uspehi sc mogoči v moderni šoli in kako se v njej dela, temveč je pritegnil k delu tudi poslušalce, ki so prav vneto, kafcor pač mali šolarja, odgo* varjalj na predavateljeva vprašanja in se udeleževali debate. Pravega predavanja to* raj danes ni bilo, temveč s'mo pouk in praktična vaja, ki naj pokaže pojem te šole. Udeleženci delajo torej pravzaprav skupno z ftrooi in tako delovni pouk v resnici tudi sami dožive. Vsi udeleženci so pokazali največje zanimanje za težka vpra* sanja, m so zelo pridno delali 6 predavate« Ijem. da se je splošno opazilo, kakšno ve« selje do takega dela je predavatelj v njih vzbudil. • , Tečaju je tudi danes predsedoval pro* svetni šef dr. Lončar, navzoči so bili pa ruda odborniki UJU, univerzitetna prpfe* sorja dr. Ozvald m dr. Jesenko, pokrajin* ski nadzornik Woster, profesorica pedago* gike na ženskem učiteljišču ga. dr. Pogan in več drugih srednješolskih pedagogov. V uvodu je predsednik dr. Lončar po* slusalce najprej opozoril, naj stavijo le vprašanja, ki se tičejo predmeta. Nato je pa predstavil predavatelja, Id so ga poslu« šalci sprejeli s simpatičnim aplavzom. Rektor Bunger je najpreje izrazil svoje obžalovanje, da ne more nastopiti z večji« mi skupinami, torej s celim razredom, da bi bolj očitno pokazal uspehe moderne šo* le in sicer zato ne, ker pač mnogo več otrok na tej mali manjšinski Šoli, saj jih je celo od te skupine nekaj obolelo. Predava« telj je namreč nameraval pokazati dve skupini po 10 učencev in učenk, a v prvi skupini je bilo le 6 dečkov in ena deklica. Lepo so prikorakati na oder in sedh za mizo. predavatelj je pa vsakemu naštel kupček sivih listov, ki so predočevah sto* take, nadalje belih, ki so bili desetaki, in odštel vsakemu celo 20 srebrnih dinarjev. Na kratko je podal vsebino predavanj prejšnjih dni ter opozoril na napačne poj* me, ki jih je učiteljstvo do nedavnega ime* lo o delovni soli, ko je smatralo, da je de« krvna šola vsaka šola, kjer otroci delajo z rokami in se uče raznih ročnosti. Učitelj*predav»telj je ves čas občeval z otroci kakor prijatelj in otrokom se je zdela šola le igrača. Najprej jm je vprašal, kaj imajo pred seboj in takoj so vzdignili roke ter znali povedati, da trna vsak po 8 stotakov, 8 desetakov rn 20 dinarjev, poleg tega pa dve punčki, ki si jih je vsak sam narisal, potem pa izrezal iz papirja. »Torej vzemite 248 Din.« Otroci so de* nar takoj našteli. »Sedaj pa položite svoji dve punčki na vsako stran denarja in jima razdelite denar. Najprej srotake!« Storili so. »Se desetake, sedaj pa še dinarje. Štejte!« In vsota je bila razdeljena na dva dela, saj je vsako dete znalo povedati, da ima vsaka punčka po 124 Din. Nato so pa našteli 552 Din, ali tu ni bi* lo mogoče razdeliti tretjega stotaffca. Zato so ga morah menjati v blagajni in razdeliti desetake. Pa so tudi tp težko nalogo sreč* no končali. In otroci so pdab na dvorišče. G. predavatelj je vprašal, če le to moder« na šoki in če je tako delo pravilno? Od vseh strani so se oglasili, da je ta metoda izvrstna m moderna, kar je tudi predava« telj s svojimi poslušalci natančno obravua* val, končno pa presenečenim vzgojiteljem dokazal, da je ts metoda popolnoma zasta* rela in nima nič skupnega z del. šolo, ker otroci ne delajo samostojne V daljšem predavanju je rektor Bunger dokazal, da je pravzaprav pri tem pouku delal le on sam, otroci so pa pač storili ono, kar jim je diktiral. Zato je poklical otroke še en* krat nazaj in jih napeljal drugače k sa* mostojnemu raćnanju. Šio je mnogo bolj gladko kakor prvič, a vendar jih je poslal še enkrat ven in poklical še tretjič nazaj. Tedaj so pa otroci brez navodila sami raz« delih 578 Din na dva dela in srčkan deček je celo znal vse natanko povedati, kaj so delaLi in kako so računali, ne da bi jim bil predavatelj pomagal. Res je, da so se pri prvem poskusu otroci dali motiti od pu* b'.ike. a pri zadnjem poskusu so delali te« kp napeto m samostojno ter premišljevali, da so bil vsi rdeči v obraz in niso več sto* glave množice niti videli pred seboj. Pre* davatelj je torej s svojiim prvim poskusom poslušaloe le malo pot ognil. Češ saj je danes 1. april, in pohvali staro metpdo »a« zornega pouka — z drugimi poskusi pa tem lepše dokazal velike uspehe moderne šole, kjer otrok misb' in dela sam. Po pavzd je predavatelj operiral s skupino deklic, ki sta bila med njimi tudi dva dečka. Otroci so modelirali kosti v rami, kakor so jih pač sami čutili prti gibanju rok. Ko jim je pa kosti tudi pokazal na nogi srne, so jeli načenjati vsa mogoča vprašanja o kosteh in o gibanju, kar jim je predavatelj vse lepo razložil. Pouk Js tekel takorekoč sam od sebe in učitelj ga je pravzaprav le vodil. Vse občinstvo Je takoj opazilo, da otroci smatrajo učitelja za svojega prijatteda, saj je ves čas le lepo govoril z njimi in jim dajal korajžo, če ni mogel kdo dalje. Najlepše je bilo pa slovo otrok od učitelja Kakor staremu znanca je podal vsakemu roko in se poslovil od njih, da so ls neradi odšli s odra. Gotovo bo deca še dolgo mislila, kdaj se povrne ta prijazni učitelj, ki zna poučevati tako, kakor bi ss igral z njimi. Vse uCiteljatvo, ki je izražalo svojo za. h/v ai o za pouk ln simpatij« do predavatelja z neprestanim apla/vzem in odobravanjem, Je pa tudi gotovo sklenilo, da hoče postati v srcih mladine tako lepo zapisano, kakor predavatelj rektor Bunger. Tečaj pomeni zmago modernega pouka ia samostojnega dela mladine. Rusija in Panevropa Moskva, 1. aprila. Glede na sklepe or« ganizacLj&kega pdbora za majsko zasedanje evropske komisije še ni znano oficijelno rusko stališče. Kakor pa se čuje, namerava sovjetska vlada ponovno proučiti položaj ter vprašanje svojega sodelovanja pri delu evropske komisije. Sovjetska vlada stoji namreč na stališču, da izpreminjajo sklopi organizacijsekga odbora dnevni red napo« vodane mednarodne konference, h kateri je povabljena tudi sovjetska unija. Moskovski listi pravijo, da je bil ruski priota* nek na udeležbo pri evropski konferenci že vnaprej samo pogojen, ker se je sovjetska vlada zavedala možnosti Briand ovih preso* noč en j, naperjenih proti Sovjetski Rusiji. Iz državne službe Beograd, 1. aprila. Z odlokom n si tis ti a pravde je napredoval v višjo skupino Milan Koželj, pristav pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani. Desetletnica beograjskega NPS Beograd, 1. aprila. Na pravoslavne velikonočne praznike bo beograjski nogometni podsavez proslavil 10-letnico svojega obstoja. Prirejenih bo več nogometnih tekem in bodo med drugimi nastopile reprezentance Beograda Zagreba, Ljubljane in Budimpešte Ljubljanska reprezentanca bo ferala proti Beogradu in Zagrebu, zagrebška m beograjska pa protf budimpeštanski. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.335, Berlin 13.565—13.5S5 (13.57), Budimpešta 9.9277» Bruselj 7.9212, Curih 1094.1—1097.1 (1095.fi> Dunaj 799.50—802.50 (801), London 276.76). Newyorfc 56.75—56.95 (56.85), Pariz 221.87 —223.87 (222.87), Praga 168.32—169.12 (168.72), Trst 297.10—299.10 (298.10). INOZEMSKE BORZE. Curih: 9.1290. Pariz 30.3425, London 25.2575, Newyork 519.90, Bruselj 72.29. Milan 2722315, Madrid 56.85, Amsterdam 208.835, Berhn 123.86, Dinaj 73.11. Softja 3765, Praga 15.40, Varšava 58.25, Budimpešta 90.615, Bukarešta 3.0925. Peki in cene kvasa Odgovor pekovskih zadrug v dravski banovin! veleindustrijalcu g. Arku Ljubljana, 1. aprila. četudi je g. velein-dustrijalec Arko gotovo točno prečital odgovor pekovskih za-ilrug v št. 68 ^Slovenskega Naroda«, ni smatra! potrebno, da točko za točko izpodbija iznesene trditve, ki kulminirajo v ugotovitvi, da imajo kvasne tovarne pri prodaji kvasa nedovoljene dobičke v znesku najmanj 1 Din pri kg. G. Arko je odgovoril samo na eno točko, medtem ko »o poki zahtevali pojasnila glede 12 točk, katere bi javnost vsaj toliko interesirale, kot pa vprašanje, koliko kruha izdelajo peki iz 100 kg moke. G. Arko torej ni odgovoril na ugotovitve, da se cene kvasu v zadnjih letih bistveno sploh niso znižale, da znašajo vkljub proviziji preprodajalcem najin unj 31 Din na kg, da so se pravilno v iz-nešenj kalkulaciji upoštevali režijski stroški kvasnih tovarn in da se uporabi na kg kruha za 31 do 46 par in ne kakor on trdi, za S par kvasa. Tudi je vsaj molče priznal, da velja kvas v Nemški Avstriji 14.80 Din in da kvasni kartel faktično obstoja ter določa horendne cene. Odgovor na te ugotovitve oziroma vpra- na kislo testo brez kvasne primesi. Tak kuh je zelo težko prebavljiv in slabo izpe-čen ter se v naših pekarnah sploh ne izdeluje. Na enak način je preje izdelovala kruh tudi vojska — znan pod imenom ko-mis — toda je prenehala s takim izdelovanjem, ker so vojaki zelo trpeli na že lodčnih težavah. Trditev g. Arka je torej zavita ter se sploh ne nanaša na kruh, izdelan na pri nas običajen način. Sicer smo pa vedno pripravljeni v navzočnosti g. Arka in javnosti izvesti poskusno peko in naj g. Arko samo javi dan, kdaj želi prisostvovati taki peki ali v Ljubljani ali pa v Zagrebu. V par dneh bomo prejeli že naročeno številko gori omenjenega švicarske ga časopisa ter javnosti sporočili, če je postavil g. Arko svoje trditve v dobri ali slabi veri. G. Arko dalje trdi, da se samo nekoliko pekovskih zadrug bori za znižanje cen kvasu in da te zadruge daleč ne predstavljajo pekovskega stanu. Temu nasproti ugotavljamo, da so se zahtevam pekovskih zadrug v dravski banovini pridružili Pekarski savez s sedežem v Zagrebu, ki ste- kanja bi bil za javnost zanimivejši, kakor je preko 40 pekovskIh organizacij- dalje pa iznešen očitek, da se izdela iz 100 kg | pekov3ke organizacije v Beogradu in Voj- mnke 137.5 do 145.7 kg kruha, Da pa javnost ne bo sumila, da pekov-se zadruge govore neresnico, podajamo sledeče pojasnilo: Iz 100 kg bele moke se izdela največ 128 kg belega kruha. Uradna komisija ljubljanske mestne občine, obstoječa iz 6 oseb, je v letu 1928 s 3 kratno poskusno peko ugotovila, da se izdela iz prvovrstne pšenični' moke največ 128 kg kruha, iz slabše moke pa še manj. O tem obstoja tudi uradni spis mestnega tržnega nadzorstva v Ljubljani. Gospod Arko pa se sklicuje na v naših krajih popolnoma neznani časopis ;>Schweizerische Baoker und Kon-ditor-Zeitung«, ki je baje priobčila, da se dobi iz 1Q0 kg moke 137.5 do 145.7 kg kruha. Vsebina članka v tem časopisu nam sk-er ni znana, toda z vso gotovostjo domnevamo, da je imel Članek v mislih le ržen kruh. ki se običajno izdeluje v Švici vodini, torej organizacije skoro iz vseh delov države, kjer se peče kruh s pomočjo kvasa. Gospod Arko pa naj bo prepričan, da vsi pekovski obrtniki v naši državi odločno obsojajo postopanje kvasnega kartela in da zahtevajo od države pomoč proti nečuvenomu odiranju. G. Arko se boji, da ne bi postali pekovski obrtniki tovarnarji kvasa in smatra tako stremljenje za velik greh. Toda edi nole z ustanovitvijo zadružne kvasne izde-lovalnice bo prenehalo odiranje pekovskih obrtnikov in drugih kousnmentov. Zato je tako stremljenje upravičeno in v korist ne le pekovskega stanu, temveč tudi vsp javnosti. G. Arka pa ponovno pozivamo, da pride z jasno besedo na dan in utemelji upravičenost današnjih cen kvasu. Pekovske zadruge v Ljubljani. Celju. Mariboru in Ptuju. Pomen l. aprila za človeštvo Ta dan je za človeštvo brez pomena, kajti ljudje itak nikomur ne verjamejo Ljubljana, 1. aprila- Sv. pismo menda nravi, da je izumil laz sam bocmasgavaruj, odnosno tista kača na drevesu spoznanja dobrega in nudeča ter da smo z lažjo spoznali, kaj je dobro in kaj zlo. Sv. pismo pa ne pove, kdo je izumil 1. april, to je, 1. april z njegovimi posebnimi privilegiji, kdo je bil tako neznansko zabit, da je proglasil en sam, edini dan in še celo 1. apriU za praznik lažnivcev in laži, kot da ni vedel, da ljudje praznujejo 1. april vse leto ter vlačijo tako neusmiljeno drug drugega za nosove, da je vse človeštvo — >1. april*. Torej danes je 1. april, eden naših naj večjih dni leta poleg pusta, najvažnejši, najpomembnejši dan za Človeštvo, četudi se druge dni ne lažemo nič manj. Zato bt bilo potrebno, da omenimo vsaj v glavnem njegovo zgodovino, a. kot rečeno, niti sv. pismo nam ne ve povedati, kdaj se je pričel 1. april, ali na dan prvega greha naših pra^iaršev ali pozneje. Najbrž je izumiteljica /enska. četudi ženskam odrekamo vse izume, ki so večjega pomena za našo civilizacijo, kajti ženske imajo svojo logiko, ki je vsaj toliko vredna, da ji priznamo pravico uveljavljenja vsaj en dan v letu. laž pač mora uživati pred vsemi drugimi tudi to pravico. Pa pustimo zgodovinska razmoti ivanja ter se rajši vprašajmo, zakaj je potreben 1. april, kakšen je njegov pomen za človeštvo. Zakai se torej lažemo? O tem ni treba filozofirali, saj vsak ve. da se laže zato. da bi mu verjeli in ker ali ne sme gov-jritl resnice, ker je kaj takega sramota, škandal in »reh. ali je pa resnica sama na sebi — laž. To je sila zapletena zadeva in doslej še ni bilo filozofa, tla bi jo pojasnil. Saj baš zaradi te vražje resnice in laži ni nobena resnica, definicija dovolj verjetna Ker je pač danes 1. april, zato pa lahko opredelimo resnico in laž ip menda se ne bomo zlagali, niti ne bomo povedali resnice- ^tvar je namreč takšna, da se dandanes ne sme nihče lagati in ne govoriti resnice. Zalo pa pravimo: resnica nikdar ni res. kar je pa zlagano, pa nihče ne sme verjeti, da je laž. skratka, človek ne sme ničesar verjeti in v vse, nikomur pa tudi nikdar ni treba vedeti, kaj je res in kaj n< . dovjl je, da vemo, kaj moramo verjeti. Vidite, kako grozovito se mora človek mučiti s sukanjem besed, ko ne sme govoriti resnice in ne lagati. Kajti dandanes je tako. če je res. da bo vse filozofe vrag vzeL, če ;!lt še ni, če bodo še trdili, da eksistirata laž in resnica in Če bodo sploh iskali ter kovali kakršnekoli definicije. Laž je namreč dandanes obrt, zato pa mora imeti vsak koncesijo, če hoče lagati. Za resnico pa itak še nikdar niso izdajali patentov, kar svet obstoji, zato pa gorje tistemu nesramnežu, ki bi se drznil izpričati jo. (Kar smo zdaj rekli, je seveda laž. ker ni res). Zdaj nam mora biti jasno, da je dandanes vse pod patenti in da torej ni treba nič drugega, kakor da vse sprejemamo, ne smemo se pa brigati za to, kar se nam nudi ali vsiljuje. Moramo namreč vedeti, da so naše glave pod tujimi monopoli, če moramo sploh kaj vedeti. To je seveda najbolj debela aprilska laž. Toda predragi, kdorkoli ste, ali zdaj ni več 1. aprila v ko- ledarjih? Menda ni bil včeraj 1. april, ker je bil zadnji marec in reforma koledarja še ni izvršena. In zdaj čujmo: Ud njega dni. niti zgodovina ne ve za začetek, je bilo dovoljeno lagati 1. aprila ter niso tega