poštnina PLAČANA v gotovini
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
TELEFON UPRAVE:	25-67 In 28-67
TELEFON OGLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Cel)#. Prešernova 3. telefon 280
NAROČNINA NA MESEC Pretentan v upravi ali oo ooitl M din. Dostavljen na dom 16 din. tullna 30 din. POSTNI CfKOVNI PACUN^ It
Maribor, 7. in 8. decembra 1940
Elbasan
Premik fronte
Po odstopu maršala Badoglie
NEW YORK, 7. dece. Reuter. Iz poučenih krogov poročajo, da bodo povedli tovarne in število strojev v vseh NHlietih, ki delajo za vojno Industrijo. Tako bedo moglo USA pospešeno poma-Sati Veliki Britaniji In ji dostavljati orož-Angleška komisija za nakup in ameriška pomorska komisija za dobavo pro-učavata zdaj skupno načrt, da se v vseh ^zavali USA, kjer po tovarne, pospeši ^delovanje angleških naročil. Velika Bfl-ta«!ja nima namena, da sama gradi to-yarne v USA, ker je ameriško mornar!* žko ministrstvo mišljenja, da so sedanje kvarne za letala in ladjedelnice organizirane tako, da se lahko poljubno razši-
rijo In tako zadost« velikobrltanskim naročilom.
A AMERIŠKO POMORSKO OBOROŽEVANJE
PHILADELPHIA, 7. dec. Reuter. Z vso naglico grade orjaške doke za ameriško mornarico, kjer bodo lahko gradili nove orjake vojne mornarice. Takoj za tem bodo začeli graditi superdreadnoughte s tonažo 60.000 ton. En tak vejikan bo v novih ladjedelnicah zgrajen v teku treh in pol mescev, namesto v Štirih letih, kakor so računali prej. Dne 1. junija prih. leto bodo tu že začeli graditi tretjo od sedem orjaških oklepnic po 45,000 ton, ki jih lina v programu mornariški načrt.
Ostre ši varnostni kurz v Romunki
BUKAREŠTA. 7. dec DNB. Romunska je izdala zakon, ki določa smrtno "Bzeu za vse poizkuse uporov« Sodelovanje pri vstajah s« koznuie z dosmrtno '«&>. Izredno sodišče, ki bo sklepalo o !®kš"ih primerih, tvorijo trije generali Razsodbe se sklepajo v teku 24 ur, proti ®odbi ni priziva. Obsodba se mora izvr-
šiti v teku 10 ur.
BRZOJAVKA HITLERJU
BUKAREŠTA. 7. dec. DNB. Antončiču in Horia Sima sta poslala Hitlerju na slednjo brzojavko:	»Na	dan.	ko nacio-
nalna Romunija hr legija ponovno preživljata v žalosti zaradi usode Codreanua in ostalih mučenikov vere v novo živ-
narod-nega socializma in romunskih legio narjev postalo stvarnost, na katero smo ponosni. Romunija bo v vaši ekscelenci našla podporo v težkih dneh in zmagi.«
DRŽAVLJANI USA KANDASKI LETALCI
NEV/ YORK, 7. dec. AP. V kanadskem letalstvu služi sedaj č«z 2500 državljanov USA.
SKEM
TOKIO, 7. dec. CBS. Direktorji petih japonskih železarskih industrij so odstopili, ker sta Avstralija in USA prepovedali izvoz železa na Japonsko.
ZAHVALA WINDSORSKEGA AMERIKI NE\V YORK, 7. dec. Reuter. Windsor-ski vojvoda je govoril po radiu ter se zahvalil Američanom za vso pomoč, ki jo nudijo Veliki Britaniji.
Reka madžarsko pristanišče
RIM, 7. dece. ZPV. Rimski tisk se ba-vi s pisanjem budimpeštanskega lista »Esti Ujsaga«, ki poroča o skorajšnjih pogajanjih med madžarskimi in italijanskimi gospodarstveniki o obnovi prometa na reško pristanišče. Madžari goje že več let željo, da bi dobili na Reki spel ono luko, kot so Jo imeli pred vojno, Reško pristanišče je igralo pomembno vlogo v zunanji trgovini bivše Ogrske. Tam so imeli Madžari zelo dobro razvito pa-roplovno družbo, svoje lastne ladje in živahno bančništvo. Zdaj naj bi se s so-
delovanjem Jugoslavije zgradila dvotirna proga od madžarske meje preko Zagreba na Reko. Na italijanski strani so baje pripravljeni, urediti na Reki moderne pristaniške naprave, električne vzpenjače, velika skladišča in hladilnico. V Budimpešti se mudi zdaj odvetnik Salva tore Bellasich z Reke, ki se pogaja o ustanovitvi madžarske paroplovne družbe s sedežem na Reki. Ladje bi naj plufe pod madžarsko zastavo. V političnih krogih upajo, da se bo davna želja Madžarov uresničila.
