PRIMORSKI DNEVNIK
Poštaina plačana v gotovini Abb. oostale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 41 (9346)
TRST, sreda, 18. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK, pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ČEMU NISO ODVZELI POTNIH LISTOV OSUMLJENCEM?
PRVA ZAPORNA NALOGA ZA ŠKANDAL LOCKHEED Nacistični kolaboracionist Luciano Bosso KO STA OSUMLJENCA ŽE POBEGNILA V TUJINO kljub izmikanjem potrdil mučenje jetnika v
Bil je tolmač pri oddelku IV/A nacistične obveščevalne službe SD, sedaj pa trdi, da sploh ni vedel za uničevalno taborišče in da ni poznal Allersa • Spor o potrdilu o smrti bivšega poveljnika nacistične tolpe Einsatzkommando - Dramatično pričevanje preživelih
Sodnik je odredil aretacijo Marie Fave in odv. Ovidia Lefebvra S Kvirinala zanikajo vesti, da bi G, Leone bil vpleten v zadevo
RIM, 17. — Zadnje vesti o razpletu (ali zapletu) škandala o domnevnem podkupovanju vladnih funkcionarjev in ministrov v zvezi z nakupom 14 letal vrste « Hercules» ameriške družbe «Lockheed», bi bile skoraj neverjetne, če bi nas dolgoletna kronika podobnih dogodkov ne privadila in prepričala, da bi drugače skorajda ne moglo biti. Preiskovalni sodnik Martella, ki je zadnje dneve mrzlično zbiral dokumentacijo o škandalu, je namreč iz-
dal zaporna povelja za dve «ključni osebnosti» tega škandala: odvetnika Ovidia Lefebvra D'Ovidia in Mario Favo. Zapornih nalogov policijski organi niso mogli izvesti, ker sta oba medtem že izginila, kot vse kaže v tujino in verjetno odnesla s seboj tudi dobršen del dokaznega materiala.
Kdo sta odvetnik Ovidio Lefebvre in Maria Fava? Prvi je v Italiji predstavljal ameriško družbo «Lockheed», se pogajal za nakup letal in gotovo vedel, komu so bile izplačane vsote 120 tisoč dolarjev za vsako letalo, o katerih govori «poročilo Church» ameriškemu kongresu. Lefebvre, oziroma njegov brat Antonio, sta bila večkrat omenjena zadnje čase tudi zaradi tega, ker sta dobra znanca predsednika republike Le-oneja, ki je prof. Antonia Lefebvre-ja spoznal v času, ko je vodil kot strokovnjak komisijo za pomorsko pravo.
Dejstvo, da sodniki ne bodo mogli zaslišati odvetnika Lefebvreja pomeni, da bodo le z veliko težavo lahko izvedeli, kdo se skriva za tajinstvenimi imeni družb «Ikaria», «Tezorefo» in «Com.El.» Te tri družbe so namreč «posredovale» med ameriškim podjetjem «Lockheed» (torej odv. Lefebvrom) in obrambnim ministrstvom, ki je letala kupilo. Mnogi sumijo, da se za temi družbami, ki marsikdaj nimajo niti pravega sedeža, so pa registrirane v Liechtensteinu oziroma v Panami, skrivajo dejanski posredniki, ki so vnovčili podkupnine v imenu in za račun nekaterih politikov in vladnih funkcionarjev. Znano je, da se govori, da gre za obrambna ministra Luigija Guija in Maria Ta-nassija, oziroma njihovi stranki KD in PSDI.
Prav koga je zastopala so hoteli vedeti preiskovalni sodniki od priletne Marie Fave, tajinstvene žen-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PRISEGA MINISTRSKIH PODTAJNIKOV
Aldo Moro bo jutri podal v parlamentu programsko izjavo
Pogovori med levico o zakonu o splavu
RIM, 17. — Ministrski podtajniki so danes prisegli pred predsednikom vlade. Vlada je torej sedaj pripravljena, da se predstavi parlamentu. V četrtek bo. Moro podal naj-Prej v poslanski zbornici nato v se-hatu programsko izjavo. Morova e-nobarvna vlada že sedaj naleteva ha težave. Med demokristjani se bije oster boj za večino na prihodnjem strankinem kongresu.
Moro pa se mora temeljito pripraviti za programsko izjavo, zla-sti pa mora podrobno proučiti gospodarski program, če hoče prebroditi prve ovire, se pravi če hoče dobiti zaupanje. Socialisti bodo spoštovali svojo obveznost in se bodo gotovo vzdržali pri glasovanju o za-uPnici. Obstaja pa vprašanje ostrega spora glede gospodarskega programa med republikanci in socia-Usti. V zadnjih dneh je prišlo do ostre polemike med dvema stran-kama. Ta spopad skrbi Mora, ker ?e boji, da se bo odražal tudi v par-famentu pri glasovanju o posamez-rua gospodarskih predlogih. Da bi gotovo premostil prvo oviro, se pra-zaupnico, se je Moro odločil, da 00 v četrtek v programski izjavi srn^al sarno splošne gospodarske mernice vlade in da bo posamezna ^prašanja o gospodarskih ukrepih, J ho je treba sprejeti, postavil pred ornico in senat pozneje.
važno vprašanje, ki bo gole ° °? °dalo o nadaljnji usodi vlade, J zakon o prekinitvi nosečnosti-em so se že začeli pogovori med ««munisti in socialisti ter laičnimi ganizamjgmi, ki so dale pobudo referendum o splavu. Danes je sestanek na sedežu KPI, kate-ga so se udeležili člani odbora ^ referendum Marco Pannella, čl18 Fortuna in Adele Faccio ter Giur voostva KPI Bufalini in Di ra ,^a sestanku so obširno . .avtjali o vsebini zakona in se . mjan, da ga treba izboljšati Dr ,^‘mprej odobriti in s tem koniTtf** referendum. O tem za-nlštv,, ot0, -Ìutri opravljali na taj-demokrVr • m na vodstvu krščanske
Lahno izboljšanje vrednosti lire
RIM, 17. — Lira se je danes ponovno za malenkost popravila. Dolar je bil na italijanskem prostem menjalnem trgu vreden 767-768 lir, včeraj pa so ga prodajali po 769-771 lir. Enake vrednost je lira obdržala tudi na frankfurtski valutni borzi. V bistvu se je razvredotenje lire od 20. januarja do danes znižalo za nekoliko manj kot 12 od sto. V rimskih denarnih krogih menijo, da se je lira izboljšala predvsem zaradi napovedi, da bo Italija dobila, milijardo dolarjev posojila z jamstvom EGS, da podpre vrednost lire in okrepi valutne rezerve državnega zaklada.
ske, ki je ni niti na rimskem telefonskem imeniku. Za Mario Favo je skoraj gotovo, da ni vodila nikakršne družbe in da je torej njena «Com.El.» le kritje za druga imena. Maria Fava je sedaj izginila, časopisne stolpce pa polnijo z domnevami o njenih zvezah. Tako je list «la Repubblica» zapisal, da je Maria Fava bila tajnica odvetnika Benincasa iz Neaplja, člana KD, ki je prijatelj predsednika republike Leoneja. Odvetnik Benincasa je nemudoma zanikal vest in izjavil, da je to ime slišal prvič tedaj, ko so časopisi objavili njeno ime v zvezi s škandalom Lockheed. Odvetnik Benincasa je tudi napovedal, da bo tožil odgovornega urednika lista.
Drugačnega mnenja je tednik «Panorama», ki trdi, da je Maria Fava sodelavka nekega znanega odvetniškega urada v Rimu, katerega lastnik je odvetnik Vittorio Antonélli. «Panorama» nadaljuje, da je dr. Antonelli bil strokovni svetovalec podjetja CISET, ki je obrambnemu ministrstvu dobavljalo elektronske naprave za vojsko. Predsednik CI SET je tedaj bil Camillo Crociani, ki vodi sedaj državno družbo «Fin-meccanica».
Kakorkoli že, tudi iz teh domnev jasno izhaja, da je Maria Fava bila «blizu ljudem, ki so na oblasti». Kdo pa so, ti ljudje, bi moralo povedati sodstvo. Značilno je tudi, da je list «la Repubblica» natisnil, v vednost preiskovalnim sodnikom, da razpolaga z izvirnim in neokrnjenim besedilom «poročila Church» o celotnem škandalu Lockheed, ni še pa znano, da bi to besedilo sodnik zahteval ali zaplenil.
V	škandalu nastaja torej nov škandal. Kajti javnost se upravičeno sprašuje, kako to. da sta lahko «ključni osebnosti» te zadeve, skratka «osebi, ki veliko vesta» lahko pravočasno izginili v tujino.' Socialistična senatorja Cippellini in Signori sta v zvezi s tem vprašala predsednika vlade, notranjega ministra in ministra za pravosodje, kako to, da odv. Lefebvru in Marii Favi niso pravočasno odvzeli potnih listov, o-ziroma, kako to, da ju niso nadzorovali še od trenutka, ko sta se njuni imeni začeli pojavljati v zvezi z afero Lockheed. Praksa italijanske policije in sodstva je doslej vedno bila, v znatno nepomembnejših zadevah, da so osumljence trdo prijeli ali vsaj diskretno nadzorovali.
V	zvezi s kopico informacij, ki se pojavljajo v tisku in namigujejo celo na možnost, da ima predsednik republike Leone kakršnokoli zvezo s tem primerom so s Kvirinala lakonično sporočili, da Leone ni nikoli [»znal Mario Favo. Glede odvetnikov Lefebvre pa je Leone že pojasnil, da gre za prijateljstva iz šolskih let.
Naj na koncu omenimo, da je vendar prvi korak v preiskavi bil
za Le-rečeno.
storjen. V zapornem nalogu febvra in Favo je namreč da sta obtožena podkupovanja zaenkrat neznanih oseb. Že res, da je to javnosti razumljivo in jasno že dalj časa. toda zainteresirana podjetja in osebe so dalj časa zatrjevali, da je šlo le za «zakonito plačevanje posredništev in strokovnih nasvetov». Sodnik je, zaenkrat, pribil vsaj to, da gre za podkupovanje.
Iz Washingtona medtem poročajo, da se bo «komisija Church» sestala prihodnje dni za zaprtimi vrati in odločala o usodi nekaterih delov «italijanskega dosjeja», ki jih še niso dali javnosti. Zdi se, da gre za zelo pekoče dokumente in med temi pismo «posredniškega» podjetja. «Ikaria». ki je prejelo 78 tisoč dolarjev, za katere nekateri .menijo,' da so bili namenjeni ministru Guiu oziroma KD.
ŽENEVA, 17. — Z branjem VVald-heimove poslanice se je v švicarskem mestu, kjer je evropski sedež OZN, začelo 688. zasedanje konference o razorožitvi. Uvodoma sta spregovorila sopredsednika konference, Joseph Martin za ZDA in Aleksej Rošin za SZ.
DRUGI DAN SODNE OBRAVNAVE PROTI KRVNIKOM IZ RIŽARNE
Sodni zbor na ogledu v Rižarni
NEKDANJA KUHARICA SE JE VRNILA NA KRAJ TRPLJENJA
Trideset let pozneje: pretresljivo srečanje z Rižarno pri Sv. Soboti
Sodni zbor si je včeraj ogledal taborišče smrti, da bi si ustvaril jasnejšo sliko o dogodkih, o katerih mora razsojati
Luciano Hesse, visok, plečat možakar kakih šestdesetih let, kolaboracionist. Prvi, ki priča pred tržaško poroto na procesu zaradi zločinov v Rižarni, pravno sicer priča, moralno pa na zatožni klopi. Mirno prikoraka v dvorano, ne meneč se za sovražne poglede občinstva in odvetnikov prizadetih strank. Odločen, zbran, stalno pripravljen na samoobrambo, pazi le, da mu ne bi u-šla beseda preveč, ki bi jo lahko tožilec izkoristil, da ga obtoži. Ni mu mar, če kljub prisegi nesramno laže. «Ne, ne ne... ne vem, nisem videl...»
Sedi pred sodnim zborom, roke na koleidh, glavo nekoliko pomaknjeno vstran. Le ko včasih nekoliko zavzdihne, le iz rdečice, ki mu je zalila obraz, opaziš, da je nekoliko razburjen. Pa ne, ker bi se sramoval svoje preteklosti, vest ga ne peče, sence mrtvih partizanov in antifašistov
mu ponoči ne grenijo sna, boji se le, Wachsbergerjer 17-letni sin zavze-da bi ga znova postavili na zatožno to posluša. Si že kdaj bil tu? «Da z klop. Kot kolaboracionist se je kar očetom, pred desetimi leti, a tedaj dobro zmazal: posebno porotno so- nisem razumel veliko. Šele danes do-dišče mu je leta 1946 prisodilo tri jemam vso strahoto tega taborišča leta zaporne kazni zaradi sodelova- ' smrti, o kateri mi je oče večkrat nja z okupatorjem in še sreča, da je ! pripovedoval. In on je še imel srečo, zamudil rok za priziv, sicer bi ve- \ ker danes lahko pripoveduje, med-rjetno ne odsedel niti enega dne. «Ni- ; tem ko je večina njegovih sojetnikov sem bil član Hitlerjugend — pripo- ; umrla.»
veduje — pač pa sem «zrastel» kot i Pustim Biserko m Wachsbergerja «balilla»...» «Belle robe», je slišati | njunim spominom. Približam se se-glas med občinstvom. Hesse ne tre- j natorju Terraciniju, ki na procesu ne, pač pa takoj vzroji predsednik ' zastopa Zvezo židovskih skupnosti, sodišča: «Ne bom trpel nobenih ne-1 Senator, sta danes prvič v Rižarni? redov občinstva.»
iiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
SINDIKALNI ROJ ZA NOVE DELOVNE POGODDE
Uslužbenci javnih prevoznih podjetij zahtevajo okrepitev prometnih sredstev
Zanussi iz Pordenonu bo povečalo število zaposlenih delavcev
««IN,,,
RIM, 17. — Sindikalna federacija uslužbencev tramvajskih in avtobusnih podjetij je sestavila osnutek priporočil, ki se nanašajo na ureditev stavk. Sindikalisti so imeli tiskovno konferenco na kateri so sporočili, da so sestavili osnutek zahtev za obnovitev delovne pogodbe. O tej delovni pogodbi bodo začeli razpravljati v četrtek. Uslužbenci tramvajskih in avtobusnih podjetij so sklenili, da bodo pred vsako stavko pravočasno obvestili javnost, da bodo ljudje čim manj prizadeti. Zato nameravajo navezati najtesnejše stike z javnostjo. Poleg tega so sindikalisti sporočili, da vsebuje predlòg zahtev tudi pravico usluž-
bencev, da soodločajo o naložbah in o zaposlitvi.
Glede na to bodo sindikati v najkrajšem času zahtevali od vlade in krajevnih uprav, da posvetijo večjo pozornost javnim prevozom in da določijo ustrezne določbe za posodobljenje javnega prometa in za u-sposobitev industrije, da bo lahko kos vsem potrebam.
Za zaposlitev pa bodo sindikati zahtevali, da se odpravi nadurno delo, kar naj bi omogočilo, da se na novo zaposli najmanj 10 tisoč delavcev. Poleg tega ošnutek predlogov vsebuje tudi zahteve, ki se nanašajo na organizacijo dela, na 26 delovnih dni letnega dopusta in
l,III""l,|lmi|t||||||||r||,)I|)|I|I|||||,j||i,||],||||||||i|,|))f))||)|||||tM|||||n|||||||||||,||,t|||I||||(||||||||,||||||(|)||)|tI|||| nh,,,,,,,,,,, ,,||,|,|,,,]||,,|,||l|l||||||||||lll|ll
za dve tem primeru korup-in odvetnika le-
naSkarl-<?al Lockheed se razpleta ,	ki za Italijo ni pov-
za n°V'	le namreč izdal
*P°rna naloga za dve «ključni
osebnosti» v
teb *'/'ario Favo
feiTiVr,i' vendar sta oba že med-lin« p.r.avo£asno pobegnila v tunik,, ',erietno tudi zato, ker se te m.Uf n' zt*el° potrebno, da /na in drugim osumljencem od-
SZ,”...............
in
,	• nadzorujejo.
Pre:skovalni sodnik le :zv®del, kdo se skriva
djetij,
denar
omatičnih
jih vsaj Tako bo s težavo za imeni
«posredniških» po-Kl so nominalno prejela podkupnin.
na namigovanja neka-rirui. Casopisov le glasnik Kvi-sanikal, da bi predsednik
LeonS bil kakorkoli vpleten zadevo.
Prepoved pošolskega pouka slovenskega jezika v Ukvah v Kanalski dolini je takoj naletela na ogorčen odmev in ostro reakcijo slovenske javnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki vidi v tem dejanju videmskih šolskih o-blasti grob napad na najelemen-tarnejše pravice slovenskih ljudi v deželi. Oster javni protest je sprejel izvršni odbor SKGZ, deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka pa je na-
slovil vprašanje na predsednika deželnega odbora, v katerem ga vprašuje, kaj namerava ukreniti, da se ta prepoved, ki spominja na fašistične čase, takoj prekliče.
Francija je priznala Ljudsko republiko Angolo. V najkrajšem bo to storila tudi Nizozemska, njenemu zgledu pa bi morale kmalu slediti države članice Evropske gospodarske skupnosti. Z druge strani je Južna Afrika, kot kaže, pripravljena na pogajanja, ki naj privedejo do mirovnega sporazuma z luandsko vlado. Netove o-borožene sile nadzorujejo tako rekoč že vso Angolo, dokončnega miru v državi pa ne bo, dokler ne bodo docela pometle s separatisti UNITA, ki se pripravljajo ob gmotni podpori zahodnega imperializma na gverilo.
na povišanje plače za vse uslužbence enako v višini 18 tisoč lir na mesec.
Sindikati kemijskih delavcev zaposlenih v zasebnih kemijskih podjetjih so danes nadaljevali pogovore z delodajalci za obnovitev delovne pogodbe. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali 25. februarja. Sindikati niso zadovoljni s potekom pogajanj, saj so naleteli pri delodajalcih na velik odpor pri zahtevi o soudeležbi delavcev pri nadzorstvu naložb, zaposlitve in preureditve proizvodnje. Zato so določili 12 ur razčlenjene stavke, ki jo bodo opravili do 5. marca. V Milanu pa bo v četrtek stavkalo 18 tisoč delavcev skupine Montedison v znak protesta proti represalijam v nekaterih podjetjih, kjer so odpustili nekaj delavcev.
V Pordenonu pa so se danes načelno dogovorili med sindikalnimi predstavniki in voditelji skupine Zanussi o zagotovljenem rednem delovnem urniku skozi celo leto in o povečanju zaposlitve. Dogovor predvideva, da bodo v podjetjih skupine Zanussi v prihodnjih dveh letih zaposlili 1200 novih delavcev, od katerih 400 že letos. Dogovorili so se, da bodo podjetja razdeljena na pet velikih delovnih področij in da ne bodo zaprli nobenega obrata, kar pomeni, da ne bodo odpustili z dela nobenega delavca. Glede plače pa
dogovor predvideva izplačilo dopustniške nagrade za 120 tisoč lir letno.
Prvi obrok nagrade, 40 tisoč lir, bo- ' nisem več videla. Bojim, se, da ju je do izplačali v marcu.	1 pogoltnila krematorijska peč.»
I , Hesse dobro uro kljubuje naskoku odvetniškega kolegija, ne klone. Oči se mu izzivalno zablisnejo, ko vzravnan, porogljivo izprsen stopa proti vhodu. «Svinja, svinja», je slišati med občinstvom, časnikarji so mu za petami: «Povejte nam še kaj o skupim IV/A». Možakar se ne da preprositi. «Ne bodite zlobni, ne napišite, da sem nacist,» se priporoča in mirno odide ne meneč se za psovke na hodniku zbranih prič.
Kakšno nasprotje z blagim človeškim dostojanstvom, z moralno veličino Biserke Hajon, priletne kuharice, ki so jo nacisti zasužnjili in je morala devet mesecev kuhati jetnikom Rižarne. Priletna ženska se je včeraj popoldne prvič po osvoboditvi vrnila v mrko stavbo pri Sv. Soboti, kjer je videla in preživela toliko gorja. «Strašno je, strašno — pravi — vendar, kot sem vam že priporočila včeraj, pišite o tem, da bo končno prišla resnica na dan. Pravim vam to kot mati, ki je imela sina v partizanih. Naši otroci morajo vedeti, kaj se je tu dogajalo, ne sme iti vse v pozabo.»
Njene oči, oslabele od starosti in bolezni, ne vidijo več razločno, med dopoldansko obravnavo ni več spoznala na stiki Oberhauserja, a v spominu ima še živo vtisnjene grozote, ki jim je bila priča. «Tu so zbirali jetnike — razlaga — v te celice sem jim nosila hrano. V štirih, celo v šestih so bili tam notri. Nisem jih videla v obraz, hrano, namočen kruh in nekaj žlobudre, sem jim dala kar skozi okence. V vse celice sem smela, samo v zadnji dve na koncu sobane ne, češ da so tamkaj imeli nekakšen stroj.»
Ven gremo, na dvorišče. Medtem ko gruča porotnikov in odvetnikov prizadetih strank zbrano posluša razlago Albina Bubniča, kakšna je bila Rižarna, kje je bila krematorijska peč, kje celice, kje stražarji, se Biserka ogleduje po prostranem dvorišču. «Beimi, Heimi,» odjekne njen klic. S krojačem, ki je bil prav tako suženj nacistične drhali, se počasi oddaljita. «Tu je bila peč — ugotavljata — tu pa kuhinja. Ne, dimnik ni bil prav tam, kjer danes stoji jekleni steber.»
«Spominjam se — pripoveduje ženska — dveh dečkov. Deset, dvanajst let jima je bilo in nacisti so ju prisilili, da so nosili drva v Rižarno in 'ih zlagali. «Saj naju ne bodo ubili,» sta me preplašeno spraševala. Potolažila sem ju, a naslednjega dne ju
Kakšni so vaši občutki? «Strašno je, strašno, in to je samo drobec tistega, kar je bila res Rižarna. Ne smemo dopustiti, da gre v pozabo. To mrko stavbo bi morali obiskat: vsi Italijani, da bi spoznali, kaj je VOJ MIR TAVČAR
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Na procesu proti krvnikom iz tržaške Rižarne, ki se je začel v ponedeljek pred tržaškim porotnim sodiščem, se je včeraj pojavil v sodni dvorani prvi kolaboracionist: Luciano Hesse, sedaj markonist v Genovi, med vojno pa prevajalec pri oddelku IV/A odseka za politično preganjanje pri nacistični varnostni službi SD. Hesse, visok, postaven, skoraj izzivalno izprsen, ko je stopil v sodno dvorano, pravno
vojaško sodišče wehrmachta?»
Hesse: «Ne.»
Predsednik: «Kaj je bil sonder Gericht?»
Hesse: «Ne vem.»
Predsednik: «Kaj pa polizai Gericht?»
Hesse: «Ne vem.»
Predsednik: «V oddelku IV/A niste izrekali smrtnih obsodb?»
Hesse: «Nikoli.»
Odv. Cannestrini: «Ste poznali poročnika Dusha in Allersa?»
Hesse: «Ne, nobenega ud dveh.»
Cannestrini: «Ste bili pri Hitlerjugend?»
Hesse: «Ne, zrasel sem kot «balilla.»
Javni tožilec: «Je res, da ste bili izbrani za akcijo za osvoboditev Mussolinija na Gran Sassu?»
Hesse: «Da, vendar nisem bil izbran za to, ker bi imeli posebno zaupanje vame. Šlo je za navadno akcijo.»
Javni tožilec: «Bi nam lahko povedali imena drugih častnikov, ki so bili dodeljeni oddelku IV/A?»
Hesse: «Spominjam se policijskega poročnika Brunnerja in nekega Schumacheja, drugih pa ne.»
Javni tožilec: «Ko je že minilo toliko let od dogodkov o katerih razpravljamo v tej dvorani, bi lahko končno povedali resnico. Poleg Paola Retlja, Luigija Frausina, Natale-ja Kolariča, ki ste jih zasliševali na Trgu Oberdank, se spominjate Jožka Uršiča, ki ste ga mučili osem mesecev in nato poslali v smrt v Rižarno?»
Hesse: «Sem vedno govoril resnico. Nikoli nisem slišal za Uršiča.»
Javni tožilec: «čudno, če so vam
priča, moralno pa na zatožni klopi, | toliko zaupali, da so vas izbrali za se je zaradi kolaboracionizma moral | akcijo na Gran Sassu?» zagovarjati že leta 1946 pred po-i Hesse: «Ni, da bi imeli posebno sebnim porotnim sodiščem, ki ga je j zaupanje vame. Dejstvo je. da sem obsodilo na tri leta zaporne kazni. ! bil hiter in sem prevajal simultano.» Preti obsodbi je sicer vložil priziv, j Javni tožilec: «Torej ste prisostvo-
ki je bil pa zavrnjen, ker je potekel predviden! rok.