nikdar branili, zakaj bi se potem ne smeli poslužiti te pravice baš lelos!? Č"e bi pa bilo prepovedano lagati 1- aprila, tedaj bi moralo biti dovoljeno vsaj nekaj drugega — nasprotnega, kot je na primer, da ne smeš ubijati, smeš pa početi nasprotno — torej bi moralo biti dovoljeno vsaj govoriti resnico 1. aprila, če so že vsi drugi dnevi posvečeni la-žem.. In če se že dandanes ne sme več lagati, ne govoriti resnice, zakaj bi ae bil vsaj 1. april izjema? Ne pomaga nič. trditi moramo (.ne da bi povedali resnico ali se zlagali), da Je 1. april za človeštvo brez pomena iz mnogih razlogov, ki smo jih že skoraj vse nehote našteli, izmed katerih je glavni ta, da dandanes ljudje itak nikomur ne verjamejo, naj še tako lopo ali dostojanstveno laže. najmanj pa 1. aprila, če pa že morajo karkoli verjeti, verjamejo to pravtako 1. aprila kot druge dni. In to je mnogo večjega pomena za človeštvo kot 1. april. Navse zadnje ljudje ne bodo potrebovali niti več glav. ker jih ne bodo rabili, tako. da jim ne bo treba niti več nositi blobukov. Ljudem je potrebna samo vera in veruje se lahko s samimi srci, brez glav, najlažje pa brez 1. aprila. Tega se bodo morali zavedati tudi reformatorji koledarja ter 1. april kratkornalo odpraviti za vse večne čase. In moramo tudi priznati, koliko zla je prišlo na svet zaradi 1. aprila, saj so se ljudje vedno kar kosali med seboj, kako bi čimbolj potegnili drug drugega, tako, da zdaj mnogi baš zaradi tega mislijo celo 31. marca, da jih hočemo potegniti, kar bo pa danes v listih, o tem ne bo nihče vedel, kaj je res m kaj ne. To je res nepopisno zlo, pa tega se mi niti ne moremo zavedati, saj vse radi verjamemo ter potrdimo, če bi se pa reklo, da je nepopisne važnosti lagati danes, bi verjeli pravtako. Da je letos v resnici tako žalosten l-april, nam dokazuje dejstvo, odnosno današnja novica, da je razpuščeno >DruStvo ljubiteljev 1. aprila«-, čigar izredni občili zbor se je vršil davi. V društvu je prišlo do nepremostljivega razkola med levico tn desnico, nekako tako, kot med našimi lovci. Prvi so zastopali stališče, da se naj Članstvo še naprej laže po časopisju vsaj 1. aprila, drugi so pa neizprosno in trdovratno, kot to morejo le klasični dlakocep-ci. vztrajali na tem. da se z vsemi mogočimi sredstvi dela na to vse dni v letu. ne samo 1. aprila, da se izrinejo iz časopisja vse vesti, ki količkaj cikajo na kakršenkoli dejanski položaj — na resnico. Razpust je bil zaradi tega neizogiben in ta trenutek, ko to pišemo. >Društva ljubiteljev 1. aprila< ni več! — To je seveda tudi velikega pomena za časopisje, gotovo bodo razpusčeni društveniki še naprej rova rili proti nam, zato vas pa prosimo, dragi čitatelji, nikar nam odslej več toliko ne verjemite, ker še ne vemo, kaj pride. Za vsak slučaj tore|... In seveda: potegnili smo vas vseeno! Zadnja pot Petra Stepica Ko se je pred dobrim mesecem prvifc oglasila pomlad in ko se je kos zmotil in zapel, je pogledal Peter puško, čei, kmalu bo zapel petelin, takrat pa aopet pojdemo. Potegnil je krivec, prinesel je snežinke; kosu je zamrznil kljun. Pa tudi Peter je postal nekam žalonten in legel v posteljo, da se odpočije za pomlad. Toda pomlad ni hotela priti in tudi petelin ni zapel. Prišli so prijatelj in Peter jim je potožil, da ne bo pomladi in da se mu tudi zdravje ne povrne. Čakal je in čakal, pa m' pričakal, da bi Sel na petelina v šentviški hrib, kjer ga. je poslušal toliko pomladi. Ko je prihajala pomlad, je odšel v večna lovišča k mnogim dragim prijateljem. Lep dan je bil, ko smo spremili na zadnji poti njegove zemeljske ostanke in jih položili k večnemu počitku. žalostno so zapeli zvonovi, kajti nikdar ne po jo tako žalostno, kakor če pojo pomladi mrtvaško pesem in če se ta razlega po tisti lepi koprajini. ki jo je rajni tako zelo ljubil. Mrtvaški sprevod se je pomikal skozi Šiško, ki jo je ljubil Peter in ona njega. Sprevod je bil dolg, zelo dolg. Saj so spremili Petra na zadnji poti mnogi, ki so ga cenili, še več pa je bilo njegovih dobrih prijateljev. Sokol, čitalnica, gasilci, pevska društva, njegovi poklicni tovariši, člani Zveze obrtnih zadrug so bili korporativno zastopani, mnoga društva pa so bila zastopana po delegatih. V mrtvaškem sprevodu sta bila kot zastopnika mesta Ljubljane župan dr. P u c in dr. Joža Bohinc. Vojni okrug sta zastopala polkovnik N e d i ć in podpolkovnik L a m p i č, vlado pa pokojnikova prijatelja, dvorni svetnik dr. M a r n, višji vladni svetnik dr. V o n č i n a in še nekateri načelniki vlade. Največ pa je bilo lovcev. Kot najboljši prijatelji so stopali ob krsti, poleg dveh Sokolov lovci, oboroženi s puškami. V večjem lovskem oddelku, kateremu na čelu sta bila predsednik podružnice SLD za Ljubljano dr. Ivo Tavčar in podpredsednik notar Hafner, so bili zastopani po svojih predsednikih vsi klubi od ptičar-jev do jamarjev. Mnogim članom zelene bratovščine so porosile solze oči. ko so se zavedali, da zadnjič spremljajo svojega dragega prijatelja. Najbolj genljiva pa sta bila prizora, ko je ^Ljubljanski Zvon« zapel pod vodstvom svojega pevovodje prav po njem in nalašč za zadnjo lovsko pot prirejeno žalostinko >Zadnje slovo lovcu« in pa slovo na grobu, ko je turobno odmeval lovski rog. njegovi zvesti prijatelji so pa izstrelili salvo v zadnji pozdrav. Nebo v aprilu Somce se naglo dviga nad nebesni ekvator in s tem narašča tudi dan. V začetku aprila traja dan 12 ur 49 minut, ob koncu pa že 14 ur 2v minut tako. da naraste v aprilu za 1 uro -10 minut. 17. aprila nastane delni solnčn: mrk, ki pa v naših krajih ne bo viden. Vide!; ga bodo v vz-hdnem in severovzhodnem delu Azi:e in pa v severnih polarnih krajih. To bo prvi letošnji solnčni mrk. kateremu bosta sledila še dva. toda pri nas nobenega ne bomo videli V prvi polovic; aprila je solnce v znamenju Ovna. 21. aprila ob 2.40 pa preide v znamenje Bika. Luna se v začetku aprila približuje nebesnemu ekvatorju, ga prekorači 2. aprila m doseže najnižjo lego pod njim 8 aprila. Na povratku prekorači ekvator 15. aprila in doseže najvišjo lego nad njim 23. aprila. Potem se vrača m prekorači ekvator ponovno 29. aprila. Lunine faze bodo: ščip 2. aprila ob 31.66, zadnji krajec °. aprila ob 21.15. mlaj 18. aprila ob 2 in prvi krajec 25. aprila ob 14.40 Jutri nastane popoln lunin mrk. ki se bo videl na velikem delu zemlje Pri nas se bo videl samo pod zelo ugodnim' opazovalnimi pogoji iin sicer v prvih večernih urah. Planeti: Merkur je v prvi polovi; aprila za opazovanje v ugodni legi. Vidimo ga na zapadnem nebu kot veče-nico s prostim očesom. Najboh bo oddajen vzholno od solnca 10. aprila. 19. aprila se bo pomikal južno od Merkurja ozek *rp lune dva dni po mlaju. Venera se vMi na jutranjem nebu pred solnčnim vzhodom. 14. aprila se bo po «*-kal južno od Venere lunin srp. Ta nebesni pojav se bo videl lepo tudi s prostim očesom, če bo nebo jasno. Mars je v »ozvezdju Raka in se vidi na večernem nebu. 25. aprila zvečer se to pomiikaia severno od Marsa luna v prvem krajcu. Jupiter je v sozvezdjn Dvoičko-v n it najsvetlejši objekt večernega neoa. Od zemlje se še vedno oddaljuje. 