Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13, — „ četrt „ „ 6 „ 60 „ mesec „ 2 „ 20,
V upravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , - „ četrt „ , 6 „ - „ mesec „ i „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
Defrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznik«, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 63.
V Ljubljani, v ponedeljek 17. marca 1902.
Letnik XXX.
»Reformatorji".
Liberaloi imajo veliko skrb za reformo katoliške cerkve. Oni, ki so že tisočkrat na povedali boj vsemu, kar je cerkveno, so najgorečnejši »reformatorji«. Dr. Tavčar reformira, Malovrh reformira, Zavadil reformira — pa to ni še dovolj. Kjerkoli najdejo kakega profesorja ali neprofesorja, ki bi tudi rad po svoje reformiral, z velikim krikom bobnajo po svojem rtformatoričnem »Na-ro lu«. Zdaj ponatikujejo izjavo nekega prof. Wahrmunda v Inomostu in ga seveda stavijo nad vse papeže in škofe, ker ima veliko zaslugo, da je izrekel nekaj fraz, ki ugajajo našim »reformatorjem«.
Ta profesor trdi, »da je katoličanstvo na potu, postati kmetska vera, kakor v starih časih propadajoče poganstvo«. »Kdor hoče versko mlačnost sedanjega časa odpraviti s procesijami cerkvenih bratovščin ali rožnovenskimi pobožnostmi starih bab, ta se samo smeši.« Da, ta profesor celo napoveduje — »popolni pogin katol. cerkve«.
No, s poginom katoliške cerkve nismo še tako daleč, in se ga tudi ne bojimo, ker vemo, da ima katol. cerkev obljubo, da bo trajala do konca sveta, česar na pr. naši »reformatorji« nimajo.
No, Wahrmund je laik, in ne duhovnik. On sicer tradira kanonično pravo v Inomostu, a zaradi tega nima v verskih stvareh nič večje avtoritete, nego kolikor je zasluži po vrednosti svojih dokazov. Bil je vedno doslej antisemit in je kot politik vedno omahoval med krščanskim socializmom in med nemško ljudsko stranko.
Primerilo se mu je pri predavanjih že večkrat, da so se mu dijaki naravnost smejali. Ko je enkrat v predavanju slavil zakon kot najvažnejši med vsemi zakramenti, so se mu smejali nemškonacionalni dijaki, in ko je drugi pot v navdušeni gorečnosti slavil staropoganske mrtvaške daritve, so ka-
toliški dijaki giasno protestirali. Mož torej ni posebna avtoriteta. Tudi sedanje neumestae ekspektoracije, zaradi katere ga je grajal še celo liberalni učni minister Hartel, ni pro-vzročila gorečnost za versko reformacijo, kakor sodijo liberalci, ampak srd zoper politično stranko. „Leonova družba" ga je iz-ključila iz vrste svojih članov, in dvomimo, da mu bo ljubezen BNarodovega<* uredništva povrnila, kar je vsled tega izgubil na veljavi.
Liberalci bodo ponatis Wahrmundove izjave v obliki brošure razširjali med ljudstvom. Tako vsaj napoveduje „Narod". No, potolažite se, liberalci I Cesar niti z Aškercem niti z Zavadilom, ki sta vendar duhovnika, niste dosegli, to bodete še mnogo manj dosegli z antisemitsko-nemško-ljudsko-reformatoričnim, iz Leonove družbe izključenim Wahrmundom.
Sicer pa ta slučaj ne dokazuje nič drugega, nego da mora imeti cerkev odločilni vpliv na univerzah pri profesorjih, ki predavajo tvarine, katere so v zvezi s teologijo.
Državni zbor.
Dunaj, 15. marca.
Visoke šole.
Proračun visokih šol za I. 1902 se raz likuje od zadnjega, ustavno dovoljenega za 1. 1897 po višjih postavkah in tudi po raz-predelbi. Iz obsežnega poročila povzamem le glavne točke. Vsi troški za visoke šole se proračunavajo na 15,507.021 kron, in sicer za dunajsko vseučilišče 2,913.136; za graško 1,251460; za inomoško 1,145.200; za zgradbe nemškega v Pragi 107.315, za zgradbe in poprave češkega v Pragi 185 759, a po vrhu še Bkupni troški za obe praški vseučilišči 2,753.411 ; za vseučilišče v Lvovu 954.096; za vseučilišče v Krakovu 1,291.657; za vseučilišče v Lrno-vicah 350.267. Za podporo in učna sredstva vsem vseučiliščem je v proračunu 61.300 kron. Torej znaša vsa potrebščina za vseučilišča 11,045 601 krono.
Za semenišče v Solnogradu se preračunava 37.000, za semenišče v Olomucu 40.000 in za protestansko višjo šolo na Dunaju 72.200 kron. Za tehnično visoko šolo na Dunaju zahteva naučna uprava 921.400, za graško 333.600, za češko in nemško tehniko v Pragi 1,263 180, za češko in nemško tehniko v Brnu 792 300, za tehniko v Lvovu 389.400 kron. Za visoko šolo poljedelske kulture na Dunaju se proraču-nava 424.140 kron. Mej raznimi troški je tudi 73.200 kron za učiteljske moči, ki se pripravljajo za profesorje na visokih šolah. Dohodki vseh visokih šol pa znašajo 1,338 661 kron, torej je čiste potrebščine za vse visoke šole 14,168 360 kron.
Odsek priporoča dolgo vrsto resolucij. Tako zahteva baron M o r b e y , da Be višja šola za živinozdravnike podredi naučnemu miniBterstvu. Na Dunaju je le vojaška višja šola za živinozdravnike, podrejena vojnemu ministerstvu, katero pa smejo obiskavati tudi civilisti z maturo, dočim so vojaki večinoma brez mature. V poročilu je ponatisnjen tudi govor naučnega ministra v proračunskem odseku glede vseučilišč. Minister prizna, da ima Avstrija premalo vseučilišč. Za nova vseučilišča pa je treba najprvo sposobnih učnih močij in drugič denarja. V prvi vrsti pa minister opozarja na nujno potrebo češkega in nemškega vseučilišča na Moravskem. Naučna uprava predloži zbor niči dotični načrt zakona, ko se Nemci in Cehi zedinijo glede sedeža obeh vseučilišč.
Resolucije zahtevajo večinoma od vlade izdatnejšo podpore za učna sredstva in boljše prostore, za nove stolice, za knjižnice itd. Poročilo niti z besedo ne omenja vseučilišča v Ljubljani, ker je šele včeraj šolski odsek vse dotične prošnje izročil proračunskemu odseku.
Srednje iole.
Ves proračun za srednje šole znaša 21,660.434 K ter se je od lani pomnožil za 901,747 K. Potrebščina za gimnazije znaša 14,615.624 K, za realke 6,887.070 kron, ostali troški so za knjiž-
nice, podpore, potnine itd. Za nižjo državno gimnazijo v Ljubljani je posebe v proračunu 4000 K, in sicer za učna sredstva. Pokritje vseh srednjih šol pa znaša po proračunu 3,275.164 K, torej čista potrebščina 18,385.270 kron, dočim je 1. 1897 znašala le 14,243.307 K.
Srednjih šol je v Avstriji 322, in sicer 215 gimnazij ter 107 realk, od vseh srednjih šol jih država vzdržuje 231, dežele 36, mesta 22, ostale vzdržujejo škofje in cerkveni redi. Nemških srednjih šol je 178 (113 gimnazij in 65 realk), čeških 81 (50 gimnazij, 31 realk), poljskih 35 (28 gimnazij, 7 realk), ostale so italijanske, rusinske in dvojezične, a slovenske?!
Število vseh učencev na srednjih šolah znaša letos 109.888, in sicer na gimnazijih 72.476, na realkah 37.414; število vseh učencev se je od lani pomnožilo za 4908. Vseh profesorjev je na gimnazijih 2326, na realkah 1012, skupaj 3338.
Celje.
Proračunski odsek tudi pri tem poglavju priporoča več resolucij. Najpomenlji-vejša je peta, ki se glasi: „Vlada se poživlja, da v bodoče, če mogoče že v začetku šolskega leta 1902/03 za samostojne gimnazijske razrede z ncmško-slovcnskim učnim jezikom v Celju pod naslovom 15. v § 1 in za dvojezične vsporednice na državnem gimnaziju v Mariboru v proračunu za tekoče leto vstavljena sredstva, to je slovenski pouk na spod. štajerskih srednjih šolah, tako uporabi, da se polagoma nemško-slovenski razredi v Celju opuste, dvojezične vsporednice na državnem gimnaziju v Mariboru ločijo od zavoda ter ustanovi samostojna slovenska nižja gimnazija s posebnim vodstvom in sedežem v Mariboru."