Potem ko je na kratko orisal preteklost priče in v skopih potezah podal njegove izjave preiskovalnemu sodniku (nikoli ni prisostvoval ekse-kuc:jam, vendar naj bi vse smrtne obsodbe izreklo posebno vojaško sodišče), je predsednik dr. Maltese o-pozoril na protislovje s pričevanjem Giovanne Macovec. prav tako preva-jalkepri skupini IV/A, ki je trdila, da ni nikoli slišala za vojaška sodišča. Hesse, še vedno zagrizen nacist, pa je krčevito vztrajal pri svojih prejšnjih izjavah in čeprav je bilo očitno, da ne govori resnice znova potrdil, da ni nikoli vedel za R:žarno, kaj še za množični pokol partizanov, političnih odpornikov, Židov, Italijanov in Slovencev.
Predsednik: «Kdo je izrekel smrtne obsodbe?»
Hesse: «Zelo verjetno vojaška sodišča.»
Predsednik: «Ste kdaj slišali za

OCWA ZASEDANJA OZN
Razprava o zunanji politiki v jugoslovanski skupščini
Ocena nedavne balkanske konference v Atenah
(Od našega dopisnika)	■ konferenc, posebej ministrske konfe-
BEOGRAD, 17. - Zunanjepolitični j	..	..
odbor zveznega zbora jugoslovanske i..., ®va ca na ^a/!as.n!l1 seji skup skupščine je na današnji seji obrav- M : i ; ^ ® ^ ^ n.a n J e po ltlcna8a odbore
skupščine je na današnji seji obravnaval in sprejel poročilo o 30. rednem zasedanju generalne skupščine združenih narodov in o dejavnosti jugoslovanske delegacije na tem zasedanju. Delegate je o tem obvestil stalni jugoslovanski predstavnik v združenih narodih Jakša Petrič. Člani odbora so menih, da je bila dejavnost jugoslovanske delegacije na jubilejnem zasedanju svetovne organizacije široka in intenzivna in da je prispevala k iskanju rešitev za velike svetovne probleme in izvajanje sklepov sedmega posebnega zasedanja generalne skupščine, posvečenega problemom razvoja.
Na današnji seji skupščinskega zunanjepolitičnega odbora so razpravljali tudi o pripravah na peto konferenco šefov držav ali vlad neuvrščenih v Colombu. O tem je delegatom v uvodu govoril pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Milijan Komatina.
Delegati so poudarili, poroča Tanjug, da sta se še naprej povečala vpliv in delovanje neuvrščenih držav v spodbujanju in razvoju pozitivne dejavnosti združenih narodov. Opozorili so na prispevek neuvrščenih h krepitvi svetovne organizacije kot univerzalnega dejavnika za reševanje svetovnih problemov na enakopravni
- .	„„ odbora
Milijan Komatina in Jakša Petrič sta odgovorila tudi na več vprašanj delegatov, in sicer o popuščanju napetosti ,o boju proti rasni diskriminaciji v združenih narodih, o položaju v Angoli, o odnosu posameznih sil do svetovne organizacije in njenih specializiranih agencij, o sodelovanju neuvrščenih na področju znanosti, tehnologije ter na drugih področjih.
Odbor je poslušal tudi poročilo o nedavnem sestanku predstavnikov balkanskih držav v Atenah in ga o-cenil kot prispevek k izvajanju sklepov konference o evropski varnosti in sodelovanju. Pri tem so tudi podčrtali zainteresiranost Jugoslavije za nadaljnji razvoj sodelovanja z balkanskimi državami,
VLADO BARABAŠ
Dolanc bo vodil delegacijo ZKJ na kongresu KP SZ
BEOGRAD, 17. — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo prisostvovala 25. kongresu KP SZ
vali zasliševanjem. Kako so potekala?»
Hesse: «Neki podčastnik je zasliševal, neka gospodična je pisala zapisnik in jaz sem prevajal...»
Javni tožilec: «Ste rekli, da so bila zasliševanja zelo ostra.»
Hesse: «Da, uporabljali so grde besede.»
Javni tožilec: «Gospod predsednik opomn te pričo, naj pove resnico.»
Hesse: «Včasih so zaslišanemu priselili zaušnico.»
Odv. Longo: «Ste bili priča mučenju?»
Hesse (jezno): «Ne!»
Javni tožilec:« Povejte, kaj se vam je pripetilo, ko ste bili zaprti v vili Segre. Kaj je zahtevala od vas ljudska obramba?»
Hesse: «Rekli so mojemu očetu, naj prinese deset pisem partizanov, ki naj potrdijo, da nisem zagrešil ničesar. Moj oče pa je prinesel samo štiri ali pet pisem »
Odv. Terracini: «Kako ste spoznali te partizane?»
Odv. Canestrini : «Čemu ta popust?»
Odv. Terracini: «So bili vaši znanci?»
Hesse: «Ne vem. Spominjam se samo za en podpis, neki Širca.»
Po kratkem predsednikovem posegu, ki je opomnil odvetnike, naj postavljajo obtožencu vprašanja, ki so pomembna za razpravo, se pravi, ki naj dokažejo povezavo med varnostno službo SD in Einsatzkommando, so zastopniki prizadetih strank znova naskočili pričo.
Odv. Longo: «Ste kdaj videli mučilnico v pritličju poslopja na Ober-dankovem trgu?»
Hesse: «Ne.»
Odv. Longo: «Kam so šle osebe, ki ste jih zasliševali?»
Hesse: «Hm, morda v Coroneo.»
Javni tožilec: «Vsi?»
Hesse: «Ne vem, o njihovi usodi je odločal poveljnik oddelka Schiff-ner, ki je tudi določal strogost deportacije (prve, druge ali tretje stopnje).»
Odv. Sanzin: «Ste poznali vašega kolego Pislerija. Je spremljal v zapor na smrt obsojene?»
Hesse: «Poznal sem Pislerija in vem, da je bil v uradu za eksekucije, ne bi pa vedel, če je bil za spremljevalca na smrt obsojenim »
Odv. Berdon: «Ste poznali Collot-ti ja? V kakšnem odnosu ste bili z njim?»
Hesse: «Collotti je prihajal večkrat k nam. Sodeloval je pri načrtovanju akcij in nam včasih «posojal» za nekaj ur svoje ujetnike.»
| Odv. Battello: «V kakšnih odnosih je bil vaš oddelek s krajevnimi o-blastmi?»
Hesse: «Bili smo v stiku predvsem s kvestorjem in z gen. Espositom, ki je poveljeval Trstu.»
Odv. Battello: «Tudi s prefektom?»
Hesse: «Ne z njim, ne. vsaj kar je meni znano. Kvestor je prihajal k Schiffnerju, da bi skupaj ukrepala o dezerterjih «guardie civice».» Odv. Battello: «Ste javno razprav-
podlagi. Člani odbora so nik ZKJ Stane Dolanc, spremljala tudi naglasili prispevek jugoslovan- pa ga bosta tajnik ZK Hrvaške Mil-ske delegacije k vse bolj uspešnemu! ka Planinc in referent za zunanje-skupnemu nastopanju neuvrščenih politična vprašanja pri CK ZKJ Do-držav v skladu s sklepi njihovih brivoje Vidič,
b.	ravni. «M i» b. „j.	“
da ter se skupaj z njima dogovarjali o programskih in političnih akcijah?»
(Nadaljevanje na zadnji strani).

TRŽAŠKI DNEVNIK
13. februarja 1976
PO PREPOVEDI TEČAJA SLOVENŠČINE V UKVAH
VSA SLOVENSKA JAVNOST OBSOJA POČETJE VIDEMSKEGA SKRBNIŠTVA
Enkrat za vselej je treba napraviti konec protidemokratičnim posegom - Protest SKGZ in vprašanje svetovalca Slovenske skupnosti Štoke deželnemu odboru
Vest o nezaslišanem ravnanju videmskih šolskih oblasti, ki so prepovedale popoldanski tečaj slovenščine v likvah, je globoko in boleče odjeknila v vsej slovenski javnosti, ki se upravičeno sprašuje, ali gre V tem primeru res samo za sklep zakrknjeno nacionalističnih funkcionarjev, ali pa se za tem skriva politična odločitev, da se nekaterim delom slovenske nacionalne skupnosti v Italiji odrekajo njihove zakonite pravice. Naravno, da so bile reakcije toliko bolj ostre, ko pa slovenska javnost po sporazumih v Osimu pričakuje, da bodo pristojni organi odslej drugače, demokratič-neje pristopali k obravnavanju vprašanj, ki se tičejo naše skupnosti.
Vsekakor slovenska javnost zahteva ne samo preklic sklepa videmskega šolskega skrbništva, ampak tudi resna jamstva, da se s takimi protidemokratičnimi posegi enkrat za vselej preneha. V ta namen so bile že napovedane razne intervencije na raznih ravneh, izvršni odbor Slovenske kuitumo-gospodarske zveze pa je že včeraj sprejel naslednji javni protest:
«Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je z ogorčenjem sprejel vest, da je videmsko šolsko skrbništvo prepovedalo pošolski pouk slovenskega jezika v Ukvah v Kanalski dolini, ki sta ga na željo staršev 21 otrok in širše slovenske javnosti v Kanalski dolini uvedla tamkajšnji župnik in u-čitelj. Izvršni odbor SKGZ ugotavlja, da je šolska oblast po svojem lastnem nagibu ali pa po sugestiji drugih državnih ali političnih slovenskemu prebivalstvu nenaklonjenih oblasti, s svojim nezaslišanim ukrepom ponovno prizadela vso slovensko javnost v deželi Furlaniji -Julijski krajini v eni njenih najosnovnejših pravic, da se njeni otroci, če jim že ni dovoljeno v redni državni šoli, vsaj v zasebni učijo v lastnem materinskem jeziku. To je pravica slehernega pripadnika slehernega naroda h. narodnostne skupnosti na svetu, toliko bolj narodnostne skupnosti, ki živi v državi, ki se ima za demokratično, ki se sklicuje na najbolj napredno u-stavo in ki se je z vrsto mednarodnih obvez in sporazumov, nazadnje s sporazumom v Osimu obvezala, da bo Slovencem v deželi Furlaniji -Julijski krajini zagotovila najširšo možno zaščito. Prepoved celo zasebnega poučevanja slovenščine je v grobem nasprotju s temi zagotovili in obvezami in je v nasprotju tudi z najbolj elementarnim pojmovanjem človeške svobode.
Slovenska kulturno gospodarska zveza najostreje protestira proti takemu mačehovskemu ravnanju z državljani slovenske narodnosti, ki nas spominja na tragično obdobje fašizma in njegovo sistematično zatiranje slovenskega jezika in zahteva, da videmsko šolsko skrbništvo svojo prepoved takoj prekliče. Prav tako zahteva od državnih in deželnih političnih oblasti in sil, da se Slovencem v Kanalski dolini, ki so od vseh Slovencev v deželi najbolj
brezpravni, zagotovijo vsaj najosnovnejše narodnostne pravice.
Beležimo tudi vprašanje, ki ga je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka predložil deželnemu odboru in ki se glasi:
Spoštovanemu predsedstvu deželnega sveta!
«Ukovska župnija (Kanalska dolina, kjer živi slovenska narodna skupnost) je organizirala tečaj slovenskega jezika. Ker župnija nima primernega prostora, je tamkajšnji župnik dne 26. januarja 1976 poslal pismeno prošnjo didaktičnemu ravnateljstvu v Trbiž, da bi se tečaj slovenskega jezika lahko vršil v šolskih prostorih. V Trbižu so dali ustno dovoljenje v pričakovanju potrdila iz Vidma. Pouk se je redno pričel 2. februarja 1976. Prisotnih je bilo 21 učencev. V ponedeljek, dne 16. februarja 1976, ob 14.50 je vstopila v razred nadučiteljica Broccaioli in
v imenu šolskega skrbnika v Vidmu prepovedala nadaljevanje tečaja slovenskega jezika v šolskih prostorih.
Podpisani svetovalec vprašuje deželni odbor, kakšne korake namerava napraviti pri pristojnih mestih, da se popravi ta krivica, ki je bila storjena slovenski narodni skupnosti v Kanalski dolini in ki je nevredna demokratične družbe in spominja na fašistične čase.»
TRADICIONALNI NOVINARSKI PLES
bo v soboto, 28. februarja od 21.30 dalje v Kulturnem domu
Vabila in rezervacija miz v u-redništvu Primorskega dnevnika od danes, 18. t.m., dalje.
S PONEDELJKOVE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
POMEMBNI SKLEPI NŠK
v
Za predsednika je bil izvoljen dr. Franc Škerlj Komemoracija pok. upravnika prof. dr. I. Šavlija
Na ponedeljkovi skupni seji na ! skupina bo skrbela tudi za koordi-
občnem zboru izvoljenega upravnega in nadzornega odbora Narodne in študijske knjižnice v Trstu, razširjenega z upravnikom in načelniki treh odsekov so odborniki (spričo šibšega zdravstvenega stanja dosedanjega predsednika Stanislava Renka) v smislu določb statuta takole razdelili funkcije za prihodnji dve leti:
Franc Škerlj, predsednik, Stanislav Renko, podpredsednik, Gojmir Budal, tajnik, Angelo Kukanja, blagajnik, Viljem Černo, Miroslav Košuta in Karel šiškovič, odborniki. (Občni zbor pa je v nadzorni odbor — kot smo že poročali — 28. jan. t.l. izvolil: Milana Bolčiča, Dušana Hreščaka in Franja Kosovela).
Med arugim so bili na seji med številnimi sklepi glede izvajanja letošnjega, na občnem zboru sprejetega programa, sprejeti tudi naslednji sklepi:
Za pripravo udeležbe NŠK na napovedani pokrajinski konferenci o kulturi je bila določena tričlanska delovna skupina: Franc Škerlj, Sta-Ì nislav Renko in Samo Pahor. Ta
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||l||l|1,||||l,l,|||,||,||l|,l|,,|,l||l||||l||,||II||||||||||||||fIII1|||m|||||||)I||I|H
KLJUB POZITIVNIM NAČELNIM OSNOVAM
¥ deželnem srednjeromem nmtu številne vrzeli in neskladnosti
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu kritizira nesamostojnost politike deže'nih organov - Furianija-Juiijska krajina namerava najeti za 100 milijard lir posojil - Proračun za štiriletje 1976-79 predvideva 765 milijard lir izdatkov
Član; svetovalske skupine KPI v deželnem svetu so vzeli te dni v pretres štiriletni razvojni načrt, ki so ga pristojni deželni organi pripravni za razdobje 1976-79. Deželni odbor je namreč pred kratkim razposlal dokument predstavnikom gospodarskih in družbenih sil v Furlaniji -Julijski krajini, te pa se bodo o njem izrekle preden bo o razvojnem načrtu stekla razprava v deželni skupščini.
V poročilu, ki ga je tajništvo svetovalske skupine KPI včeraj izdalo v zvezi s tem vprašanjem, se uvodoma poudarja, da je deželni odbor s sklepom, da preide z dosedanjega letnega načrtovanja na načrtovanje gospodarskih dejavnosti in družbenih posegov na daljši rok, pozitivno rešil eno fzmed' nalog, ki jih pred deželno upravo postavlja sedanja gospodarska kriza. S tem je deželni odbor pokazal, da je vsaj delno upošteval ustrezne predloge sindikalnih organizacij in naprednih političnih sil, ki se že dalj časa zavzemajo za to, da bi pri načrtovanju nadaljnjega razvoja prevladala racionalnejša merila in vsaj srednjeročna predvidevanja.
Mimo tega — pravi nadalje poročilo — pa je dokument deželnega odbora na številnih mestih pomanjkljiv in v nasprotju s svojimi okvirnimi zahtevki. Naloga vseh gospodarskih in družbenih sil v deželi je zdaj, da onozorijo na obstoječe ne-
dostatke, in sicer toliko bolj, ker gre pri štiriletnem razvojnem načrtu za «odprt» dokument, to je za načrt, ki se lahko po potrebi še spremeni, preden ga bodo začeli pristojni organi konkretno izvajati.
kvarja s tremi važnimi viri dohodkov: ti so predvsem finančni ostanki iz prejšnjih poslovnih let, ki so še vedno v raznih bankah, finančna sredstva iz državnih blagajn za protikonjunkturne ukrepe in posebni
nacijo delovanja med NŠK in SLORI.
Za sestavo podrobnega načrta o izvajanju sklepov občnega zbora bodo skrbeli tajnik G. Budal, upravnik St. Kodrič in bibliotekar M. Per-tot.
Za urejevanje in redno izhajanje LETOPISA NŠK bo skrbel štiričlanski uredniški odbor, ki ga sestavljajo Živa Gruden, Samo Pahor, Miroslav Košuta in Karel šiškovič.
Skupne seje upravnega in nadzornega odbora bodo redno vsak drugi mesec, seje ožjega odbora (predsednik, tajnik in upravnik) pa redno najmanj vsak drugi teden.
Načelstvo odseka za slovenski jezik prevzame Živa Gruden (kateri so odborniki čestitali za prejeto Prešernovo nagrado), vprašanje načelstev odsekov za zgodovino in etnografijo je ostalo začasno še nerešeno, s tem da bosta dosedanja načelnika do rešitve še nadalje začasno skrbela za njuno delo.
Programu za delovanje NŠK za letos se doda še skrb za predavanja: ob 50-letnici smrti Srečka Kosovela, ob 120-letnici rojstva Antona Aškerca (o njegovih «Jadranskih biserih»), ob 70-letnici smrti Simona Gregorčiča in ob 100-letnici smrti Svetozarja Markoviča.
Ob začetku seje so odborniki ko-memorirali pok. prof. dr. Ivana Šavlija, bivšega večletnega upravnika in dolgoletnega člana NŠK.
Načrt med drugim predvideva, da ! v!r^ k°t so^ Krožni sklad, Mediocre-
lifiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiii
AMERIŠKO ODPOSLANSTVO V TRSTU
Vloga našega pristanišča v trgovini ZDA-vz. Evropa
Goste je včeraj sprejel tudi deželni odbornik za načrtovanje Mauro
Med bivanjem v našem mestu so se člani ameriškega gospodarskega odposlanstva, ki jih vodi bivši podtajnik na ministrstvu za notranjo in zunanjo trgovino Tilton H. Dobbin, včeraj sestali s predstavniki združenj trgovcev in industrijcev iz tržaške, videmske in goriške pokrajine. Sestanek je bil na sedežu trgovinske zbornice: predsednik dr. Cai-dassi in mr. Dobbin sta ob tej priliki poudarila pomen gospodarskega sodelovanja med našo deželo in ZDA, ki se zrcali predvsem v pomorskih zvezah med Trstom in številnimi pristanišči na ameriški celini.
Dr. Caidassi je nato omenil, da se je tržaška trgovinska zbornica večkrat v preteklosti zavzela za tesnejše sodelovanje z ameriškim tržiščem, na katerega dežela Furianija-Juiijska krajina že od nekdaj izvaža znaten del svoje proizvodnje, zlasti kar zadeva nekatere izdelke višje industrijske obdelave. Hkrati s tem se je zbornica zavzemala tudi za to, da bi Trst postal pomembnejše pristanišče za ameriški izvoz v razne države Srednje in Vzhodne Evrope. Najnovejši tesnejši stik med tukajšnjimi poslovnimi ljudmi in ZDA je vzpostavil pred kratkim novoustanovljeni konzorcij «Friulgiulia», ki se namerava sčasoma vključiti v mednarodno trgovino zlasti kar zadeva blagovno menjavo med zahodnim in vzhodnim svetom. Konzorcij se bo uradno predstavil ameriškemu ministrstvu za zunanjo trgovino, da bi si tako zagotovil primerno mesto v sklopu gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo in pospešujejo blagovno menjavo med ameriško in evropsko celino.
Ob koncu razgovorov je dr. Caidassi izročil mr. Dobbinu zlato spominsko kolajno, načelnik ameriškega odposlanstva pa je v zameno podaril dr. Caidassiju kolajno z vgravirano alegorijo miru in trgovine. Člani odposlanstva ing. Eriksen, mr. Schmidt, mr. Perscheid in mr. Year-wood so se po uradnih razgovorih sestali posamično s predstavniki nekaterih industrijskih podjetij z našega področja.
Gospodarstveniki iz ZDA so se včeraj sestali še z voditelji tovarne Grandi Motori in miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico». Ob odhodu je vodja odposlanstva Dobbin izjavil, da je bil obisk v Trstu nadvse pozitiven tako glede stikov s tukajšnjimi industrijami, kakor tudi glede možnosti, ki se je ponudila skupini poslovnih ljudi iz ZDA, da se neposredno seznanijo s prednostmi, ki jim za mednarodni trgovinski promet nudi tržaška luka.
Miljska ladjedelnica potrebuje novih naročil
Odposlanstvo tovarniškega sveta miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico» se jè včeraj na sedežu deželne uprave sestalo z načelniki svetovalskih skupin KD, KPI, PSI in PRI v deželnem svetu. Razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Predstavniki delavcev (v ladjedelnici in pri sprejemnih dejavnostih je zaposlenih okrog 1000 ljudi) so naglasili nujnost, da bi v miljskem o-bratu zagotovil redno nadaljevanje proizvodnje tudi z naročili v okviru načrta za preosnovo Finmare. Ladjedelnica bi lahko sprejela tudi vrsto manjših naročil za vojno mornarico. Trenutno je namreč položaj v ladjedelnici zlasti kar zadeva nova naročila precej težaven: načelniki svetovalskih skupin so v tej zvezi zagotovili, da se bodo zavzeli za ugodno rešitev teh vprašanj, kakor tudi za primerno posodobitev «Cantieri Alto Adriatico».
bo deželna uprava v tem štiriletju najela vrsto posojil v skupni vrednosti 100 milijard lir. Ta pobuda je pozitivna, menijo komunisti, čeprav je deželna uprava sklenila stopiti na to pot z večletno zamudo. Kar zadeva druge vire dohodkov — pravi poročilo KPI — pa je opaziti, da se deželna uprava vse preveč oslanja na usmeritve osrednjega vodstva države, ne da bi se znala odločiti za samostojnejšo gospodarsko pol'tiko. Tako je na primer, v načrtu predvideno, da bo dežela'v razdobju 1976-79 kasirala 510 milijard lir «rednih dohodkov»: to se pravi, da ji bo država odstopala vsako leto po 20 odst. več kakor v prejšnjem letu. To pa zopet pomeni, da se oeželna uprava že vnaprej zadovoljuje z letnimi poviški, ki so znatno nižji od same inflacijske stopnje in hkrati nižji od vsakoletnega prirastka državne bilance. Z drugimi besedami, se deželna uprava odpoveduje ne le morebitnim večjim dohodkom, ampak tudi možnost', da bi neposredno vplivala na večkrat napovedano preosnovo javnih financ.
Podobno pasivnost je opaziti tudi pri tistih postavkah, ki se nanašajo na finančne prispevke, ki jih država namenja deželam v okviru izrednih pobud za razvoj gospodarskih dejavnosti ali v družbene namene. Dohodki, ki jih deželni štiriletni načrt predvideva iz tega naslova, so namreč približno na isti ravni, kakor v preteklih letih. Podobno je tudi glede postavke, ki se nanaša na izvajanje člena 50 deželnega statuta: deželna uprava se menda zadovoljuje z lanskim nakazilom 50 milijard lir, medtem ko je vedno trdila, da bo v tem okviru postavila pred državne organe znatno večje zahteve (po omenjenem členu naj bi država priznala Furlaniji - Julijski krajini izredno pomoč v višini 490 milijard v sedmih letih, prip. ur.). Pri tem, dodaja poročilo KPI, pa ni toliko važna vsota, ki jo dežela namerava zahtevati od države, temveč izbira in razsežnosti posegov, ki naj bi jih v Furlaniji - Julijski krajini uresničili s temi finančnimi sredstvi. Na tem področju zamuja deželna uprava ugodno priložnost, saj se je osrednja vlada že lani obvezala, da bo do konca letošnjega maja pripravila načrt za vrsto posegov po členu 50 deželnega statuta.
Komunisti nadalje opozarjajo, da se štiriletni razvojni načrt ne u-
dito, finančna nakazila za izboljšanje železniškega omrežja, pristanišč in podobno.
Končno sodijo komunisti, da je štiriletni deželni proračun na nekaterih mestih preveč tog: od skupnih izdatkov 765 milijard je namreč prosto razpoložljivih le 485 milijard ali 63 odst.; preostala sredstva so namreč že vnaprej namenjena raznim pod ročjem v okviru zakonskih norm, ki so bile izglasovane v preteklosti. To
va tudi v tem štiriletju nadaljevati v già vnem po že začrtanih razvojnih pfiteh.: .Poleg tega se, načrt u-kvarja tudi s posegi, ki spadajo v izključno pristojnost države, kakršni so na primer finančni posegi za posodobitev in povečanje Julijskega letališča v Ronkah in druge podobne pobude.