23. iprUa bo blizu Jupitra hma. Saturn te v sozvezdju Strelca in se vidi šele zgodaj zjutraj. Zdaj pa še ni v ugodni legi za opazovaroe z manjšim' Jai-nogledi. Neptun je v sozvezdju Leva in stoji nad obzorjem v prvi polovici noči. Amaterjem pa ne nudi nič zaimrrivega. kar velja tudi za novi planet Pluto, bi >e v:J-samo z velikimi daljnogledi. Meteorji: Ob koncu apriia in sicer od 19. do 22. stopa v akcijo roj Lirid z radi-antom v sozvezdju Lire. Lega zvezdnega firmamenta v začetku aprila ob 23 sredi meseca ob 22 m pr 'ti koncu ob 21. Na severovzhodu vzhaja Labod, nad njim stojita Lira in Herknles. Na jugovzhodu vzhajata Tehtnica in Oad. nad njima sta Bootes in Krona. Na jugu tik nad obzorjem stoji Hvdra. nad njo Devica, v zenitu pa Velik' Voz. Na jugozapadu se nagiba k obzorju zapadni del Hvdre. nad njim na st-Mita Rak in VfMk\ Lev Na zapadu se nagibajo k obzorju Dvojčki :n Kočijpž. na severoz.pidu tik nad obzorjem je Per7eus. nizke nad severnim ob- * zorjerri pa Kassiopea. » • in \epoto, ostanite Absolutno ^nesU* uc,neU_ tOŽOBe,,K«n,orale obenem Puder Simon in Kilo Simon. SIMON Pretresljiva tragedija dveh Slovencev V Perlezu je trgovec Žebeljan ustrelil lesnega trgovca F. Lorencija Novosadski -Deutsches Volksblatt« poroča o pretresljivi tragediji, ki se je odigrala v kraju Perlez v velikobečkereškem s-rezu Znani bana&ki trgovec Jurij žebeljan je v prepiru trikrat streljal na lesnega trgovca Franca Lorencija in ga na mestu ubil. žebeljan je bil zastopnik neke slovenske tvrdke. Ker tvrdka z njrm ni bila zadovoljna, je preklicala pogodbo in izročila zastopstvo Slovencu Francu Lorenciju. 2o-beljan je z Lorencijem kui-čVval in mu je baje posodil 10.000 Din, z obrestmi je pa dolg polagoma narasel na 15.000 Din. Ker ni imo] pismene pogodbe, baje žebeljan denarja ni mosrel rzterjati. Končno mu je Lorenc vrnil 10.000 Din, ničesar pa ai hotel vedeti o obrestih, žebeljan je bil sprva zadovoljen, je pa pozneje opetovano opominjal Ix>reneija. naj mu da še 3000 Din na račun obresti in 400 Din kot povračilo dolga, ki ga je napravil pri njem neki Lo vrenčev uslužbenec. V soboto ob 7. zjutraj je prišel žebeljan k Lovrencu in zahteval 3400 Din. Med njima je nastal prepir, končno je pa Lorenc: upniku pokazal vrata. V razburjenosti je žebeljaji potegnil samokres Ln trikrat streljal na Lorencija, ki se je mrtev zgrudil. Po zločinu je odšel na občinski urad in povedal, kaj je storil. Orožniki so ga aretirali in odpeljali na kraj zločina, kjer je moral opisati, kako je Lorencija ustrelil, žebeljan je zatrjeval, da je Lorencija ustrelil v razburjenosrti in da ni imel namcua umoriti ga. V dokaz je navajal, da se je hotel v soboto zjutraj odpeljati v Novi Sad, ker je pa zamudil vlak, je krenil k Lorenciju. Ta zagovor pa ne drži, kajti na kolodvoru ga je opazil službujoči stražu k. ki je izpovedal, da je imel dovolj časa za novosadski vlak. Poleg tega so oblasti ugotovile, da je žebeljan nosil revolver brez orožnega lista in da je bil zaradi tega že dvakrat kaznovan. Junij žebeljan je 39 let star in je po Banatu dobro znan. Rojen je bil v Vel. Bečkereku, kjer se je bil pred leti naselil njegov oče. Oče mu je zapustil lepo pre moženje, okrog 50 oralov zemljišča n mnogo denarja žebeljan baje rad zapravlja denar. Zadnja leta se je baje njegov finančni položaj znatno poslabšal. Ko so v Perlezu nedavno na poštnem uradu odkrili ponerverbe, je bil v zvezi s tem aretiran tudi žebeljan, ki Je presedel z meseca v preiskovalnem zaporu. Pokojni Lorenci je bil doma od Sv. Primoža nad Vuzeuieo. Oblast! ©o obvestile o tragediji njegovo ženo. I " Iv m . k . i ■ ■ Olj.' KTURO Za Veliko noč izide »SLOVENSKI NAROD« v znatno pomnoženi nakladi. Številka bo zelo pestra in bo nudila obilo zabavnega ter raznega informativnega gradiva. Gotovo je, da jo bo čitalo najmanj trikrat več bralcev kot normalno. Zato je pa velikonočna številka »SLOVENSKEGA NARODA« najbolj priporočljiva za reklamo. Vsak moderen in praktičen trgovec bo izkoristil konjunkturo in bo inseriral v velikonočni številki našega lista. Inserate sprejema naša uprava še do petka 3. t. m. do 6. ure popoldne. Žalostna obletnica železniških profesijo* nistov 2e svoj čas so žel. profesijonisti v Ljubljani apelirali na žel. direkcijo, da bi ugodila njihovim prošnjam. Ker je ostaja stvar na mrtvi točki, se še enkrat obračajo na merodajne činitelje, da nkrenej vse potrebno da t; reveži ne ostanejo še na-nadalje v brezupnem položaju. Bore se že četrto leto za pravice, ki jih uživajo vse delavnice v državi, razen onih. ki pripadajo ljubljanski direkciji. To so akordne premije, katere so jim ukinili na današnji dan pred štirimi leti. Tako pride v Mariboru povprečno vsakemu strokov-riiku 500—600 ali se več dinarjev mesečne premijje. S tem denarjem si zlasti družinski očetje opomorejo m plačajo dolgove. Da je zahteva ljubljanskih profes;joni-stov irtemeljena, naj navedem en sam primer: Po oceni prenovljenih žel. tovornih vozov je treba priznati prvo in odlično mesto Ljubljani H. Kot dolgoletni opazovalec enakovrednim njih delo inozemskim popravilom. Za tako lep jugostovenski uspeh se Je treba zahvaliti predvsem str^kovnjn-kom - profesiionistom. Delegat prometnega ministrstva ie občudoval solidno de'^ de'avnice TT. v Ljubljani. Priznal je, da po pravic' prednjačio vsem delavnicam v d rž n vi. Mislim, da bi bilo treba tako sposobnemu osobiu ustreči glede skromnih zahtev Ce r>i se mu ne moglo povrniti zaostanka šHrih Tet. b' se mu vsaj obno" * ■ premije, da bo enak ostafam profesijoirfstoni v državi. Nedvomno bi se de^to potem -e 7 večjim veseljem, ker bi dobivali nagrado za svoje delo. S. K. Koledar. Danes: Sreda, 1. aprila 1931, icato&ča« Hugon, pravoslavni: 19. marca, Matim r. Današnje prireditve. Drama: Mla dolet je. Opera: Tosca. Kino Matica: Samo Td. Kino Ideal: Lahkomišljeno dekle Kino Ljubljanski dvor: zaprto. Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczv. Mestni trs. Miklošičeva cesta. Ram« r. RaTnateljstvo me^tne^H dohedar- stvenega urada ne uradu i*» radi snaSenja uradnih prostorov v dneh 3. in 4. aprila t 1. N06 AVICE z llGOM Najboljše, naftrainejše. zato 13 najcenejše! Čitajte ilustrovano revijo „Življenje in svet44 stev. 73 SLOVENSKI N A R O D<, dne 1. aprila 1951 Stran 8 Ga. Sava Sever - Serbanova gostuje drevi kot Olga v Andrejeva >Mla--doletju«, kakor sni o že poročati. Je to po* s'ednje gostovanje simpatične ig-ralke pred rjenim odhodom na berlinsko dratna*ično solo. Zanimivo je, da bo po njej na/stopila v isti vlogi gdč. Ksenija Rukčeva, k* jo je kakor gospo Scherbanovo — vzgojil nase* mu odru g. M. Skrbinšek. vja^e "A «©tVK> J -cu o**0 \e t? e^ Dnevne vesti — Kuzpisaiie zdravniške službe. Državna bolnica v Novem Sadu razpisuje dve mesti sekundarnih zdravnikov, enega na kožno veneričnem oddelku, drugega pa na očesnem oddelku, ter mesto prosektor-ja. Prošnje je treba vložiti do 15. t. na. Radiološki zavod splošne državne bolnice v Beogradu potrebuje sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 5. t. m. — Polovična vožnja udeležencem kongresa naših izseljencev. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo po vseh naših železnicah udeležencem kongresa naših izseljencev iz Amerike, ki se bo vršil 26. junija v Zagrebu ter nadaljeval 27. in 28. junija v Beogradu. Znižana vožnja velja od 20. junija do 30. septembra in sicer tako za prihod z Jesenic v Zagreb odnosno Beograd, kakor tudi za vožnjo izseljencev v rojstne kraje in pa za izlete, ki jih prirede po kongresu bodisi v skupinah, ali posamič. Pravico do izletov ob polovični vožnji bodo imeli izseljenci takoj po kongresu ali pa do 30. septembra. Polovična vožnja bo veljala za vse razrede potniških in brzovlakov. Poleg tega so dovoljeni ob polovični vožnji posebni vlaki z Jesenic do Beograda in nazaj. — Novo postajališče. Danes je bilo izročeno prometu novo postajališče Batinja-ni na progi Banova Jaruga—Barca. Novo postajališče je pri km 64.%, od postaje Daruvar je oddaljeno 6 km, od postaje Bastaji pa 5.5 km. Na tem postajališču se bodo ustavljali mešani in tovorni vlaki, v kolikor se vozijo z njimi potniki. — Ekskurzija celjske rudarske šole v Mostar. V nedeljo je prispelo v Mostar 40 učencev rudarske šole iz Celja pod vodstvom ravnatelja inž. PerjančiČa, V mestu so ostali dva dni ter si ogledali vse radarske ustanove. — Sejem v Bruslju. Od S. do 22. aprila t. !. se on vršil XII. mednarodni trgovski sejem vzorcev v Bruslju (Bruxelles). Vizum. Obiskovalci sejma dobe brezplačni belgijski vizum, ki ima veljavnost bivanja v Belgiji od 1. do 30. aiprHa t. 1. Preskrba stanovani. Sejem vzdržuje poseben stanovanjski urad. ki preskrbi brezplačno obiskovalcem in tugcern .stanovanja v ho-teiih in pensionih. Urad se imenuje »Bureau Offciel de Renseignements pour Etran-gers de la*ville de f3ruxe.Hes« in se nahaja permanentno v Bruslju. 10 Grand * Place. Osebe, ki žeie podatkov glede stanovanja v Bruslju, se lahko obrnejo direktno na zgoraj omenjeni urad. ki jim bo z obratno pošti) poslal brezplačno vse potrebne podatke kakor tudi ilustriran vodič mesta Bruselj. Cene stanovanjem, za osebo in z:» noč. v hotelih ali pensionih (pensions de famiile) (kurjava m razsvetljava že vračan j ena, so sledeče: Motel I. vrste (soba): 70 do 150 fr.. IT. vrste: 40 do 100 fr., HI vrste 20 do 30 fr. Pension: T. vrste (soba mi hrana 3 krat dnevno): 55 do 75 fr., II vrste 50 do 60 fr.. ITT. vrste 40 do .=50 fr. Vse podrobnejše informacije se dobe pr. belgijskem konzulatu v Ljubljani. — Mamin Sibirjak: »Brata Gordejeva«. V založb' konzorcija- »Nove Dobe« in tisku Zvezne tiskarne v Celju je ravnokar izšei v lični opremi roman > Brata Gordejeva-. Ta roman ie najboljše delo odHč-nega pisatelja D. N. Mamina - Sibiriaka. k nas vodi > svoj on romanom v štirideseta eta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v velikem ;ndustrijskem in rudniškem podjetju w: Uralu. Pisatelj je izvrsten poznavalec industrijskega in rudniškega življe-nia v uraLskem gorovju. Neprisiljeno nam siffca dvoje za rusko preteklost in sedanjost nad vse važnih dejstev: prehod od starega tlačanstva k industrijskemu načinu produkcije in prenos zapadno-evrop-skih kulturnih vrednot na širni ruski svet. Poleg pozitivnega učinkovanja nam odkriva zlasti tudr razkrojni vpliv obeh dejste\ na osii v ruskega življenja. Mamin - Sibirjak ima odlične vrline ruskih pisateljev, smisel /-a realnost, konkretnost in plastičnost, pr tem pa vendarle obdaja ves roman žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmoničnemu doživetju povest'. Roman učinkuje tuđ: s svojim živahnim n napeTrTm" pripovedovanjem. Knjiga ima 88 stran in stane lično broširana samo Din i?. Naročila sprejema uprava »Nnvc Dobe v Celju. Knjiga se dobi tudi v knjigarnah. Romati toplo priporočamo. — Zagreb zgradi moderno klavnico. Na včerajšnji seji zagrebškega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se v Zagrebu zgradi moderna klavnica, obenem pa uredi tudi moderen živinski trg. Proračun za zgradbo moderne klavnice znaša 48, za tržišče pa 19 milijonov Din. — Za velikonoč kupujte Ciril Metodove razglednice, ki se dobe v trgovinah, trafikah in družbeni pisarni. Beethovenova ulica št. 2. — Knjiga o gobah. K tej včerajšnja naši notici smo prejeli sledeče pojasnilo: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine( v Beogradu je naprosil našega gobarskega strokovnjaka A. Bega, da je napisal knjižico o pravilnem sušenju eksportnih gob. Brošura je izšla v srbohrvaščini (latinica) pod naslovom »Gljive — pečurke za trgovinu i za domaću potrošnju« in ima 8 barvnih tabel. Omnejeni zavod je založil na svoje stroške 10.000 (ne 30.000) izvodov, ki so se razposlali vsem banskim upravam, da jih potom šol, občinskih uradov itd. brezplačno razdele med ljudstvo. Dravska banovina je prejela samo 500 Izvodov, ker pride v naai banovini pri razdelitvi v poštev le srez čabar, saj Imamo Slovenci itak praktično knjigo »Naše gobe«. Vsaki brošuri je priložila fcvrdka Sever & Kom p. v Ljubljani brezplačno veliko, mojstrsko izdelano barvno sliko užitnega gobana (jur, vrganj). Tabelo je izdelala priznana tvrdka čemažar in dr. v Ljubljani. — Smrt 12 7-letne starke. V Prokuplju je umrla te dni 127-letna Katarina Branko vič. Doživela je, da je imel vnuke že njen vnuk. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12.2, v Zagrebu 7.4, v Skoplju 7.3, v Sarajevu 4.3, v Ljubljani 4.2, v Beogradu 3.6, v Mariboru 2.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.8 mm. temperatura je znašala —1.2. Hladno vreme imajo tudi po drugih krajih države V Beogradu so imeli davi celo —5.8. v Sarajevu pa —4.6. — Razbojniški napad v VirovitM. V Virovitici je bil v ponedeljek zvečer izvršen drzen roparski napad. Mato Finkovič, lončar iz Kozice, se je vračal z dvema sinovoma pozno ponoči s sejma iz Vočine. Na cesti, ki vodi skozi gozd čeralija proti Slatini, jih je nenadoma ustavil maskiran neznanec s puško v roki in zakričal: Denar ali smrt! Mato mu je vrgel listnico, v kateri je imel 200 Din. Ko je razbojnik listnico pobral, so posestnik in sinova planili nanj, vendar se je roparju posrečilo sprožiti puško. Krogla je zadela mlajšega sina Slavka v levo stran prsi. Ropar je izkoristil hipno zmedo in pobegnil. Težko ranjenega Slavka so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Dve zanimivi obravnavi. Pred zagrebškim sodiščem sta se vršili včeraj dve zanimivi razpravi. Zagovarjala sta se oče in sin in sicer Ivan in Mato Bradic zaradi uboja. Leta 1934 se ie vračal stari Bradic s sinom, ženo in hčerko z vozom iz Krvarskega. kjer se ie vršil živinski sejem, v Dcnii H ni ševa c. Pridružili so se jim ivan in Franjo Ju van ter Juro Pam-žič. Pot jih vodila skoz; gozd Poljanice, kjer jih je srečala večja dTužba drugih kmetov, vraeajočih se s sejma. Med njimi je bil tud: Stjepan Cačič. Med družbama ie nastal prepir hi Cačič je nenadoma vzkliknil: »Belajcj so me!«. Dobil je namreč dva sunka z nožem v prsa in je kmalu izkrvavel. Belajoi* se po domače imenujejo Bradici, ki so bili osumljeni poboja, in aretirani. Proti očetu in sinu se je že vršila razprava, moral? so jo pa preložiti, ker je sodišče moralo zaslišati še več prič. Te dni se ie vršila ponovna obravnava, pri kateri je bil mlajši Bradic obsojen na 2 Jeti robije, starejši je bil na oproščen. — Druga obravnava se >e vršila proti šoferju Pavlu Buko Nin i. ki je lam* 21. aip*rl"a v Mihanovičev: ulici v Zagrebu tako naglo 'n neprevidno vozil, da ie do smrti povozi) 8-letnega Zvonka Butkovića. Šofer je bil obsojen na osem mesecev zapora, pogojno pa na 5 let. Plačati moTa tudi stroške za pogreb. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznjen je črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefo-ve« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LJubljane —Q Lep napredek Vodnikove družbe. Snoči se je vršil v Kazini V. redni občni zbor Vodnikove družbe, ki ga ie otvori 1 predsednik g. Ras to Pustoslemšek. V svojem govoru je povdarjal, da je bila ustanovitev družbe res kulturna potreba. Spominjal se je pokojnega dr. Gregorja Žerjava, ki je dal hrietiatavo za ustanovitev družbe ter bil njen največji podpornik in zaščitnik. Družba lepo napreduje, saj Šteje skoraj že 21.000 članov, kar je najboljši dokaz, da je na pravi poti. Tajniško poročilo Je poda! nrofesor Karldn, kot književni referent je pa poročal dr. Ivan Lah. Omenjal je, da je nastal v vrsti našega pripovednega slovstva zastoj in da manjka originalnih slovenskih del. Zato ie bil odbor pn izbiri prisiljen seči po prevodih. Letos izda Vodnikova družba pratiko v dosedanji obliki, druga knjiga bo pa Matičičeva »Moč zemlje«. To je zdravo in krepko domače dedo, povest iz svetovne vojne, verna slika iz življenja našega koroškega ljudstva. Tretja knjiga bo leposlovna, četrta pa dr. Orožnova »Knjiga o Poljski«. Dodana bo morda še ena mladinska knjiga. Po blagajniškem poročilu g. Sterlekarja ie podal gospodarsko poročilo prof. Breznik. Vodnikova družba šteje 30.625 članov, njeno članstvo je lani na-raslo za 1541. —1 Drevorede v Zvezdi posipa vajo z dolomitnim peskom. Poti v Zvezdi so zaradi vsakoletnega nasipanja strahovito ve-gaste ter vedno višje, kar se dobro pozna na vrtnih ogradah, ki bodo kmalu izginile s površine zemlje, če bo šlo tako naprej. Poti se pa morajo seveda posipa vati, vendar bi jih morali prej vsaj nekoliko zravna/ti ter previsok posip odstraniti. —1] Nevarnost požarov na poljskih in gozdnih parcelah vsled isker iz lokomotiv. Posestniki zemljišč ob železniški proga se nujno in v lastnem interesa opozarjalo na tozadeven razglas, ki je nabit na občinski deski. Novi zakon o železnicah javnega prometa dok>ča, v kateri razdalji in kakšne zgradbe so dopustne v obfiždu želez-nišhd tirov. Kjer in kadar je nevarno, da se prenese ogenj z železniškega nasipa na sosedna kmetijska posestva, jih morajo lastniki sami zavarovan s pasom vzorartih brezd v strini najmani 5 m. —lj Poporava železniškega mostu čez Šmartinsko (Martinovo) cesto. Radi z opet -ne vložitve popravljene mostovne konstrukcije in odstranitve stare konstrukcije preko Šmartinske (Martinove) ceste ostane dne 8. in 9. t. m. prehod pod železniškim mostom *za pešce in vozila zaprt in sicer od 7. do 17. —lj Tramvajska dela za viško progo naglo napredujejo. Včeraj so že izkopali temelj na Tržaški cesti ter pričel-i kopati na Rimski. Temelje koplje te dni okoli 30 delavcev in ker je cestišče Tržaške ceste za določeno višino tramvajskega tira prenizko ter ni treba temejev kopati tako globoko, je bilo delo tako kmalu končano. Za kopa j očimi delavci polaga tirnice druga skupina delavcev in opravlja druga manj enostavna dela. Ta skupina je ostala daleč za kopači, ter še m napredovala s svojim d dom do mestne. mitniSke meje; delo na Vdču, odnosno Glincah, pa vseeno dobro napreduje. —lj Prehodna steza čez železniško progo ob Dunajski cesti bo zaradi pleskanja železne mostovne konstrukcije za občinstvo zaprta od L do 5. aprila. Prehod čez pro-g>o se vrši v tem času samo čez prelaz na Dunajski cesti. —lj Koncert Pavle Lovšetove, ki ga je imela začetkom marca t. 1., ie v vsakem pogledu nasijajneiše uspel. Umetniško Podavanje je bilo na višku, obisk pa tak kakor ga že več let nismo mogi- zabeležiti na nobenem solističnem koncertu. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, mnogo ljudi je odšlo, ker ni bilo več vstopnic. Da moremo vsem tem in tudi drugim, ki bi radi še enkrat slišali izvrstni koncert, ustreči, se koncert z vsem programom ponovi v sredo, dne S. t. m. ob 20. nri v Pilharmouični dvorani. Vstopnice pO znižani ceni v Matični knjigarni. —lj Koncert pianista Noča. Drevi ob 20. uri bo v Fšdharm>v>niču.i dvorani klavirski koncert pianista Ivana Noča. Izbran program, umetniško dovršeno izvajanje :n dober sloves, ki ga uživa med našo koncertno publiko pianist Ivan Noč, vse to nam Jamči, da bomo ime!: danes v Filharmonič-ii: dvorani lep večer. Na programu so skladbe Bacha. Rlameau, Chopina. M;'.rxa, Tajčevioa m Aheniza. Prav posebno opozarjamo na skTeTmn ročko sporeda, to ' c na Bncliov orirelsk" koncert, ki ffa je priredi! za klavir g. Noč sam in ga noco.: pr- vič javno izvaja. Začetek točno ob 20. % vstopnice v Matični knjigarni —lj Dane« zadnja predstava operete >Samo Ti<. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vrši danes radi večernega koncerta le ena predstava filmske operete >Sanio Tic in sicer ob 4. uri pop. Vsi, ki si zabavnega filma še niso ogledali, naj ne zamude zadnje prilike. V četrtek, petek in soboto ostane kino zaprt. Za veliko no? pripravlja Elitni kino Matica veliko senzacijo- Slišali bomo v kinu slavnega tenorista Tina Pattiero, našega ro'jka iz solnrnr Dalmacije v krasnem opernem velefllmu :>Fra Diavolo«. Velikonočna predstava >Fra Diavola< bo krstna predstava filma v naSi državi. —lj Tiskovna zadruga v Lubliani, še-lenburgova ul. 3, priiporoča za velikonočne praznike nakup novosti francoske literature. Ima v zalogi tudi angleške knjige raznih avtorjev. »Afrika govori« — »Raj pekla« premiera grandijoznega zvočnega kulturnega Hl m a ZKD za veliko noč. Že danes se zanima vsa Ljubljana za velikončno premdero velikega kulturnega filma »Afrika govori«, v katerem gledamo in slišimo divje zven črnega kontinenta Ln govorico črncev ki prebivajo po redkih naselbinah v pragozdovih Afrike. Izredno napeta vsebina tega filma bo zadovoljila slehernega gledalca. Glede na splošno zanimanje ljubljanskega občinstva bodo vstopnice za velikonočno prenriero na prodaj že v soboto 4. t m. od 11.—13. ure pri blagajni kina Matice. Film bo predvajan v prostorih Elitnega kina Matice. Predavanje, k; pojasnjuje film, je v nemškem jeziku. Meinl se poroči z Japonko Znani predsednik delniške družbe »Julius Meinl«f komercijalni svetnik Ju-lius Meml, se poroči v kratkem z Japonko. Japonska nevesta širorn svera znanega trgovca Meinla, gospodična Mičiko Tanaka, je iz odlične japonske rodbine. Na Dunaju prebiva že nad leto dni in študira na konservatoriju glasbo. Ker je gospodična Mičiko krščanske vere, bo zakonska zveza sklenjena po katoliških obredih. Dan poroke še ni določen. Samo ob sebi umevno je, da bo imela nevesta bogato doto, čeprav bi bila kot Meinlova soproga tudi brez nje dobro preskrbljena za vse življenje. Voltaire in svilene nogavice Svilene nogavice niso povojni izun, kakor utegnejo misliti naše dame ,n dekleta. Povojna doba jih je samo vui= garizirala, kajti prej so bile nogavice dolga desetletja tako malo vidne, da ni nihče govoril o njih. Toda nogavice so slovele že v 17. in 18. stoletju. 