London brez letalskega napada
V pretekli noči ni priletelo nad London nobeno tuje letale — Napad na dve angleški mesti ob Kanalu — Angleški letalski napadi na oporišča v Franciji, Belgiji in Holandiji
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 7. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo sledeče uradno vojno poročilo: V Južnem Atlantiku se je vnela pomorska bitka med neko nemško in neko britansko pomožno križarko. Angleška vojna ladja je hudo poškodovana. Neka podmornica je potopila štiri sovražnikove trgovinske ladje s skupaj 13.300 tonami. Dve od teh ladij so vržene iz konvoja. V noči med 4. m 5. decembrom so nemška letala napadla London, Birmingham in Southampton. V vseh teh mestih so nastali manjši požari. V toku včerajšnjega dne se je delovanje
letalstva omejilo na posamične napade na London in na neke druge cilje južne in srednje Anglije. V noči od 5. na 6. december so nanovo napadla London in Portsmouth. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. Obrežne daljnostrelne baterije kopenske vojske in mornarice so uspešno bombardirale neki sovražnikov konvoj vzhodno od Dovra. V teku noči je nekaj britanskih letal letelo nad zahodnimi pokrajinami Nemčije. Bomb niso metala. Celotne sovražnikove izgube so znašale včeraj 10 letal, šest med njimi smo jih zbili v letalskih Mtkah. Sedem nemških letal pogrešamo.
ANGLEŠKO POROČILO
LONDON, 7. dec. Reuter. NOcoj London ni imel letalskega napada, napadeni pa sta bili dve mesti ob Kanalu. Bombe so padale tudi drugod, vendar ni večje škode ter žrtev. Angleška letala so napadla sovražna oporišča v Belgiji in Franciju
ANGLEŠKI NAPADI NA HOLANDIJO
LONDON, 7. dec. Reuter. Letalsko mir nistrstvo javlja, da so včeraj podnevi angleška letala napadla elektrokemično tovarno v Eindhovenu na Holandskem ter letališče v Rotterdamu in Haamstede.
Srečanja sovražnih ladij na oceanih
Spopad med nemško pomožno križarko in angleško vojno ladjo na Atlantskem oceanu — Dramatični boj za rešitev angleškega rušilca „Kelly" na Severnem morju
SPOPAD NA ATLANTSKEM OCEANU
MONTEVIDEO, 7. dec. Ass. Press. An gleška pomožna križarka »Caenarvon Castle« (20.122 ton) se je v četrtek spopadla v južnem Atlantiku z maskiranim nemškim trgovskim parnikom, ki je oborožen s 6 topovi ter ima izredno veliko brzino. Nocoj je angleški parnik, ki je v bitki dobil dva zadetka od nemških topov, plul proti montevidski luki. Nemški parnik ni sprejel boja iz bližine, marveč je z veliko brzino odplul proti severu. Neka angleška vojna ladja zasleduje nem ški parnik. Bitka se je bila kakšnih 1.600 km scvernovzhodno od Montevidea. — Angleška admiraliteta javlja, da je »Car-narvon Castle« dobil lažje poškodbe. — Nemškj »Q«-parnik (strokovni izraz za trgovski parnik, ki je marskiran ter služi kot pomožna vojna ladja) je z vso brzino odplul proti severu.
RIO DE JANEIRO, 7. dec. DNB. Vest o težki poškodbi angleške pomožne križarke »Čarnavon Castle« po nemški kri-
žarki v južnem delu Atlantika, je izzvala v brazilski javnosti dober vtis. Omenjena angleška ladja je bila, ki je ustavila in napadla brazilski parnik »Itapo«. Argentinski poslanik v Riu de Janeiru, Labou-gle, je izjavil, da ameriška trgovina<mnogo trpi zaradi vojne. Obalna plovba je življenjskega pomena za ameriške države, zato tudi ne sme biti motena z strani ladij tujih držav.
LONDON, 7. dec. CBS. Admiraliteta je objavila, kako se je boril angleški rušilec »Kelly« (1615 ton) pod poveljstvom lorda Louisa Mountbattena, nečaka angleškega kralja. Na Severnem morju je nemški torpedo zadel rušilec v strojniški oddelek, kjer so bili ubiti vsi strojniki ter je začela voda vdirati skozi odprtino. Angleški rušilec »Bultdog« je prihitel na pomoč ter zvezal »Kelly« z zrvmi ter jo vlekel proti nekemu škotskemu pristanišču. Okoli polnoči se je »Bulldogu« približal neki nemški torpedni čoln, zakrit v megli. Mornarji z obeh rušilcev so streljali
na čoln, vendar ga niso zadeli. Napad je bil odbit, zato pa se je ponovil naslednjega dne. Ker je nastal vihar, je ukazal kapitan »Bulldoga«, da se vkrcajo na njegovo ladjo mornarji s »Kellyja«,, slednjega pa je prepustil usodi. Osemnajst častnikov in mož pa je ostalo na »Kel-lyju«. Ostali rušilci so krožili okoli ponesrečenega »Kellyja« ter pazili na nemške podmornice, ki so bile v bližini. Ponesrečenega rušilca so po 91 urah odvlekli v neko škotsko luko.