Zamisel o prehodu na srednjeročno načrtovanje je skratka dobra — zaključuje poročilo KPI — tudi tokrat pa je vodstvo dežele pokazalo, da ne namerava stopiti na pot «novega razvojnega modela». To pomeni, da je stara gospodarska in družbena miselnost še vedno prisotna v javnih upraviteljih Furlanije - Julijske krajine, oziroma da se njihovi pogledi na deželno stvarnost še vedno razhajajo od pogledov sindikalnih organizacij ter naprednih družbenih in političnih sil Furlanije - Julijske krajine.
O MADŽARIH V SLOVENIJI
Izčrpno predavanje Ferenca Hajosa
Burja je sinoči marsikoga zadržala doma. Samo tako si lahko razlagamo sorazmerno slab obisk, ki ga je bilo deležno odlično predavanje Ferenca Hajosa, znanega družbenovolitičnega delavca in sod-nika iz Lendave. Njegova izvajanja so bila še posebno zanimiva prav v tem času, ko se naša narodnostna skupnost bojuje za priznanje pravice rabe slovenščine. Zakaj, kot je dejal predavatelj, izmenjava izkušeni lahko v marsičem pripomore, da postane boj za uveljavljanje narodnostnih pravic še uspešnejši. Kot poklicen pravnik je prikazal probleme predvsem s pravnega aspekta, ne da bi pri tem zanemarjal rezultate vsakodnevne prakse. Potem ko je zarisal narodnostno mejo, je nadrobno prikazal pomen samoupravne interesne skupnosti za življenje manjšine, saj pomeni v boju za uveljavljanje narodnostnih pravic novo kvalitetno stopnjo. Govoril o težavah s kadri in pomenu dvojezične šole, posebno pozornost pa je posvetil vprašanju enakopravnosti obeh jezikov, ki ni samo načelna, ampak tudi dejanska, saj ustava in razni statuti ne določajo samo, kje sta jezika enakopravna, ampak tudi, kako Enakopravnost pred upravnimi organi in v sodstvu npr. ni samo pasivna, ampak tudi aktivna, ker morajo organi obvladati jezik stranke.
Predavatelj je bil izjemno nazoren in izčrpen, pa tudi kritičen, kadar je bilo treba. Ob marsičem, kar je povedal, pa so se morali prisotni globoko zamisliti nad svojo usodo.
• Zaradi nujnih popravil bo zaprt za promet odsek Lonjerske ceste v višini železniškega podvoza. Zapora bo cmejena na čas, ko bodo dela v teku.
KRISTJANI IN RAZREDNI BOJ
Jutri predavanje G. Franzonija
Jutri, 19. t.m., ob 20.30 bo v dvorani Študentskega doma v Ul. F. Severo 158 predavanje, ki ga bo imel član verske skupnosti sv. Pavla iz Rima in znana osebnost iz italijanskega javnega življenja Giovanni Franzoni na temo «Kristjani in razredni boj». Sledila bo debata.
Poziv bivših aktivistov OF na Tržaškem
Pripravljalni odbor bivših aktivistov OF na Tržaškem se je, kot vsak torek, tudi včeraj sestal v prostorih Ul. Montecchi 6 ter razpravljal predvsem o pripravah na občni zbor bivših aktivistov OF tržaškega področja, ki naj bi bil obenem tudi ustanovni občni zbor organizacije, ki bi združevala vse bivše aktiviste tega področja. Občni zbor bo brez dvoma pomemben mejnik v delovanju bivših aktivistov, ki hočejo in želijo, da bi svojo dejavnost še tesneje povezali z delovanjem vseh antifašističnih in naprednih sil, da bi tako tudi po svojih močeh prispevali k skupni borbi proti fašizmu, za mir in sožitje med tu živečima narodoma. Ustanovitev organizacije, ki bo združevala vse aktiviste, pa bo pomenila tudi za te večjo možnost bolj organizirane dejavnosti in tudi številnejše priložnosti za tesnejše medsebojne stike.
Člani pripravljalnega Odbora so govorili tudi o pomenu procesa v Rižarni, ki je v teh dneh v teku pred porotnim sodiščem, v Trstu.,
Ker gre za izredno pomemben proces, ki mora predvsem osvetliti zgodovino tega edinega uničevalnega taborišča v Italiji in resnico o zločinih, ki so se v njem dogajali, so ob koncu sestanka naslovili na vse bivše aktiviste, kot tudi na vso napredno tržaško javnost poziv, da se procesa v čim večjem številu u-deležuje, da budno sledi njegovemu poteku, ker bo tudi podpora vseh naprednih in antifašističnih sil eden od faktorjev, ki bo lahko vplival na pravičen zaključek tega tako pomembnega procesa.
uiiiHiiiiiiuuuiimiiiuuiiiHmimiiiHiiiiiiiiimmiuiiiiuiiuimiiiiiiiiiiiiiiifiiimutitiiiiiiiiiiiuniiiiiimiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ko se je včeraj ponoči 36-letni Giuseppe Nisi iz Nabrežja Gulli 4 nenadoma zbudil, je opazil, da je spalnica polna dima. Odprl je okna in vrata ter ugotovil, da so plameni zajeli predpražnik in osmodili stanovanjska vrata. Nemudoma je poklical gasilce, ki so v nekaj minutah pogasili plamene. Ugotovili so, da je nekdo polil predpražnik-s kurilnim oljem in zanetil ogenj. Preiskavo vodi pristaniški komisariat javne var-nosti.	, ,v
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind
POMLADNO
PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak arh. Sveta Jovanovič Anja Dolenčeva Darij Božič ZVONE ŠEDLBAUER
Prevod:
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija
V petek, 20. februarja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski v soboto, 21. februarja ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri: v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975-76
IZVENABONMAJSKI KONCERT V torek, 24. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI
OKTET
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Abonenti Glasbene matice imajo popust.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica št. 72
vabi na okroglo mizo na temo:
« Zamejski šport, vloga in problem »
ki bo danes, 18. februarja, ob 20. uri v prostorih mladinskega krožka.
Sodelovali bodo: Vojko Kocman, Aldo Rupel, Branko Lakovič, Duško Udovič, Ivo Komelj in Dino Roner.
IZLETNIKE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROMUNIJO
prosimo, da vplačajo drugi obrok cene za izlet jutri, 19. in v petek, 20. t.m. od 9. do 13. ter od 15. do 18. ure v sobi 22, drugo nadstropje v Ul. Montecchi 6
V	petek zapade rok za prijave dohodkov IVA
V	petek, 20. februarja, bo zapadel rok za vlaganje letnih prijav dohodkov za odmerjenje davka na dodatno vrednost IVA za vse davčne zavezance, katerih lanski promet je znašal od 2 do 120 milijonov lir. Prijavo so dolžni sestaviti tudi tisti zavezanci, ki so bili lani oproščeni zaradi tega, ker je bil njihov letni do-1 Ni^ra‘“s“cattoTin ' in “Alelsawlro''De hodek izood 5.000.000 lir. Za davčne I Marc0_ y pa se njso predstavil; so.
Sodišče zavrnilo prizive neofašističnih pretepačev
S to razsodbo se je končno zaključil dolg in zapleten sodni postopek zaradi dogodkov na protijugoslovanski manifestaciji 8. decembra 1970
Razna obvestila
Glasbena matica - Trst. Jutri, 19. februarja, bo v prostorih v Ul. R. Manna 29/11. ob 19.30 v prvem sklicanju oziroma ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Prečitanje poročil; 3. Diskusija; 4. Volitve; 5. Razno.
Jutri ob 18. uri bo v skladišču Kmetijske zadruge pri Domju (III. traversale est) strokovnjak prof. dr. Assirelli iz' Modene govoril o uporabi zaščitnih sredstev in o organskih ter kemičnih gnojilih za naše kmetijstva Priporočamo udeležbo.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane
sklicuje
I. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 18. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vabi svoje člane, nečlane in druge Opence.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delu v 1. 1975
2.	Razprava
3.	Pokopališče
4.	Nova industrijska cona na prostoru Opčine - Bane, zasedeno zemljišče
5.	Razno.
Pred tržaškim prizivnim sodiščem bi se morali včeraj zagovarjati znani desničarski skrajneži Ugo Fabbri, Claudio Scarpa, Gianfranco Sussich, Francesco Neami, Pietro Cireddu, Martino Siciliano, Alberto Manfrotto,
hodek izpod 5,000.000 lir. Za davčne zavezance z dohodkom v «pasu» med 12 in 36 milijoni, ki so dolžni sestavljati tudi šestmesečno prijavo, bo fe^ bruarska prijava nadomestila prijavo za drugo šestmesečje lanskega leta. Za zavezance v «pasu» med 36 in 120 milijoni lir, ki so dolžni sestavljati trimesečne prijave, pa bo letošnja februarska prijava nadomestila tudi zadnjo trimesečno prijavo dohodkov za leto 1975.
......................................
VČERAJ V ZGODNJIH POPOLDANSKIH URAH
Plameni so poškodovali tramovje onostanovanjske hiše v Dolini
Gorelo je v hiši 73-letne Ane Daris vd. Ota
Burj'a
jo je pahnila na tla
Zaradi močnega sunka burje je včeraj na stopnišču, ki vodi s Trga Sennino na Ul. Molino a Vento nerodno padla 72-letna Giorgina God-nich vd. Battistuta iz Ul. Ponzianino 5. Zaradi zloma v kolku in v hrbtenici se bo morala zdraviti 90 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Požar je včeraj povročil precejš njo škodo na hiši štev. 253 v Dolini. Gospodinja, 73-letna Ana Daris vd. Ota, je že v ponedeljek zvečer začutila smrad po dimu, vendar temu ni posvetila nobene važnosti, ker v vasi večkrat smrdi po tlečem lesu. Včeraj dopoldne je Darisova odšla na pošto, ko pa se je vrnila, je slišala močan pok na strehi. Sprva je mislila, da se je zaradi močne burje odkrušil del dimnika, ko pa je šla na cesto, je videla, da se kadi skozi streho. Nemudoma je obvestila gasilce, ki so prihiteli iz Milj in Trsta. Skupno je bilo pri gašenju zaposlenih približno 12 mož z dvema črpalkama. Ker je bil v nizkem podstrešju — hiša ie namreč enonadstropna — zelo gost dim. so morali gasilci začeti delo s plinskimi maskami. Na srečo pa so kmalu
odkrili žarišče požara in so zato pogasili plamene s sorazmeroma majhno količino vode. Škoda je tako omejena, predvsem zato, ker je ogenj uničil približno 60 cm trama in so gasilci odkrili le nekaj več kot dva kvadratna metra strehe, pa tudi zaradi sorazmeroma majhne količine vode, ki na srečo ni preplavila vsega spodnjega stanovanja. Vsekakor so škodo ocenili na približno pol milijona lir.
Gasilci so opravili svoje delo v približno dveh urah. Domnevajo, da je prišlo do požara zaradi pregretja trama ob dimniku, ki se je v zadnjih dneh razgrel in je začel tleti. Danes je burja razpihala plamene, ki so tako zajeli tramovje. Prav bliskovitemu posegu gasilcev se je treba zahvaliti, da požar ni povzročil znatno večje škode.
dišču ie so jih sodili v odsotnosti. Prvi štirje so Tržačani, ostali iz Veneta, Cireddu pa Sardinec. V naše mesto so prišli 8. decembra 1970, da bi s svojo prisotnostjo na manifestaciji, ki jo je organizirala misov-ska stranka, izpričali nasprotovanje prihodu predsednika Tita na uradni obisk v Italijo. Običajni fašistični pretepači pa se niso zadovoljili z zborovanjem v kinu Grattacielo, ampak so nadaljevali manifestacijo s sprevodom po mestnih ulicah. Na Trgu sv. Antona so pretepli skupino slovenskih antifašistov, ustavili so promet na Ul. Mazzini, vdrli v sedež socialistične stranke, zažgali rdečo zastavo in razgrajali po mestnih u-licah.
Zaradi teh dogodkov se je znašlo na zatožni klopi kakih 15 udeležencev protijugoslovanske manifestacije. Po raznih pravnih zapletljajih so 23. julija 1974 obsodili devet obtožencev: Neamija in Siciliana zaradi oviranja prometa, Scarpo in Ciredduja zaradi povzročitve telesnih poškodb, Fabbri-ja, Manfrotta, Scattolina in De Marca zaradi udeležbe na nedovoljeni manifestaciji, Sussicha pa zaradi pretepa in drugih kaznivih dejanj. Vsi obsojenci so vložili priziv, ni se pa pritožilo državno pravdništvo, čeprav so bile kazni znatno nižje od tistih, ki jih je za neofašiste predlagal državni tožilec.
Sodišče je včeraj v bistvu zavrnilo vse prizive. Za Sussicha je ugoto-
kazen, na katero je prvostopenjsko sodišče obsodilo Neamija, Scarpo, Ciredduja in Siciliana.
Črne gradnje zopet na zatožni klopi
Tržaški odvetnik obsojen zaradi «podzemske» vile
Odvetnik Aldo Terpin in gradbenik Mirko Ciuk se včeraj nista predstavila sodnikom, da bi se zagovarjala zaradi «podzemske» vile, ki jo je odv. Terpin dal zgraditi v bližini Pa-drič. Gre za stavbo, ki je zgrajena v celoti pod zemljo in ki je oko nedeljskega izletnika sploh ne opazi, kljub temu, da gre sicer za dokaj veliko vilo. Za odkritje te vile nosi veliko zaslugo pretor Trampuš, ki je že 6. decembra 1974 obsodil Terpina in Ciuka pogojno in brez vpisa v kazenski list na 30 dni pripora in na 600.000 lir denarne kazni.
Oba sta se pritožila in včeraj je bila v njuni odsotnosti prizivna razprava. Terpina je zagovarjal odv. Amigoni, Ciuka pa (izjemoma) odv. Remo Cuccagna, ki je sicer z nastopom službe v Tržaški hranilnici u-radno opustil opravljanje odvetniškega poklica. Zagovornika sta seveda zahtevala oprostitev obeh obtožencev, to zahtevo pa sta utemeljila med drugim z dejstvom, da so vilo zgradili v neki jami in da torej ni prišlo do nobenega spreminjanja naravnega okolja. Sodišče pa se ni strinjalo s to utemeljitvijo in je le delno spremenilo obsodbo: 25 dni zapora in 500.000 lir globe za vsakega obtoženca, ki bosta morala tudi plačati višje sodne stroške. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. (Predsednik Gervasi, prisednika
vilo, da je priziv nesprejemljiv, ker I Giancotti in Cola, tožilec Branci za-niso bili pravočasno navedeni vzro- pisnikar Grosella). ki; o prizivu Fabbrija, Manfrotta, I Scattolina in De Marca niso razprav- ! ijali, ker je že minil rok za kazen-
ski postopek zaradi dejanj, ki so jih bil, obtoženi. Sodni zbor (predsednik Marši, drž. pravdnik Franzot, zapisnikar Paolich) je končno potrdil
Izleti
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 18. februarja DRAGOSLAVA
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 — Dolžina dneva 10.30 — Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 8.07.
Jutri, ČETRTEK, 19. februarja MIRO
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 9,4 stopinje, najnižja 6,8, ob 19. uri 7,8, zračni pritisk 1018,7 mb, rahlo pada, vlaga 60-odstotna, veter severovzhodnik, nebo pooblače-no, morje zelo razburkano, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Umrli so: 77-letna Olga Pascotto vd. Paulat, 82-letna Ines Pin, 69-letna Angela Germani vd. Pahor, 78-letna Silvia De Rin por. Marega, 90-Ietna Stefania Novak vd. Deboni, 26-letna Serena Corrada, 63-letni Giovanni Zudenigo, 81-letna Anna Ber-gamas vd. Riccio, 77-letna Gemma Pacco vd. Bugatto, 83-letna Anna Be-nussi, 80-Ietni Fortunato Cordi, 81-letni Albano Biondi, 85-Ietni Lorenzo Pagliaro, 48-letna Angela Rossiello por. Pachor.
Gledališča
VERDI
Drevi ob 20. uri za red C/B predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Bruno Bartoletti, režija Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah nastopajo Katia Ricciarelli, Jose Careras in Giorgio Zancanaro.
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 ponovitev Lope De Vegovega dela «Fuenteovejuna» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Šesta abonmajska predstava. Rezervacija za vse ponovitve pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 bo na sporedu N. Machiavellijeva « Mandragola » v izvedbi igralske zadruge «Azione teatrale». Abonenti imajo 30 odst. popusta za prvi dve predstavi in 20 odst. za ostale. Veljajo izrezki Rassegna Auditorium. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Kino
La Cappella Underground 17.00—21.30 «La città dei mostri». Barvni film. Ariston 16.30 «Salomè». Carmela Be-neja. Igrajo: Verushka, Donyale Luna in Lidia Mancinelli. Barvni film. Mignon 16.00 «Tutti insieme appassionatamente». Igra Julie Andrews. Grattacielo 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni, Jacqueli-ne Bisset in Jean Luis Trintignant. Fenice 16.00 «Marlowe, il poliziotto privato». Igrata: Robert Mitchum in Charlotte Rampling. Barvni film, Prepovedan mladini pod 14. letom Excelsior 16.00 «Quaranta gradi al l'ombra del lenzuolo». Barvni film Igrata: Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16,00 «Incredibile viaggio verso l’ignoto», Walt Disneyeva risanka.
Eden 16.00 «Esotica, erotica, psicotica». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «Remo in Romolo». Igrajo: G. Ferri, E. Montesano, P. Franco. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Il mistero delle 12 sedie», režija: Mei Brooks.
Capitol 16.30 « Cenerentola ». Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Shaft e i mercanti di schiavi». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «I tre giorni dei Condor», igra Robert Redford, barvni film za vse.
Filodrammatico 15.30 «Quanto è bella la Bernarda, tutta nera, tutta calda». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Fran Costello, faccia d’angelo». Igra Alain Delon. Barvni film.
Impero 16.30 «II tigre». Igra Vittorio Gassman. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «A Venezia, un dicembre rosso shocking». Barvni film. Igrata: Julie Christie in Donald Stitherland.
Radio 16.00 «Alle dame del castello piace molto fare quello». Igra Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «Per amare Ofelia». Renato Pozzetto. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Igloo Uno - operazione Delgado». Igrata Lloyd Bridges in Marie Gomez. Barvni film.
Volta (Milje) 16.00 «FBI, operazione gatto». Barvni Disneyev film.
Prispevki
Primorski dnevnik je v nedeljo objavil poziv dobrim srcem, da bi pomagali bolnemu Mariju Ivašiču, kateremu so v Bruslju presadili ledvico. V ta namen darujejo: Mirah Kuret 100.060 lir, družini Kuret in Gombač iz Lonjerja 10.000, Kmetijska zadruga 15.000, družina Alojz Markovič - 5.000, Bi-janka in Vilko Batič iz Lonjerja 5.000, družina Širca iz Šempolaja 5.000, Olga in Pino Lakovič 5.000, Radivoj čač z družino 5.000, N.N. 4.0Ó0, Pavel Baretto 10.000 lir.
V spomin na pok. Angelo Pahor daruje Franc Brus 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Angele Pahor daruje Dragica J. 5.000 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; Ali’ Annunziata, Trg Valmaura 11.
Al-
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: la Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Trg Mazzini 43.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
PD «V. Vodnik» - Dolina priredi v nedeljo, 22. t.m., smučarski izlet v Sappado. Odhod ob 6. uri iz Doline.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel.
daruje prof. Glavičeva
226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob mame prijateljev Karlota in Darkota daruje Emil Gombač 5.000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Ludvika Pernarčiča in prof. Ivana Šavlija darujeta Vlasta in Armido 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Angele Pahor daruje Zofka Sancin 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Angele Pahor darujeta Angela in Karlo Gec
5.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Grgiča
(Lukotovcga) daruje Karlo Veršič
2.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob prof. Ivana Šavlija daruje Franc Berginc
10.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. učitelja Mirka Kodriča in pok. prof. Ivana Šavlija daruje Leonora Križman 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Justina Bizjak
6.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Angelo Pahor daruje D. Caharija 3.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Angelo Pahor daruje Draga Pahor 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina pok. Angele Pahor daruje Vlado Ikirina 5.COO lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Nele šiškovič daruje družina Sivitz - Trebče
5.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na pok. prof. Ivana Šavlija
tel. 225-141; Božje polje ■ Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Namesto cvetja na grob pokojnega Stanka Prelca, darujejo Draščkovi 1® tisoč lir za opensko športno društvo Polet.
GORIŠKI DNEVNIK
MMM?:
18. februarja 1976
PISMO UREDNIŠTVU
Odmevi na letošnjo Prešernovo proslavo za dijake slovenskih višjih srednjih šol
NA ZAVODU ZA TRGOVINO «B. STRINGHER»
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
744 Študentov in profesorjev V Vidmu Naložbe za razšmtevplinskega
PREJELI SMO
Podpisani profesorji znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren» obžalujejo, da je letošnja Prešernova proslava namenjena dijakom višjih srednjih šol v Kulturnem domu v soboto 7. t.m. — delno zdrknila na nekulturno raven, posebno pa odklanjajo pornografsko ekshibicijo Aceta Mermolje.
Trst, 12. februarja
Sledijo podpisi: Maks Šah, E. Košuta, N. Pertot, Fedora Ferluga, Diomira Bajc, Vinko Beličič, Ivan Černič, Rada Cossutta, Marta Furlan, Jože Peterlin, Viljem Žerjal, Sonja Tominec, Slokar, A. Rebula, Janja Auersperg, Emil Auersperg, Andreina Perčič, Adolf Šušteršič, A. Terčon (?), Marija Kacin, L. A-brami.
* # #
Ob Prešernovi proslavi za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Trstu
V soboto, 7. februarja, je bila v dopoldanskih urah v Kulturnem domu Prešernova proslava za dijake, na kateri je nastopilo 14 slovenskih pesnikov s Tržaškega in Goriškega: o tem je poročal dnevnik in tudi večina ostalega zamejskega časopisja. V Gospodarstvu in Novem listu sta poročili izraziteje kritično priostreni. V prvem napada nepodpisani pisec Aceta Mermoljo, ki da je «s svojo izbrano pesmijo Pridi, Nini namerno in poceni iskal aplavz mladih ljudi ter je vsekakor pokazal premalo takta in čuta za odgovornost. .. če nima slovenski pesnik nobenega globljega čustva, kulturnega sporočila občinstvu za ta največji kulturni praznik, je bolje da sploh ne nastopi. To velja toliko bolj, če je proslava namenjena naši mladini.» V Novem listu pa spet nepodpisani poročevalec obžaluje, «da so nekateri neodgovorno izbrali plehke nihilistične pesmi, nekateri pa take, ki gotovo niso spadale na proslavo največjega slovenskega kulturnega praznika. Ne razumemo, kako neodgovorno je mogel tu nekdo nastopiti.»
Nerad se spuščam v polemiko, ker sem pa bil med nastopajočimi in ker nekatere besede zadevajo vprašanja, ki se mi zdijo pomembna, le moram nekaj stvari pmvedati. Tudi zato, ker bi stilna analiza gornjih stavkov pokazala, da prihajata članka iz iste kuhinje in ker se med šolniki celo zbirajo podpnsi pod protestno resolucijo proti našemu nastopu in se torej zdi vse skupaj kot organiziran lov na čarovnice.
Nastopajoče je zbral in povabil, da bi nastopili za dijake, prof. Jev-nikar. Vsak od nastopajočih je izbral in prebral pesem, za katero je menil, da se bo med dijaki najbolje realizirala, da bo izzivala ali ustvarjala sugestivno vez z občinstvom. Seveda nastopi ni mogel biti enotno uglašen, bil je bolj poli-foničen, kot je tudi neizbežno, če nastopa toliko ustvarjalcev, med katerimi je kar 48 let starostne razlike. Vsak je hotel $ svojo pesmijo pokazati svoj pogled na svet, na literaturo in njeno funkcijo med ljudmi: to menda sodi k ustvarjalni svobodi. Kar zadeva primernost na-stopa ob «največjem kulturnem prazniku», naj povem, da sem prepričan, da nas 8. februar le opozarja, da bi moral biti naš vsakdanjik vedno presvetljen od zavesti in kulture, vsako naše drobno dejanje. Zato tudi v literaturi ni več vzvišene vsebine za vzvišeno občinstvo ob vzvišenih priložnostih. — Glede zadržkov ob Prešernovem i-vienu pa je osnovni nesporazum spet v tem, da za večino nas, ki smo rojeni okrog 150 let za njim, pesnik ni več relikvija: po človeško ga i-rnamo radi; tudi zato, ker je njegova poezija taka, da «ruši prestole in oltarje», kot se je v njegovem ča-Su izrazil avstrijski državnik.
«Oltar» je danes tudi naša šola; po starem, k zakristiji potisnjen °ltar in na majavih nogah, če ga Pretresejo tri ali štiri pesmice.