Kakor ta birokraški slog, je zvit tudi vsenemški rog. Pri tej točki bode v zbornici gotovo največ ropota.
V tej razpravi so po dogovorjenem ključu oglašeni izmej slovenskih poslancev vitez Berks, Žičkar in menda dr.
LISTEK.
1151 Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilifi.
Tretje poglavje.
I.
Maksimova navodila, prepustiti slepega dečka samega sebi v vsem, kjer je bilo mogoče, so imela najboljše nasledke. V hiši ni bil prav nič neokreten, povsod je hodil popolnoma varno, sam pospravljal svojo sobo, svoje igrače in druge reči je imel vedno v v redu. Razen tega je Maksim, kolikor je bilo mogoče, skrbel za dečkovo telesno izobrazbo ; deček je dobil telovadne priprave, v šestem letu mu je pa Maksim podaril malega pohlevnega konja. Mati spočetka ni mogla umeti, da bi slepi deček mogel jahati, bratovo darilo je imenovala neumnost. Invalid je vporabil ves svoj vpliv, in v dveh do treh meseoih je deček že veselo jahal vštric Johima, ki je samo ukazoval, kam se je treba obrniti.
Na ta način slepota ni ovirala pravilnega telesnega razvitka in tudi njen vpliv na duševno življenje dečkovo je bil kolikor mogoče oslabljen. Za svoja leta je bil velik in šibek; obraz je bil mlad, poteze nežne in
izrazite. Črni lasje so delali obraz še bledejši, velike temne, skoraj nepremične oči bo mu dajale poseben izraz, ki je takoj obračal pozornost na se. Mastna guba nad obrvmi, navada nagibati glavo naprej in tužni izraz, ki je kakor megla zatiral lepo lice — vse to so bili zunanji znaki slepote. Njegovo kre-tanje je bilo na znanem kraju popolnoma varno, toda vsejedno se je pognalo, da je prirojena živahnost zadušena in se pojavlja včasih v precej silnih živčnih utripih.
II.
Zdaj je dobil naposled sluh v življenju slepčevem glavni pomen, glasovi so postali glavne oblike njegovih misli, središče um-stvenega dela. Pesni si je obdržal v spominu, zatopil se v njih očarajoče napeve, zapomnil si njih besede, ki si jih je pojasnjeval z žalostno, veselo ali zamišljeno melodijo. Še pazljivejše je poslušal glasove bližnje narave. Nejasne vtiske je združeval z domačimi na-pevi in jih izlival v nove napeve, ki je bilo v njih težko ločiti, kje se neha narodni na-pev in kje se začne njegova lastna skladba. Še sam ni mogel ločiti v svojih peBnih teh dveh stvarij — tako zelo sta se oba zlila v njem. Hitro se je naučil vsega, česar ga je učila mati, ki ga je podučevala v klavirju, vendar je še bolj ljubil Johimovo piščalko. Klavir je bil bogatejši, lepše in polnejše
doneč, toda stal je v sobi, piščalko je pa lahko vzel s seboj na polje. Tu bo bo njeni prelivajoči glasovi tako lepo zlivali s tihimi vzdihi prostrane stepe, da si sčasoma sam ni mogel razlagati, ali veter iz daljave prinaša otožne napeve ali jih sam dobiva iz svoje piščalke.
To veselje do glasbe je poBtalo središče njegovega duševnega razvoja, izpolnjevalo njegovo življenje in mu dajalo raznoličnost. Maksim si je to dečkovo nagnjenje izkoristil, da bi ga seznanil z zgodovino njegove domovine, in cela zgodovina je vzplavala pred slepčevo domišljijo kakor spletena iz zvokov. Ker se je zanimal za narodno pesen, se je seznanil z njenimi junaki, z njih usodo in usodo svoje domovine. Od tod se je začelo zanimanje za slovstvo; ko je deček stopil v deveto leto, je začel Maksim s prvim podukom. Razumno podučovanje Maksimovo, ki se je v ta namen sam moral učiti učno metode za slepce, je jako ugajalo dečku. Prineslo je v njegov duh nove stvari — razsodnost in javnost, ki sta mu izpopolnjevala nejasne glasbne utiske.
Na ta način je bil izpolnjen dečkov dan; o nepopolnosti novih pojmov se ni bilo treba pritoževati. Zdelo se je, da je živel polno življenje, kolikor jo mogoče pri otroku. Zdelo so je, da ne čuti svoje slepote.
Toda vedno bolj se je v njegovem značaju kazala neka čudna, neotroška otož-nost. Maksim jo je pripisoval pomanjkanju otroške družbe in je izkušal ta nedostatek odpraviti.
Vaški dečki, ki so jih poklicali v dvorec, so bili boječi in se niso mogli po svoji volji razveseljevati. Razen nenavadne okolice jih je plašila tudi Blepota »gospodiča«. Bojazljivo so ga pogledavali in stikali glave skupaj ter molčali ali so pa plašno šepetali med seboj.
Ako so pustili otroke samo na vrtu ali na polju, so se vedli prostejše in se razveseljevali ; ali takrat se je videlo, da jo slepce vedno ostajal na strani in otožen poslušal veseloBt Bvojih tovarišev.
Včasih je Johim zbiral otroke okoli sobe in jim začel pripovedovati vesele pripovedke in pravljice. Vaški otroci, dobro znani s prismojenim \ikrajinskim vragom in zlobnimi čarovnicami, so dopolnjevali te pravljice s svojimi dostavki, delali pogovor še veselejši. Slepec jih je poslušal z veliko pazljivostjo in zanimanjem, toda sam se je le redko smejal. Šaljivost živahnega pogovora je bila zanj večinoma nedostopna, kar je umljivo; kajti on ni mogel videti ni zvito bliskajoči!) se oči pripovedovavčevih niti smehajočih so gub na njegovem obrazu niti zmigavanja dolgih brk. (Dalje prih.
Tavčar. V razpravi o visokih šolah govori Plantan, o ljudskih šolah Ž i t -n i k.
Vlada je upala, da zbornica pred veliko nočjo reši ves državni proračun. A vse kaže, da še pr« račun naučnega ministerstva ne bode pod vladno streho.
Fejervary ostane.
Ogrski domobranski minister baron Fe-jervary bo še vztrajal na dosedanjem mestu, ker je tako volja vladarjeva. Predvčeraj dopoldne je bil pri cesarju vsprejet v posebni av-dijenci, ki je trajala dobro uro. Vladar je pregovoril Fejervaryja, da je umaknil prošnjo za demisijo. Pri tej priliki mu je vladar izrazil svoje posebno priznanje. Pred avdi-jenco se je podal Fejervary k ministerskemu predsedniku ozellu, potem pa k trgovinskemu ministru Iloranszkemu ter oba zagotovil, da ni podal ostavke radi Horanszkega, marveč je bil temu vzrok »spomin na boje prejšnjih let«. Precej čuden razlog!
Trozveza in trgovinske pogodbe.
V	italijanskih diplomatiških krogih se govori, da so dogovori mej Italijo, Nemčijo in našo monarhijo glede obnovitve trgovinskih pogodb završeni in se je doseglo mej zastopniki imenovanih držav popolno spo-razumljenje. Istotako vlada mej njimi popolna edinost glede obnovitve trozveze. Italijanski listi so z vspehom, ki ga je dosegla italijanska vlada, dokaj zadovoljni. To pač ni dobro znamenje za interese naše monarhije, ki bodo bržkono iznova trpeli največ škode. Naj bi vendar merodajni krogi storili vse potrebne korake, dokler ni prepozno !
Italija ne posreduje.
V	sobotni seji italijanske zbornice je odgovoril zunanji minister na neko interpe lacijo, da na posredovanje mej Angleži i n B u r i ni misliti, posebno v sedanjem hipu ne, ker Anglija ne sprejme nikakega posredovanja. Angleški odgovor na noto nizozemske vlade, pravi minister Prinetti, kaže, da je zaman vsak poskus. Pač pa želi minister, da bi se čim prej končala vojska, ki je obema deželama povzročila že toliko žrtev. — Menda imajo Lahi ravno tak strah pred angleško zamero, kakor vse druge evropske države.