LIZBONA, 7. dec. AP. Španski parnik »Havemar« je rešil 28 angleških mornarjev s parnika »Palmella«, ki je bil potopljen 200 km daleč od portugalske obale po neki podmornici.
KOBE, Japonska, 7. dec. CBS. Neka norveška ladja, ki jo očividno uporabljajo Nemci kot ladjo, ki ima ujetnike, je izplula iz kobejskega pristanišča. V mornariških krogih mislijo, da je ladja odpeljala živila in . bencin neki nemški vojni ladji, ki operira v Pacifiku.
Pogajanja med Anglijo in USA
WASHlNGTON, 7. dec. Reuter. Angleški finančni strokovnjak Phillips je imel včeraj važen razgovor z ameriškim finančnim ministrom Morgenthauom. Z njim se bo ponovno sestal v ponedeljek. Teden dni bo angleški odposlanec ostal v VVashmgtorai, nato bo cvriskal še New York ter Kanado, kjer bo ostal tudi sedem
dni.
WASHINGTON, 7. dec. AP. Eno uro in četrt je angleški podtajnik v finančnem ministrstvu sir Frederic Phillips konferi-rai z ameriškimi finančnimi eksperti o ameriški finančni pomoči ter posojilu Veliki Britaniji.
Potek vojnih operacij v Afriki
NEKJE V ITALIJI, 7. dec. Stefani. Vrhovno poveljstvo oboroženih .sil javlja: V severni Afriki }e došk> do spopada med izvidnicami južno od Sidl el Bara-nija. Sovražnik ie bil pognan v beg, pustil je na bojišču orožje in strelivo. Sovražno letalstvo je bombardirala Tobruk; dve osebi sta bili mrtvi, ena ranjena. — Zračni napadi na Soihun in Sidi el Ba-
rani so bHl brezuspešni.
KAHIRA, 7. dec. Reuter, Službeno poročilo britanskih oboroženih sil na Bližnjem vzhodu javlja, da je britska patrulja napadla pri Kasali v Sudanu večji sovražni oddelek. Angleško topništvo je stopilo v akcijo zahodno od Galabata. Na ostalih frontah ni bilo nič novega.
Nemško romunsko gospodarsko sodelovanje
BUKATL TA, 7. decembra. DNB. V li.slu „Buna Vcslire“ piše podtajnik za lisk in propagando, Aleksander Gonslani, o ronmnsko-nemškili gospodarskih odnošajih na osnovi novega sporazuma. Ta jc izločil vse bor-zijanske in finančne spekulacije. Krediti. ki jih nudi Nemčija, so neprimerno boljši od onih v preteklosti. Romu-
nija si bo lahko opomogla na vseh področjih narodnega gospodarstva ter se založila z najmodernejšimi tehničnimi pripravami in stroji. Zdaj se bo šele pokazal pravi življenjski standard romunskega naroda, posebno kmeta. Dosedanji krediti so le dopolnjevali proračunske deficite. Država je polagoma obubožala, poslej pa bo drugače.
Višja duhovščina proti Vichyju
RIM, 7. dec. ZPV. Papeški nuncij pri viehyjskl vladi Paolo Bartogtio je dospel v Rim in bil sprejet pri državnem tajniku kardinalu Maglionlju. Kakor se je izvedelo, bo poslal papež v Francijo tri visoke vatikanske dostojanstvenike, da preučijo tamkajšnji položaj. Zdi se, da dela višja francoska duhovščina težkoče francoski vladi in je zato vlchyjska vlada zapit sita v posebni noti Vatikan za Intervencijo v smislu odstranitve odpora.
Vatikan naj bi vplival na visoko francosko duhovščino, da se ne bi upirala sedanji francoski notranji hi zunanji politiki.
FINSKA ŠE VEDNO V NEVARNOSTI
HELSINKI, 7. dec. Ass. Press. Finski ministrski predsednik Risto Ryti je v svečanem govoru ob priliki proslave 23. obletnice finske svobode dejal, da mora biti finski narod pripravljen na vsako eventualnost. »Finska je še vedno v nevarni coni, vendar imamo zaupanje, da bomo izšli iz naših težav.«
Boji med Siamom in Indokino
TOKIO, 7. dec. DNB. Poveljstvo siamske vojske javlja, da je bila včeraj ves dan huda artilerijska bitka med dvema indokitajskima ladjama in obalnimi siamskimi baterijami na obali reke Mekonga pri Nenghatiju. Na večer so se vojne ladje Indokine umaknile. Po poročilih iz Siama sta posadki obeh ladij utrpeli mnogo izgub.