Novi pesmarici, str. 26, Čukova je v Zakleti deželi na str. 25, pesem Žerjalove na str. 26 v Klišarni utopičnih idej. Košutam v Pesniškem listu 23, Renkova v Pes. listu 19. — Med neprebranimi pa bi še opozoril na Prešernove pesmi Kranjska pisarija. Sveti Senan in Nebeška procesija, na Kettejevi Laokont in Čez pešček bel, na Jenkov ep o Ognjeplamtiču in na Pavla Knobel-na štiri pare kratkočasnih novih pesmi iz leta 1801. Slovenskih novejših literarnih mojstrov, ki so marsikdaj «nespodobni», ne bi niti navajal, ker jih tako nihče šolskih ne bere: le da so še malce živi, izzivalni, že so za mladino pohujšljivi. Pač ogrožajo red in mir na šoli, rušijo mite in paiemalistično oblast. Zato se literarni pouk na šolah pri nas začne s Ciglerjem in konča z Župančičem in se ne začne z današnjim dnem in konča pri Trubarju.
Žal mi je za tako situacijo na slovenski šoli, ki ji priznavam temeljni družbeni pomen. Odraz te situacije je bila tudi Prešernova proslava za dijake: poudarjam za di jake, ker dijaki niso imeli, ničesar pri njej, če izvzamem nastop Suzane Grgič, «ki je prikazala Prešernov pomen». Ni bilo ne ene zborovske pesmi ne enega literarnega likovnega, glasbenega nastopa dijakov: še celo napovedal je poklicni gledališčnik, še za odrsko opremo ni bilo nič — niti Prešernove podobe niti najmanjšega napisa
niti ene cankarjanske krizanteme a-li podobne cvetke. Niti ni nihče od šolskega kolektiva gostov pozdravil ali se jim zahvalil. Dijaki so bili le segnani na poslušanje. Edina možnost, da pokažejo svojo osebnost in svoj odnos do programa, je bilo ploskanje. Pa še to jim zdaj nekateri zamerijo.
Zato bom vesel, če bo dokument s protestnimi podpisi «učnih moči» kdaj na ogled javnosti. Bom vsaj vedel, kdo tako zagnano skrbi za duhom: blagor in sterilno čistost naše mladine, noče pa opaziti, kako so dijaki odrinjeni v pasimost, kot bi se kdo bal njihovega mladega nastopa; kdo raje spregleduje vsebinska vprašanja slovenskega šolstva, ki ogrožajo njeno prihodnost, komu je deveta briga, da zaživi šola sredi življenja in sredi družbe.
Da ne bo nesporazumov: nič nimam proti, da nastopamo slovenski ustvarjalci na šolah, prav nasprotno. Mislim pa, da bi morali pokazati tudi in predvsem dijaki svoj interes, svoj odnos in svojo ustvarjalnost, odločilno bi morali biti udeleženi pri oblikovanju takih proslav in stikov, saj bi 'le ti morali biti del vzgojnega in izobraževalnega de la na šoli. Letos imajo šole vsaj še eno tako priložnost: Cankarjevo stoletnico.
MARKO KRAVOS
Op. ur. Gornje pismo uredništvu smo prejeli v ponedeljek, 16. t.m.. in ga zaradi pomanjkanja prostora včeraj nismo mogli objaviti.
................................
OŽIVITEV KULTURNEGA
DELOVANJA V DEVINU
V NEDELJO USPELA PREŠERNOVA PROSLA VA
Lep nastop dekliškega pevskega zbora
Ob praznovanju obletnice prvaka [ ob 10. obletnici smrti bivšega mili-slovenskih pesnikov Franceta Pre-jskega župana in deželnega svetova-sema je kulturno - prosvetno delo- ca Giordana Pacca. Govorili bodo vanje v Devinu po daljšem mrtvilu I sen. Vittorio Vidah, tajnik sekcije Ponovno, zaživelo. Poleg moškega KPI Vincenzo Campagna in občinski
O strašni nespodobnosti in pleh-kem nihilizmu prebranih pesmic se lahko vsak z vso pravico opredeli °b posameznih tekstih: svojo Zamej-s.l° žalostno sem objavil v Pesni-vfe™ listu 27, (prvič 8. nov. 1974 v v-r- str. 557), Mermolja je svojo v
zbora «Fantje izpod Grmade», ki deluje že več let, nastopa zadnje čase tudi devinski dekliški zbor, ki ga vodi mladi in požrtvovalni domačin Herman Antonič. Zbor, ki sicer ni številen (šteje le devet pevk), je že nastopil na Tržaškem, n:. Goriškem in tudi v Sloveniji, 8. februarja pa se je zbor mladih pevk izkazal prav v svojem kraju: v župnijski dvorani je dovršeno zapel devet pesmi, številno prisotno občinstvo je njihov uspeh prav zadovoljil in za vsako pesem so mlade pevke bile deležne toplih aplavzov. Želja vseh 'jubiteljev naše pesmi je, da bi ta zbor, ki je s svojimi dosedanjimi nastopi dokazal, da zmore tudi težje skladbe, vztrajal na začrtani poti in se povzpel še do večjih dosežkov.
Teden pozneje, 15. februarja, je bila v isti dvorani Prešernova proslava s še bolj pestrim sporedom. Tokrat je nastopil moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade», ki ga od prvih početkov vodi neumorni Ivo Kralj. Zbor je v svojem izvajanju dosegel znatno umetniško raven, kar je dokazal s svojim nastopom prav na tej prireditvi. Pozdravni nagovor o Prešernu ter povezavo med posameznimi točkami sporeda je imela prizadevna Nadja Malalanova. Poleg recitacij Prešernovih pesmi, ki so jih podala tri devinska dekleta, je nastopil tudi predavatelj Stanko Ko-smina s temo «Slovenski jezik — temeljna značilnost naše samobitnosti». Predavatelj je na jedrnat in učinkovit način prikazal bistvo in pomen našega jezika ter vztrajno prizadevanje za njegovo priznanje in uveljavljanje. Podčrtal je zlasti pomen našega jezika za nas zamejce, ki smo prav v tem oziru zaradi nasprotujočih sil, krivično prizadeti.
Prireditev se je zaključila s ponovnim in s prav tako uspešnim nastopom dekliškega zbora. Po končanem sporedu je bila ob zakuski in petju sproščena zabava v veliko zadovoljstvo vseh prisotnih ter z občuteno željo, da bi podobne prireditve še doživeli.
S. K.
svetovalec Pietro Viola.
Drevi seja miljskega občinskega sveta
Miljski občinski svet bo drevi razpravljal o občinskem proračunu za leto 1976, ki bi ga morali na zahtevo osrednje komisije za krajevne finance močno okrniti. Gre za nedo-končen obračun, ki ga bodo izpopolnili s prispevki vseh demokratičnih sil. Na dnevnem redu današnje seje so tudi nekatera važna vprašanja, kot n.pr. poimenovanje občinske telovadnice po bivšem županu Giordanu Paccu ob 10. obletnici smrti, odprtje vrtca v čamporah itd. Na dnevnem redu pa je tudi vprašanje odgovora miljske občine na sklep pokrajinske nadzorne komisije, da ne o-dobri odloka o namestitvi slo-• Jutr<, 19. t.m., ob 20. uri bo v venskega prevajalca, . vendar ni miljski kinodvorani Verdi na pobudo gotovo, da bo ta točka že danes pri-krajevne sekcije KPI komemoracija ' šla v obravnavo.
NA PREŠERNOVI PROSLAVI PRI DOMJU
Prešernovi proslavi v Lonjerjiu in na Katinari
Osnovna šola «Fran Milčinski» in mladinski odsek prosvetnega društva «Lonjer - Katinara» bosta privedla jutri, 19. febfuifrjd. ob 20. uri v telovadnici osngvne šole na Katinari Prešernovo in Cankarjevo proslavo s sodelovanjem osnovnošolskih u-čencev in članov mladinskega odseka prosvetnega društva. Na sporedu bodo recitacije, prvi nastop harmonikarskega ansambla osnovne šole ter nastop osnovnošolskega pevskega zbora. Mladinci prosvetnega društva bodo izvajali veseloigro. V soboto pa bo prosvetno društvo Lonjer - Katinara priredilo Prešernovo proslavo v Lonjcrju v prostoru, ki ga je za to priložnost dal na razpolago Anton Gombač. Celotna proslava, ki bo posvečena dvema izmed največjih slovenskih ustvarjalcev Prešernu in Cankarju bo potekala v luči protesta proti ukrepom oblasti, ki ne priznavajo enakopravnosti slovenskega jezika in onemogočajo njegovo rabo v izvoljenih svetih.
zahteva uvedbo pouka slovenščine na šoli
Namesto da šolsko skrbništvo odreka pravico beneškim Slovencem do izobraževanja v svojem jeziku (primeri Barda, Tera in nazadnje Ukev), ned se raje prilagodi stališču pokrajinskega sveta, ki priznava obstoj Slovencev
omrežja v Podgoro in Slandrež
Na seji v petek zvečer bo tekla beseda tudi o športni hali
Na strokovnem zavodu za trgovino v Vidmu «B. Stringher» je 744 študentov in profesorjev podpisalo pismeno izjavo, s katero zahtevajo uvedbo pouka slovenščine. Svojo zahtevo podpisniki utemeljujejo s prisotnostjo večjega števila študentov slovenske narodnosti, ki so doma iz Beneške Slovenije, z novim vzdušjem, ki je nastalo med Italijo in Jugoslavijo, ter z razvojem kulturnih in gospodarskih stikov, ki bodo logična posledica nove etape razvoja med obema sosednjima državama.
«Novi Matajur» v ocenjevanju velikega pomena te akcije poudarja, da so slovenski študentje na tem zavodu v Vidmu z zadovoljstvom sprejeli predlog za učenje lastnega jezika in da so tej zahtevi z zadovoljstvom pritegnili tudi njihovi i-talijanski sošolci, saj bi bilo poučevanje slovenskega jezika logična posledica vse večjega zbliževanja med Vidmom in videmsko pokrajino ter Slovenijo in Jugoslavijo ter bi bilo hkrati ponovna potrditev, kako furlanska sredina odprto gleda na gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosedi.
Ob tem si list zastavlja vprašanje, zakaj isti slovenski študentje, ki v Vidmu podpisujejo pismeno zahtevo za uvedbo pouka slovenščine, v Benečiji takšne zahteve ne bi zastavili, člankar odgovarja na to vprašanje z ugotovitvijo, da v Benečiji še vedno vlada pritisk in huda oblika raznarodovanja in da je v tem pojavu treba iskati odgovor, zakaj se Benečani obnašajo doma na en način, izven svojega doma pa na drug. Pripomnimo naj, da so tudi beneški izseljenci postali narodno osveščeni in zavestni borci za svoje narodnostne pravice in za gospodarski napredek svojih krajev šele potem, ko so se osvobodili pritiskov in zatohlega vzdušja, ki ga konservativne in šovinistične sile namenoma vzdržujejo že vsa povojna leta v njihovih krajih.
Zahteva po uvedbi pouka slovenščine v italijanski šolski sredini je ponoven dokaz neprestanega dozorevanja furlanske družbe, ki se hoče otresti okostenelosti šolskega sistema in dopovedati vodilnim šolskim plastem, da ni več časa za trmasto zavračanje vseh poskusov uvajanja slovenskega pouka v šoiah videmske pokrajine; kjer prebivajo Slovenci. Kar 744 podpisov študentov in profesorjev na tako pomembnem zavo-J- v Vidmu, kot’je trgovski zavod
Vidmu postavlja kot prednja straža najbolj konservativnih sil in pre prečuje razvoj narodnostne skupno-
vada pa je (glej pokrajinski svet), da vse občine o tem razpravljajo kasneje. Poseben primer pa pred-
sti,_ bi storila veliko bolje, če bi j stavlja prav občinski svet v Tržiču,
O T’ O	1 01 i O f I n fnw*	1 * -1 •	1 11*	v - « r-w	i . .
pričela razmišljati o tem kako se vključiti v prizadevanja pokrajinske uprave, ki je priznala obstoj Slovencev na Videmskem ter sklenila njihovim vprašanjem posvetiti posebno konferenco, kakor tudi v prizadevanja same gorske skupnosti Nadiških dolin, ki je na svoji zadnji seji prejšnji teden odkrito govorila o manjšinski konferenci ter že pričela razmišljati tudi o svojih specifičnih odločitvah kot pripravah nanjo.
POZIV NADZORNEGA ODBORA
Gmprej razprava o proračunu
Tržiški občinski odbor je včeraj dobil od pokrajinskega nadzornega odbora pozivno pismo, ker ni doslej postavil na dnevni red občinske seje razpravo o proračun. Kot je znano bi moral občinski svet o tem razpravljati že lansko leto. Na-
ki sloni na trhli večini. Zaradi te ga, v slučaju nesoglasij med večino in manjšino zaradi proračuna, bi lahko prišlo do krize v občinskem svetu.
V Štarancanu odobrili proračun
Občinski svet v Štarancanu je na svoji zadnji seji z glasovi levice odobril proračun za letošnje leto. Proračun predvideva 388 milijonov lir primanjkljaja. Naj povemo, da so se predstavniki manjšine (KD) vzdržali glasovanja.
Proračun goriške občine je bil predmet razprave na zadnji seji odbora. Odbornik za proračun Ciuffa-rin je poročal o posameznih postavkah, iz katerih izhaja povečanje izdatkov za vzgojo, socialno pomoč in upravljanje ozemlja. S tem v zvezi poudarjajo prizadevanje mestnih podjetij — tako je odbor seznanil odbornik Moise — da z najemom posojila povečajo naložbe za širjenje pii-novi
lanu. Pogreb bo danes ob 9. uri iz stolnice.
Prešernova proslava v petek v Revmi
V priredbi prosvetnega društva «Naš prapor» in s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze bo v prosvet-odskega omrežja v Podgoro in n! dvorani v Pevmi Prešernova pro-ndrež. Proračun bodo v kratkem I s±am v Petek: 20: lebruana. ob 20.30.
Štandrež. Proračun bodo v kratkem I v pece\* leoruarja. ob 20.30. tiskali in ga razposlali svetovalcem. ^ Vjokiavi bo gostoval dvaj-Na prihodnji seji občinskega sveta ^etelonski pevski zbor iz Žirov v ob-v petek, ob 18.30 bodo na dnevnem redu resolucije ir. vprašanja svetovalcev o izgradnji športne hale. Ta
• Skupina mladih iz Vidma bo drevi ob 20.30 pripravila v prostorih «Palazzetta Veneta» v Tržiču javno skupščino, na kateri bodo razpravljali o vprašanju mamil. V prvi vrsti bodo na drevišnji skupščini razpravljali o uporabi mamil med mladino.
objekt že dolgo časa razburja duho ve v mestu.
Na seji bo nadalje beseda o «skupinski družini». Odbornik Portelli je namreč poročal o novem sporazumu z osebami, ki bodo prevzele skrb za člane te svojevrstne družine, sestavljene prvenstveno iz mladih «iztirjenih» ljudi.
Izbrali bodo nadalje projektanta za izdelavo načrta srednje šole v Lečniku, za katero je zagotovljenih 580 milijonov lir javnega denarja.
Na začetku seje je župan De Simone počastil spomin nekdanjega župana Gorice dr. Luigija Poterzia. Kakor smo poročali je Poterzio umrl v Milanu. Bolehal je za neozdravljivo bolezn jo. Zapušča ženo Mario Pontoni in sina, ki je zdravnik v Mi-
cini Škofja Loka. Poleg njega pa bodo lahko prebivalci Perme, O-slavja in štmavra sledili koncertu Sovodenjskega noneta in nastopu recitatorjev ter enodejanki o Prešernu, ki jo izvaja dramska skupina iz Sovodenj.
Seja posoškega sindikata CISl
.   mi i imiuiiiii iiNuimiiniiimimi..n,,,,,,,,,	................„„„„„„„„„    
KD SE OBNAŠA, KOT DA SE 15. JUNIJA NI NIČ SPREMENILO
Kakšen razplet odnosov med levico in sredino v občinskem svetu v Tržiču in pokrajinskem
Na seji občinskega sveta v Gorici razprava o šolskem okraju, manjšinski konzuiti in dvojezičnih tablah
naslednjih sej občinskega sveta v Gorici pričakujemo razpravo kar o treh važnih zadevah, k: se tičejo naše narodnostne skupnosti. Izjasniti se bo moral o šolskih okrajih, in kakor vse kaže, bodo levičarske sile zavzele, stališče, čeprav dopuščamo tudi polemični odnos, v prid slovenskega šolskega okraja. Drugo za
.	___________ has nič, manj važno vprašanje,., je
Stringher» predstavlja hudo ob- l obhovitev' konzultè is mahjšmške sodbo odločitve videmskega skrbni-1 zadeve, ki je bila že imenovana, ven-štva, ki je pred nekaj dnevi pre- i dar se, zaradi polen, ki so ji jih meta-povedal pošolski pouk v slovenščini : h pod noge, ni sestala. Možno je, da
na šoli v Ukvah v Kanalski dolini, pred dvema letoma pa je pošolski pouk v slovenščini v Bardu in Teru. Namesto da se šolska oblast v
bo v razpravi o imenovanjih beseda tekla tudi o pravilniku, ki urejuje delovanje tega posvetovalnega telesa, in da se bodo spet pojavili
...............
STATISTIČNI P00ATKI OBMEJNE POLICIJE
Na Goriškem so januarja, našteli 686.044 prehodov
Veliko več prehsdov v primerjavi z januarjem lanskega leta
Protest zaradi prepovedi rabe slovenskega jezika
Nastop učencev, domačega pevskega zbora in godbe na pihala iz Ricmanj
Tudi pr; Domju je v soboto doma-ni» n0SV€tno društv° «Fran Venturi-v e1« proslavo praznika slo-naive-6- ^u^ure °b obletnici smrti šernaCj^a slovenskega pesnika Pre-skp Na proslavi v prostorih šol-žiin ,?:?.yadnice- katere se je udele-koli^aellk° število domačinov in o-Pine anov’ 50 nastopile domače sku-
P-ihala0;!0Dtvenem ISranju godbe na jana ^lcmanj J® domačinka Dor-Omeniio ■ lmela priložnostni govor, letniòa J-e’, da letos Poteka tudi 100-ga nkaS,-StvTa največjega slovenske-podala ,tJa Ivana Cankarja in nato skih ]jt *a ,°beh največjih sloven-rila ip . arndi ustvarjalcev. Pouda-letih nenrpt°Venska manišina P« 30 pravice P<fek-njenega b°ia za svoje žati v m* Se danes ne more izra-izvolipnTutennem jeziku v nekaterih voljenih svetih. Sledil je nastop o-
troškega pevskega zbora šole s celodnevnim poukom Ricmanje - Dom-jo. Pod vodstvom dirigenta Vladi-mira óvare je zapel «Mi učenci mladi», «Zdravljico» in «Koračnico». Letos so v omenjeni šoli uvedli pouk glasbe po Orffovi metodi, ki ga vodi Drago Žerjal. Tako so ti učenci v drugi točki kulturnega sporeda prikazali pridobljeno znanje in zaigrali nekaj skladb ob spremljavi svojega učitelja na harmoniko. Učenci višjih razredov iste šole so še podali dramatizirano pantomimo Prešernove balade «Povodni mož», ki je žela veliko odobravanje na šolski Prešernovi proslavi. Maksi Ferluga, katerega se spominjamo z nastopa na glasbeni otroški reviji «Zecchino d’oro», je s svojim lepim glasom zapel «Otroci pesniku Prešernu».
V drugem delu sporeda je najprej zaigrala ricmanjska godba na piha-
la pod vodstvom dirigenta Enija Kri-zanowskega, nato pa se je predstavil domači moški pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Rudolfa Francia zapel Hajdrihovo «Pod oknom», A-damičevo «Vasovalec», dalmatinsko narodno v priredbi Rada Simonitija «Piovi, piovi», Maroltovo «Barčica», Jerebovo «Moj deklič», švarovo «Do-biu sem pisemce», Venturinijevo «Nocoj pa oh nocoj», Vodopivčevo «Ob večerni uri», Tomčevo «Teče mi vodica» in za zaključek Prešernovo «Zdravico» v priredbi Ubalda Vrabca. Vmes sta domačinki Dorja-na Kofol in Nevenka Samec recitirali Judovsko dekle, Memento mori, Nezakonski sin, Ribič.
Celoten program je uspel in seveda žel odobravanje občinstva, ki s svojo prisotnostjo prav gotovo ni razočaralo domače delavne prosvetarje in šolnike.	y. L.
Čeprav z zamudo, smo te dni dobili od poveljstva obmejne policije statistične podatke o prehodih čez mejo za mesec januar. Ob prebiranju ter podatkov moramo takoj ugotoviti, da so se prehodi v prvem mesecu tega leta znatno povečali v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Letos so namreč na Goriškem našteli 686.044 prehodov, kar znaša približno 170.000 prehodov več kot januarja 1975 (516.174). V primerjavi s prehodi meseca decembra lanskega leta (838.529) moramo zabeležiti precejšen padec, kar pa je bilo v predvidevanjih.
Zakaj smo januarja zabeležili povečanje obmejnega prometa na Goriškem? Glede jugoslovanskega maloobmejnega prometa velja omeniti pobudo nekaterih goriških trgovcev, ki so dinar ugodno menjavali. U-godna menjava tuje valute je tako privabila veliko jugoslovanskih kupcev, tudi takih, ki hodijo za svoje nakupe drugam. Proti koncu meseca ter še posebno februarja, ko je lira doživela precejšen padec, smo tudi v goriških trgovinah zabeležili zajezitev jugoslovanskih kupcev, saj sedaj ti čakajo, da bo lira še zgubila na vrednosti. Prav s tem v zvezi je bil včeraj na združenju goriških trgovcev sestanek, na katerem so preučili položaj menjave dinarja v trgovinah.
Drugi vzrok, ki je povzročil porast obmejnega prometa, moramo iskati tudi v ugodnih razmerah na raznih smučiščih v bližnji Sloveniji, tako da se je januarja precej goriških smučarjev podalo v bližnja smučišča. Prav tako važno je dejstvo pomanjkanja v zadnjih mesecih bencinskih bonov, s katerimi so go-riški avtomobilisti kupovali bencin po polovični ceni. Ker so z razdeljevanje bonov pričeli komaj te dni, je jasno, da so avtomobilisti do sedaj hodili polnit avtomobilske rezervoarje k sosednjim črpalkam. To, čeprav se je zaradi padca vrednosti lire cena bencina podražila, se je Goričanom vedno izplačalo.
Poglejmo sedaj podrobne podatke januarskega obmejnega prometa. S potnimi listi je v obe smeri prešlo 165.065 italijanskih in tujih državljanov, in sicer Italijanov je bilo 96.780 (39.541 januarja 1975, 128.455
Za konec tedna se nam obeta na , predlogi o spremembi sestave kon-Goriškem sila živahno politično živ-1 zulte, ki je bila — kakor vemo — Ijenje. V petek se namreč sestane- ustanovljena na podlagi odmerjene-jo kar trije izvoljeni sveti; goriški, ga števila predstavnikov posamez-pokrajinski in tržiški.	I nih strank in organizacij. Ni izklju-
Od prihodnje ali od ene izmed čen,°' da se bodo nekatere sUe za-
sindikatov ter predsednikov treh rajonskih skupščin, pevmske, podgorske in štandreške. Dodatni člani bi v konzuiti lahko zasedli mesta treh italijanskih strokovnjakov, ki so jih svojčas nekatere sile v občinskem svetu na vsak način hotele vključiti v konzulto, čeprav $ bila njihova naloga nikoli točno onredeliena In končno bo beseda tudi o namestitvi dvojezičnih krajevnih imen na tablah pred vasmi goriške občine. Vse kaže, da ho v nekaj mesecih tudi občina Gorica postavila dvojezične table, podobno kot jih je za zgornjo okolico postavila tržaška. Slovenska narodnostna skupnost jemlje na znanje odločitev občinske u-prave, da postavi table z dvojezičnimi krajevnimi imeni, vendar obžaluje, da je bilo za to dejanje potrebno čakati toliko časa in da je Gorica v primeri s Trstom v tem pogledu v veliki zamudi.
Kar pa zadeva razmere v občini Tržič in v pokrajinski upravi (prvo vodijo svetovalci KPI in PSI, drugo pa svetovalci KD S predstavniki manjših sredinskih strank) prihaja v tem tednu do prvega resnega spopada. Pokrajinski vodstvi KPI in PSI sta glede pokrajinske uprave objavili skupno stališče, v katerem obtožujeta KD, da s svojo politiko, kot da se 15. junija ni nič zgodilo, preprečuje obnovo nadzornega odbora, upravnih svetov bolnišnic, upravnega sveta JACP, industrijske cone v Tržiču, CAFO in proste cone v Gorici. S svojo negibno politiko hoče onemogočiti vključitev naprednih sil v te organizme in uveljavljanje ljudskih te,'en j, ki jih te sile zastopajo.
Toda KD in njeni sredinski zavezniki zavirajo delovanje tudi v tistih izvoljenih svetih (primer Tržiča), kjer so v manjšini, in na protidemokratičen način ohranjajo svojo oblast in s tem škodujejo javnemu, gospodarskemu in upravnemu življenju.