Kriza v Španiji.
Kriza v španskem ministerstvu še sedaj ni rešena. Kraljica se je baje precej trudila, da bi prišlo na krmilo španske vlade kako bolj zmerno liberalno ministerstvo, ali pa, kar bi jej bilo neki najljubše, koncentracijsko ministerstvo. V to svrho je poverila sostavo novega kabineta Montero Riosu. Kmalu se je pa pokazalo, da mož v sedanjih razmerah ni kos svoji nalogi. Posebne težave provzročuje vprašanje o kongrega cijah, katero hočejo framasoni rešiti po fran coskem vzorcu, merodajni faktorji pa nimajo dovolj eneržije, da bi se ustavili njih zahtevam. Tako je prišlo, da je kraljica zopet liberalca Sagasto poverila s sestavo nove vlade.
Volivna reforma v Švediji.
Švedska vlada je predložila drž. zboru načrt zakona, s katerim se preminja dosedanji volivni zakon. Po novem načrtu sme vsak moški, ki je dopolnil 25. leto in ima volivno pravico v občini, voliti tudi v drž. zastop. Izvzeti so le oni, ki v zadnjih dveh letih niso plačali obč. ali državnega davka, potem pa vojaki, dokler niso zadostili vojaški dolžnosti. Oženjeni in pa oni, ki so dopolnili 40. leto, imajo dva glasova. Vo-livna pravioa se bo na ta način znatno razširila.
Krečansko vprašanje.
Zastopniki velesil, ki nadzorujejo Kreto, so poslali te dni sultanu noto, v kateri za htevajo, da se izvede nekaj reform v prilog imenovanim velesilam. V poslaniških krogih se trdi, da sultanova vlada ne bo ugovarjala tem reformam, ker se ne dotikajo su-verenitete sultanove nad Kreto, marveč imajo le namen, da napravijo na Kreti potreben red, kakoršen je na Samosu. Zahteva se mej drugim: Potrdilo izdanih potnih listov po konzulih evropskih velesil; popolna amnestija z» vse politiške kaznjence; priznanje zastave za Kreto kakor za Samos; določitev grščine za uradno občevanje s
turško vlado ; pobiranje posebnih brzojavnih pristojbin za Kreto; ureditev pristojbin za svetilnike v pristaniščih. — Največ težav bota bržkone povzročali zahtevi glede amnestijo in pa grščine kot uradnega jezika.
Nov angleški poskus.
V sobeto smo javili, da odpotuje v Južno Afriko vrhovni poveljnik angleške armade lord W o 1 s e I y, da olajša Kitche-nerju njegovo težavno nalogo oziroma prevzame vrhovno vodstvo v Južni Alriki, mejtem ko bo poslednji aktivno posegel v boj.
Lord WoUely, zmagovalec pri Tal el Kabiru je rojen 1. 1838, udeležil se je vojske proti Birmi 1. 1852, dve leti pozneje krimske vojske, od leta 1857—1860 je bil v Indiji in Kini, v 1. 1867 je pa vodil ekspe-dicijo proti Redvivir-Indijanom. V letu 1879 je bil guverner Nafcala in Transvala ter kot tak končal vojsko s Culukafri, ujel kralja Kečevayo in zatrl upor v deželi Basutov. V juliju 1882 je prevzel vrhovno poveljstvo v Egiptu ter si priboril zmago pri Tel el Kabiru, kjer je ujel Arabi-pašo. Poskus za rešitev Gordona v letu 1884 se mu je izjalovil. Od 1. 1895 je Wolsely vrhovni poveljnik angleške armede.
Proti Burom se torej Wolsely fie ni mnogo boril, posebno pa ne v novejšem času. Znana so mu sicer še razmere v Južni Afriki, toda to mu ne bo kdove koliko koristilo, kajti Kitchener jih pozna gotovo še bolj, a vkljub temu ničesar ne opravi. Sme se torej že naprej trditi, da s sedanjimi vojnimi silami Wolsely z južnoafriškega bojišča ne odnese lavorik.
Iz brzojavk.
Zaupnica Zanardelijevemu ministerstvu. Zbornica je z 250 proti 158 glasovom sprejela predlog, s katerim se izraža vladi zaupanje. Značilno je, da so za vlado glasovali tudi sicer vedno opozicionalni - BOciaUsti. — Sultan zopet v nevarnosti. Radi Fuad-paše, katerega so v kontumaciji obsodili na smrt, se je pričela splošna preiskava pri častnikih in višjih uradnikih. Zasledili so neki revolucionarno zaroto proti s u 1 • t a n u. »Beri. Tagbl.« javlja iz Carigrada, da so prijeli že 146 častnikov. Vsem častni-, kom je prepovedano obiskavati evropske klube. Aretirani so baš najboljši častniki ter so izginili brez sledu. — Pokojnine katoliških duhovnikov. »Wien. Zeitg.« objavlja zakon z dne 19. febr. 1902 o pokojninah duhovnikov na dobrodelnih zavodih, dalje onih pri ordina-riat:h in v semeniščih. — Katoliškega shoda za Nižjo Avstrijo ne bo. »Vaterland« javlja, da se je radi nepremagljivih ovir moral odpovedati za mesec april določeni tretji nižje avstrijski katoliški shod. — Londonski poslanik rof Deymne odstopi. Uradno se vest o odstopu odločno demontira. — Parlamentarne počitnice o Veliki noči bodo trajale od 22. marca do 9. aprila.
»Voditelj.«
Vsebina 1. letošnjega zvezka: O odpustkih, njih virih in koristi. Spisal dr. I. Mlakar. (Konec.) — Judovske Btranke ob Kristusovem času. Pifie dr. Jos. Lesar. — Sv. apostol Andrej o krščanski ikonografiji. Spisal A. Stegenšek. — Sacra Rota Romana. Piše Fr. Stuhec. — Arhivalni izpiski za zgodovino lav. škofije. Priobčil M. Slekovec. — Dušno pastirstvo: A. Legitimacija *ex adul-terio« rojenih otrok. M. M. — Snaga in sna-ženje cerkvenih posod. A. Kovačič. — Ška-pulir presv. Srca Jez. J. E. K. — Znamenje sv. križa pr. sv. maši. A. O. — Obhajilo bolnih otrok. Dr. J a. — S katerimi obredi se naj pokopavajo šolarji. Dr. J. S. — Kaki kazni zapade katoličan, ako pred nekato-liškim duhovnikom sklene mešan zakon? Dr. A. Jerovšek. — Liturgična vprašanja. M. Š. — De barba clericorum. — B. Priprave za biblične katekeze. P.še A. Kržič. — C. Učna metoda o Jezusovem pogovoru s Sa-maričanko. Fr. Kruljc. — Plenitudo tem-poris, Dr. J. S. — C -rkveni letopis: Splošen pregled. — -j- Mns. A. M Šterk. — f Dr. L Klofutar. — f Jos. Benkovič. — Vzhodna cerkev. — Misijonski obzornik. — Slovstvo: Lampe-Krek, Zgodbe sv. pisma. — Meffert, der hI. Alfons v. Liguori. — Tumpach, Vy-znam, a duležitost starkf. pomniku — Acti-ones et Constitutiones eynodi dioc. Lav. — Tumpach, Manželstvi ve svetle nejst. pa-m&tek. — Veternik, Razlaga velikega katekizma. — Bobelka, Kathechismus der bibl. Geschichte. — Raznoterosti. — »Voditelj« izide štirikrat na leto in velja 5 kron. V za logi je še dobiti I. letnik (po 2 K 40 v.), II. let. (po 4 K) in IV. letn. (po 5 K). III. letnik je pošel.
Književnost in umetnost.
Uvod v biblijske zgodbe nove zaveze.
Spisel dr. Jožef Lesar, profesor bogoslovja, knezoškofijski konzistorialni svetnik itd. v Ljubljani. V Mariboru 1902, Založilo uredništvo »Voditelja«. — Tisk tiskarne sv. Cirila. Dobi se v »Katol. bukvami« in pri g. pisatelju.