BOJ PROTI OPIJU
ŠANGHAJ, 7. dec. Reuter. V glavnem mestu province Šansi so sežgali opija v vrednosti milijon dolarjev. Vlada hoče na vsak način odpraviti razvado kajenja opija.
Značilni volivni rezultati v Angliji
LONDON, 7. dec. Reuter. Pri naknadnih volitvah v angleški parlament je bil v Northamptonu poražen Seamark, kandidat krščanskih pacifistov, ki imajo v programu namen ustaviti vojno, od konservativnega kandidata Geralda Summersa, ki je dobil 16.587 glasov. Seaman jih je dobil le 1167.
KANADSKI PARLAMENT
OTTAVA, 7. dec. Reuter. Parlament je odložil svoja zasedanja do 17. februarja 1941. V primeru potrebe bo sklican pred tem časom.
WELLINGTONOVA IZJAVA
BUENOS AIRES, 7. dec. DNB. Lord We!lington, ld biva na čelu angleške trgovinske misije v Argentini, je dal naslednjo izjavo: Možno je, da žele naši argentinski prijatelji, da jim odkupimo ono blago, ki zaradi naše blokade ne more na tržišča v Evropi. Mi moramo zdaj vsak novec uporabiti za stvari, ki jih potrebujemo za vojno. Naloga naše delegacije je, da pod temi okolnostmi najdemo rešitev angleško-argentinskega sporazuma o izmenjavi blaga in povečanju medsebojnih trgovinskih stikov.
ARETACIJE V PARIZU
VICHY, 7. dec. AP. Francoska vlada jc objavila, da je bilo 11. novembra ob priliki proslave premirja po svetovni vojni, na Champs-Elysees v Parizu aretiranih 123 oseb.
TRGOVINSKA IZMENJAVA MED SLOVAŠKO IN SSSR
MOSKVA, 7. dec. Tass. Podpisan je sporazum s Slovaško o plovbi in izmenjavi blaga med obema državama. Slovaška bo predvsem izvažala v Rusijo kable, električne motorje, železne cevi, prejo in ostale predmete, sovjetska Rusija pa bo izvažala na Slovaško bombaž, žito, fosfate in drugo blago. Računajo, da bo promet že prvo leto dosegel vsoto 5 nr ■ dolarjev.
ZOPET NESREČA ŠVEDSKEGA LETALA
STOCKHOLM, 7. dec. DNB. Pri vajah se je v petek ponovno zrušilo neko vojaško letalo. Pilot je obležal mrtev. Ogenj, ki je pri tem nastal, se je naglo razširil na sosednje hiše. Zgorel je tudi hlev, v katerem je našla smrt neka starka. Gasilci so komaj udušili požar, da se ni razširil dalje.
VARČEVANJE S KRUHOM V FRANCIJI
ŽENEVA, 7. dec. DNB. Iz Vichyja javljajo, da je vlada izdala dekret, ki strogo prepoveduje razsipanje s kruhom. Lastniki hotelov in restavracij smejo v bodoče ponuditi gostom le kose kruha po 50 gr-Za prestopke so predvidene kazni do 2000 frankov in zapor, pri ponovnih prestopkih pri gostih ali lastnikih podjetij do zapora enega leta. Lokal se bo v tem primeru zaprl.
Mariborska napoved:	Spremenljiv0
oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je bila najvišja temperaturae 0.8, danes najnižj —7.4, opoldne —0.6.
Nova realna gimnazija pod streho
t^r *
MARIBOR, 7. dec. Danes slavijo delavci ljubljanskega gradbenega podjetja Gabrijelčič »gliho« na dvonadstropni stavbi nove realne gimnazije na desnem bregu Drave. Nova stavba zavzema ploskev 1650 kv. m, telovadnica s stranskimi prostori pa 600 kv. m. V poslopju bo 17 razredov, ki bodo imeli vsi vhod iz centralne avle, kakršno predvideva skeletski sistem projektanta inž. arh. g. Navinška iz Ljubljane. Ogromna avla bo nadomestila vse hodnike v gimnaziji. Vsak razred bo imel poleg učne sobe še garderobo. Za stavbo so porabili 19 vagonov železa in okoli 60 vagonov cementa. V ponedeljek bodo pričeli delo tesarji (tesarski mojstri DZOZ v Ljubljani). Kleparska dela je prevzel Avgust Štok h Celja, krovska dela pa Karlo Kocijan iz Ljubljane. Instalacijska in mizarska dela bodo v kratkem razpisana. Notranja dela bodo tudi pozimi nadaljevali, tako da bo novo šolsko leto že v novem poslopju. Mestna hč!»m N >	mu mčela kana-
lizacijska in cestna dela okoli nove gimnazije.