Levičarski stranki se zavedata svoje odgovornosti nasproti pokrajinski upravi ter opozarjata na šte-
(41.664, 95.673) S prepustnicami so na Goriškem zabeležili 520.979 prehodov, od teh je bilo 326.416 (272.368, 381.603) deželanov, iz bližnje Slovenije pa jih je bilo 184.563 (162.601, 232.792).
vilna odprta vprašanja kot so ustanovitev prevoznega "konzorcija na levem bregu Soče, ustanovitev dveh socialno - zdravstvenih konzorcijev, pokrajinskih šolskih teies, reševanje psihiatričnih vprašanj, potrebno je določiti mesto pokrajine v deželnem okviru, sklicevati pokrajinsko gospodarsko konferenco, imenovati predstavnika v prost,, cono, zgraditi avtoport, poleg tega ;e potrebno razpravljati o zaposlovanju mladine in ženske delovne sile.
PSI ih KPI odločno nasprotujeta vsakršni komisarski upravi ter pozivata demokratične sile, naj si zastavijo ga oilja0bnfiY0zteajevnih u-stanov ter ovrednotenje pokrajinske uprave v deželnem in vsedržavnem okviru.
Nesreča v Tržiču
Zaradi trčenja med mopedom in avtomobilom na Ulici Cosulich v Tržiču so včeraj zjutraj sprejeli v splošno bolnišnico 41-letnega delavca Marina Speranze iz Ronk, Ulica Buozzi 11, kateremu so ugotovili poškodbe po telesu zaradi katerih so bo zdravil 20 dni. Speranza se je v jutranjih urah vozil z mopedom. proti središču mesta, ko je trčil v avtomobil, ki ga je upravljal 27-letni Tržičan Marzio Mar-cenaro.
Koncert zbora iz Žirov v soboto v Štandrežu
V soboto, 21. februarja, ob 20. uri, bo imel pevski zbor iz Žirov v škofjeloški občini koncert na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štandrežu. Do koncerta prihaja na podlagi kulturne zamenjave med SPZ na Goriškem in škofjeloško občino. Štandrežci se bodo brez dvoma odzvali vabilu na koncert v svoji vasi, saj bosta oba štandreška zbora poleti gostovala v Škofji Loki.
Del Gobbo o posegih v prid kmetijstvu
Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je včeraj poročal članom druge stalne posvetovalne komisije deželnega sveta, ki ji načeluje svetovalec Moschioni (KPI), o posegih, ki jih je deželna uprava v lanskem letu namenila razvoju kmetijstva. Dežela je dala na razpolago 7 milijard lir iz lastnih sredstev, poleg tega pa je poskrbela za porazdelitev okrog 12 milijard lir, ki so jih nakazali država in skladi za kmetijstvo pri Evropski gospodarski skupnosti. Komisija bo razpravljala o Del Gobbo-vem poročilu na seji, ki bo 4. marca. Med tem časom si bodo njeni člani ogledali obrate organizacije «Friulcame».
Pokrajinsko tajništvo sindikata CI SL, ki se je sestalo prejšnji večer v Gorici, je ocenilo dosedanji boj 1 goriških delavcev, ki se zavzemajo ’ za podpjs. nove delovne pogodbe. Tajništvo je ugodno ocenilo množičnost delavcev na vseh javnih manifestacijah, ki jih je priredila sindikalna federacije, da bi s tem podčrtala upravičene zahteve delavskega sveta.
Ob tem pa velja omeniti odločno nasprotovanje sindikatov številnim izgredom. ki so nastali v večjih mestih ob shodih, ki so jih pripravili zaradi stavke industrijskih delavcev. Posoško tajništvo CISL ugotavlja, da gre za premišljenja deianja prevratniških sil, ki bi s tem hotele razbiti enotnost treh sindikalnih skupin ter preprečiti stavko kot izraz svobodne in demokratične izbire. Ob tem je nujno, poudarjajo sindikalisti CISL, da se sindikalna federacija odloči za jasnost svojih izbir, kot je doslej storila ter naj si prizadeva za resnično dobrobit delavskega sveta ne glede na politično opredeljenost raznih sindikalnih sku pin. Samo tako, nadaljujejo, bo sindikat uresničil cilje, " ki si jih je zastavil.
Glede sedanjega političnega in gospodarskega položaja so poudarili globoko krizo, v kateri se nahaja država in iz katere se lahko reši le z jasno in učinkovite gospodarsko politiko. Sindikati opozarjajo, da so s tem v zvezi že zavzeli jasno in odločno stališče, ki bo zagotovilo gospodarski dvig v Italiji.
V gorah preti nevarnost plazov
n,i,mini,inumili,ninni,n,..........................................
Srečanje z odbornikom Dal Masom
Deželna služba za ugotavljanje nevarnosti snežnih plazov je sinoči izdala izredno poročilo, v katerem ugotavlja, da je v zadnjih dneh po vsem deželnem pogorju zapadlo precej snega: najmanj so ga namerili na območju gore Coglians (36 cm), največ pa na Kaninu in Montažu (110 cm). Ker so ves ta čas pihali tudi precej močni vetrovi, so se na številnih mestih ustvarile visoke plasti snega brez trdne podlage. Zato preti v višini nad 600 m povsod nevarnost plazov. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost tud' na nekaterih cestah, ki so bolj izpostavljene z južne in zahodne strani.
^Kino
Gorica
VERDI 20.30 nastop gledališke skupine Paola Folija z delom «Femminilità».
CORSO	16.30—22.00 « Cenerentola ».
Barvni Walt Disneyev film.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Nessuna pietà per Ulzana». B. Lanca ster in R. Lipton. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «La scala della foiba». J. Collins in C. Lee. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Donna sposata cerca giovane superdotato». L. Anderson in O. Mathot. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Spazio 1999». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «n manichino assassino». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Ključ za vsako ključavnico», švedski barvni film ob 18.00 In 20.00.
SVOBODA «Srečanje na oceanu», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Uklenjeni šoferji», rusko-jugoslovanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je V Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor» zo Italia 10, tel. 25-76.
Deželni odbornik Dal Mas se je v ponedeljek popoldne srečal na go-riškem županstvu s predstavniki raznih občin na Goriškem, da bi skupno ocenili vprašanje varstva ostarelin občanov. Na tem sestanku so bili poleg Dal Masa prisotni še goriški župan De Simone, dr. Rolando Gian, predstavnici socialnih delavk ter predstavniki občin decembra 1975), tujcev pa 68.285 Gorice, Škocjana ob Soči (občina
rPada ^ korzorcij, v katerem je tudi Doberdob), Tržiča, Gradišča,
znaša prispevek (120.000 lir letno)
.?eŽekll_ ?dboiTlik Dal Mas je ori- sestali ter podrobno preučili to
sai prizadevanja deželne uprave, ki skuša primemo rešiti vprašanje varstva ostarelih ljudi. S tem v zvezi je poudaril letni prispevek, ki ga ti občani dobivajo. Prav glede te vsote so predstavniki nekaterih občin izrazili prepričanje, da
vprašanje v okviru novega zakona, ki predvideva večjo pomoč starejšim občanom.
(Na sliki vidimo deželnega odbornika Dal Masa med ponedeljke vim sestankom).
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72-701.
V 82. letu starosti je preminil« nekdanja kuharica Dijaškega dom« v Gorici
Marija Češčut
Pogreb bo danes ob 14.30 iz mrtvaške veže goriške bolnišnice na so-vedenjsko pokopališče.
Bivši delovni kolegi
Gorica, 18. februarja 1978
PONOVNO O VPRAŠANJU, KI POSTAJA IZ DNEVA V DAN BOLJ PEREČE
Tudi v SZ prebivalstvo naglo narašča vendar ni nevarnosti za «eksplozijo»
Prognoze strokovnjakov so dokaj optimistične, vendar velja to le za razviti svet - Jugoslovan prof. Macura o naglem daljšanju poprečne življenjske dobe
V spomin Sabina Coloniju
čun tega staranja pa se bo v prihodnjih 25 letih, število prebivalstva na Zemlji povečalo za 80 odstotkov. V socialističnem svetu bo prirastek manjši. Na vsem svetu bo konec stoletja živelo okoli šest milijard in pol ljudi.
Jugoslovanski strokovnjak za demografijo dr. Milan Macura pa napoveduje tudi splošno podaljšanje življenjske dobe. Evropski človek bo živel v splošnem 74,1 leta, sovjetski državljan 73 let, državljan ZDA 72,5, Avstralec 71,4, ljudje jugozahodne Azije bodo živeli 71,2, ljudje Latinske Amerike pa 70,6 leta. Presenečata poslednji dve številki, kajti skoraj nemogoče se zdi, da bi se življenjska doba jugozahodne A-zije tako naglo podaljšala, kar velja tudi za siromašne predele Latinske Amerike. Toda dr. Milan Macura je visok strokovnjak. Po njegovem bo konec stoletja na Kitajskem že ena milijarda 125 milijonov ljudi. To je veliko, toda veliko nevarnejši prirastek bo po njegovem v Indiji, kjer bo tedaj živela že ena milijarda 104 milijoni ljudi. Sovjetska zveza bo po njego-
Včeraj smo obširneje poročali o tem, kako skušajo indijske oblasti zavreti prenaglo naraščanje prebivalstva, ki grozi, da bo v Indiji v rezmeroma kratkem času prišlo do prave demografske eksplozije. Danes se bomo ustavili pri podobnem problemu, vendar pa z manj pesimističnimi, rekli bi celo v trenutkih optimističninr pogledi na ta problem. V mislih imamo najprej podatke o Sovjetski zvezi, nato pa bomo dodali še kak podatek za druge dele sveta, kjer se prav tako ubadajo z vprašanjem, s kakršnim se ubadajo v Novem Delhiju.
Nedavno je sovjetski statistični urad objavil, da je SZ 1. januarja letos štela 255,5 mil. ljudi. Skoraj hkrati je tednik «Literatumaja Gazeta» zaprosil znane sovjetske demografe, naj bi odgovorili na štiri vprašanja in sicer, koliko bo štela prebivalcev SZ leta 2000, koliko sovjetskih mest bo tedaj imelo nad en milijon prebivalcev, koliko bo štelo prebivalstvo Moskve, Leningrada in Kieva ter koliko bo podeželskega in koliko mestnega prebivalstva.
Ocene sovjetskih demografov so dokaj optimistične in se med seboj ne razlikujejo veliko. Prof. M. Bje-dni pravi, da bo SZ leta 2000 štela
308.5	milijona ljudi, hkrati pa imela 31 mest z nad en milijon prebivalcev. Sedaj je v Sovjetski zvezi 14 mest, ki imajo nad milijon ljudi. Zanimivo je, da bodo 1. 2000 imela milijon ljudi tudi nekatera mesta, ki so danes še daleč od tega. Prof. Bjedni nadalje meni, da bo Moskva tedaj štela 10 milijonov ljudi, Leningrad 6 milijonov, od 78 do 80 odstotkov prebivalstva SZ pa bo tedaj živelo v mestih in le 20 do 22 odstotkov pa na podeželju.
Sovjetski ekonomist V. Borisov je zelo blizu podatkom prof. Bjednega. Leta 2000 bo po njegovem SZ imela 300 milijonov ljudi ter 29 do 30 mest z nad milijon prebivalcev. Moskva bo štela od 10 do 11 milijonov ljudi, Leningrad pa od 5,8 do 6,2. Kijev se bo bližal 4 milijonom prebivalcev.
Zelo podobne so tudi prognoze dr. J. Guzvjetija, le da je mož previden in meni, da bo SZ imela tedaj od 290 do 310 milijonov ljudi in od 28 do 30 mest z milijonom prebivalcev, Moskva bo štela od
9.5	do 10,5 milijona ljudi.
Do približno istih podatkov prihajajo tudi drugi sovjetski znanstveniki, ki se ukvarjajo z demografskimi problemi.
Zanimivo je vprašanje, ali gre v tem primeru za nagel, za normalen ali počasen pojav. Posebno če se prirodni prirastek prebivalstva primerja s preteklostjo. Če se u-strezni podatki primerjajo, ugotovimo, da je Sovjetska zveza leta 1917 štela že 163 milijonov ljudi, leta 1940 jih je štela 194 milijonov, to se pravi, da je v 23 letih bilo že 31 milijonov ljudi več kot prej in to kljub raznim čistkam. Od leta 1940 pa do leta 1950 se o naraščanju prebivalstva v SZ ne more govoriti. Saj ni res, da bi se v tem času ne rojevali novi milijoni ljudi, toda v tem času smo imeli tudi strahotno vojno, v kateri je Sovjetska zveza izgubila 22 milijonov ljudi, prvenstveno v tako imenovani aktivni starosti, kar se_ je prav gotovo odražalo tudi na številu rojstev. Toda od leta 1959 do 1975, to se pravi v samih 16 letih se je prebivalstvo Sovjetske zveze povečalo za 42 milijonov ljudi, iz česar lahko sklepamo, da se je število prebivalstva močno povečalo.
Nekateri demografi v zvezi s tem pravijo, da se bo naraščanje prebivalstva «uneslo» in to še posebej zaradi nizkega prirodnega prirastka v severozahodnih predelih dežele, torej v bolj razvitih predelih Sovjetske zveze. Ker pa v Sovjetski zvezi še dolgo ne bo govor o prenaseljenosti, nekateri sovjetski demografi «upajo», da bodo azijske republike in južnejši predeli SZ nasploh nadomestili to, česar ne bo dal razvitejši del Sovjetske »veze.
Ko smo tako prikazali podobo Sovjetske zveze, stopimo v širši svet. Tudi drugi znanstveniki z demografskega področja razpravljajo o tem in prognozirajo o demografskem razvoju. Prof. A. Souvy, vodja francoskega nacionalnega zavoda za demografijo meni, da se bo sedanje naglo naraščanje prebivalstva zares v kratkem uneslo in da bo v mnogih predvsem v razvitejših predelih sveta prišlo do tako imenovanega staranja prebivalstva. Kljub temu in deloma tudi na ra- I
vem imela 321 milijonov prebivalcev, ZDA 264, Indonezija 250, Brazilija pa 213 milijonov ljudi. Tudi njegova prognoza o svetovnem prebivalstvu je blizu splošni prognozi šestih milijard in pol. Od sedanjih 130 mest z milijonom prebivalcev jih bo konec stoletja že okoli 330.
Madžarski strokovnjak Egon Sza-badi ne soglaša z Macuro glede mestnega prebivalstva. Pravzaprav ločuje razviti svet od nerazvitega, kar je tudi razumljivo, vsekakor meni, da bo konec stoletja na vsem svetu že 275 velikih mest z nad e-nim milijonom prebivalstva. M. A. Badri, ki vodi oddelek za demografijo pr; Združenih narodih, trdi, da bo ob koncu stoletja na svetu 6 milijard 253 milijonov ljudi in da bo kar 414 mest imelo nad en milijon prebivalcev, toda odnos med prebivalstvom mesta in podeželja bo 46 nasproti 54, v korist podeželja. Prof. Bernard Barelson, častni predsednik sveta za demografijo v ZDA pravi, da bo prirodni prirastek začel upadati, da pa bomo kljub temu imeli konec stoletja na Zemlji 6 milijard 625 milijonov ljudi, da bo
polovica ljudi živela v mestih in polovica na podeželju in da bo na svetu tedaj okoli 300 milijonskih mest. Pri tem Badri ugotavlja naslednje: «Lera 1800 ni bilo na Zemlji niti enega mesta, ki bi štelo milijon prebivalcev.»
Včerajšnje ugotovitve, da naglo naraščanje prebivalstva v Indiji sproti izpodjeda ekonomski razvoj v deželi, ne veljajo le za Indijo, veljajo za pretežni del sveta, ki se uvršča v tako imenovani tretji svet, oziroma v dežele v razvoju. Posebej pa velja to za jugovzhodno A-zijo in za Latinsko Ameriko. Demografi, ki danes z optimizmom gledajo na upadanje prirodnega prirastka, verjetno jemljejo bolj v poštev manjšanje prirodnega prebivalstva v bogatem svetu, vtem ko ne upoštevajo naglega naraščanja v nerazvitem svetu. K tej domnevi nas silijo številke, ki jih navaja dr. Milan Macura, ki pravi da bo konec stoletja v Indoneziji že 250 milijonov ljudi, v Braziliji 213 itd. To pa so številke, ki dajo misliti, že danes v teh deželah komaj shajajo. Kaj bo jutri?
Kabino Coloni se je ukvarjal tudi s kiparstvom
..................................mm....ioni......................................................................................
KAKO TEČE ŽIVLJENJE STRELJAJ OD TRSTA
Vas Piščanci in njeni prebivalci
Pot za osvoboditev Trsta je vodila tudi skozi Piščance - Ko je pri Pepiju Piščancu osmica, se kar tare ljudi - Nekoč so pridelali veliko več vina
Stare strehe starih domov v Piščancih
iimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
0 dveh novih galerijah in še o treh razstavah
Kakor smo že v nedeljo na kratko poročali, smo v Trstu in Miljah dobili hkrati kar dve novi galeriji in v obeh primerih gre za zelo moderna in velika razstavišča. Ena nova galerija je v samem začetku Ulice Armando Diaz in nosi naslov «Planetario». V Ulici Diaz na številki 1/D, kjer je bila nekaj let dobro založena trgovina s starinskim pohištvom in umetninami, so razsežne prostore modernizirali in jih primerno osvetlili, tako da pride razstavljeno delo lepo do izraza.
Vodstvo galerije, ki je izključno komercialnega značaja, je za začetek izbralo zahtevno ime, namreč Picassa. In na sedanji razstavi, ki je že prvi večer pritegnila veliko občinstva, je razstavljenih skoraj trideset v glavnem grafičnih listov slovitega španskega u-
Horoskop
OVEN tod 21. 3. do 20. 4.) Ne Odlašajte z uresničitvijo nekega svojega načrta. Ne bodite preveč »ahtevni v ljubezni.
BIK (.od 21. 4. do 20. 5.) Uspeh za vse, ki se ukvarjajo s trgovino. Skušajte biti manj občutljivi. Nervoza.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Imeli boste posla z nevarnimi nasprotniki. S svojo sebičnostjo bi u-tegnili uničiti neko prijateljstvo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V vašem poslovanju in delu ne bo zaprek. Vaši nasveti bodo upoštevani. Ne trošite preveč.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nerazumevanje od strani nekega kolega vas ne sme onerazpoložiti. Manjši spor z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zelo primeren trenutek za poslovni nastop z drugimi. Pri nesporazumu računajte na prijatelja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Z naglim nastopom boste preprečili načrte nasprotnikov. Podajte se na kratko potovanje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Bodite potrpežljivi. čas bo dal prav vam. Ne bodite pretirano ljubosumni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pred vsako odločitvijo proučite še enkrat vse okoliščine. Zares lepo razumevanje z drago osebo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sprejmite brez skrbi nove naloge in odgovornosti. Soglasnost in razumevanje v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z vsemi svojimi načrti boste imeli srečo. Izredno zanimiva diskusija v teku večera.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne mešajte svojih čustev s poslovnimi zadevami. Bodite bolj praktični in življenjski. Nerazpoloženje.
metnika. Gre za dela, ki segajo v zadnjih dvajset let umetnikove u-stvarjalnosti. Poleg «čiste» grafike, imamo tu tudi črnobele in pastelne risbe z najrazličnejšo motiviko.
Druga galerija, ki so jo v soboto odprli, je galerija «Lo Squero» v Miljah. Pravzaprav ne gre za povsem novo galerijo, pač pa le za obnovljeno razstavišče. Ker pa se nekdanja galerija tako rekoč ne more niti primerjati s sedanjo in ker je bila stara galerija dolgo let zaprta, lahko rečemo, da so Miljčani dobili povsem novo galerijo. Nekdanja galerija je bila tako po svojem obsegu, kot tudi po svoji opremi skromna, pa čeprav je od časa do časa vendarle zvabila tudi kako lepo in pomembno ime. Sedanja galerija, ki ima vhod na Trgu republike, pa je zares lepa, moderna, odlično opremljena in more zadovoljiti tudi najbolj zahteven okus.
Morda pa je prav v tem tudi njena hiba, kajti težko bi mogli najti umetnika, ki bi mogel z neko svojo normalno pripravljeno razstavo napolniti vso galerijo in zato so v tem razstavišču možne le skupinske razstave, to se pravi razstave dveh, treh ali celo več umetnikov. Možno pa je tudi, da razstavljata tudi dva ali več umetnikov v povsem ločenih razstavah ali pa tudi, da s” prirejajo antološke razstave večjih umetnikov. Razstavišče pa je tako rekoč kot naročeno za manjše kulturne večere, seveda povezane z likovno u-metnostjo ali s čim podobnim.
Otvoritveno razstavo v obnovljeni galeriji «Lo Squero» so pripravili trije znani umetniki. Miljčan Aldo Bressanutti, ki je po rodu Furlan, a že dolgo živi in deluje v Miljah, ter Tržačan Giovanni Duiz sta pripravila za razstavo kakih 70 del, v glavnem olja, ven-
(Nadaljevanje na 6. strani)
r	ra:
Pepija Piščanca - Fajfco sem tudi vprašal, kako je bilo med zadnjo vojno. Že položaj vasi na robu mesta logično navaja k temu, da je bila vas za partizane in naše osvobodilno gibanje zelo pomembna. Ker pa so se Nemci bali, da bi naši napadli železnico nad vasjo, so minirali ves gozd nad in pod železnico. Vse to je pa bilo zaman, ker so partizani prišli do črteža, kod vse so Nemci postavih mine.
«Ob osvobajanju Trsta so partizani prišli kar po glavni cesti, pobili štiri Nemce, ki so bili na straži in nadaljevali proti mestu. Pot jih je vodila skozi Piščance, a se v vaši niso niti ustavili, ker so še isti dan morali napasti vojašnico v Rojanu, tako da niso sprejeli niti- kruha in mleka, - ki so jim ga vaščani ponujali. Vojašnico so obkolili in jo zavzeli. Bil je to eden izmed prodorov proti Trstu, ki je bil v tistih dneh konec aprila in prve maja tudi osvobojen. Kot vidiš, tudi naša vas ni bila izven boja za svobodo».
Ko sem ga tako poslušal, sem se spomnil, da pravzaprav o njem samem še sploh nisva spregovorila. In na moje ustrezno vprašanje je rekel:
«Saj ti o sebi nimam kaj veliko povedati. Moj stari oče je bil kamnosek kot toliko drugih. Moj oče je bil mizar. Jaz pa sem občasno delal v pristanišču, ker mi grunt ni dovolil, da bi se popolnoma posvetil pristaniškemu delu. Pred vojno sem se ukvarjal z vinogradništvom in živinorejo. Sedaj pa sem se nekoliko postaral. Posestvo pa je veliko. Potreboval bi vsaj dva delavca, jaz- pa veljam ie še za. pol delavca. To, kar je okoli hiše, še lahko obdelam. Vedno težje pa postaja obdelovanje bolj oddaljenih vinogradov. Zato jih moram počasi opuščati. Nekoč sem o vseh svetih imel tudi osmico. Že štiri leta pa je nimamo več, saj mi moči tega ne dopuščajo več. Kadar sem odprl osmico, se je na dvorišču in v veži kar trlo ljudi».
«Trta pa je kot otrok, ki ga je treba stalno negovati in vedno nanj/ paziti. In kdo bo obdeloval zemljo, ves moj grunt, ko bo mene pobralo? Imam sicer dve hčeri, ki sta poročeni v mestu, imam dva dobra zeta, vendar ne morem od njiju zahtevati, da se na novo lotita zemlje. In tako bodo tudi moji vinogradi počasi propadli. In kolikšna bo škoda, da ne bo več te žlahtne kapljice.»
Zunaj se je. začelo že mračiti, hčere in vnukinji so se morale spet vrniti v mesto. Pogovor pa se je kar nadaljeval, popolnoma sproščeno, že zdavnaj sem zaprl beležnico. Mimogrede mi je «Fajf-ca» omenil, da praznuje prav tega dne svoj 66. rojstni dan. In odkod vzdevek «Fajfca»? Podedoval ga je od starega očeta, ki je imel stalno v ustih pipo, tako da se mu je na ustnici napravil žulj. Pravzaprav je to ime že tako zakoreninjeno v njihovi družini, da so mu celo na davčnem potrdilu pripisali vzdevek, da bi ga ločili od ostalih dveh Pepijev Piščancev.
Pogovor je prešel na vino in tu sem pokazal vse svoje mestno neznanje.
«Vsa vas pridela na leto okoli 260 hektolitrov vina, 160 črnega in 100 belega. Okoli 150 hektolitrov ga je za domačo rabo. 80 odstotkov črnega je refoška, nekaj pa je merlota in barbere. Belo pa je v glavnem malvazija, nekaj je to-kajca, stare «gljere», rebule in rizlinga. Nekoč je bilo vina veliko več. Vsaka kmetija ga je dala od 30 do 35 hektolitrov na leto. Sedaj pa je le še šest ali sedem takšnih vinogradnikov. Za takšno stanje je krivo tudi dejstvo, da ni več živine in zato ni več gnoja, s katerim bi gnojili vinograde. Pa tudi ljudje niso več kot nekoč. Tele-
vizija, telefon, avtomobil in vsa druga meščanska udobja so ljudi odtujila, tako da drug za drugega že ne ve. Skoraj da že ne vem, če kdo in kdaj kdo v vasi umre.»