Učeni g. pisatelj, kateri že precejšnjo vrsto let razlaga novi zakon v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, je priobčeval ta »Uvod« v izvrstnem mariborskem »Voditelju.« Zdaj imamo vse skupaj v obliki jako pregledno sestavljene knjige. Tu se dobi splošni uvod, ki je potreben za umevanje zgodb novega zakona. Naprej popisuje pisatelj sveto deželo v zemljepisnem oziru, kakoršna je bila ob Kristusovem času. Nato sledi popis političnega stanja judovskega ljudstva ob istem času. Pisatelj popisuje ves državnopravni razvoj Judov od Hazmorejcev dalje pod Herodom in njegovimi sinovi tje do vojne pod Trajanom in do velikega upura pod Hadrianom. Obširen je popis verskonravnega b t a n j a judovskega ljudstva. Po vrsti se opisujejo: Služba božja v tempelju, prazniki, zasebna sluba božja,' šola in sinagoga, sine dij, skrb za rajnike, pismouki, duhovniki, stranke in judovski pojem o Mesiji.
Iz tega pregleda je razvidna obsežna tvarina. Priporočamo to knjigo najtopleje vsem, ki se bavijo s svetopisemskimi študijami.	B.
Poneverjenje v Žužemberka.
Poročali smo o poneverjenju v Žužemberku. Poneverjenje se je zgodilo v posojilnici, ki je v liberalnih rokah, zato ni čuda, da »Narod« ne upije. Z i »Narod« je sedaj stvar samo »žalosten slučaj«, dočim bi, ako bi ta zadova bila v zvezi s kako našo posojilnico, kričal o »klerikalnih goljufih« in bi zadevo zvračal na vso stranko. To se nam je zdelo vredno omeniti, ne da bi stvar kaj posebno izkoriščali.
Iz Žužemberka smo dobili o razmerju mnd našo in nasprotno posojilnico, v kateri se je zgodilo poneverjenje, naslednje poročilo:
Začetkom tega leta se je tu ustanovila naša nova »Hranilnica in posojilnica«. Poslovati je pričela koncem meseca februvarija. Torej ne posluje niti eden mesec in vendar je že imela prometa nad 24.000 K. To dovolj jasno dokazuje, da ima ta nova zadruga v sebi dovolj življenske moči.
Bila je pa tudi potrebna, četudi so nekateri rekli, čemu ustanavljati novo posojilnico poleg že obstoječe. Res, »Posojilnico« smo imeli. A kaka je bila? Po svojih ustanoviteljih kakor tudi po pravilih je bila popolno v rokah nekaterih mož, ki so pri vseh volitvah pokazali, da so nasprotni mi šljenju našega ljudstva. Čudno bi pa bilo, da bi izključno liberalci imeli v rokah tako važno kulturno napravo, kakor je posojilnica, in to v okraju, kjer so liberalci tako spo-radično sejani.
In kake pravice jo imelo naše ljudstvo pri tej posojilnici? Ljudstvo je pač smelo množiti lastno glavnico posojilnično, a pri upravi in vodstvu je imelo malo več govoriti kakor nič. Kedaj je kak zadružnik zunaj Žužemberka vedel, kedaj je občni zbor ? Saj še v trgu samem niso vsi vedeli. Razun onih, ki so čitali »Slov. Narod«, menda nihče ne.
In če bi tudi navadni zadružniki z opravilnimi deleži prišli na občni zbor, bi jim to ne koristilo dosti, ker bi jih vedno preglasovali zadružniki glavnih deležev.
Zato vidimo, da je odbor vedno ostal v rokah mož, ki niso nikdar uživali popolnega zaupanja tukajšnjega ljudstva. Od tod, da se je tolikokrat popraševalo, je li varno nalagati v tej posojilnici. Ker ni nikomur niti na um prišlo, da bi bila kaka nereelnost v posojilnici, se je ljudstvu reklo, da brez skrbi nalaga v njej prihranjene novce,
A kakor kaže najnovejši dogodek v po sojilnici, je pa naposled imelo ljudstvo vendar le prav.
Začetkom preteklega tedna je zginil kar naenkrat iz Žužemberka ugleden mož, ki je bil glavni faktor pri posojilnici. Govorilo se je potem marsikaj o posojilnici. Pretekli četrtek je bil uradni dan za posojilnico. A uradni prostori so ostali zaprti, naposled pa je tukajšnje c. kr. sodišče uradno zatvorilo hranil nične prostore.
To se je hitro zvedelo po vsem okraju, Vložniki so ves dan prihajali vzdigovat vloge in popraševat, kaj bo ž njihovimi vlogami. Vlog seve niso mogli vzdigniti, a vrnili so se vendar potolaženi, ker se jim je pojasnilo, da ne bodo nič oškodovani.
In kaj je vzrok, da posojilnica ni poslovala in da je sodišJe poseglo vmes ? V posojilni«) ? jo precej poneverilo. Koliko, to se - ne more vedeti. Posojilnica je
imela koncem leta 1900 nad 32.000 rezervnega zaklada. Ta zaklad upamo, da bo zadostno pokril škodo, da ne bodo trpeli zadružniki.
Končno le še eno vprašanje do Vas, ki ste blatili s pisanjem ali pa vsaj pomagali blatiti z naročanjem listov, kakor sta »Slov. Narod« in »Rodoljub«, one, ki Vam le dobro žele: Kaj mislite, kako bi neki sedajle pisala Vaša dva lista, če bi se pri petilo nam , kar s e j e V a m ?
Izpred sodišča.
Poxor stariši, katerih sinovi gredo v Ameriko! Matiji Gabrenja pravijo na Rakeku »Čenčar«. Mož je posestnik in ima sina v Ameriki. Potovanje njegovega sina, ki še ni zadostil vojaški dolžnosti, v prosto Ameriko, ga je spravilo na obtožno klop. Mož je dal za pot v Ameriko sinu 60 kron in potem v Bazel poslal za njim še nadaljnjo lepo svotico denarja. To je razčenčal orožnikom, ki so ga ovadili radi prestopka vojaške postave. Mož se je; pred sodiščem izgovarjal, da je zadnjo svoto poslal sinu radi tega, ker je želel, da bi sin prišel nazaj, in sodišče mu je to tudi verjelo, za prvo pomoč pri sinovi ekspedicji so mu pa prisodili 10 dni strogega zapora in 10 kron globe. To je poučen slučaj, da so potegnili na zatožno klop očeta sinu, ki je odšel v Ameriko, ne da bi se oziral na naše postave.
Tatvina pri Schumiju. Hlapec pri trgovcu Schumiju v Ljubljani Miha Cernič iz Sela je ukral svojemu gospodarju 4 kose kotenine. Gospodar mu je odpustil, ker je pa prej že zvedela policija, stal je Cernič minolo soboto pred dež sodiščem. Radi tatvine in radi »igre 21" je bil Cerin obsojen na šest tednov težke ječe poostrene s postom.
Kritiku o vojakih pri klobasi. V Cerinovi gostilni v Bizoviku so jedli fantje klobaso in pili so. Pri tem je rekel Bricelj, da tak vojak ni nič vreden, ki je samo za dva meseca. „Kaj", dejal je razžaljeni Lam-pič, na katerega je letela ta opazka, »ti si ja bil 3 leta vojak, pa si bil samo navaden reitar." V tem hipu je nekdo umaknil klobaso, Lampič je pa Briclja udaril š steklenico. Bricelj je z „birtovskim nožem" dva-irat sunil Lampiča v hrbet in Lampič je dobil rudeče klobase po hrbtu. Radi težke telesne poškodbe je bil predvčerajšnjim Ja-tob Bricelj obsojen na eno leto težke ječe.
JPustni torek na Tržaški cesti. Veselo je bilo na pustni torek v gostilni »pri Francelnu« na Tržaški cesti. Maškaro je v belih hlačah igral železniški sluga Karol klobučar. Ko je Klobučar prišel na cesto, je kleparski pomočnik Karol P i n -dura iz Ljubljane, ki je bil v fraku, ma-škari v belih hlačah z nožem puščal kri v obrazu. Pindura pravi, da je storil to v silo-jranu. Obsojen je bil na 14 dnij zapora.
Tazova pravda v Mariboru
Govori zastopnikov obtožencev so bili j zanimivi. Dr. Uranič je posegal z ostrimi besedami v Taxovo življenje in njegovo občevanje z damami. Obtoženi dr. Schacherl je v daljšem govoru povedal porotnikom, da Taxu nič ne prekliče, in je dejal, da je njegovo prepričanje in naj porotniki karkoli reko, da Tax ni vreden, da bi bil še nadalje ravnatelj mestnih uradov.