Inž. Navinšek je izdelal projekte tudi za bežigrajsko gimnazijo in za ljudsko
šolo v Kranju, ki sta v gradnji, novi gimnaziji v Murski Soboti in Celju*
POŽAR V TSCHELIGIJEV1 PIVOVARNI
MARIBOR, 7. dec. Danes kmalu P° enajsti uri je v pivovarniškem stolpu Pr| Gambrinu v Gregorčičevi ulici eksplodira-kotel za kuhanje smole. V stolpu je b‘10 okoli 500 litrov smole, k ije bila v v plamenih. Ogenj je zajel tudi stolp* Pivovarniški delavci so takoj pričeli 6a' siti s peskom, nato pa so prispeli uiafi' borski gasilci, ki so preprečili večjo P°' žarno katastrofo, Z evorišča pivovarne s je vil nad mesto ogromen steber °rne® j tima, ki je povzročil med meščani PfeC razburjenja.
STOLP ZA RADIISKO POSTAJO Že V MARIBORU
MARIBOR, 7. dec. Pravkar je pošiljka tvrdke Siemens iz Nemčije relejno radijsko postajo v Mariboru. ' j vedeli smo, da je dospel oddajni stolp, ga bodo ocarinili in nato v kratkem 'n° .tiral' na Teznem. Transformatorska P J staja je že dograjena
Ob 250letnici selitve Srbov v Vojvodino
Kakor poročajo iz Novega Sada, so tam v okviru proslave narodnega in državnega praznika v Srbski matioi proslavili tudi 250-tetnIco velike selitve Srbov pod patriarhom Arzenljem Čarno-ievičem v Vojvodino. Vseučiliški profesor m predsednik Glavnega prosvetnega sveta dr. Jovan Radonič je ob tej priliki Mdal nekaj zanimivih podrobnosti Turški navali na balkanski polotok so zadušili življenje srbskih srednjeveških držav, in srbski narod se je v teku 15., 16. in 17. stoletja pomikal na sever in na zahod. Skrajne točke srbskih naselbin najdemo v Istri, na Kranjskem In Štajercem, globoko na Erdeljskem in celo v Moldaviji. Nešteto je bik) srbskih preseljevanj v teku navedenih stoletij. Preseljevali so se poedinci, rodbine, manjše skupine, pa tudi velike množice naroda. Vendar so rja j važnejše selitve Srbov v Vojvodino, na Hrvatsko in v Slavonijo. Tod so se naselile goste množice Srbov, ta so skozi stoletja ohranile svojo narodnost.
Pod udarom turških zavojevalcev so bile predvsem južne srbske države, despotovim despota Uglješe m kraljevina kralja Vukašina. Zgodovina pozna kot Prve srbske emigrante vdovo despota Uglješe Jefimijo in sinove kralja Vuka-šina Andrijo in Dimitrija. Delj časa je vzdržala turški naval osrednja srbska država, kneževina kneza Lazara in despo-tovina Visokega Stevana. Tako se je emigracija za nekaj časa zaustavila. Ko Pa je 70 let po kosovski bitki padlo Smederevo 1. 1459, se je preseljevanje Srbov z naglico nadaljevalo. Takrat zlasti v Banat in Srem. Selili so se predvsem vlastelini in plemiči, dalje premožnejši ljudje, ki so hoteli rešiti svoje dragocenosti in denar pred Turki, kateri so od »raje«, kakor so na splošno imenovali vse Srbe brez razlike, brez milosti jemali vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Selili so se tudi vsi, ki so v srbski despotovim imeli kakšne službe, bodisi vojno ali civilno, pa so ostali brez služb. Ker je selitev bila združena z velikimi Nevarnostmi in težavami, je naravno, da So se selili večinoma hrabri ljudje.
Na prestolu Ogrske je bil takrat kralj Matija, ki je naravnost pozival uglednejše Srbe iz podjarmljene despotovine, da se preselijo v njegovo državo. Poslal je v notranjost Turčije celo vojsko, da je tako olajšal in zasigural selitev Srbov. Na čelo priseljenih Srbov je postavljal može, ki so že v poprej svobodni srbski V državi imeli upravo v rokah, ali pa vsaj njih potomce (despot Vuk Grgurevič, bratje Jakšiči, vojvoda Miloš Belmuže-vič, despot Gjorgje in despot Jovan Brankovič itd.).
Drugače je bilo v Bosni. Ko je štiri Jeta pozneje po krivdi despota Stevana 1'omaševiča padla v turške roke tudi kraljevina Bosna, so tamošnji srbski vlastelini po večini sprejeti islamsko vero 'n si na ta način obvarovali življenje in mietje ter ostali na čelu uprave v Bosni. Obenem z vlastelini je prešla na islam tudi masa naroda: Zato se Srbi iz Bosne dolgo časa niso selili. Šele 70 let po padu Bosne vidimo selitev Srbov Žumberča-nov. v letih 1530, 1531 in 1538. Ko so Wki 1. 1536 osvojili tudi vefik del Slavonije, nekoliko poprej tudi del Hrvatje, so tam prisilno naselili Srbe iz Bos-l,e- Ti srbski priseljenci so se pozneje Preselili v avstrijski del teh dežel in so tam vršili graničarsko vojno službo.