V kuhinji je bil že mrak. Zagledal sem se v zidano krušno peč, ki je še zadnja v Piščancih in «o-bratuje» le še dvakrat na leto. Ob največjih praznikih. Stopila sva na dvorišče in odtod v hlev k zajcem, ki pa jih ima le še ducat in še teh kmalu ne bo več.
Koj za hišo na rebri so že vinogradi. Pozna se, da je bil tam zgoraj nekoč kamnolom. Ko so njegovi predniki naleteli na «gra-ton», na slab kamen, so prenehali kopati kamenje in na kraju zasadili trto. Tudi hišo so postavili v tak kamnolom. Tako mi je pravil in mi kazal proti rebri:
«Ko bi bil mlad, bi ne pustil umreti tem trtam, ne bi dovolil, da se mi robida zajeda v njivo, ne bi dovolil, da mi zemlja propada. Veliko svojega znoja sem ji dal».
Pozno je že bilo, zato sem se moral od prijaznega kmeta posloviti, vendar z obljubo, da ga bom še kdaj obiskal. Radovednost me je silila še k Antonu «Niniju» Boletu, zadnjemu kmetu, ki živi izključno od svoje kmetije, od svojih vinogradov. Njegova osmica je prav gotovo najbolj znana med vsemi, kar jih odprejo pri Piščancih. morda celo od vseh, kar jih je med letom na Tržaškem. Njegovo črno vino je dobilo že toliko nagrad in pohval, da bi bil nad njimi navdušen vsak vinogradnik. Zanimalo me je, kako more le nekaj kilometrov od mesta nekdo zi-yeti od kmetijstva.
Njegova kmetija se razteza ka-kob 500 metrov pod vasjo, spada pa še vedno v Piščance. Z glavne ceste sem zavil strmo v levo in po poti, ki vodi prav skozi vinograde dospel do domačije. «Ninija» sem srečal, ko je pravkar končal delati. Bilo je že mračno in zares skrajni čas, da se človek oddahne po celodnevnem delu. Prijazno me je povabil v kuhinjo, kjer je za mizo sedel starejši moški, ki mu pomaga pri delu. Doma je bil tudi njegov najmlajši sin Igor. ki se je prepuščal igri. Odkrito in sproščeno sva se porazgovorila. Zanimalo me je predvsem njegovo življenje kmetovalca, težave, pa tudi njegovo vino, njegov grunt.
Dušan Jelinčič
(Konec jutri)
Včeraj je minilo leto dni, ko je nanaglo podlegel bolezni Sabino Colom. Bil je star komaj 44 let. Tržaška občina točneje njen muzej Revolteila ter avtonomni deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov mu v počastitev spomina prirejata razstavo, katere otvoritev bo nocoj ob 18. uri v palači Costanzi.
Sabino Coloni je izhajal iz tiste cžje skupine mladih tržaških likovnikov, ki jih je pokojni Zorko Jelinčič v svojih ocenah označil za «zelence». Bila je to skupina mladih in veliko obetajočih naprednih likovnikov, ki so se v večini razvili v zelo pomembna imena današnje tržaške srednje likovne generacije.
Prvič se je Sabino Coloni predstavil s samostojno razstavo tržaškemu občinstvu konec 1950. leta, ko še ni imel dvajset let. Razstavljal je v tedaj zelo pomembni tržaški galeriji «Scorpione», v kateri so pred njim in za njim razstavljali zelo znani tržaški in tuji umetniki, ki so se predstavljali tržaškemu občinstvu tudi za tedanje čase z Doij drznimi deli. Pet let pozneje so Sabinu Coloniju dali že občinsko ' galerijo, kar za tiste šaše ni bilo lahko. Nato so se njegove osebne razstave tako rekoč vrstile, saj je 1957. leta razstavljal v Arredarle v Galeriji Rossoni, naslednjega leta spet v občinski galeriji, leta 1960 v javnem lokalu Bar Moncenisio, ki je veljal tedaj za zbirališče umetnikov in hkrati že za nekakšno stalno galerijo. Naslednjega leta je razstavljal spet v občinski galeriji, nakar je sledil do nove razstave premor štirih let, ko je spet razstavljal v občinski galeriji, poslednjič pa je Sabino Coloni priredil samostojno razstavo v juniju 1971 v galeriji II Tribbio v Ulici Piccardi.
Medtem pa je Coloni sodeloval na neštetih drugih kolektivnih in skupinskih razstavah in prireditvah, začenši z razstavo v tržaškem univerzitetnem krožku leta 1949, pa vse do junija 1973, ko je poslednjič sodeloval na šesti deželni razstavi grafike, ki jo prireja deželni avtonomni sindikat u-metnikev slikarjev, kiparjev in grafikov.
Ob sedanji spominski razstavi je izšel razmeroma bogat katalog, v katerem o njem piše umetnostni kritik Sergio Brossi, nadalje se ob Sabinu Coloniju ustavlja s svojo oceno umetnostni kritik prof. Sergio Molesi, nato sledi kakih deset strani kataloga, na katerih so odlomki in izvlečki iz kritik in ocen, ki so jih o Coldni-jevi umetnosti in o njem samem objavili domači in tuji listi, končno je v katalogu dolg bibliografski seznam, katalog zaključuje nato kakih deset reprodukcij Colonije-vih del.
SREDA, IS. FEBRUARJA 1376
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: dl Cuore» in njegovi bralci
12.55	Kmetijska oddaja
13.30	DNEVNIK
15.00	Viareggio: Prenos nogometne tekme NAPOLI — CSKA SOFIJA
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše: Uoki Toki in Prigode radovednega kozlička
17.45	Program za mladino: Fantastične prigode vesoljske ladje Orion
18.45	Poljudna znanost: Kino in filmska glasba Italijanske kronike, Kronike dela in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Jedrska energija v Italiji
V nocojšnji oddaji, ki je zadnja v vrsti oddaj o jedrski energiji v Italiji, bo govor o sedanji stopnji razvoja v programu za pridobivanje jedrske energije z obogatenim uranom ter o izkušnjah s tako imenovanimi hitrimi jedrskimi reaktorji. Skupno s Francijo, Španijo m Belgijo je Italija soudeležena pri ustanovi EURODIF, ki gradi velikansko napravo za bogatenje urana v kraju Tricastin v Franciji. Kar zadeva tako imenovane nagle reaktorje, imajo Italija, Francija in Nemčija skupen program. Predvideva se gradnja dveh central z zmogljivostjo 1.200.000 k\V. Kaže, da so na področju gradenj jedrskih naprav v zahodni Evropi še najbolj daleč prišli Francozi. O tem in še o razmerah v Italiji bo govor danes in bodo o tem govorili razni italijanski strokovnjaki
21.45	športna sreda: Kronike iz Italije in iz tujine
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	Glasbena prireditev: Bim Bum Barn
20.00	VEČERNI KONCERT
20.30	DNEVNIK
21.00	Komik «musicala» Eddie Cantar: IL MUSEO DEGLI SCANDALI Film je režiral Frank Tuttle in nastopajo v njem poleg Cantar ja še Ruth Etting, Gloria Stuart, Lucilie Ball in drugi
22.35	Filmske premiere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 10.00 TV ŠOLA
Gozd. Goranov dom, Organske spojine, Slovenica, Predšolska vzgoja, Zgodovina itd.
17.15	ČAS SANJ, otroška oddaja
17.30	Mojstri stare japonske obrti
17.55	Obzornik
18.10 PO SLEDEH NAPREDKA
Najprej bo govor o zbirki koles iz tehničnega muzeja SR Slovenije v Bistri. V zgodovinski rubriki pa bo govor o razvoju kolesa. V preteklo dobo spada tudi naslednji prispevek, ki govori o vrvarstvu na Slovenskem. Spremni tekst je pripravila sodelavka tehničnega muzeja Katarina Kobe. Domača prispevka sta tokrat tudi prispevka s področja b'ologije in gradbeništva. «Skrito življenje v prsti» je naslov prispevka, v katerem se bo gledalec spoznal z zanimivim raziskovalnim delom zavoda za biologijo na ljubljanski univerzi. Drugi prispevek pa bo govoril o sodobnem gradbjšču, posebej ko je govor o gradnji velikih prostorov. Končno še tuji prispevki: Tokrat bc govor o zdravljenju očesnih bolezni z laserskimi žarki in še o čem drugem, kar zadeva človekov vid
18.45	Glasbeni amaterji
19.15	Risanka
20.00	Film tedna: OBLJUBLJENA DEŽELA, drugi del
21.25	. TV DNEVNIK
21.35	Repertoar naš vsakdanji: FEST 76
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	Zimska olimpiada: zaključni pregled
21.35	SLEPOMIŠENJE, serijski film
22.25	Jazzovski festival Ljubljana 75	,
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
17.35	TV koledar
17.45	Program za otroke
j3.15 Znanstveni studio: MADE IN JUGOSLAVIJA
18.45	Oddaja zabavne glasbe, pripravila titograjska TV 20.00 Prosta sreda, zagrebška TV
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program dlJskii priredna. za mladino: 18.15 Umetnost in pri-
Nadaljevanka: Un muro di nebbia; 17.25 Komorna in simf. glasba; 19.30 Plošče; 23.20 Ponovno na sporedu z G. Raih; 21.15 Ra-
reditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert;
19.10 Družinski obzornik; 19.30 Western - pop - folk; 20.00 Šport;
20.35 Simf. koncert; 21.20 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro, 8.35 Operni zbori in baletna glasba; 9.00 Folk glasba; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitični pregled; 14.10 Plošče; 17.00 Po samoupravni poti; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL;
20.00 Zbori; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Poje Rita Pavone; 21.35 Zabavni program.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 dločanja; 18.35 Instrumenti; 19.40 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Ansambel M. Sepeta; 19.50 Lahko
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Melodrama; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorm program; 12.40 Nove plošče; 15.40 Pisan spored; 17.30 Posebna reportaža, 18.40 Nove plošče; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Supersonic;
21.40	Popoff.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje: 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Urednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Ob izvirih glasbene umetnosti; 15.45 «Loto - vrtiljak»; 16.45 Naš podlistek: Kersnik piše Juričiču; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Komorni zbor; 18.05 Po poteh o-
Mednarodni varietejski program; 13.20 Uspeli motivi; 14.05 Drobec
noč, otroci!; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 I. Ka-
satire; 15.30 Za vas mlade; 17.05 jam; Pesmi; 23.15 Jug. pevci.
Piš« C. GALE Hiše: V. ČUK
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI V FIRENCAH
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
«Azzurri» niso povsem navdušeni nad današnjo tekmo s Zurichom
V prvi enajsterici ne bo Savoldija - Množično zastopstvo Juventusovih igralcev
FIRENCE, 17. — Nedeljsko kolo prve italijanske nogometne lige je prineslo taka presenečenja, da se v italijanskem nogometnem krogu seveda izključno govori o prvi ligi: o zastoju Juventusa na domačih tleh proti skromnemu Comu, o nepričakovanih porazih Torina in Na-polija (celo na lastnem igrišču).
Jutrišnji nastop italijanske nogometne reprezentance proti Ziirichu je tako postal le postranske važnosti. Ko italijanska reprezentanca ni imela začrtanega programa pred kakim zahtevnim nastopom ali turnirjem, so seveda padale ostre kritike. «Brez programov ni uspehov», so tedaj pisali skoraj vsi časopisi.
Bernardini in Bearzot sta tako pred odločilnimi spopadi (predvsem z Anglijo) za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo leta 1978 v Argentini) sestavih pester spored tekem in treningov reprezentantov. Rezultat: spet kritike. Že zadnja prijateljska tekma z Nico, ko je Katalin-ski dal zmagoviti goi, je pokazala, da je za italijanske nogometne «milijonarje» reprezentanca le nevšečnost sredi državnega prvenstva, ko se klubi krčevito potegujejo za točke. Tudi za jutrišnjo prijateljsko tekmo s Zurichom seveda vlada podobno vzdušje, še posebno nejevoljni so v Juventusovem taboru. Nedeljska tekma s Comom je spravila v zadrego samega trenerja Parolo, ki je navadno umirjen in realist. In prav Juventus bo imel množično zastopstvo v reprezentanci.
Tudi «mister dve milijardi» Sa-voldi ni najboljše volje. Njegovo moštvo je v nedeljo pred domačimi navijači izgubilo proti Fiorentini. Neapeljski navijači so seveda razburjeni. Govori se, da bo Vinicio po končanem prvenstvu zapustil Neapelj. Sicer pa bo Savoldi jutri z reprezentanco igral le v drugem polčasu, kot tudi Juventusov branilec Gentile.
Bernardini pa je medtem že najavil enajsterico, ki bo igrala proti Ziirichu. .
Ta je: Zoff, Rocca, Roggi, Benet-ti, Bellugi, Scirea, Causio, Antogno-ni, Anastasi, Capello, Bettega. V drugem polčasu bosta igrala še Savoldi, verjetno namesto Anastasi-ja. Gentile pa bo zamenjal Roglja.
KOLESARSTVO
6-dnevna dirka v Milanu
MILAN, 17. —- Na mednarodni, 6-dnevni kolesarski dirki v Milanu je
bilo zvečer stanje tako:
1.	Moser - Sercu	točk 235
2.	Gimondi - Van Linden	229
3.	Schulze - Friz (1 krog)	178
4.	Fuyndam - Stara	79
5.	Bugdahl - Kemper	60
6.	Ritter - Clark (2 kroga)	151
7.	Gilmore - Stevens	81
8.	Della Torre - Van Lancker
(3 krogi)	70
9.	Pijnen - Basso (4 krogi)	86
10.	Paolini - Wesemael (5 krog.) 126
11.	Breur - Borgognoni	82
12-. Peffgen - Tinchella (6 krog.) 65
13.	Turrini - Gualazzini (7 krog.) 216
14.	Cardi - Hermann	93
15.	Algeri - Seeus	69
16.	Borghetti - De Bosscher (9
krogov)	74
TENIS
ZA POKAL NARODOV
Madžari v vodstvu
Jutri bodo odigrali drugo kolo teniškega prvenstva za pokal narodov
in za pokal kralja Gustava. Tako I-talija kot Jugoslavija sta bili v prvem povratnem kolu uspešni. Medtem ko so jugoslovanski igralci kar s 3:0 odpravili Francijo, pa so se morali Italijani močno potruditi, da so strli odpor zahodnih Nemcev in zmagali z 2:1.
V vrstah Jugoslavije je bil spet odličen Franulovič, ki igra v sijajni formi, v vrstah «azzurrov» pa je tokrat odločil Barazzutti.
Po osmih kolih še vedno vodi Madžarska, ki ima dve točki prednosti nad Veliko Britanijo. Prav s slednjo se bodo jutri spoprijeli Jugoslovani, ki pa bodo igrah z dokaj okrnjeno postavo.
Italijani pa bodo jutri igrali v Budimpešti s favorizirano Madžarsko.
Začasna lestvica
Madžarska 14, Vel. Britanija 12, ZRN 10, Francija in Švedska 8, Italija 6, Jugoslavija 4, Španija 2.
Pari jutrišnjega kola
Madžarska - Italija, Velika Britanija - Jugoslavija, Francija - Španija, ZRN - Švedska.
Mobi Igirg i-Zadar zadnja formalnost
Košarkarji iz Vareseja so že matematično polfinalisti
liiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA 28. MLADINSKEM NOGOMETNEM TURNIRJU
Danes v Viareggiu Napoli-CSKA Sofija
Za tradisionalni «Pustiti pokal» se bo potegovalo šestnajst enajsteric - Turnir se bo zaključil prvega marca
«MiiiimiitiiiniMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniimiiimuiiiiiHiiii
VIAREGGIO, 17. — Jutri bo v tem kraju start tradicionalnega mladinskega nogometnega turnirja za 28. «Pustni pokal». Na letošnjem turnirju bo sodelovalo skupno šestnajst enajsteric, od katerih bo osem iz tujine, med temi tudi beograjski Partizan.
Turnir se bo zaključil 1. marca in bo med drugim zanimiv tudi zaradi tehnične novosti «kratkega kota», to je, da bodo izvajali kot na sredini med vrati in zastavico. To tehnično varianto so poskusih že na raznih mladinskih prvenstvih in novost se je izkazala za zelo učinkovito napadalno akcijo.
'Jutri bosta 'v ‘otvoritveni tekmi igrala lanski zrtagoyalp<? turnirja Napoli in CSKA Sofija.
fVTuh I^T AtiOA-Wft&'C
imiiiiiuitniii
SMUČANJE
TROFEJA ARRIG0SP0RT
>r
Aleksandra Skerk osvojila 2. mesto
V glavnem dokaj dobre uvrstitve mladih tekmovalcev S K Devin
v nedeljo se je kljub snežnemu jfietežu odvijal veleslalom za «Tro-f®jo Arrigosport», ki ga je organi-ziral ENARS iz Tržiča in katerega So se udeležili goriški smučarji, ki 11180 dopolnili 18. leto. «Trofeja Arri-Sosport» je za Goričane nekako ta-kot za Tržačane «Trofeja Tom-V’ssini», ki bo letos zadnjo nedeljo ebruarja na Piancavallu.
^00 metrov dolgi progi se je fWnerilo 78 tekmovalcev, ki so mo-va/ Prevozitl 56 vrat. Hitrost tekmo-hii 6V ^zaradi snega in meteža) ni a velika, kljub temu so nekateri Im i k-* svoi° izkušenost tudi v ta-k-,8:. ih vremenskih razmerah. Najin ■j81 sbsolutni čas je dosegel Pao-10 Neri iz Tržiča.
i=fnkU,čarski klub Devin, ki goji pri-; rp s.kf stike s smučarskimi klubi fržiča, je bil tudi povabljen na menjeno tekmovanje. Še enkrat se ? lz.naza*a Aleksandra Škerk, ki je nirt u ,cirug0 mesto pri mlajših pio-kat " •*.” P6*-0 absolutno v ženski eS°riji. Med dečki je tretje me-
sto zasedel Štefan škerk, četrto Igor Bogateč, peto Albert Legiša.
O tekmovalcih smučarskega kluba Devin lahko rečemo, da so njihove uvrstitve solidne, a se jim pozna, da ne trenirajo dosti in se pri vsaki nevšečnosti ne znajdejo, kar seveda, bistveno vpliva na čas. Te napake bi odpravili s stalno vadbo, žal pa so od omenjenih tekmovalcev smučišča predaleč, da bi lahko dvakrat tedensko trenirali na snegu.
KOT TRENER LANEROSSIJA
Scopano odstopil
VICENZA, 17. — Manho Scopigno ni več trener nogometne ekipe Lanerossi Vicenza. Vodstvo Lane-rossija je na svojem zadnjem sestanku razpravljalo o podaljšanju pogodbe Scopignu še za eno leto. Ker pa je odbor sklenil zavrniti podaljšanje pogodbe je Scopigno kar sam predčasno zapustil vodstvo te ekipe.
V	četrtek, 19. 2., pa bo spored naslednji:
Viareggio: Dukla - Como Rosignano Solvay: Barcelona - Torino
Piza: Milan - Inter Heemskerk Massa: Partizan - Roma H Ciocco: Lazio - Rangers La Spezia: Inter - Wisla Montelupo: Kickers - Sampdoria
V	petek, 20. 2., bo prvi dan počitka.
AHWAZ. 17. — Na mednarodnem nogometnem turnirju v Ahwazu v Iranu je italijanska polpoklicna nogometna reprezentanca (D lige) «under 20» ./dflsčgla proti Iranu B «under 18» neodločen izid 0:0.
V	najbolj prestižnem košarkarskem pokalu, to je v pokalu prvakov, bo jutri na sporedu zadnje kolo obeh kvalifikacijiskih skupin.
A SKUPINA
Italijanski klub Mobilgirgi iz Vareseja je že matematično polfinalist v tej skupini. V zadnjem srečanju se bo pomeril z jugoslovanskim prvakom Zadrom, ki pa letos v tem pokalu igra podrejeno vlogo. Zadr-čani, ki so v tej šezoni izgubili dva najboljša košarkarja (čošiča, ki od-služuje vojaški rok in Ostarčeviča, ki študira v ZDA), so trenutno na predzadnjem mestu lestvice skupno z Akademikom iz Sofije. Mobilgirgi je seveda v sreča»ju z Zadrom nesporni favorit, čeprav so Djerdja in tovariši v nedeljo presenetili zaradi dobre igre v prvenstvu. Zadrčani so namreč nepričakovano v Beogradu premagali Crveno zvezdo in tako popravili svoj neugoden položaj na lestvici. Prvenstveni uspeh pa še ne pomeni, da se bodo lahko jugoslovanski košarkarji enakovredno borili z Mobilgirgijem, ki med drugim uvršča tudi dva Američana: Morse-ja in Campiona.
V	tej skupini bo tudi zanimiv dvoboj med Malinesom in Villeurbanne-jem. Obe ekipi se potegujeta za drugo mesto in za vstop v polfinale.
PARI ZADNJEGA KOLA
Mobilgirgi Varese (Italija) — Zadar (Jugoslavija); Turun Turku (Finska) — Akademik Sofija (Bolgarija); Racing Mahneš (Belgija) — Villeurbanne (Francija).
LESTVICA: Mobilgirgi 8; Villeurbanne in Mahneš 6; Zadar in Akademik 2; Turku 0.
B SKUPINA
Medtem ko je v tej skupini Real Madrid že matematično polfinalist, pa je italijanski prvak Forst iz Can-tuja še pred najtežjo izkušnjo. Varovanci trenerja Taurisana bodo namreč danes igrali v Tel Avivu z neposrednim tekmecem za drugo mesto, z ekipo Maccabi. Izraelska košarka je v zadnjih časih izredno napredovala. V izraelskih ekipah igra več ameriških košarkarjev in tudi trenerji so pretežno iz «domovine košarke». Sicer pa je Forst vseeno v dvojnem srečanju favorit, saj tudi italijanski prvaki uvrščajo dva Američana: Lienharda in Grochowal-skija.
‘-'k PARI ZADNJEGA KOLA
Maccabi Tel Aviv (Izrael) — Forst Caritu (Italija) ; Federale Lugano
(Švica) — Transol Rotterdam (Nizozemska); Sefra Dunaj (Avstrija) — Real Madrid (Španija).
LESTVICA: Real Madrid 8; Forst 6; Maccabi in Sefra 4; Federale in Transol 0.
KONJSKI SPORT
Gneča na stezi
RIM, 17. — Med nekim konjskim tekmovanjem v Rimu je prišlo do izgredov. Ker so sodniki sklenih zaradi napačnega starta začetek dirke ponoviti je iz protesta vdrla na stezo polovica razjarjenih gledalcev. Ko je uspelo organizatorjem le ponoviti start je vdrla na igrišče druga polovica gledalcev, ki so protestirah proti ponovitvi. Organizatorji so sklenili nato dirko odpovedati in tedaj so prihiteli na progo vsi lastniki konjev, ki so se zaradi take odločitve čutih oškodovane. Končno je morala priti na progo še policija, da je naredila red.
Edini, ki so ves čas obranih mirno kri, so bili — konji.
y SUPER WELTER KATEGORIJI
NOGOMET
JUTRI NA PROSEKU
PARTIZAN RO NASTOPIL Z NAJMOČNEJŠO POSTAVO
Veliko zanimanje v vsej tržaški okolici
V vsej tržaški okolici, pa tudi v mestu samem, vlada veliko zanimanje za jutrišnji nastop jugoslovanskega prvoligaša Partizana na Proseku. Požrtvovalni proseški športni delavci urejajo zadnje priprave za ta pomembni dogodek, ki bo prav gotovo privabil na igrišče Primorja rekordno število gledalcev.
Vodstvo Primorja do sinoči še ni objavilo postave enajsterice, ki bo igrala proti tako uglednemu nasprotniku, vendar pa smo iz pogovora s predstavniki proseškega nogometnega kluba izvedeli, da bosta v bistvu igrah dve postavi: en del sklicanih igralcev bo namreč igral v prvem polčasu, drugi pa v drugem. Obe enajsterici pa bosta sestavljeni tako, da' bosta v bistvil pòvsetn enako
močni, tako da tukaj ne bo prišlo pri igralcih do nobene «diskriminacije».
Vodstvo Partizana je včeraj Prose-čanom brzojavno potrdilo svoj nastop in bo prispelo v Trst že jutri zjutraj.
Partizan se nahaja trenutno na zimskih pripravah v Rovinju in se bo po opravljeni tekmi spet vrnil v to istrsko mesto. Partizan bo ig;ral na Proseku s svojimi najboljšimi igralci.
Vodstvo Primorja je tudi na igrišču pripravilo vse tako, da bodo gledalci lahko v čim večjem številu prisostvovali temu pomembnemu dogodku. Tekma se-bo začela ob 19.30, blagajne pa bodo ocjprli že pol ure prej. Ob proseškem igrišču imajo letos tribunor na kateri je prostora za 1500 gledalcev, ostalo občinstvo pa bo lahko sledilo srečanju tudi z roba igrišča. Tudi za tiste, ki bodo prispeli z lastnimi prevoznimi sredstvi je poskrbljeno, saj ne bo s parkiranjem v bhžini igrišča prav nobenih težav.