Porotniki so skoro vsa stavljena jim vprašanja o krivdi obeh obtožencev potrdili in zanikali, da bi bil doprinešen dokaz resnice. Maytner je bil obsojen na mesec dni zapora, dr. Schacherl na 400 kron globe, oziroma na šest dni zapora. Oba obsojenca sta naznanila pritožbo ničnosti. Po končani razpravi so poslušalci demonstrirali proti porotnikom in prirejali dr. Schacherlu ovacije.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. marca.
Osebne vesti- G. dr. Mayer Ernest, sekundarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, je imenovan operaterjem na kliniki za porodništvo in ženske bolezni (prof. V. pl. Rosthorn) v Gradcu. Na njegovo mesto pride v bolnico usm. bratov kot sekundarij g. dr. Frančišek D o 1 š a k , dosedaj volon-ter v ljubljanski bolnici. — Član slovenskega gledališča g. B o 1 e š k a je angaževan na češko gledališče v Plzen.
Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v torek 18. marcija 1902 ob 5. popoludne v mestnej dvorani. Na dnevnem rodu so mej drugimi naslednje točke: Obljuba dveh novo sprejetih meščanov; poročila : o spremembah nekaterih določeb pravil in poslovnika »Mestne hranilnice ljubljanske«; o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet; o prošnji hospitantke na 2. mestnem slov. otr->Miem vrtcu Ane G o -
tu p - ove za stalno mesečno nagrado; o prošnji »Trgovske in obrtne zbornioe Kranjske« za prispevek k bodoči višji trgovski šoli; o prošni šolskega vodstva na mestni ljudski šoli r Barji za oživotvorjenje opo-ludanske k:>ninje za ubožne učence; o raznih novih napravah na 8razredni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu; v zadevi ponudbe ko-■mende nemškega viteškega reda v Ljub Ijani, tičeče se pridobitve javnega sveta na Cojzovej in Emonskej cesti; direktorija mestnega užitninskega zakupa: o uspehih zakupa v letu 1901; o preiskavi, ki se je vsled interpelacije občinskega svetnika dr. Ivana Tavčar ja v seji dn6 14. januvarija 1902, itvršila na tržaškej mitnici; o kupnini za svet, ki se je ob Marije Terezije cesti pridobil od Witthalmovih dedičev za gradnjo mitniške hišice.
Slovensko delavsko stavbno društvo vabi k sv. maši, ki bode v čast društvenemu zaščitniku sv. Jožefu dne 19. t. m. (sv. Jožefa dan) obpol 10. uriv cer kvi Srca Jezusovega. Odbor vabi vse zadružnike in prijatelje!
22 let pri slovenskem gledališču. Iospicijent slovenskega gledališča g. Jožef Verovšek, ki je deloval 22 let pri slovenskem gledališču, odpotuje iz Ljubljane na svoje novo mesto na Grm kot vrtnarski učitelj. Prav bi bilo, da se ga slovensko gledališče obiskujoče občinstvo za njegov dolgoletni trud pri njegovem odhodu spomni s kakim darom.
Šola »Glasbeno Matice" v Novem mestu priredi 5. aprila t. 1. koncert z vstopnino v dobrodelne namene.
Na Šmarni Gori bo na Velikonočni ponedeljek velik shod. Prvo opravilo bo zju traj ob 6. uri, drugo pa ob 10. uri. Lani je bilo gori ta dan nad 6000 ljudij! Častilci Marijini, pridite tudi letos v obilnem številu o Velikinoči pozdravit šmarnogorsko Kraljico!
Univerza v Zagrebu v tostranski polovici pripoznana. »Jedinstvo« priob-čuje iz Gradca naslednjo brzojavko : Depa-tacija vseučiliščnikov je dobila odgovor, da se drugi državni izpit odslej more polagati v Zagrebu.
251etnica slovenskega skladatelja. Včeraj je praznoval pevovodja tržaškega «Slovanskega pevskega društva« g. srečko B ar tel 25ietnico marljivega svojega delovanja na polju narodne glasbe. V gledališču »Armonia« v Trstu je slovenska pesem včeraj praznovala svoje zmagoslavje.
Slovensko gledališče. Jutri gostuje v Ljubljani baritonist hrvaškega gledališča iz Zagreba, gospod Bogdan pl. Vulakovič, v operi »Nikola Šubic-Zrinjski«. — V petek bo zadnja operna predstava v tej sezoni. V nedeljo popoludne se igra Detelov veleza-nimivi »Učenjak«, zvečer bodo prvikrat predstavljali francosko dramo »Rudeči talar«. — Prihodnji torek ste zadnji predstavi na korist slovenskim igralcem, in sicer popoludne Finžgarjev »Divji lovec« in zvečer »Romeo in Julija«.
Nemško društvo v Ljubljani je izvolilo na sobotnem občnem zboru naslednji odbor: dr. A. S o h a f f e r, dr. Ant. vitez S c h o e p p 1, dr. Ferdinand E g e r, dr. K. Galle, dr. J. Binder, K. Leskovi c , Ph. U h 1, Josip S c h r e y in Julij E 1 b e r t.
V cesar Frano Jožefovo bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo meseca fe-bruvarja 106 bolnikov, koncem januarja jih je ostalo 82, skupaj 188. Od teh se jih je ozdravilo 81; zboljšalo 26, neozdravljen bil je 1. Umrli so 3, in sicer 1 vsled jetike, eden vsled vnetja prsne mrenice in eden umirajoč pripeljan vsled srčne hibe. V oskrbovanji ostalo jih jo 77. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2013.
Iz Planine javljajo, da je promet na prej poplavljeni cesti med Planino in Ilaas-bergom zopet otvorjen. Istotako jo odprt promet mej Planino in Lazi.
Ljutomerski župan Schvvarz je odstopil. Pravijo, da se poteguje zelo zato, da bi prišel v Ljutomer za komisarja njegov zet Cufal iz Gradca. Slovencem to ne bi bilo ljubo.
Pozor! Vžigalice z napisom »Slavija« delajo zadnji čas veliko konkurenco našim slovenskim vžigalicam družbe sv. Cirila in
Metoda. Po mnogih kavarnah in gostilnah se nahajajo samo prve. Nekateri celo go-vorč, da je dobiček »slavijinih« vžigalic namenjen nemškemu »šulferajnu«. Ako pa to ni res, pa dotični podjetnik sam vtakne ves dobiček v svoj žep. Rabimo in zahtevajmo povsodi naše Ciril-Metodove vžigalice, kojih dobiček gre za našo družbo sv. Cirila in Metoda !
Profesor Hrasky kandidat za državni zbor. Bivši kranjski deželni inžener gospod Hrasky, ki je sedaj profesor na češki tehniki v Pragi, bode kandidiral namestu poslanca Belskega, ki je svoj državnozborski mandat te dni odložil. Belsky je bil izvoljen v praškem starem mestu.
Ogenj je 12. t. m. vpepelil hlev in kozolec posestnika Ant. Jereba v Krtini. Škoda znaša 5000 kron, zavarovan je bil pogore-lec za 800 kron. Zažgal je baje njegov sin z žveplenkami.
Zgorela. Vsled opekline je na Jelšah pri Leskovcu v petek umrla štiriletna Neža Sintič. Zakurila je na vrtu in ker je pihala burja, se je deklici krilo vnelo, da je vsa obleka zgorela, a dete je po peturnih neizrekljivih mukah umrlo. Telesce je bilo ra-zun glave in obutih nožic ena rana.
Oddaja cepljenk iz novomeške trtnice. Kmetijska podružnica bo oddajala ameriške cepljenke na veliki četrtek 2 7. t. m. in v torek poVeliki noči 1. aprila. Trte se bodo oddajale ob imenovanih dneh od 9. do pol 12. dopoludne. Naročniki naj pridejo če le mogoče že na vel. četrtek po trte in naj ne čakajo posebnih obvestil. Kdor bi no prišel tega dne po cepljenke, bo s posebnim pismom obve ščen, d i mu je trte prevzeti v torek po vel. noči. stroški dopisa se v tem slučaju zaračunijo. Z ozirom na mnogoštevilna naročila dobe naročniki eno tretjino do k večjem polovico naročenih trt.