. Turki so po padu Budima 1. 1541 in l eniisvara 1. 1852 zavladali tudi nad juž-110 Ogrsko. Srbi, ki so se tedaj naseljevali v Banatu, Sremu in Bački, so zopet Prišli pod njihovo oblast. Srbi, naseljeni •B.a Hrvatskem in v Slavoniji, pa so se morali boriti na eni strani proti plemstvu, ta iih je hotelo zasužnjiti kot svoje tlača na drugi strani pa proti katoliški cerkvi, ki jih je hotela prisiliti, da bi prignali rimskega papeža kot svojega vt-■hnvnega cerkvenega poglavarja. V borbi s Plemstvom so s pomočjo graničarskih v°iaških poveljnikov zmagali, v drugi borbi so pa podlegli in se je velik del Srbov deloma pokatoličani! deloma po-| Unijatil.
Naiznamenitejše selitve Srbov pa so ,vtp-k?\kor one po pregnanju Turkov iz ()grske v letih 1683 do 1(599, zlasti seli-
Vekosla v S p i n d I o r
tev pod patriarhom Arzenijem III. Čar-nojevičem 1. 1690., torej pred 250 leti. Šele po tej selitvi je bila izvedena edinstvena organizacija pravoslavne cerkve v vseh deželah avstrijskega cesarstva kot prva vez, ki je združila vse srbske doseljence, in v teku časa najmočnejše orožje v borbi za ohranitev srbske narodnosti.
Naravno, da so se s temi selitvami v stoletjih razpršile narodne sile in da se je tudi v Srbiji oslabil srbski element, dočirn se v naselbinah, ki so bile daleč od domovine, ni mogel preprečiti proces raznarodovanja. Tako danes v Istri, na Kranjskem in Štajerskem samo še listine v arhivih in tu in tam kakšni priimki današnjih prebivalcev pričajo, da so valovi srbskih preseljevanj segali tudi tja. Tudi v ogrskih mestih Komorami, Ka-pošvaru, Ostrogonu, Jegri in drugih pričajo danes samo še cerkev in velika cerkvena posestva, da so tam nekoč pre-
bivali v velikem številu bogati Srbi. Toda v ogrskih deželah naseljeni Srbi so se morali posvetiti vojaškemu poklicu, so morali braniti državne meje proti Turkom in drugim sovražnikom. Narod pa, ki mu je glavni poklic vojskovanje, se hitro iztroši in izgine. Isto je bflo s Srbi na Hrvatskem in v Slavoniji. Cvet srbskega naroda je umiral na bojiščih srednje Evrope.
Na drugi strani pa treba reči, da so baš selitve Srbov dokaz njihove žilavo-sti in odpornosti, ki nista mogli prenašati suženjstva. In baš ti v navedene kraje, zlasti v Vojvodino doseljeni Srbi so zaradi organizacijske sile pravoslavne cerkve, v krepki narodni zavesti in pod vplivi zahodne kulture zgradili temelje nove srbske književnosti in prosvete. Tudi v borbi za osvobojenje in zedinjenje so vojvodinski in hrvatsko-slavonski Srbi doprinesli svoj dragocen delež.
Socialni pomen porazdelitve Dragotin Kveder in orgBnizBcifc dela
V davnih časih so posegale vzpodbude religioznega življenja globoko v gospodarstvo. Pri starih Slovanih n. ipa*. je starešina zadruge obenem nje svečenik. Iz znamenj ob žrtvovanju prirodnim silam, katerih imaginacije so slovanski bogovi, odreja starešina ali domačin delo in vodi gospodarstvo. Bratstvo je bila ■povezanost po krvi si sorodnih zadrug in je v svojem pojavu in v vrhovnem predstavniku čelniku nekaka zadruga na višji stopnji. Zupa je prva nekako državno upravna enota plemena, vendar je po svojem bistvu v glavnem varnostna in ne gospodarska uredba občestva.
V toku zgodovinskega razvoja pa sta se vera in kult vedno bolj omejevala v svojem vplivu na javno življenje ter se oddaljevala od pravnega in gospodarskega življenja poedincev in občestev. Vera in verske zajednice so postajale vse bolj in bolj zasebna zadeva duhovnega življenja poedincev m občestev.
Vzporedno s tem razvojem pa je napredovalo gospodarsko življenje na svojevrsten način. Izgubilo je svoj patriarhalni značaj in služilo ni več le interesom ene, dasi velike rodbine. Problemi dela in delovne razmere so se kompli-cirale in gospodarsko življenje je zahtevalo novih načinov rešitev. Povsem pri-rodno je bilo, da tej potrebi in nalogi konfesije niso bile več kos. Zato je zdaj jela upravljati vedno bolj razvijajoča se pravna uredba občestva z najvažnejšimi gospodarskimi in deloma tudi z drugimi socialno-etičnimi odnosi. Na tako spre-
menjeni, novi osnovi je človeštvo hitreje napredovalo. Posebno še radi tega, ker sta jela vzgoja in pouk pripravljati nova pokolenja v vedno večjem številu za plodno delovanje v socialnem življenju. Tako so mogle individualne sposobnosti in zmožnosti poedincev v vedno izdatnejši meri posegati v narodno-gospo-darski proces. Nastopala pa je tudi vedno intenzivnejša porazdelitev dela v vseh panogah narodnega gospodarstva.