Vsem tistim, ki si bodo jutri ogledali to nogometno «poslastico» torej prav gotovo ne bo žal, da so prisostvovali tej zanimivi tekmi.
Švicarski prvoligaš Ziirich pa bo igral s tole postavo: Grob, Heer, Fishbac, Sanfihppo, Zigherling, Rut-schmann, Martinelli, Kuhn, Botte-ron, Katič in Risi.
Tekma med Italijo in Zurichom bo danes v Firencah ob 15 uri. Sodil bo Ciacci iz Firenc.
KOLESARSTVO
CAGLIARI, 17. — 26. februarja bo start mednarodne etapne kolesarske dirke Cagliari - Sassari, s ka tero vsako leto odpro sezono mednarodnih dirk. Kot vse kaže, se bodo tega tekmovanja udeležili vsi najboljši evropski kolesarji.
BOKS
Zahodnonemški smučarki Rosi Mittermeyer so po povratku v domovino čestitali tudi najvišji predstavniki
med temi tudi minister za šport (na sliki)
V TEŽKI KATEGORIJI
Ali-Coopman
izzivalec Jean Pierre Coopman.
Ah je seveda nesporni favorit za zmago v tem dvoboju, ki bo praktično brez vsakršne tehnične privlačnosti. Ali je namreč vsaj za dva razreda boljši od belgijskega boksarja, ki je star 29 let in je kot profesionalec opravil 27 dvobojev: zmagal je 24-krat (15-krat s k. o.), trikrat pa je bil poražen.
Čeprav je splošno mnenje, da bo Ah zrušil Coopmana kaj kmalu na tla, pa vlada v Portoriku za to srečanje dokajšnje zanimanje. Organizator je namreč že prodal vseh 16.000 vstopnic in pri tem vnovčil kar 225.000 dolarjev.
Ah po aa -nagrado H»rejel milijon dolarjev, Oooprhan pa 100.000 dolarjev.
2S
Japonec Wajima svetovni prvak
TOKIO. 17. — Japonski boksar Koichi Wajima je spet svetovni prvak v super welter kategoriji. Wajima je v Tokiu v 15. krogu s k. o. premagal Yu Jae Doja (Južna Koreja), ki je bil premaged Japonca 7. januarja letos.
Wajima se je torej kaj kmalu oddolžil za takratni spodrsljaj in zasluženo osvojil naslov svetovnega prvaka. Japonec je bil namreč stalno v premoči, minuto in 47 sekund pred koncem dvoboja pa je še zrušil nasprotnika na tla in dosegel popolno slavje.
Na sliki: Japonec Wajima (levo) si je z zmago nad Korejcem Juh Jae Dojem spet priboril naslov svetovnega boksarskega prvaka v super velter kategoriji.
NOGOMET
Uboj na igrišču
CASABLANCA, 17. — Med prvenstvenim nogometnim srečanjem Maroka (2. hge) so trije gledalci napadli nekega igralca na igrišču in ga ubili.
mfiitimiirrmtittfiiiViftniitrftHtfiiniiiiiiTtimiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiimiiiifiiiitiiiiiiiiiitiiiiiimimiitimiMnii
ODBOJKA
V 3. MOŠKI DIVIZIJI
Danes v Gorici Olympia B-Dom B
«Trenutno ne morem dati točnega odgovora. Res pa je, da mi je Rive-ra začrta! izredno zanimiv program. Na tem svetu je vse mogoče. . .»
KOŠARKA
Breg (dečki) — paganda»)
Breg
(«pro-50 : 42
Danes bosta drugi ekipi Olympie j nogometnega kluba Milan, izjavil: in Doma pričeli svojo pot v prven- ’ stvu 3. moške divizije.
Naključje je naneslo, da se ti slovenski ekipi srečata že v prvem kolu prvenstva. Prejšnji teden sta se že spoprijeli v prijateljskem srečanju. Zmaga je pripadla šesterki Olympie B z rezultatom 2:1.
Tekma Olympia B — Dom B bo danes v telovadnici «Valletta del Corno» (Ul. Brass, Gorica) s pričetkom ob 18. uri.
Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma B, ki se bodo morah zbrati ob 17.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico. Po tej tekmi bo ob 20. uri (v isti telovadnici) druga tekma prvega kola 3. divizije med Azzurro in Mosso.
I. K.
SAO JUAN, 17. — V petek se bosta za svetovni naslov težke kategorije spoprijela prvak Muham-mad Ali (Cassius Clay) in belgijski
NOGOMET
Duina predsednik Milana?
TRST. 17. — Milanski industrijec Duina je na vprašanje novinarjev, če bi prevzel predsedniško mesto
BREG (dečki): Meneghetti (k) 4, Boris Slavec 16, Barut 16, Riccobon 2, Labiani 2, Debernardi 2, Starec 6, Zahar.
BREG («propaganda«): Čok (k) 10, Tedesco, Štrajn 2, Corbatti 6, Žerjal 18, Kozina, Korošec 6, Hacin, Pečar.
V prijateljski trening tekmi sta se včeraj v Dolini spoprijeli Bregovi ekipi dečkov in košarkarjev, ki se pripravljajo za prvenstvo «propaganda». Po predvidevanju so zmagali «starejši», ki pa so morali dati vse od sebe, da so strli odpor «mlajših», med katerimi je posebno presenetil Florjan Žerjal (letnik 1964), ki je bil tudi najboljši strelec tekme.

I
u
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
” POT K SVETLOBI
Raziskovalci so zapustili kajute na ladji in se preselili znanstveno mestece. Tam se je pojavila Leninova ulica: |ip ovanjske hiše, laboratoriji, skladišča, vse je razsvet-ur*!? Z eRktriko in povezano s telefonom. Ob določenih rmfri. deluJe radijska postaja neposredno z Moskvo. Z ajhnega letališča, ki so ga bili zgradili nekaj deset st roy. proč od znanstvenega mesteca, so piloti in znan-niki odletavali na raziskovalne polete, letaluf’ .januarja se je skupina učenjakov odpravila v dveh k dj1n m helikopterju proti vzhodu, da bi raziskala oazo, od A/r30 leta -1948 odkrili ameriški letalci. 370 kilometrov nena, lr,nega J6 vstala pred raziskovalci pokrajina, vsa oavaclna za Antarktiko.
skalnaf u ^denega oceana se je razprostirala leha nizkih, 45 j 'j1 gora z brezštevilnimi jezeri. Dolžina oaze je bila Skora- 50 kHometrov, širina pa od 12 do 15 kilometrov.
2a iVSe ozemlje je bilo brez ledu in snega, zato sp -1? tukai niso našli prikladnega pristajališča in likopter 36 ^ta^ski oddelek spustil v predel za oazo. He-krai r„ -pa Je prepeljal učenjake, opremo in aparate na ziskav. Doktor fizikalno - matematičnih ved A. M.
Gusev je pripovedoval o tem popotovanju: «Vrhovi temno-rjavih kopastih gora, ki se dvigajo od 100 do 200 metrov kvišku; so bili oviti v meglo. Nad njimi so viseli kopasti oblaki, kakršni običajno nastajajo nad ukrajinskimi stepami sredi sončnega poletnega dne. Zdelo se je, kakor da bo zdaj zdaj pričel padati dež... Oaza je živela s svojim posebnim podnebnim življenjem... Helikopter^ je laviral med kopastimi gorami. Prizor je bil fantastičen. Istočasno je spominjal na severnjaške fjorde in visokogorska območja z zasneženimi vrhovi in jezeri, ko pa smo leteli nad holmi brez snega, vode in rastlinstva, se nam je zdelo, kot da bi bila to pokrajina na luni...»
Z okoliških ledenikov so tekle v jezero prave reke. Videli so številne rokave, zalive in vodne zbiralnike sinjih, sinjezelenih, golobjesinjih odtenkov. Največje jezero, dolgo več kot pet kilometrov, so obkrožale nagrmadene skale. Rjavkaste skale, bele in zelenkaste lise ledenikov, sinja, zelena, golobjesinja jezera so ustvarjala prečudovito pokrajinsko podobo.
Šest dni so učenjaki opravljali obširna opazovanja in prišli do zaključka, da je bilo nekoč celotno območje oaze popolnoma potopljeno pod ledom. Domneve, da je oaza nastala zaradi podzemeljskega gorenja premoga ali pa zaradi ognjeniške dejavnosti, se niso uresničile. Po mnenju učenjakov je oaza nastala v zvezi z nastopom tukajšnje nekdanje otopitve. Temu je pripomogel relief kraja: ledeniki, ki se stekajo iz notranjih območij, srečujejo na tem območju visoke holme in «obidejo» oazo. V poletnih mesecih (december - februar) zajema temno površje skal veliko sončne toplote in skale se ogrejejo do 25 stopinj nad ničlo. Nad skalami kroži topel zrak. Del toplote se razširja tudi na bližnje ledenike in to povzroča intenzivno tajanje.
V času bivanja sovjetskih znanstvenikov je kazala srednja dnevna temperatura plus dve stopinji, za predeli oaze pa je znašala minus dve stopinji.
Voda je bila v nekaterih jezerih slana, v drugih pa sladka. Njena temperatura je nihala med 4 in 9 stopinjami. Znanstveniki so ugotovili globino do 26 metrov. V jezerih so odkrili sladkovodne rdeče račke-kiklope, majhne živalske organizme, haloge, a v največjem vodnem zbiralniku, ki je mejil s Shackletonovim ledenikom, pa so bile ribe in tjulenji; nedvomno je bil vodni zbiralnik v zvezi z morjem. Po skalah so znanstveniki našli snežne burjeve-stnike, ki so gnezdili v špranjah, skue in majhno ptico burnega petrela.
Zračna odprava v oazo, ki so se je lotili kmalu po izkrcanju na celini, je bila temelj širokim raziskovanjem sosednjih območij Mirnega. Skupina učenjakov je raziskovala območje, zahodno od observatorija in se povzpela na Gaussovo goro. Več kakor štirideset let je minilo, odkar je tod bivala zahodna skupina avstralske odprave Douglasa Mawsona. Na vrhu so sovjetski raziskovalci našli zapisek, ki ga je bil pustil tod leta 1912 oddelek Franka Wilda, v njem so avstralski učenjaki na kratko poročali o svojem pohodu.
Geologi Mirnega so raziskovali skalnate vrhove, ki so jih bili odkrili sovjetski piloti na Knoxovi obali. Ob vznožju teh skal so ugledali majhna jezerca z otajano vodo. Nastala je domneva: mar ne bodo odkrili na tem območju še kakšno samotno oazo?
Piloti in učenjaki so se pripravljali k organizaciji znanstvenih postaj Vostok in Sovjetskaja. že zdaj je bilo treba raziskati območja v notranjosti, kamor bodo morali čez nekaj mesecev dostaviti oddelke znanstvenikov, prepeljati opremo in hrano. 24. februarja je letalo IL-12, ki sta ga pilotirala Cerevičnij in Sorokin, vzletelo proti jugo-vzhodu
— na območje geomagnetnega tečaja. V letalu so bili še Somov, pilot Morozov, radiotelegrafist Patarušin in letalski mehanik Mohov. Radijska postaja Mimij je bila v nepretrgani zvezi z IL-12. Po preteku druge ure poleta je radijska postaja na letalu nenadoma utihnila in Patarušin se je prenehal odzivati na pozive, ki so jih ponavljali vsako minuto. Več kakor šest ur je trajalo vznemirljivo pričakovanje. Končno so v etru spet zaslišali signale IL-12, toda šele čez dve uri se je letalo spustilo na letališče Mirnij. Celotni polet je trajal kakih deset ur. Udeleženci poleta so prodrli 1250 kilometrov globoko v Antarktiko. Vsi so z zanimanjem poslušali poročilo o dolgi zračni izvidnici.
Letalo je letelo nad ravno ledeno površino in ni na poti srečalo niti enega samega nunataka. Bela planota se je zlagoma dvigala in silila pilota, da se je dvigal više. Pri pristopu h geomagnetnemu tečaju so kazali višinomeri več kakor tri kilometre nad morsko gladino, ledena planota pa se je razprostirala komaj 150-200 metrov pod krili IL-12. Pojasnili so, da znaša višina na območju geomagnetnega tečaja do 3500 metrov. V tej ledeni puščavi brez življenja je bilo mnogo bolj hladno kokor v Mirnem, minus 33° C.
Prekinitev radijske zveze je povzročila neprehodnost valov; ta pojav, ki so ga opazile že številne radijske postaje v Antarktiki, so pričeli raziskovati sovjetski znanstveniki.
Letalski oddelek ni opustil niti enega lepega dne. Pilot Poljakov je opravil vrsto poletov z Li-2 za zračno fotografiranje. Profesor Vjalov je poletel s pilotom Kašem po zapleteni poti vzdolž obrežja Dežele kraljice Mary. Vrsto poletov so napravili letalci v notranjost celine, da bi preizkusili pogoje pristanka in vzleta z ledene ploščadi na višini čez 2000 metrov.	(Nadaljevanje sledi j
79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	Gorica, Ul
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,— din, za zasebnike mesečno 30.______
letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.____ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» « DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglas!	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12°/o. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
18. februarja 19/6 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
POMEMBNA DIPLOMATSKA ZMAGA ACOSTINHA NETA
Francoska vlada priznala Ljudsko republiko Angolo
Njenemu zgledu bodo sledile Nizozemska in države članice Evropske gospodarske skupnosti - Napetost med Južno Afriko in Angolo popušča
PARIZ, 17. — Francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je pariška via da uradno priznala Ljud sko republiko Angolo, sicer z utemeljitvijo, da so luandske oblasti razširile svojo oblast skoraj na vse ozemlje nekdanje portugalske kolonije. Francija je prva evropska in
kvizlinških gibanj UNITA in FNLA, ; «Zambia Daily Mail» povedati, da so doživeli popoln vojaški zlom, to- doteka po zračni poti iz Zaireja v da ne bodo popustili, ampak se pri- vzhodne gozdne predele Angole ve-
pravljajo na gverilo. To velja zlasti za separatiste UNITA, katerih vrste se krepijo, kot znano, z najemniškimi vojaki, čeprav je zairski predsednik Mobutu Sese Seko v za-
Sploh zahodna država, ki je priznala čftku tega meseca prepovedal tran-LR Angolo. Slednjo je, kot znano, ’zit najemnikov čez zairsko ozemlje.
proglasil 11. novembra lani Ago-stinho Neto, voditelj ljudskega osvobodilnega gibanja MPLA.
Pariškemu zgledu bo sledila v najkrajšem tudi nizozemska vlada, kakor je najavil danes glasnik ministrstva za zunanje zadeve v Haagu. To je seveda le začetek vrste uradnih priznanj Netove via-de, ki se bodo nadaljevala, kot kaže, z ustreznimi koraki tudi s strani držav Evropske gospodarske skupnosti. Ob zaključku dananšje-ga sestanka’ odbora EGS za politično usklajanje med čianicami deveterice so namreč dobro obveščeni krogi razširili vest, da. so zunanji ministri j skupnosti to vprašanje vzeli resno ; v pretres in da se bodo o zadevi dokončno odločili na prihodnjem sestanku v ponedeljek. Po bruseljsKi odicčitvi bodo pa seveda posamezne vlade držav članic EGS poskrbele /a navezavo diplomatskih odnosov z LR Angolo. V tej zvezi velja ponovno omeniti posredovanje italijanskih komunističnih poslancev v smislu, da rimska vlada čimprej prizna Netovo vlado kot edino zako-
Verodostojnost prepovedi potrjuje kinšaska agencija AZAP, ko javlja, da je Mobutu izgnal iz Zaireja 22 najemnikov, ki so hoteli v Angolo (16 Britancev, Irca, Belgijca, Francoza, Južnoafričana, Avstrijca ter Američana) ter jih dal naložiti na letalo namenjeno proti Belgiji. Z druge strani pa ve zambijski list
liko protitankovskega in drugega o-rožja (med drugim naj bi šlo za topove, ki lahko uspešno ustavijo tudi sovjetske tanke «T-54 in T-34, s katerimi razpolagajo, kot zatrjuje omenjena agencija, oborožene sile Netovega osvobodinega gibanja). Letala, ki prevažajo orožje, pristajajo na 8 stezah, ki so jih pripadniki UNITA pripravili sredi goščave. Vprašanje je torej, kakšne cilje pravzaprav zasleduje Mobutu, ko z ene strani prepoveduje tranzit najemnikov čez zairsko ozemlje, a z
ASAD PREDSEDNIK NOVE DRŽAVE?
V	IZRAELU ZASKRBLJENI OB MOŽNOSTI ZDRUŽITVE MED SIRIJO IN JORDANIJO
V	prihodnjih dneh obisk zastopnika OZN na Bližnjem vzhodu
Nacistični kolaboracionist Hesse
TEL AVIV, 17. — Eden najbolj informiranih izraelskih dnevnikov «Je-rusalen Post» trdi v svoji zadnji številki, oa se bosta Sirija in Jordanija v zelo kratkem času združili ter ustvarili novo federativno državo, ki naj bi jo imenovali «Združene arabske države». Proces zedinjenja je v teku že nekaj mesecev, trdi tel-avivski dnevnik in če ne bo prišlo do nepredvidenih težav se bo zaključil še pred junijem. Predsednik nove državne tvorbe bo Hafez Asad, jordanski kralj Husein pa bi imel podrejeno vlogo, kot vodja avtonomne jordanske pokrajine. Obe državi bosta imeli skupno osrednjo vlado ter skupno vojaško poveljstvo, medtem ko se bo mešani parlament se-
druge dovoljuje pošiljanje orožja v i stal izmenično v Damasku in v A-Angolo.	j manu.
......................................
URADNI OBISK DŽEMALA BIJEDIČA V FRANCIJI
Francosko-jugoslovanski odnosi v žarišču pariških pogovorov
Danes se bo predsednik ZIS poslovil od Giscarda D’Estainga in odpotoval v Belgijo
PARIZ, 17. — Jugoslovansko francoski pogovori pod vodstvom
nito predstavnico te afriške dežele j predsednikov °vlad I)zemala Bi.jedica v svetu.	j jn jaCqUesa Chiraca so se popoldne
Z druge strani je opaziti pri j nadaljevali v palači «Matignon» v ižni Airiki določene znake «omeh- navzočnosti članov delegacij. Pred
tem je Bijedič dopoldne položil venec na grob neznanega junaka v Parizu, opoldne pa je bil gost na kosilu, ki so mu ga priredili člani združenja francoskih industrijcev. To priložnost so porabi1: tudi za izmenjavo mnenj o možnostih jugoslovansko - francoskega gospodarskega sodelovanja. Posebno pozornost so namenili takšnim oblikam sodelovanja, ki bi prispevale k uravnoteženju gospodarskih cc’rosov med državama. Zastopniki francoskih industrialcev so ob tej priložnosti izrazili željo, da bi njihova delegacija
Južni Afriki določene znake «omeh Čanja» v odnosih do LR Angole. Iz Johannesburga poročajo namreč, da bodo na jutrišnjem zasedanju južnoafriškega ministrskega sveta obravnavali možnost sprožitve posrednih ali celo neposrednih pogajanj z zastopniki Netove vlade v pričakovanju mirovnega sporazuma. Johannesburške oblasti naj. bi bile v tem smislu zmerno optimistične, tudi zato, ker je zunaji minister LR Angole Jose Eduardo Do Santos nedavno izjavil, da je njegova vlada pripravljena brez nadaljnjega na sodelovanje z Južno Afriko, seveda k, če bo ta priznala luandske o-blasti kut edine zakonite v Angoli.
S tem pa še niso premagane vse ovire, ki so napoti vzpostavitvi rednih diplomatskih, pa tudi gospodarskih odnosov med državama. Južnoafriška vlada je danes ponovno zatrdila, da bo krčevito branila Namibijo v primeru angolskega vdora vanjo. V tej zvezi je radijska postaja S ABC javila, da ni trenutno nevarnosti spopada med južnoafriškimi in «kubanskimi četami» bodisi, ker so siednje utrujene zaradi sil
porastu industrijske proizvodnje in zaposlovanju. Bijedič je naglasil jugoslovansko zanimanje za sodelovanje v OECD in pri tem opozoril, da ima Jugoslavija v menjavi s članicami te organizacije resne težave, saj iz te menjave izvira približno štiri petine vsega jugoslovanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja. To zlasti velja za izvoz mesa, tekstila, lesa in ladij. Do tega je prišlo zato, ker je jugoslovansko tržišče ostalo odprto, medtem ko so zahodnoevropske države uvedle ostre o-mejitve.
Ph'édsfavtiìlìl’'défilé so v pogovoru
z Bijedidenv kot poroda Tanjug, na-
..._. .. . ...	...... ...- . - i vedli mnenje, da letos utegne priti
čimprej obiskala Jugoslavijo in taro t do izboljšanja jugoslovanskega iz-pregledala možnosti za povečanje voza v države - članice OECD. Po trgovanja med državama.	njihovih ocenah se gospodarska de-
Predsednik zveznega izvršnega | javnost v ZDA in Kanadi zanesljivo sveta Džemal Bijedič je danes v ! oživlja, pa tudi gibanja, v nekaterih Parizu obiskal tudi sedež organiza- ! zahodnoevropskih državah so bila
vànskega gospodarstva in spregovo- kov, ki so tudi sicer po večini zaril o nekaterih njegovih značilno- ! prti, ne da bi jih poprej postavili na stih v lanskem letu, med drugim o
cije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. V pogovoru z generalnim tajnikom te organizacije E-milom Van Lennepom, udeležili so se ga tudi njuni sodelavci, je tekla beseda o perspektivah gospodarskega položaja na območju OECD, o nujnosti odkrivanja konkretnih re-
nih naporov zadnjih dni, kot tudi, šitev v okviru konference o medna-ker nimajc, dovolj vojaške opreme | rodnem gospodarskem, sodelovanju Natove sile so torej zmagale na in o odnosih med Jugoslavijo in vsej črti, postavlja pa se vprašanje,, OECD.
kdaj bo Angola resnično zaživela v j Jugoslovanski premier je v pogo-miru. Poraženci, se pravi pristaši voru podčrtal dinamičnost jugoslo-
OBOROŽENE SILE NAJ BODO V SLUŽBI LJUDSTVA
Sosta Comes o vlogi vojske v revoluciji
Seminarja o vlogi oboroženih sil na Portugalskem se udeležujejo tudi generalni sekretarji političnih strank
LIZBONA, 17. — Predsednik republike . Costa Comes je odločno poudaril vlogo, ki jo imajo oborožene sile v sedanjem političnem položaju na Portugalskem ter je podčrtal, da bi podcenjevanje njihove vloge bila za portugalske revolucijo tragična napaka. General Costa Comes je o tem govoril sinoči ob odprtju seminarja, katerega cilj je proučiti vlogo oboroženih sil v sedanjem portugalskem položaju.
Predsednik republike je izjavil, da prav program gibanja oboroženih sil (v katerem je rečeno, da ima vojska zgodovinsko nalogo, da zagotovi pogoje za miren prehod portugalske družbe iz diktature v demokracijo in socializem) narekuje oboroženim silam, da se postavijo po robu notranjim in zunanjim napadom v korist portugalskemu ljudstvu. Seminarja st udeležujejo, poleg predstavnikov oboroženih sil, tudi generalni tajniki najpomembnejših portugalskih političnih strank.
Costa Comes je •/ svojem posegu nadalje dejal, da se morajo vsi člani oboroženih sil dobro zavedati svoje dolžnosti v sedanjem za Portugalsko zgodovinskem trenutku. K temu lahko odločilno prispevajo politične stranke, kj lahko ustvarijo v ljudstvu demokratično zavest ter preprečijo tiste negativne pojave nestrpnosti, ideološkega nasilja in fizičnega obračunavanja, ki so izraz protidemokratičnih metod. V režimu, v katerem bo ljudstvo v resnici lahko odločalo o svoj; usodi, bodo morali člani oboroženih sil odpovedati se svoiemu osebnemu po-1 litičnemu prepričanju ter se posve
normo, da se namreč ne poslužujejo svoje moči v korist te aii one politične grupacije. Vojska mora biti nestrankarska, nadaljuje predsednik portugalske republike general C. Comes ter se boriti predvsem za uveljavitev ljudske volje in v obrambo demokracije. Zato je treba točno definirati vlogo in naloge oboroženih sil, v katerih ne morejo obstajati ideološki oddelki in oddelki, ki bi imeli vodilno vlogo, oborožene sile morajo biti enotne m disciplinirane, saj bodo samo tako lahko ustvarile ono, kar portugalsko ljudstvo zahteva od njih.
Doslej še ni bilo uradnih odmevov na govor predsednika Costa Go-mesa, ugotavljajo pa, da ga preveva militaristični duh, ki baje napoveduje okrepitev vojske na oblasti.
na začetku tega leta ugodnejša kot so predvidevali konec lanskega leta.
