Mitko Panov: G eografija na SR Makedonija, k n jig a 1, Skopje, 1976, str. 403. P red nam i je p rv a kn jiga geografije M akedonije izpod peresa najbo lj plod­ nega proučevalca socialnogeografskih problem ov te republike. Obsega prikaz naravnogeografskih sestavin, p rebivalstva in naselij in je dopolnjena z večjim številom k a r t o posam eznih elem entih na ravni občin. D okaj posplošen naravnogeografski oris s poudarkom na specifičnostih m a­ kedonskega prostora za gospodarstvo in poselitev zak ljučuje poglavje o naravno­ geografski regionalizaciji M akedonije. A vtor deli republiko na štiri m akro-, devet mezo- in triindvajset m ikroregij. K ljub nekaterim specifičnostim se ta regionali­ zacija ne razliku je od dosedanjih poizkusov regionalizacij SR M akedonije. To velja tud i za funkcijsko regionalizacijo, ki itak tem elji v glavnem na občinskih m ejah. V drugem tem eljnem poglavju z naslovom »Sociogeografske karakteristike« so obširno predstavljeni vsi dem ografski elementi, od razvoja p reb ivalstva in njegove stru k tu re do vseh oblik m igracij, ki so za to republiko ena glavnih zna­ čilnosti dem ografskega razvoja. V bistvu je to sinteza vseh dosedanjih av to rje­ vih razp rav s tega področja za vso M akedonijo in je dopolnjena s podrobnejšo genetsko analizo vsakega od prostorsko relevantnih populacijskih elementov. Za m akedonski prostor je takšen pristop nadvse potreben, saj lahko služi p ri to lm ačenju razvoja obstoječe stru k tu re poselitve in kot izhodišče za poznavanje sedanjih izredno pestrih procesov transform acije m akedonske pokrajine. V tem poglavju je sintetično predstav ljen celoten sklop populacijsk ih vprašan j, ki smo jih doslej spoznavali iz posam eznih štud ij le fragm entarno. D rugo obsežno poglavje o naseljih je razdeljeno na podpoglavji o mestnih in vaških naseljih. Tudi v tem poglavju avtor razen občih problem ov naselij obravnava nekatere m akedonske specifičnosti, k i so tesno povezane z razselje- vanjem obsežnih hribovitih obm očij republike in z izredno močno koncentracijo preb ivalstva v največjih naseljih, v zadnjih letih pa tud i v večini občinskih središč. Zanimivo je, da je avtor v knjigo kot posebno poglavje vključil tud i k ra tek prikaz organizacijskega in deloma tudi vsebinskega razvoja geografske stroke v SR M akedoniji. To med drugim tudi kaže na tendenco po celostnem prikazu geografskih problem ov. N aslednja kn jiga zbirke bo obravnavala ekonomsko- geografske problem e. M. P ak Vasil Gramatikovski: Prirodno-geografski, demografski i imotni karakte­ ristiki na Prespanskata kotlina, P rirodno-m atem atičk i fak u lte t na U niverzi- te to t K iril i M etodij — Skopje, Skopje, 1975, str. 103. Delo je razdeljeno na tr i poglavja: na naravno-geografsko karak teristiko , p rikaz dem ogeografskih značilnosti ter na analizo zem ljiške stru k tu re in izrabo zemlje. Gre torej za regionalno geografski p rikaz transform acije Prespanske kotline kot obm očja depopulacije in deagrarizacije ob precejšnjih mikroregio- naln ih razlikah. Raziskavo transform acije je avtor oprl na obdobje 1960—1969, ko so v tej pokrajin i potekali pom em bni prostorski razvojni procesi: odseljevanje p reb i­ valstva iz obrobnih predelov in koncentracija v neposredni bližini Resna kot k rajevnega središča. S tem je povezano zm anjšanje obdelovalnih površin, km e­ tijske produkcije na sploh in specializacija ter in tenzifikacija km etijske p ro ­ dukcije v najbo lj ugodnih prostorskih in m ikroklim atskih predelih. Pri tem je bila posebno pom em bna zadostna količina vode za nam akanje, k a r je povzro­ čilo občutne razlike v s tru k tu ri same km etijske proizvodnje- Obsežno gradivo, ki ga je av to r veliko zbral tud i na terenu, je zelo skrbno analizirano v medsebojni vzročni povezavi in s ciljem slediti prostorskim učin­ kom sprem injan ja socio-ekonomske struk tu re preb ivalstva in m igracij. Zaradi ovrednotenja najnovejših procesov, ko še ni bilo na voljo podatkov popisa p re­ bivalstva 1971, je avtor posebej zbral populacijske, zem ljiško posestne in eko­ nomske podatke za leto 1969.