Do današnjega dne je ta vedno intenzivnejša porazdelitev, specializacija in racionalizacija dela imela to posledico, da nihče več ne more delati in skrbeti izključno samo za sebe. Nihče več ne more vsega tega sam rabiti in iztrošiti, kar proizvaja. Pa tudi nihče več se ne more preskrbovati z lastnim delom z vsem potrebnim, niti poedinec niti katero koli občestvo (n. pr. država — avtarkija). Čim bolj napreduje delitev dela, tem manj more tudi največji sebičnež delati in skrbeti le sam zase. Ako dela, mora neizogibno dejati obenem za druge. Vsi delamo in skrbimo nehote in nevede v manjši ali večji meri drug za drugega, ker smo med seboj vedno bolj odvisni. To je torej končni efekt porazdelitve, odnosno vedno boljše organizacije in racionalizacije dela. Človeštvo je doseglo ta uspeh v toku svojega razvoja kljub silnemu egoizmu večine poedincev in to nekako nehote, lahko bi celo rekli podzavestno.
Altruizem (človekoljubje) je torej danes samo toliko resničen v socialnem
mi
najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-elektronski super sprejemnik
RADIO d. z o. z. LfUBLIANA, Mihiošičeva cesta 7 RADI0VAL, LJUBLJANA. Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMBC. CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICRV, MARIBOR. Koroška cesta 11
življenju, v kolikor je napredovala porazdelitev in organizacija dela v smeri: Vsi delajo drug za drugega, nihče ne more več neposredno in izključno delati samo za sebe, čeprav bi tako na videz tudi bilo.
To je stvarni, praktični altruizem v socialnem življenju, ki ni samo na jezik« ali kvečjemu morda še v čustvovanju. Povsod, kjer se danes v kulturnem življenju pojavlja, je predvsem nujna posledica narodno-gospodarske razdelitve iit organizacije dela, le v neznatni meri posledica konfesionalnih — verskih motivov. Najmanj pa je praktični stvarni altruizem posledica delovanja kakih političnih strank, ki bi bile ravnodušno pripravljene žrtvovati svojemu pohlepu po oblasti nad drugimi ne samo dobrobit poedincev, nego tudi blaginjo in napredek vsega naroda.,
Današnji svet s psihološkega vidika
^	Martin K o j c
Ž? nekaj let sem preživlja svet hudo krizo —• krizo popolnega nezaupanja med narodi. Ta kriza is kakor ogromen val zajela vse sloje — množico in posameznika — tu boli, tam manj. Spreminja se čedalje bolj v morečo psihozo strahu, ki ubija ljudem misel, da grozi neznano od kod polom in da se bo treba rešiti, naj velja, kar hoče.
Povsod se mrzlično oborožujejo. najsi so v vojni ali zunaj nje. Čeprav mnogi zatrjujejo svoje miroljubno mišljenje in hotenje, sc vendar vsi pripravljajo za nove bodisi napadalne ali obrambne vojne. Volja se bori zoper voljo, vsakdo si skuša priboriti lastne koristi, povsod zijajo prepadi nezaupljivosti in sovraštva ... Kamor pogledamo, vidimo strahove, ledeni pot nas obliva iz strahu pred morebitnimi	zahrbtnimi nakanami	in
zavratnimi napadi.
Vse	to meji na	blaznost. Po teh	poteli	ne
bomo	nikoli prišli	do zaželenega	cilja,	ne
bomo	spremenili razmer, sai bi se	nam tudi
ne posrečilo pogasiti ognja, če bi vanj vlivali bencin-
Na vseli koncih so se — in ni še dolgo tega — zbujale lepe in odrešilne ideje o razorožitvi vsega sveta, peli so himne o splošnem in večnem miru na svetu — toda rožljanje orožja je vse vkup v kali udušilo.
Svet se zdi podoben potapljajočemu, ki je izgubil poslednjo trohicu miru in razsodnosti, ki ga preveva le ena misel: kako bi se rešil, kako bi rešitev za vsako ceno izsilil In kaj stori? Sam se pogubi- zakaj v obupu počne prav to. česar bi ne smel.