Nov Brod čez Savo pri Blanci Veleposestnik And. Mauer v Bianoi priredi mej Blanco na Kranjskem in Arto na Štajerskem nov brod čez Savo.
Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da je autonomno monopolno oskrboištvo v Belgradu razpisalo ponudbeno licitacijo za dobavo 33.500 je lovih desk razne velikosti. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Ljubljanske novice. V Ameriko se je z ljubljanskega južnega kolodvora od peljalo včeraj 75 oseb. — Belgijci, ki so ostali v Trstu, namreč en bataljon vojakov, se povrne v Ljubljano šele po preteku nekaj tednov. — Državno železnico je minuli teden nadzoroval dvorni svetnik g. Ludv. Proske.
Iz Kranja se poroča: V nedeljo so se ob pol 8. uri zvečer stepli na trgu pre-vročekrvni fantje. Pri tem spopadu je zabodel 211etni mesarski pomočnik pri M. G. zidarskega pomočnika Al. Zebre z nožem tako nesrečno, da je v malo trenotkih izdihnili. Napadalec je že pod ključem.
Novo zdravilišče na Gorenjskem. Gospod dr. E. Globočnik je otvoril letovišče za rekonvalescente v Sangradu pri Kranju.
Dopolnilna volitev v goriški deželni zbor. Dozdaj je na Tolminskem za »Slogo« že izvoljenih 39 volivnih mož, torej nad polovico. »Sloga« ni postavila za sedanjo volitev nobenega kandidata, marveč je prepustila volivcem, da se dogovorijo zanj toliko na Krasu, kakor na Tolminskem. Ni dvomiti, da se volivci zedinijo in da ukrenejo to, kar je v sedanjih okoliščinah najboljše, to je, v prvi vrati naj se načelom podrede vsa druga vprašanja. — Cujejo se glasovi, da misli kandidovati v Furlaniji v kmečkih občinah dr. Faidutti, semeniški profesor, proti liberalnemu kandidatu. Agitacija zanj je baje že razširjena. Vršila se je na tihem.
Uravnava Soče. Delni načrt za uravnavo spodnjega toka Soče je že izdelan.
Pri občinskih volitvah v Opatiji je tudi v prvem razredu popolna hrvaška zmaga.
Izginil je vojak Anton Schober od goriškega 47. pešpolka.
Polovico roke odrezal. Andr. Tušar iz Tribuše je rezal slamo za živino. Po nesreči potisnil je levo roko preveč pod re žilo ter si na ta način odreza' polovico roke
s prsti vred. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico in tu so mu morali odrezati roko.
Isterske novioe. Iz Pazina se nam piše: Tukajšnji kapelan, č. g. Jožef Gar-t a n, je premeščen v Lavrano; č. g. Frančišek J u r i n č i č , sedaj kapelan v Lavrani, gre za ekepozita v Zvoneče. Kapelanija v Pazinu OBtane prazna. — Obesil se je v sredo mladi zakonski mož Angelo Grobiša, prej je hotel svojo ženo umoriti. Bil je komaj pet mesecev poročen. — Isti dan je znorel ključavničar Anton Puchar, oddali so ga v norišnico. — Vremevlstriji je že več dni lepo, suho, pa precej hladno zaradi vetra.
Poštni urad Dutovlje je podeljen poštni ekspeditorici g. Frančiški Tavčar.
Velika stavka na Reki. Delavci na Reki so sklenili proglasiti splošno stavko, ako se ne ugodi njihovim zahtevam o povišanju plače, znižanju delavskega časa in nedeljskega počitka. Delavci v luki in industrijskih podjetjih so v tem oziru solidarni.
Lep sin Posestnica Marija Repič iz Šturij je poslala svojega sina Andreja v neko hranilnico, davši mu 90 K ter hranilno knjižico z naročilom, da ta denar naloži v hranilnico. Sin se vrne domov s knjižico ter jo izroči materi. V knjižici jo bilo zapisano, kakor da bi bil sin zares položil tistih 90 K v hranilnico. Cez nekaj časa potem odide sin z doma. Kar dobi mati pismo iz Turina, v katerem jej naznanja sin, da se nahaja v bolnišnici ter jo prosi, da mu pošlje 30 K za pot. Mati vzame knjižico in gre ž njo v hranilnico, da bi vzdignila 30 K; tam pa zve, da onih 90 K ni bilo nikdar vloženo in da je bilo potrdilo v knjižici ponarejeno. Dotični uradnik je stvar naznanil policiji.
» *
Najnovejše od rasnih strani.
Razpuščeno laško društvo. Okr. glavarstvo v Roveredi je razpustilo italijansko društvo »Pro Cultura«. — Splošna stavka kmečkih delavcev se je pričela danes v celi gorenji Italiji. Konje ništvo patruljira po vaseh. Več oseb so že prijeli. — Očeta ustrelila je 271etna samska Naza Leskova v Strmcu pri Varaž dinu, ker jo je prijemal radi nezakonskega otroka. Ker oče ni bil takoj mrtev, pobila ga jo še s kladivom. Morilko in nje sestro so prijeli. — Ustrelil ee je v nekem budimpeštanskem kopališču odvetniški kandidat dr. David. Izguba pri igri je vzrok samomoru. — Pogorela je tovarna za sladkor v Romanu pri Bukareštu. Ogenj je uničil del poslopja, stroje in 800 tisoč klg. sladkorja. Škodo cenijo na 2milijona frankov. — Stražnika zabodel je na javni časti brez vsakega povoda 18 letni delavec Kuszenov. Morilca bo prijeli.
—	Stavka železničarjev v Italiji. Z včerajšnjim dnom so šli na dopust vojaki-železničarji, ki bo bili pozvani za slučaj stavke. — Dvoboj mej gimnazijcema. V Brzezanyju v Galiciji sta se streljala dva dijaka drugega gimnaz. razreda radi nekega dekleta. Eden je dobil smrtno-nevarno rano, drugi ima neznatno poškodbo.
—	Zoper komarje. Spodnja državna zbornica države New Jersey je dovolila deset tisoč dolarjev za zatiranje komarjev. — Kaznovani Indijanci. Sodišče v Muskogoe v Ameriki je obsodilo 10 Indijan-cjv v večletno ječo in na občutno denarno globo, ker so baje nagovarjali svoje rojake k ustaji. — Prostovoljno zvišali plačo. Dne 7. aprila bodo vsi tovarnarji v Fall Riveru v Ameriki zvišali svojim delavcem prostovoljno plačo. — Odvetnik zmrznil. V Nevadi je zmrznil odvetnik J.F. Baker. Njegovo truplo so našli. — Na vislice. V Asheville v Ameriki so obesili zamorca Ben Foaterja in belokožca Dudley Johnsona, ker sta bila izvršila skupno roparski umor. — Pittsburški plavži. V tovarni za jeklo in železo radi obilih nesreč že prosluli Jones k L^uglin je zopet ubilo dva poljska delavca, Jožefa Paviča in Rado Sulvina pa je občutno poškodovalo.
—	Prognani dijaki. Radi zadnjih dijaških nemirov v Rusiji je 500 dijakov prognanih v Sibirijo. — Sneg v Galiciji. Na raznih krajih v Galiciji je železniški promet radi velikega snega ustavljen.
—	Samostan razširijo usmiljenke v Zagrebu. — Žrtev svoje službe je postal mestni konjederec v Zagrebu. Pri raztelesenju nekega psa se je zastrupil. — Nov nadvojvoda. Nadvojvodinja Marija Kristina, soproga nadvojvode Petra Ferdinanda je povila sina. — Občni zbor nemškega „Schulvereina" bode dne 19. maja v Johanisbadu. — Nemški princ Henrik se je iz Ameriko vrnil v Nemčijo .o — Dunaja. Zadnjič so se tudi nemšl i čete s Kitajskega vračale preko
Dunaja. Značilno! — Konji za Ju ino Afriko. Na Reko je priplul parobrod »Pinemore« vkrcat konje za Južno Afriko. — Poroka slepcev. V zavodu za slepce v Budimpešti sta se poročila slepec Popa-tovski in slepa Ana Sztkora. On plete košare, ona pa izdeluje krtače. — Tovarno usnja v Zagrebu razširijo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Bled, 17. marca. Županstvo na Bohinjski Beli izraža g. poslancu Pogačniku iskreno zahvalo, da je z neumornim delovanjem Boh. Beli pridobil železnično postajo. — Janez Burja, župan.