3vi* lene nogavice so nosili samo bogataši. Res je, da je prišla umetna svila v ra* bo pozneje, kakor smodnik, čeprav stoji smodniku zelo blizu, samo ne ti= stemu modernemu, ki se imenuje ni= troceluloza. V Francijo so bile zanesene svilene nogavice iz Italije za časa Karla VIII. Henrik IV. jih je imel zelo rad in zato so jim posvetili v veliki Enciklopediji več strani. Tu smo pri Voltairu, ki je cenil svilene nogavice tembolj, ker jih je sam izdeloval in prodajal. Voltaire in Vic= tor Hugo sta tista francoska pisatcii i ki sta se najbolje spoznala na kupčije Hugo je teroriziral trgovsko samo za ložnike. Voltaire jc pa izžemal. kogar je le mogel. Izdeloval je svilene noga= vice in da le trgovino visoko cenil, ie razvidno \/. njegovega nisma kneginji de Choiset. »Milostiva, poskusite te nogavice samo enkrat, — je pisal Voltaire, — iz* volite Dokazati svoje nožice komurkoli in če se oglasi le en človek, ki re bo priznal, da moja svila po lepoti in t-pežnosti daleč prekaša provencalsko in italijansko, sem pripravljen takoj opustiti svojo obrt. Ko bodo nogavice po* nošene, jih pa podarite svoji služkinji, ki jih bo lahko nosila še celo leto. Takšne so bile torej voltairovske nogavice. Naše dame bi ne imele nič proti, če bi Voltaire še živel in fzdelo* val tako trpežne svilene nogavice Pet otrok zmrznilo V soboto je zmrznilo pet šoloobveznih otrok v šolskem avtobusu med vožnjo v HoHy (Cok>rado), kamor ^e vozijo otroci vsak dan z avtobusom. Med vožnjo je nastal nenadoma strahovit snežni metež in sneg je popolnoma zarnedel avtobus, poln šolarjev. X zadnjem hipu je prišla pomoč tako, da so 18 otrok še rešili, toda tudi ti so bili že napol zmrznjeni. Šofer avtobusa je hitel na najbližjo telefonsko postajo, da opozori oblasti na pretečo nevarnost, pa je spotoma obtičal v sregu. Snežni metež je bil tako močan, da je pobil šipe na avtobusu. Otroci so si hoteli pomagati s tem, da so polomili sedeže m zakurili. Toda tudi to ni nič zaleglo, ker je bil mraz prehud. Na kraj nesreče je bilo poslano letalo, ka pa ni doseglo cilja, ker je bil nasprotni veter premočan. NaS najslavnejši tenorist, pevec iz solnčne Dalmacije, Slan državne opere v Berlinu bo gostoval za Veliko noč v Elitnem Kinu Notici v prekrasni operi Njegov glas bo očaral vse poslušalce! Velesenzaeija za Ljubljano! Novi kometi Letošnje leto še ni bilo posebno bo* gato na odkritju novih kometov. Lani so odkril: zvezdoslovci do konca mar* ca že tri nove komete, letos od začet* ka leta pa samo dva. Prvi komet letos* njega leta, »komet 1931a«, je opazil iu* ski zvezdoslovec Smirjakov. Ta komet je pa zelo neznaten. Drugi komet le* tošnjega leta je bil odkrit nedavno z zvezdarne v Tokiu. Ta komet je v ^o-zvezdju Rib in v solneni sistem p r idr vi z ogromno brzino po dosedanjih ra« čunih v maju ali juniju, ko ga bomo vi* deli tudi s prostim tnjesom. Zdaj se vi* di samo skozi največje daljnoglede le kot bežna megla 16, zvezdne velikosti. Ta komet se imenuje »1931b«. Je Mino* go večji od prvega letos odkritega ko* meta in bo za zvezdoslovec senzacija. Ko so ga odkrili, je bil podoben meglenemu oblačku, v katerem so pa zvezdoslovci pozneje opazili jedro in kmalu so točno dognali, da gre za nov komet. Po velikosti hitro narašča in zvezdoslovci komaj čakajo, da se pri^ bliža zemlji tako, da ga bomo lahko z večjim uspehom opazovali. Nič ne pomaga. — Oospa. rnožn ne sinete kuhati premočne črne kave. To ga razburja. — Kaj naj pa počnem, gospod doktor? Če mu skuham slabo, se tudi razburja. Str» 4 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 1 aprila 1931 91 Vreča k\t — Kako se počutiš. MHiaeJ? — Mnogo bolje. Prav za prav zelo dobro. — Govoril je nekam težko, toda njegov glas je pričal, da je srečen. Tudi Iz oči mu je odsevala sreča. Bil je §e vedno suh m izčrpan, vendar je bil pa mnogo bolj podoben mladeniču, ki ga je spoznala Zelda pred leti kot prvega moškega v svojem življenju. — Neizmerna je tvoja dobrota, Zekla. _ To je bila moja dolžnost, dragi Mihael. Saj te imam zelo rada in nikar ne pozabi, da si moj najstarejši prijatelj. — Ne vem, kaj bi bik> z menoj brez tebe. Saj se mbil skoraj že izgubil glavo. Ti si mi bila edina rešitev. Dečko, ki stanuje v istem nadstropju z menoj, je Poljak — prismojen umetnik, ki slika vse krivo in postrani. Angleški ne govori, vedel je pa, da sem bolan in namignil sem mu, naj ti odnese moje pismo v gledališče. Vedel sem dobro, da prideš. Govoril je težko, oči so se mu od utrujenosti kar same zatisnile, toda njene roke ni izpustil. Ti okorni prsti s pogrizenimi nohti niso držali samo kjene roke, ne, temveč tuda njeno srce Da bi ga ne motila, je sedla tiho na sestrin stol k postelji ki se zagledala v njegovo koščeno, prezgodaj ostarelo Obličje. 2e zopet ga je prijel kašelj. — O, če bi se mogel iznebitl tega preklicanega kašlja, — je dejal m se potrkal na prsa. — Dobro službo so mi ponudrM — mesto slikarja v reklamnem podjetju. — Najprej moraš okrevati, potem boš pa lahko mislil na službo, — je odgovorila Zelda. — Cez nekaj dni bom s svoj-m zdravjem že tako daleč. Saj bi lahko šel že zdaj domov, če bi bik) treba. — Ne, ostaneš, kjer si. dokler ne poneha kašelj NasmehnH se je njenemu diktarot-skenu glasu in ji rahlo stisnil »*oko. — Kako dobra si — je zašepetai ves srečen. — n rad te imam tako, da u ne morem povedati. — Storila sem zanj vse, kar je b;!o v mojih močeh, — je pomislila Zeida. ko se je vračala iz bolnice. — svojo pot bo moral hoditi brez mene. — Iste besede, ki jih je izgovorita vpričo Georga. Da, oba bosta morala hoditi svojo pot sama. Za Georga ni bilo v njenem s»rcu nobenega kotička več--on ie bil sebičen, nadm ničvrednež... A Mihael — — z Mahaeiom je bi-la stvar drugačna; on je bii žrtev svoje mehke, dobrodušne narave. Toda tudi on bo moral sam hoditi svojo pot. Izbrisala si ga bo iz spomina, lo je bila dolžna sebi, svojemu poklicu in Tomu. Ce res dobi službo pri reklamnem podjetju, ga lahko prepusti usodi. — Histerična ženska sem, — je za-mrmrala. Spominjala se je, da je bila vsa iz sebe, ko ga je videla takrat ponoči ležati v mrzli, temni sobi. Zdaj se je sramovala te misli. Imela ga je pač prerada, to je bila vsa nesreča. Skrbelo jo je, kaj bo z njim, a poleg tega ni bilo lepo, da ga je hotela prepustiti neznani usodi. Sicer pa tudi napram Tomu ni smela ravnati tako, kakor bi morala. Če bi hotela ostati v Mihaelovi bližini. Tomu je bila izjavila, da ne igra Mihael v njenem življenju nobene vloge več. Saj vendar ni mogla stopiti predeni in mu povedati, da ima Mihaela zopet rada. Ne, s tem mladeničem je bilo treba napraviti konec; on je pripadal preteklosti, nič več ni smela misliti nanj, razmerje je bilo treba za vedno končati. Doktor Dwight je vstal se nasmehnil in pokazal na stol. — Stanje vašega mladega prijatelja žal ni dobro, kar vam moram sporočiti, mHostiva gospa, — je dejal in jo oštnil s pogledom. — Tako? — je vprašala mirno. — Saj me razumete, mar ne? — Bojim se, da ne. — Njegova pljuča--obmolknil je. — Mislite ...? f— Obe polovici sta načeti. Tuberkulozo hna in srcer že močno razvito. Skoda zanj, ker ni napačen dečko — mlad in zelo simpatičen. Zelda je pogledala zdravniku naravnost v oči. — To se pravi, — je dejala počasi, — da mora od tod. Zdravnik je prikimal. — Kam pa? — Tja, kjer je vroče ta suho podnebje. — Texas, Arizona? — Da, aH južna Kalifornija, če hočete. Kaj nima nobenih sorodnikov? — Jaz ne vem za nobenega. — Ima premoženje? — Ne; toda jaz.,, prevzamem vse stroške. — Saj je mnogo dobrih sanatorijev, ki niso posebno dragi in kjer bi bil dobro spravljen. Saj lečenje ne bo trajalo dolgo. Zelda je vzdržala njegov pogled. — Ne bo trajalo dolgo? — je ponovila. Mož In žena. — čuj. Miha, prepovedujem si. da se oziraš na cesti za vsako opico, kakor da ne hodim jaz s teboj ica smrti Musorgskega Slavni ruski skladatelj Je irtnrl v bolnici, kjer niti