V pogovorih so obiavnavali tudi širše mednarodne gospodarske probleme. Pri tem je predsednik jugoslovanske vlade naglasi! potrebo po odkrivanju novih rešitev v mednarodnih gospodarskih odnosih ter dodal, da bi se morala pariška konferenca o mednarodnem gospodarskem sodelovanju in UNCTAD med seboj dopolnjevati.
Danes, drugi dan Bijedidevega o-biska v Parizu, sta se na Quai d’Orsay pogovarjala generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva De Courcelle in namestnik jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Obravnavala sta posamezna aktualna vprašanja, o katerih sta delno razpravljala že predsednika vlad Chirac in Bijedič. Posebna pozornost je veljala mednarodnim odnosom v zvezi z uresničevanjem sklepov helsinške konference ter francoskemu in jugoslovanskemu angažiranju pri tem. Diplomata sta proučila tudi razne vidike kriz in spopadov na območju Sredozemlja in opozorila na obojestransko pripravljenost za iskanje možnosti za sodelovanje sredozemskih držav. Obravnavala sta tudi razmere, v katerih je LR Angola pridobila in krepi svojo neodvisnost, dalje posamezna žarišča napetosti v mednarodnih odnosih, razoroževa-nje in še nekatere druge teme. Francoska stran je pokazala zanimanje za dejavnost Jugoslavije kot neuvrščene države v mednarodnih odnosih, zlasti v sklopu priprav na konferenco neuvrščenih na vrhu v Colombu.
Predsednik jugoslovanske vlade bo jutri po pogovorih s francoskim predsednikom Giscaidom d’Estain-gom končal uradni obisk v Franciji in odpotoval v Belgijo.
zatožno klop. Skratka, mučenje je sestavni del vladnega sistema in ga izvajajo metodično ter s sadizmom.
Glavni mučitelj je neki Oswaldo Romo, ciničen in brutalen debeluh, ob čigar imenu se še danes naježijo lasje vsem, ki so prisostvovali mučenjem, kaj šele tistim, ki so bili predmet njegove zverinske «pozornosti» in tu gre za tisoče nesrečnežev. Poizvedovale-; so zbrali proti njemu veliko dokaznega gradiva, katerega objava, pravijo, bi globalno pretresla svetovno javnost. Poročilo navaja dvanajst raznih načinov mučenja v vseh možnih podrobnostih. Preiskovalci so zahtevali, da se sproži proti ' «Guatonu», kakor tudi nazjvgjp ftpma, proces zaradi groznih zločinov proti človeštvu. Obenem naglašajo, da bi OZN morala doseči od Pinochetove hunte izpustitev voditelja čilske komunistične stranke Luisa Corvalana in desetih drugih političnih osebnosti, ki so že dve leti v zaporu brez procesa.
Poročilo tudi še dodaja, da so Pinochet in drugi fašistični kolovodje vprav obsedeni, tako skrbijo za javni oziroma državni red in varnost.
Po teh vesteh se bosta Asad in Husein v prihodnjih mesecih spet se stala, da bi še pospešila proces zbliževanja med obema državama, ki se je začel v zadnjih desetih mesecih. Do proglasitve združitve bi lahko prišlo takoj za tem, ko se bodo domenili o skupni ustavi, kar pa je nekoliko zapletena zadeva, spričo različnih družbenih in političnih u-reditev v Siriji in Jordaniji.
Politični opazovalci v Izraelu so sicer mnenja, da je še odločno prezgodaj govoriti o takem zedinjenju, da pa bi skupna sirsko - jordanska država povzročila mnogo skrbi izraelski vladi. Zanjo bi to pomenilo imeti ob svoji vzhodni meji neprestano nevarnost, saj se Jordanija ne bi vzdržala v morebitnem arabsko - izraelskem spopadu, kot se je zgodilo med zadnjo vojno leta 1973. Trdijo pa, da bo izraelska vlada na svoji prihodnji seji proučila tudi to vprašanje.
Posredno potrdilo za vesti, ki jih je objavil dnevnik «Jerusalem Post» so izjave sirskega predsednika vlade Ajubija, ki je dejal, da so v zadnjem času dosegli pomembne uspehe na poti k združitvi med obema državama. Tudi izraelski izvedenci so mnenja, da politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje med Sirijo in Jordanijo ni še nikoli doseglo tako visoke ravni.
V Izraelu so tudi zaskrbljeni ob vesteh, po katerih naj bi se število vojakov palestinske osvobodilne armade v Libanonu v zadnjih dneh še okrepilo. Ugotavljajo, da se je trem bataljonom Palestincev, ki so vkorakali v Libanon pred proglasitvijo premirja 22. januarja, pridružil še četrti, oborožen s sodobnim protiletalskim orožjem.
Medtem so napovedali, da bi v prihodnjih dneh moral priti na Bližnji vzhod visoki funkcionar Združenih narodov, da bi razpravljal o možnosti obnovitve pogajanj med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Šlo naj bi za pomočnika generalnega tajnika OZN Roberta Guyara, ki bo obiskal Egipt, Jordanijo, Izrael in Sirijo. V Jeruzalemu ga pričakujejo 24. februarja, ko se bo sestal z izraelskim zunanjim ministrom Allo-nom.	.
V Genovi bodo zdravili najhujše opekline
GENOVA, 17. — V bolnišnici «San Martino» bo v kratkem pričel delovati oddelek za zdravljenje hudo o-pečenih, ki ga je začel pripravljati že !. 1969 prof. Imperato. Razpolagal bo z najsodobnejšimi aparaturami in drugo opremo, tako med drugim s stalno zalogo liofilizirane kože. s katero je mogoče ozdraviti iju-
po-
Zaskrbljenost v Afriki ob aliirsko-maroMi spopadih
RABAT, 17. — Maroški tisk sveča dokajšnjo pozornost zadnjemu spopadu pri oazi Amgaia ter pismu, ki ga je s tem v zvezi maroški kralj Hasan poslal alžirskemu predsedniku Bumedienu. Trenutno je Amgaia ponovno v rokah Maročanov, ki so, kot kaže, po porazu, ki so ga doživeli pred dnevi, ponovno prevzeli nadzorstvo nad tem področjem in prisilili Alžirce k umiku.
Maroško časopisje objavlja danes titi skupnosti, ki jo bodo vodili de- ; zelo zaskrbljene reakcije vseh vodi-
Pričevanja o grozodejstvih v Čilu
Vedejo se tako kot bi bili vojaško, di, ki so jim opekline zajele kar
zasedli tujo, sovražno deželo. To lah-............
ko pomeni le eno, da se namreč bojijo in dokaz tega je stopnjevanje grozodejstev — podobno torej, kakor so nacisti najhujše zločine zagrešili
Luciano Hesse
Biserka Hajon
iiiiiiiinimmiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiiiumiiminimuitiiiMiniuiiiiiiiiiimiiiiimmiiiigmiiiimmiiiimifmiii
BAJE.. DA BI SE MAŠČEVAL ZARADI IZKLJUČITVE
V Bejrutu študent umoril univerzitetna profesorja
Takojšen poseg palestinskih varnostnih sil
(Nadaljevanje s 1. strani)
BEJRUT, 17. — Na ameriški univerzi v Bejrutu je prišlo danes zjutraj do krvavega dogodka, ki bi se utegnil zaključiti še bolj tragično. Vse se je začelo v zgodnjih jutranjih urah, ko je 23-letni študent jordanskega porekla Najem Najem prišel na univerzo ter začel streljati na dva profesorja. Gre za ameriškega državljana Roberta Najemija in za Libanonca Raymonda Ghosna, ki sta bila na mestu mrtva. Medtem ko so prisotni ob streljanju kar najhitreje zbežali, je Najem odšel v urad podrektorja. bivšega libanonskega zunanjega ministra Hakima ter pod grožnjo orožja zadržal njega in nekaj uradnikov za talce. Od libanonskih oblasti je zahteval brzostrelko in avto.	da	bi	lahko pobegnil.
Krožili so glasovi; da' so Hakima in uradnike obdržali za talce nekateri skrajnolevičarski študentje, kasneje pa	se	je	izkazalo, da je ves
trušč in hrup povzročil prav Najem. Pogajanja med morilcem in člani palestinskih varnostnih sil, ki imajo nadzorstvo nad to bejrutsko mestno četrtjo, so bila dokaj dolga in na-jrorna, končno pa so ga le prepričali. da	se	je	predal in prišel	iz
urada z dvignjenimi rokami. V trenutku, ko so ga Palestinci hoteli naložiti na avto, da bi ga odpeljali v zapor, je iz množice gledalcev stopil mož,	ki	je	začel streljati na	a-
retiranega Najema in ga baje zadel v ramo. V prerivanju, ki je takrat nastalo, je bil ranien tudi mož, ki je nanj streljal. Kasneje se je iz-
70 odst.. telesa, z zalogo kosti za presaditve, z linfociti, protirakastimi cepivi ter laboratoriji za hiperfuzijo izoliranih človeških organizmov. Cen-
.	-	_	ter se bo lahl^o posluževal presadit- ^ _„	JC llA.
tedaj, ko so se jim majala tla pod venega oddelka, id se nahaja ravno kazalo, da gre za Josepha Jebraka, nogami...	1 tako v omenjeni bolnišnici.	1 ki je dolgo let delal kot risar v
NAPAD GLASILA KPK NA ZMERNE SILE
Zaostritev političnega boja v Ljudski republiki Kitajski
«Desničarski deviacionisti» obtoženi, da so izdali kulturno revolucijo ter onemogočili socialno-gospodarski razvoj v državi
zasebnem ateljeju profesorja Ghosna.
Kaj je privedlo mladega Najema do tega, da je streljal na oba profesorja, ni popolnoma jasno. Kaže, da se je fant leta 1969 vpisal na inženirsko fakulteto, s katere so ga lani, skupaj s skupino študentov, ki so uprizorili celo vrsto stavk in protestov, izključili. Najem se je baje hotel za svojo izključitev maščevati.
Ameriška univerza je v bejrutski mestni četrti, ki je po sklenitvi premirja pod nadzorstvom palestinskih varnostnih sil. Slednje so Najema in Jebraka aretirale, zagotovile pa so, da ju bodo izročile libanonskim oblastem. Univerzo so ustanovili pred kakimi desetimi leti, vanjo pa je vpisanih približno 5 tisoč študentov. Upravlja jo poseben svet, ki pa zaseda v New Yorku.
Hčerki je silila k prostituciji
MATERA, 17. — Nova drama revščine in zaostalosti! Marianna Barbaro (42 let) je prisilila 22-letno hčerko A. M. in njeno komaj 14-letno sestro M. M., da sta se večkrat spečali z vrsto bogatih upokojencev mesteca Stigliano pri Materi. Starejša hči je zaradi tega zanosila, sicer pa ima že tako dva nezakonska otroka. Brezvestna mati ima tudi še 4-letnega sinčka.
Karabinjerji so Barbarovo aretirali, pa tudi že zasledili sedem izmed upokojencev.
ŽENEVA, 17. — Posebna petčlanska preiskovalna skupina je izvršila poizvedovanje o tem, kako se i" T^rnt;l“u "e,u*'K 'lau«W «r.nštniein činv0čin0i™	„ č;. KPK, so disidenti brez vsakega pred-
PEKING, 17. — Napadi maoistov na tako imenovane zmerneže se čedalje stopnjujejo in so se po zatrjevanju opazovalcev, ki so se s Kitajskega te dni vrnili na zahod, sprevrgli v pravi pogrom. Glasilo KPK piše o razkolu v centralnem komiteju komunistične partije in dodaja, da so ga povzročili tisti, ki so svoj čas osvojili načelo o «stabilnosti in enotnosti», a so sedaj stopili na pot kapitalizma.
Sedaj nihče več ne dvomi, da je glavna tarča maoističnih napadov res pomočnik prvega ministra Teng Hsiao Peng, ki je tudi načelnik vrhovnega štaba vojaških sil. Pekinški «Ljudski dnevnik» zatrjuje nadalje, da obstaja možnost zarot s strani zmernih sil ali «reakcionarjev»; profesorji, študentje in drugo osebje pekinške univerze naj bi se že obvezali, da bodo zastavili vse svoje moči za preprečitev zarotniških nakan.
S tem, da «belemu pravijo črno in črnemu belo», nadaljuje glasilo
spoštujejo človečanske pravice v Čilu. Rezultate raziskave, o katerih seveda ne more biti nikakršnega dvoma, so poizvedovalci predložili u-stiezni komisiji Organizacije združenih narodov. Gre za 103 tipkane strani, ki pa so jih načelnik preiskovalne skupine, Pakistanec Ghulam Ali Allana ter njegov1 sodelavci morali sestaviti le na osnovi pričevanj in raznih obtožbenih dokumentov, kajti santiaške oblasti jim niso dovolile vstopa v Čile.
Iz poročila je razvidno, da se čil
mokratično izvoljeni predstavniki. teljev političnih strank v Maroku, ki ska fašistična hunta še vedno poslu-V demokratičnem režimu morajo izražajo svojo bojazen za ohranitev j žuje najrazličnejših načinov muče-oborožene sile spoštovati temeljno miru v Afriki.	i nja političnih, pa tudi drugih jetni-
sodka povzročili razdoi v CK KP ter usmerili konico sulice proti Mau in njegovi revolucionarni liniji. Domnevnega voditelja zmernih sil Teng Hsiao Penga imenujejo maoisti na stenskih časopisih «Hruščeva št. 2» ter mu očitajo, da ie zavrgel načelo Maocetunga, po katerem mora politika prevladovati nad vojsko, ne pa nasprotno.
Med najhujšimi obtožbami na račun disidentov je ta, da so slednji zopet uvedli na nekaterih delovnih mestih slo po materialnih dobrinah, kot tudi stroge nadzorne in zatiral-ne metode, kar je onemogočilo reden razvoj proizvodnje. «Desničar-
ski deviacionisti» imajo po zatrjevanju zahodnih opazovalcev močan vpliv na vodilnih mestih najrazličnejših področij javnega udejstvovanja, odtod torej silna zaostritev mačistične hajke proti njim le mesec dni po smrti Čueniaja.
Maocetungovi privrženci z druge strani, kot sami zatrjujejo, ne zanikajo potrebe po naglem razmahu osnovnih razvojnih dejavnosti, to je industrijskih, kmetijskih in tehniško - znanstvenih, kakor tudi ne po okrepitvi narodno - obrambnega aparata. Dodajajo pa, da bo gospodarski razvoj Kitajske mogoč le z ideološkim mobiliziranjem najširših slojev prebivalstva (ne torej z zasledovanjem materialnih dobrin) in z javno masovno kritiko (namesto s strogimi nadzornimi in zatiralnimi ukrepi v imenu nekega «reda»), kar pomeni dejansko, da dajejo maoìsti političnemu delu oziroma ideološkim teorijam in razlagam prednost pred vsem drugim.
Nasprotno pa naj bi «kapitalisti» izrabljali razvojne cilje za zaviranje nadaljevanja revolucije in za utrjevanje svojih buržujskih položajev. V ta namen, pravi glasilo KPK, so pretkano izkoristili nekakšen kolaž Maocetungovih navodil, v tc-rn smislu namreč, da so postavili na isto raven izreka «boj proti revizionizmu za utrditev proletarske diktature» in «stabilnost ter enotnost za	razmah	gospodarstva».	V	resnici,	dodaja	omenjeni list,	je	Maocetung
pred	kratkim izj'avil,	da	pojma	sta-
bilnosti in enotnosti nikakor ne zanikata razrednega boja
ustreznega članka v glasilu KPK, ki je bil nato priobčen še v posebni brošuri; slednjo so v velikanskem številu izvodov razmnožili med prebivalstvo, to pa je tudi bil prvi znak notranjepolitičnega boja.
Atentati na turške diplomate v Eibanonu
BEJRUT, 17. — Libanonski dnevnik «Al Moharer» je prejel danes sporočilo teroristične skupine, ki sama sebe imenuje «tajna vojska za osvoboditev Armenije» in ki si jemlje odgovornost za umor turškega diplomata, ki so ga neznanci sinoči ustrelili v libanonskem glavnem mestu. V sporočilu je med drugim rečeno, da je umorjeni Ok-tar Serit tajni agent turške obveščevalne službe in da so ga premestili v Bejrut z Dunaja, potem ko je bil tamkajšnji veleposlanik umorjen.
Danes so neznanci streljali še na enega turškega diplomata v Bejrutu, ki pa je na srečo ostal nepoškodovan, medtem ko .e bil ranjen njegov šofer.
37 milijonov so ukradli
CALTANISSETTA, 17. - Trije z revolverji oboroženi, moški, ki pa niso imeli zakrinkanih obrazov (!) so izropali agencijo kreditnega zavoda Banco di Credito Siciliano v Maoistični napadi na zmerno stru- | središču Caltanissette. Rop jim je jo partijskih pripadnikov so se de- ' navrgel kakšnih 37 milijonov lir ple-jansko začeli 6. februarja z objavo na. Zbežali so brez sledu.
Zastrupitev na delu
AVERSA (Caserta), 17. — Trije delavci in dve delavki tovarne gosjio-dinjskih strojev «Indesit Sud» v Te-veroli pri Aversi, se je zastrupilo s hlapovi žveplene kisline, ki so se zaradi okvare sprostili z ustreznega hranilnika. To so 26-letni Salvatore Zenna, 30-letni Vincenzo Caiano, 47-letni Leopoldo Della Gatta, 27-letna Maria Buonanno in 23-Ietna Giuseppina Brunzo, ki so jih nemudoma sprejeli v bolnišnico v Aversi, čas bi že bil, da pristojne oblasti poskrbijo za strogo spoštovanje varnostnih ukrepoV na deloviščih s strani podjetnikov, ki pretirano zanemarjajo tovrstno plat delovnih odnosov.
0 dveh novih galerijah
(Nadaljevanje s 4. strani)
dar pa je vmes tudi nekaj ‘gra-jike. Kot običajno sta ostala pri svoji motiviki. Prikazujeta anter-jerje in pokrajine, vasi in mestne predele. Pravi Miljčan Villibossi pa je pripravil večje število večjih in manjših skulptur in sicer iz marmorja, pa tudi nekaj brona je vmes. Njegova dela zelo skladno dopolnjujejo obsežen prostor glavne dvorane nove miljske galerije.
Trije umetniki bodo v galeriji «La Squero» razstavljali do konca meseca.
' Le nekaj sto metrov od te galerije se bo nocoj zaključila le priložnostna razstava, ki jo je milj-ska UDI - Z1Ž priredila ob letošnji akciji za obnovo izkaznic. Razstavo omenjamo posebej zato, ker sodelujejo na njej izključno ženske -slikarke. In kar enajst slikark sc je zbralo na tej manifestaciji. Tri so sicer iz Milana in sicer Donatella Bianchi, Lina Salvo in Elisa-betta Sperandio, ostale pa so vse Tržačanke oziroma Miljčanke in sicer Tiziana Fantini, Alice Gom-bacci, Maria Uannich, Emanuela Marassi, Megi Pepeu, Laura Por-tione, Erica Stocker Micheli in Natalia Zilli Postogna. Če pomislimo, da je v Trstu še vrsta umetnic, ki na tej prireditvi niso sodelovale, pomeni, da ima Trst veliko likovnic.
Hesse; «To so bile obrambne akcije, da bi preprečili infiltracijo partizanov. Govorili pa so tudi o preskrbi z gorivom.»
Odv. Battello: «Kaj veste o pokolu v Ul. Ghega? Je posegel tudi oddelek IV/A?»
Hesse: «Nismo posegli. O represaliji so nam povedali, ko je bila že izvršena.»
Odv. Kostoris: «Kaj pa nam poveste o pokolu na Opčinah?»
Hesse: «Nič ne vem.»
Javni tožilec: «Saj je o tem poročal tudi «Il Piccolo».»
Hesse: «Ne spominjam se.»
Odv. Battello: «V vašem oddelku sta_ bila tudi agenta javne varnosti. Kaj sta počela in kakšna je bila njuna funkcija.»
Hesse: «Bila sta kurirja za zvezo s kvesturo.»
Odv. Canestrini: «Res intenzivna dejavnost, če ste potrebovali kan dva kurirja .. .»
S tem se je zasliševanje kolaboracionista končalo. Hesse je odkorakal iz dvorane s provokatorskim pogledom, medtem ko mu je marsikdo iz občinstva zabrusil v obraz «svinja».
Obravnava se je začela s polurno zamudo okrog 10. ure z branjem izjav, ki sta jih obtoženca Oberhau-ser in Allers dala nemškim sodnikom. Oba sta tedaj prikrila dejansko vlogo, ki sta jo imela kot poveljnik Einsatzkommando oziroma načelnik oddelka R/I, priznala pa sta svojo prisotnost v Trstu.
Pričevanji sta zanimivi predvsem, ker opisujeta ustroj tedanje nacistične varnostne službe. Pred branjem Aliersovih izjav je prišlo do spora med branilcem, ki je zahteval, naj sodni zbor proglasi njegovega klienta za mrtvega in naj odredi zapadlost prekrškov zaradi obtoženče-ve smrti. Vnel se je prepir s predstavniki zasebnih strank, ki so med drugim poudarjali, da potrdilo o smrti sploh ni veljavno v Italiji. Po daljšem prerekanju je sodni zbor končno sklenil, da prebere Allersove izjave in si pridrži pravico, da na osnovi določil kazenskega postopni-ka proglasi obtoženca za mrtveca in torej zapadlost prekrškov v teku razora ve.
Za Hessejem so se pred zborom zvrstile priče Darinka in Vilin Vi-rag. ki sta bila dali časa zaprta v Rižarni, Biserka Haion, ki je bila za kuharico jetnikom in Aldo Ostermann. ki si je takoj po begu ogledal Rižarno in sestavil Drvi kratek zanisnik. Vsi so potrdili izjave, kj, sp, jij}H,dali preiskovalnemu sodniku o zločinih, ki so jim bili priči aH , za katere so zvedeli od sojetnikov. Ostermann pa je še dodal, da je svoje zaniske izročil najprej partizanom, ki so osvobodili Trst in nato tudi zavezniški vojaški upravi.
Zadmi je prišel na vrsto Gottardo Milani, član bataljona Davide. Milani je povedal, da je nrvi poveljnik Einsatzkommando, Wirth, zajel niegov batalion zakadi izdajstva, ko so se hoteli nrikliučiti partizanom. Prisilil jih je. da so ustreMi dva tovariša, ertale pa postavil pred izbire: ali z nami ali pa v N°n~''i-jo. Milani je bil eden od tistih, ki so se rale odločili za koneentracii-sko taUavičče, kot da bi sodeloval z okunatorjem.
Ura je bila že 14. čez. ko je nred-sednik dr. Maltese prekinil obravnavo in jo odložil na danes. Sodni zbor si je namreč ponoldne v sorem-stvu branilcev, tožilca in zastopnikov prizadetih strank ogledal Rižarno.
Trideset let pozneje
(Nadaljevanje s 1. strani)
bil nacizem in fašizem. Do pred kratkim je le malo ljudi vedelo za Rižarno, danes, ko je o njej poročala televizija, ve za to uničevalno taborišče širši krog, a je vseeno premalo, premalo.»
Dr. Coassin, tudi vi danes prvič tu? «Ne. Rižarno sem obiskal že pred časom, a nisem se več spominjal vseh podrobnosti.» Strašno, res, vendar pa tudi spodbuda za ostrejši nastop proti obtožencema. «Morda — se nekoliko obotavlja javni tožilec — sicer pa ima današnji o-bisk sodnega zbora le moralni pomen, s pravnega vidika pa ne more imeti nikakršnega vpliva.»
Očitno je, da javni tožilec nima nikakršnega namena prestopiti ozkih meja obtožnice m podpreti zahtevo demokratične lavnosti, da se na tem procesu ne obsodita samo Allers in Oberhauser, pač pa ves nacistični uničevalni sistem ter ko-laboracionistični Trst. To je cilj, ki si ga je zadal odvetniški kolegij, ki zastopa žrtve in svojce žrtev nacističnega in fašističnega besa. Vendar tudi v kolegiju se je nekaj zataknilo. Med časnikarji, ki sledijo procesu, je razširjen vtis, da je večina odvetnikov nepripravljena, da ni koordinacije v njihovih posegih, da jih je premajhen odpor branilcev presenetil. «Vtis imam, da smo zasadili nož v maslo,» pravi odvetnik Canestrini, ki jc no dopoldanski obravnavi z ognjevitim posegom zavrnil neposredno pričevanje bivšega fašističnega prefekta Coceani-ja, češ «nočemo dihati zraku, ki ga on tudi diha.» Demokratičnim časnikarjem, ki so osporavali ta poseg, pa je odvetnik Battello pojasnil: «Coceanija bi morali «povoziti» na osnovi člankov in publikacij, ki jih je ibjaiAi po oprostitvi-A nihče od nas ni na to pripravljen-Raje zato, da preberejo samo zapisnik njegovih izjav preiskovalnemu sodniku, kot da tvegamo, da bi skorajda kot moralni zmagovalec zapustil dvorano.»