Budimpešta, 17. marca. Uradni list objavlja v neuradnem delu cesarjevo lastnoročno pismo na barona Fe-jervary a, v katerem izraža vladar, v polni meri uvažujoč prošnjo za odstop, svojo odločno voljo, da vztraja i nadalje na svojem mestu.
Pariz, 17. marca. „Figaro" javlja iz Londona, da angleška vlada ne namerava osvoboditi katerega ujetih burskih voditeljev, pač pa bo Delareyevo velikodušnost, ki jo je izvršil posredovanjem Kitchenerjeve soproge, kvitirala z izrednim dejanjem.
Madrid, 17. marca. Sagasta se nadeja, da se mu posreči sostava de-mokratiškega kabineta.
Nevijork, 17. marca. Glasom brzojavke iz Oolona je general Castro s 400 možmi došel tje in prodira proti Panami. Dne 23. febr. so v boju pri Aquadulce ubili 550 „liberalcev" in 250 mož vladne armade.
London, 17. marca. Burske čete so se pomnožile. Ouje se, da je 20.000 do 30.000 burskih mož na bojnem polju. Botha je s svojimi četami v di-striktu Vryheid, kjer mu stopi nasproti Hamilton.
Dunajska borza
dn6 17. marca. Skupni državni dolg v notah . . . . ,
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renla 4%.....
Ogerska zlafa renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%......
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. veli.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci... *.....
C. kr. cekini...........
101-60 101-36 120-85 99-30 119 90 97-55 1628— 692 25 24007'/, 117-32'/. 23-46 1911 93-60 1133
Žitne cen©
dnž 15. marca 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogrt PJemca za pomlad .... > » maj . .
b t. jesen.....
Rž za pomlad.....
n n maj.......
Koruza za maj-junij . . .
Oves za pomlad.....
„ „ oktober.....
Na budimpeštanski borzi
» » maj .
„ „ oktober Rž za april . , , „ oktober Oves za april . .
„ „ oktober. Koruza za maj .
> » julij •
(Efektiv.)
PSenica banaSka . .
južne žel. . . Rž na*1 Ječmen . „ . , „ ob Tisi . . , Koruza ogerska, stara.
» > nova , Cinkvant , stara n > nova Oves srednji . . . , Fiiol .......
K	9-27	do	9-28
n	9-28	n	9-28
n n	7 63	M n	764
n	7-59	n	7-60
s	5-47	8	548
*	7-77	S	7-78
n	7-78	n	779
. borzi:			
K	916	do	917
>	9 16	n	917
n	819	*	820
»	7-47	n	7-48
v	6 79	n	6 80
»	7-56	•	7'57
n	615	n	6-16
»	5 18	■	5-19
*	6 31	»	532
i K	9-36	do 10-95	
a	9-50		10-90
n	7-60	•	7-80
9	720	n	8-60
n	675	n	7-75
n	6-65	n	6-80
v	5-45	*	550
*	—	n	—
n	6-30	n	6-60
n	7-95	*	8-10
n	776	n	10-76
SSeteorologiftno porodilo.
T>Sit6 r.&rl morjem 306 2 m, »rsdnji tračni tlak 736'Gi
1 i	Cw opn-ttruja	Stanj« t»ro-notra t mm.	Tarops-raknra	VeteOTi	Kubo	Ud
15| 9. zven.;		738-31 4-4		sl. sever	oblač.	34
1fi| 7. zjutr. |8 Dopol.		735 1 7318	31 6 1	hI. jjtzh. si. jug.	dež oblač.	
16	v. *v»< 1 734 6 | 2-5			brezv.	oblač.	63
17	T. zjuti. 1 734-6 2. popol. j 734 6		-02 87	m. ssvzh. sl. jzah.	megla del. oblač.	
Srednja temperatura ned«-'^ 3 C, norm.: 3'7°
Odprto pismo
Sospodu Ign. Merh&rju, županu in blv-emu dveinpolletnemu načelniku »Kmetijskega
društva" v Dolenji vasi pri Ribnici.
V	»Slov. Narodu" št. 56 z dne 8. marca 1902 pišete med drugim sledeče: „Ta gospod (namreč jaz podpisani) Vam zamore natančno povedati, da jaz nikoli nisem bil pri bilanci, nikoli ne videl društvenih računov, nikoli ne istih podpisal, res pa je, da je gospod Žužek sam z drugimi brez mene bilanco vodil, račune sestavil, moje in druzih odbornikov in preglednikov imena spodaj podpisal, tiste tiskati dal in potem še le meni, kakor drugim, tiste ket letno poročilo dostaviti pustil."
V	pojasnilo te zadeve sprejmite gospod Merhar in vsi liberalci v ribniški dolini in Št. Vidu sledeče:
1. »Kmetijsko društvo« v Dolenji vasi začelo se je ustanavljati meseca februvarija leta 1899. Od prvega dne ustanovitve do dne 14 junija 1901, 1 j. nekako dve leti in pol, bili ste Vi, gospod Merhar, načelnik tega društva, jaz pa Vaš namestnik. B i -1 a n c o , ki je tiskana v letnem poročilu, sestavljal sem jaz s pomočjo nekaterih od bornikov in druzih udov društva. Ti odborniki so pred vsem: Janez Zobec in Anton Dejak, posestnika v Dolenji vasi. Bilanco smo delali takole: Cenili smo vsako blago, ki je v zadrugi, kos za kosom smo zmerili ter določili njegovo vrednost po skupni ceni. Ime kosa in njegovo vrednost smo zapisali sproti v sešitek papirja. Na to smo pregledali vse društvene knjige in ra čune trgovcev ter potrdila (reoepise) ter pregledali, ali se vse ujema. Slednjič smo prešteli še denar v blagajni. Vprašajte, gospod Merhar, ljudi, ki skoraj vsi vedo, ali smo tako delali ali ne.
Na podlagi teh zapisnikov sestavil sem jaz letno poročilo, ki obsega natančno vse, kar je potrebno za poročilo.
Taka so vsa letna poročila kmetijskega društva v Dolenji vasi. Dal sem jih v Ljubljano v pregled in potem v tisek. Nato sem jih razdelil čez 300 vsem udom društva.
Sedaj pa to le konštatiram : a) Vi, gospod Merhar, ste prejeli vsaj sedem dni pred občnim zborom to letno poročilo. Na občnem zboru, ki je bil obakrat v Vaši hiši, bili ste Vi predsednik. Pred Vami so na mizi ležale vse društvene knjige in računi trgovcev, da jih je vsak lahko pogledal. Skoraj vsi udje društva bo gledali ta letna poročila, ki so taka, kakor sem jih zgoraj opisal. Jaz sem jih točko za točko pojasnil. Vi ste bili s tem popolnoma zadovoljni in ste dotični zapisnik z nekaterimi drugimi podpisali. Vprašam Vas torej, kako morete trditi v »Slov. Narodu«, da niste videli »nikoli društvenih računov« ? Dalje Vas vprašam, zakaj niste protestirali nikoli, do dne 6. marca 1905, ker sem Vas jaz podpisal na letno poročilo, čas Bte imeli vsaj sedem dni pred občnim zborom in na občnem zboru Ali ni to istina?
2.	Na drugem občnem zboru dne 17. jjnarca 1901, ki je bil zopet v Vaši hiši pod Vašim predsedstvom, izjavil sem jaz odločno, da ne ostanem več v odboru, ker moram skoraj za vse sam skrbeti. Ce tudi občni zbor ni pustil, da bi jaz odstopil, ostal sem mož-beseda ter pozneje tudi še pismeno Vam to naznanil. Vi ste na to sklicali odborovo sejo, katero Bte pa proglasili »tajnim«. V tej »tajni seji« ste pa rekli, da Vas jaz nisem pustil k društvenim kniigam itd., na kar Vam je odbornik Anton Dejak v obraz povedal, da ne govorite resnice. In Vi? — Izgovarjali ste se, dokaze svoji trditvi ste pa dolžni ostali do — danes. Veste tudi Vi, da sem moral potem zopet jaz vso stvar vodit', da je zadruga še ostala.