obleči ni imel kaj 28. t m je minilo 50 let, odkar je umri v svoji skromni sobici nikoiajev-ske bolnice v Petrogradu slavni ruski skladatelj Modest Petrovič tousorgskij. Pomet, ki ga je naslikal Kjepin nekaj dni pred smrtjo Musorgskega, kaže » pretresljivo resničnostjo ozračje žalostnega konca. Iz zabuhlega pijanče-vega obraza, obdanega s skuštranimi lasmi in brado, zro bolestno izrazite in še vedno bistre oči. Onemoglo telo se plaho zavija v krasen suknjič, ki ga je podaril na smrt bolnemu tovarišu Kjuj, kajti avtor »Borisa Goduno-va«, »Hovanščine« in tolikih drugih prekrasnih del ni imeJ v bolnici kaj obleči. Kako strašen in zgovoren kontrast v primeri z onim elegantnim mladim častnikom, ljubljencem družbe m žensk, o katerem piše z laskavo ironijo Borodm Stasovu leta 1856 pri p»-vem srečanju, ali v primeri s fotografijo uglajenega, lepo oblečenega moža, ki kaže Musorgskega v njegovem 35. letu. 7 let pred smrtjo. Skiadateljsko delovanje Musorgskega se začenja sicer že leta 1832, toda šele skladateljski krožek Dargomyž-skega in Balakrreva je zainteresiral gizdalinskega gardnega častnika resneje za glasbo, a teoretično znanje, ki je pa ostalo vedno nepopolno, si je pridobil MusoTgski samo potom prijateljskih stikov z BalakiTevim in Kimsklm-Korsakovim. Ce kaže s te strani do konca svojega življenja sledove plemiškega dilentantizma, iz katerega ni 'z-šel samo on, temveč vsa novoruska narodna šola, je ustvaril na drugi strani v svoji genijalni nadarjenosti tako krasna deta, kakor nootm iijcguv i^-vrsimk. UstvarU je nesmrtna ue a, ker mu umetnost ni Dila zanimiva ig.a-ča, temveč sredstvo živega po^voia z ljudmi o živuemu in resnici. Ljubezen uo ruskega ijuasiva, zgoca in ikh lesjia, čisti realizem, notranja resn č-nost, eiememania sua izražanja in čudovita psihoioška giobina označujejo njegova dela. Bil je eden prvih, ki je stri okove tradicije in konvencijonaJ-nosti, stremeč za svobodnim umetniškim izražanjem v duhu nove življenjske in kulturne orijentacije. V nežnem pomenu besede ni imel niti učiteljev, niti neposrednih učencev, toda za razvoj nove glasbene dikcije ni bil niti čisto s formalne strani brez pomena, o čemur priča n. pr. Debussy, ki se reši iz kulturne prenasičenosti često z istimi sredstvi, ki jih je odkril s kulturo neobremenjeni Musorgski. Ce govorimo o Musorgskem, se nehote spomnimo Dostojevskega. Samo nekaj tednov ju loči v smrti, duh njune umetnosti ju pa zbližuje za vedno. Skladateljska zapuščina Musorgskega še ni izrabljena, kakor bi zaslužila. V sovjetski Rusiji, kjer bi radi napravili iz Musorgskega socuainega in političnega agitatorja proti »buržu-aznemu« Cajkovskemu, živi izmed njegovih oper posebno »Boris Godu-novc. Drugod po svetu pa tudi m mnogo bolje. Mnoga manjša dela Musorgskega so skoraj pozabljena, čeprav tega še daleč ne zaslužijo. Pri odraslih in otrocih je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje ie* lodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo — F U GOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izdelovalec — Apoteka Dr Semelic, Dubrovnik 2/60 — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din Vabilo mM ali o£fasf< ^ snko bcMcda *»© lo odQuvor tnu.rn.kn t REDNI OBČNI ZBOR L slovenske tovarne mineralnih voda, sodavfce in brezalkoholnih pijač, registr. zadr. z o. por. v Ljubljani, ki se bo vršil v četrtek dne 9. aprila 1931 v gostilniških prostorih g. Frana Kavčiča, Privoz 4. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo o poslovanju. S. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka In razdelitev čistega dobička. 5. Volitev nacelstva, odbora, namestnikov, nadzorstva In razsodišča. 5. čitanje revizijskega poročila. S. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Opomba: DrugI odstavek S 28. zadr. pravil se glasi: Sjso JDa nI Ob določeni uri toliko navzočih, se vrsi pol ure pozneje drugI občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev. — Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami. URE ZA BIRMO nudi naiceneje IVAN PAKIZ, LJUBLJANA, Pred Škofijo it. 15. 1178 MECESNOV PORTAL s sipami In rolo proda ttidha A. * E. Skaberna, Ljubljana. 1176 Pozor!.....-__________Ponori BALINCA1U1, GOSTILNE Itd. *— Najceneje dobavim kompletne garniture krogelj za ba~ lincanje. keglje Itd. Zahtevajte cenik, katerega Vam takoj posije lesna industrija 1C Modfc, Nova vas prt Rakeku. 1184 OPREMLJENO SOBO najraje v bližini mestnega magistrata, iščem. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1174 GOSTILNO dobro ldočo. če le mogoče s tujskimi sobami, v mestu aH na deželi, vzamem v najem, event. tudi kupim. Na razpolago do 100.000 Din kavcije. Cenj. ponudbe je poslati na tiskarno šuller v Ptuju. 1186 BOUftO SOBARIOO do 80 let staro, ■ letnim spričevalom, itce Ana obitelj v Zagrebu. Pobttsjl pogoji po dogovoru aH pisni sna Nastop po Veliki noči. Otto Vinski, Zagreb, Tuakanoe 16-c. 1X85 UUUUUUUUUUUufl CJ%f>aestnt(eit DRVA. PREMOG, nizarski. stavbni les fes ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Lmaartova oltea 8. Naročita «# sprejemajo tudi v 21 do f sat uHeJ l/L 8J*X* Ce hočete imeti Vase vrtove to dvorišča suha in gladka, lih posipajte z dotondtnlm pssfcssa. Id Vam ga dostavi na dom -KATARINA VODNIK, ffMtU-na pri »Mojstru«, Podutik Si. 28, LJubljana VII, aH na ga lahko naročite pri tvrdki •Jo-klo«. Ljubljana. Stari trg 1L Modroce predeluje ui oetstt ttnt prahu Rudolf Sever, LJUBLJANA« Marijhi trg t 2S/L prej Kranjska hranilnica _ LJUBLJANA, KnaHJeva uUca 9 '- Postno ček. rac. St. 10.68O * Telefon Štev. 1488. Za vloge jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjem In vso svojo davčno močjo. Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in jemanje kreditov. A./INK0VEC NAfL. UKI STANOVANJE obstoječe Is one ali dveh sob, kuhinje in pritlklin, v sredini mesta se lice za 1. maj ali 1. avgust. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Selitev 1189«. HARMONIKE ^-delujem nove in sprejemam '-»pravilo vse glasbene tns> m en te - J A NC. LJUBLJANA, lohorieeva 6» Vm pleskarska ta Mtfrosfftcarska dela tsvrSuje točno, solidno ta po ib cenah pod garancijo J. HLEB* druibs 1 a a In aauoaltkarstvi LJBhliana Sv. Petra a 3a I Perutnino, sveže zaklano! pitano, najfinejšo Štajersko, — nudi za velikonočne praznike naiceneje. kakor poularde. purane, puriee. crosi. kokoši Ltd.- ALEKS. HEDŽET. trgovina s perutnino. LJUBLJANA VII.. Aleševče- VO Ulica 7» (Avtopostaja mitnica Šiška) H88 (fesettt ftofttfstff ftrtt 15CK150 na dobrem blagu Din 55.—, Broda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni en tel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilni carskih zaves. Matek & M kes. Ltuolja *a (poleg hotela štrukelj) „Geco" latroue z nemSlcim »Rothweilskim« smodnikom In nove vrste lovske ^nrrone znamke »R« napol nje. z nemškim Haslocl brezdimniza smodnikom, inu vedno v zalogi F. R. KAISER puškar. Ljubljana, Kongresni trg štev a ($lu$ef tokavicCf nogavice ^mmmmm^ rfHolke &rajcef kravate dm*mmt*9 jMf*to fct t*n-bi*m m g» mmmt imhU'it dobro in 0fiCeni rmm—m mfa^ea, nor.ni««., "fHt. ~oham «. d. 4M3 0^/«/«e m8 e«M«/ Strt Stavit rtasi* &Caw-niettiie, JC*ubliana, Stari tr$ 18 . Urejuje Josip Zupančič. — Zs »Narodno tiskarno« rraa vo m inseratm dol usta. Otoo ctuistot. - V« 1 Ldubijasd.