3.	Vi pravite dalje v »Slov. Nar.«, da bi se moje družbe iz previdnosti ogibali. Danes Vi to lahko trdite, a bili so časi, ko ste Žužka iskali in celo prosili »iz previdnosti«. Dokaze še imaVn zato, Vi me itak razumete.
4.	V »Slov. Narodu« tudi trdite, da sem Vam jaz »pri ljudeh zaupanje izpodkopaval«. To ste v uradnem dopisu z dne 17. sep tembra 1901, št. 1409, na preč. župni urad v Dolenji vasi tudi trdili in me obdolžili »hudodelstva motenja javnega miru po § 65. kaz. zak «, kakor ste pisali v dotič-nem dopisu. Na moj poziv, da me primite, ali vsaj dokažite to »hudodelstvo«, ste se v dopisu name dne 20. septembra 1901 nekaj izgovarjali, potem pa ste se zavarovali z — »uradno tajnostjo«. Taki so bili zopet Vaši dokazi
5.	Slednjič pravite v »Slov. Narodu«, da naj se pridem prepričat v Dolenjo vas, koliko zaupanja zdaj tam uživam. Na to sprejmite to le: Dokler sem bil v Dol. vasi, sem ga gotovo toliko užival, kolikor Vi. Dokaz temu je zaupnica, ki mi jo je enkrat poslal občinski odbor. Drugi dokaz za to je bil drugi občni zbor kmetijskega društva dne 17. marca 1901, ko so mi ljudje toliko zaupali, d t so me s silo hoteli imeti še v od
boru. Tega se menda tudi Vi spominjate. Da so ljudje pri mojem odhodu v solzah zahvaljevali mi, ste menda tudi slišali. Ce se pa kdo zdaj zaletava v mojo osebo, moram so pa tolažiti s pregovorom: »Nehva ležnost je plačilo sveta.«
Da pa ne bo kdo mislil,- da se bojim jaz računov kmetijskega društva v Dolerji vasi, pozivljem vse tiste, ki so pri tem društvu še trpeli kako »izgubo in doplačila« ves čas, odkar sem bil jaz odbornik tega diuštva, naj Be oglasijo.
Toliko v odgovor Vam in šentvidskim »naprednjakom«, ki so v »Slov. Narodu« št. 57 z dne 10. marca t. 1. pogreli košček Vašega dopisa.
V Št. Vidu nad Ljubljano, 14. marca 1901.
Fr. Žužek, kaplan.
t
341 1-1
V svojem in svojih sorodnikov imenu naznanjava vsem prijateljem in znancem žalostno vett, da so najin dragi oče
Matija Novak
dnš 12. t. m. po kratki in mučni bolezni, prevideni s sv. zakramenti, v 86. letu svoje starosti umrli.
Pogreb bode v petek dnč 14. marca. Priporočava jih v molitev!
Radovica-Metlika, 12. marca 1902.
Josip Novak,
kapelan.
Matija Novak,
Župnik.
Zahvala.
342 1-1
Podpisana se najprisrčneje zahvaljujeva vsem udeležencem pri pogrebu najinega očeta
Matije Novak
zlasti prečast. duhovščini podzemeljski, p. n. g. proštu Fr. Dovganu, oskrbniku n. v. reda Vukšiniču, gg- Fleku, Letnarju in Korentu iz Metlike in sploh vsem, ki so najinega dragega očeta sp emili k zadnjemu počitku.
Josip Novak, Matija Novak,
kapelan.	župnik.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
„Mtekarske zadruge v Škofji Loki,
registr. zadruge z omejenim poroštvom",
kateri se bode vršil
t torek dnč 25. marca 1902
ob 3. uri popoldne
v prostorih mlekarne.
V s p o fe d:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za I. 1901.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
347 i_i	Odbor.
Ker se na 22 februvarija sklicani občni zbor ni izvršil, veljaven je sedaj razglašeni občni zbor.
VABILO
na
V. občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Mengšu,
rej. zadruge X neomejeno zavezo"
ki se bode vršil
▼ nedeljo ditč 6. aprila 1902
ob 3. url popoldne vpisarniških prostorih posojilnice In hranilnice
"V spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
3io i-i	Načelstvo.
VABILO
na
IV. redni občni zbor
..Kmetijskega društva v Stari Oselici
reg. zadruge z omejeno zavezo", kateri so bode vršil
dne 6. aprila 1902, na belo nedeljo,
ob 3. uri popoldne v T' ebijah v hiši g. P. Ušeničnika št 4.
I>«evni red:
1.	Poročilu nač« lstva in nadzorstva.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1901
3.	Volitev 2 udov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva in razsodišča.
5.	Slučajnosti.
339 l—i	Odbor.
VABILO
na
redni občni zbor
^Posojilnice v Kosa ni,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo"
kateri se bode vršil
velikonočni ponedeljek 31. marca 1902
ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih pri sv. Mihaelu.
Dnevni lred:
1. Poročilo načelstva.
2	Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	SlučajnoBti.
Sv. Mihael, dne 16. marca 1902. 343 i_i	Načelstvo.
Tn~lf kovinasti, mrzel uporabljiv, v poljubni AJlAjhj, boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki RRATA EBERL v Ljub ljant, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—7
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Prod& se, oziroma odda se v najem
pod ugodnimi pogoji	309 4 -4
v Bohinjski Bistrici st. 57
z k isti pripadajočim vrtom. Hiša stoji blizu predora v Boh. Bistrici, torej na za vsako podjetje prikladnem kraju.
Ponudbe pod: .Bohinjska železnica it 111" na upravništvo »Slov nca«.
Anton
Schusfer
Ljubljana, Špitalskc ulice
založnik uslažbenoev o. kr. priv. južne železnice
priporoča po najnižjih cenah
največjo izbero
najmodernejih jopic za
dame in deklice, ovratnikov, dežnih plaščev, krasnih bluz, obleke za
dečke,	322 3—2
daljo največjo izbero
najnovejšega blaga za damske obleke, anglešk-, franc. in domačega blaga za gospode,
kakor tudi najbolj izbrano zalogo
platna itd. itd.
Vzorci na željo franko.
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna piccoli
„prl Angelu" 1.2(50-11)
Ljubljana, ifc Jč)u najska eosta
LEKARJA
Piccoli-ja
v Ljubljani.
I Dobiva sevlekarnah,
krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebel

trs
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Vaše blagorodje!
Živo zanimanje, katero se od časa, ko smo razstavili izdelke modernega umetnega vezenja na Šivalnih strojih Singer Co., povsod kaže za naša prizadevanja, da to domai-o umetnost splošno iu povsod razširimo, vspodbuja nas, da Vas opozorimo na naše
popolnoma brezplačne učne tečaje v modernem umetnem vezenju na šivalnih strojih Singer Co.
Ta novi način vezenja je lahek, se hitro nauči, in ako je kdo le nekoliko marljiv in vstrajen, je vspeh učenja res nepričakovan. Za duhovite spomine in za krasna darila v rodbinah ni nič bolj priličnega, kakor ravno razni predmeti, ki so s takim mičnim vezenjem lastnoročno okičeni.
Drage volje poučimo pa tudi vBakega, kako se mori postopati v raznih tehnikah, kakor na primer v pisanem vezenju, v vezenju začetnih črk, v tako imenovanem Waflel in Smirna-vezcnju, v aplikaciji, pri votlem obšivanju in prešivanju.
Omeniti nam je še treba, da vsa ravno navedena dela se izvršujejo na navadnem »Singer-Central-Bobbin - šivalnem stroju<, kakor je sploh v domači rabi, in da se delo hitreje izvršuje, ob enem pa je tudi Iičnejše, kakor ročno delo.
Kdor se želi udeležiti takih naših učnih tečajev, naj se ustno aH pismeno zglasi na dvorišču v steklenem salonu hotela „pri Maliču" (Hotel Stadt Wien).
gfjjc Tečaj traja od 15. do SO. marca.
S spoštovanjem
Singer Go., delniško društvo za šivalne stroje.
' 84b 1-1	Prejšnja tvrdka: G. Neidlinger.
zrn
Zahtevajte povsodi pristni »mtmm
„Cvekov brinovec"
od franc Cvek-a v Kamniku.
240 10-10
Izdajatelj; Or. Ev|«l Laap«.
Odgovorni vrednik: Ivra Raktvco.
Tisk ,Katoliški Tiskarne v Ljubljani.