Večino ljudi mori današnji dan neprestana razburjenost, negotovost in sovraštvo do drugega. To opažamo pri psamezniku, r-ri skupinah podjetjih, državah in narodih. Živimo v veku čudovitih iznajdb, ko sleherni
stika in tipa, da bi kaj iznašel in s svojo iznajdbo uničil svojega soseda. In prav zaradi tega se vsakdo boji, povsod sluti strahove, s trepetom pričakuje novega dne in se skuša z vsemi sredstvi, ki so mu pri roki, zavarovati proti tej neznani, niti Prav sluteni, skrivnostni in smrtonosni pošasti, ki jo utegne kovati njegov nasprotnik.
Pribito je, da ie skorajda izumrlo zaupanje v bližnjega. Vsakdo je vuaprei prepričan, da mu bo mejaš škodoval. Zavist, ljubosumnost, grabežljivost, sovraštvo in nezaupljivost postajajo gesla človeštva. Ves svet je zajelo prepričanje, da je edino zveličavno le to, če moremo drugega preslepiti Zdi se, da si lahko le s sirovo silo priborimo svoje umišljene ali resnične Ptavice, da velja poslej le geslo: ubijaj, če hočeš živeti!
Ali je mar tako ravnanje res pravilno? Ali more tako blazno prizadevanje po premoči in zavarovanju samega sobe roditi kaj Jo-brega?
Na dlani je, da je človeštvo zavrglo najpreprostejša načela dobrega in mirnega sožitja- Zdi se. da je sleherni človek izgubil svojo preudarnost in trezno mišljenje, ki sta mu nekoč velevala, da ie skrita vsa tista neznanska moč, ki ustvarja srečno, mirno in uspešno življenje le v neomajnem zaupanju v bodočnost in v dejanski ljubezni do bližnjega.
Nihče si ne more kupiti sreče z nesrečo drugega. In kdor vendar poskuša, si nakoplje novo krivdo, ki se bo moral zanjo dolgo in hudo pokoriti. Naravni zakon veleva, da najdemo srečo le ted;>j, če lo delimo drugim, neizogibno nas pa doleti nesreča v te? ali oni obliki, če smo sejali razdor in prekletstvo.
Ves svet s Prav malimi izjemami boleha
danes bolj kakor kdaj koli prej na napačnem življenjskem naziranju, ko meni, da Se da ustvariti boljša in zadovoljneša bodočnost Ie s silo, sovraštvom in vojske. Zdi se. da so dosegle prav v času, ko se bliža neizbežno poduhovljenje človeka, svoj vrhunec najnevarnejše človeške strasti — kakor v zasmeh vsem, v tekli stoletij pridobljenim spoznanjem in resnicam.
Tako je — in menda mora tako biti, zakaj dejstvo drži, da vsaka lučka, preden ugasne, še v zadnjem vzdihljaju mogočno zaplapola in zažari. Peklenski ples, ki se je vanj utopil ves svet, je sicer mogočen, vendar na popoln neuspeh obsojen poskus demonskih, zavratnih in hudobnih človeških nagonov. Ta ples je vrtoglav kakor trpoleča luč; s poslednjimi, umirajočimi močmi se suče svet v divji vrtinec, da se naposled onemogel zgrudi in izdihne sramoto sovraštva in nepoštenosti in se -prerodi v novo prečiščeno obliko.
Resnica zmerom premaga neresnico, dobro zmerom zlo, čeprav nas utegne marsikdaj zunanji videz varati. Živimo v dvajsetem stoletju, ki si začenjajo, kljub vseni razkolom, elementarni začasno umrtvičeni pojmi o človeških pravicah in dolžnostih z neznansko silo spet utirati svojo od Praveka določeno pot do dobrega in plemenitega- To pa iz nujnosti, ker začenjamo doumevati njihov globok praktični pomen.
V današnjih ljudeh se začenja prav zaradi teh 1 neprestanih bojev za obstanek, premoč in gospostvo nad drugimi, porajati spoznanje, da je dozdajšnje ravnanje višek zaslepljenosti, popolno nerazumevanje pravilnega življenja. Kakor se ie preprostemu pračloveku rodila odrešilna misel, da s trenjem lesa
Drzni podvigi letalcev v špijonažni službi
Že v balkanski in prvi svetovni vojni so spuičaSi padalce v zaledje
po-
V balkanski vojni leta 1912 so Turki najeli .ameriškega letalskega poročnika Berta H o 1 a, po rodu iz države Kentucki. Za devno nagrado 100 zlatih (tolarjev je smeli ameriški letalec opravljal izvidniške polete. Toda, turške čete so morale zaradi močnih sunkov bolgarske in srbske vojske kmalu preiti v defenzivo in razočarani poročnik Hol se je' s svojim francoskim monoplanom priključil zmagoviti bolgarski vojski, kjer so ga sprejeli z obema rokama.
Tudi Bolgari so ga angažirali za izvidniške polete. Pozneje so mu ponudili velike nagrade, če bi hotel spustiti v zaledje nasprotnikove fronte nekatere špijone. Američan je pojasnil veliko razliko med izvidniško in spijonsko službo ter dosegel povišanje nagrade. Spuščal je v ozadje fronte pri čataldži špijone, katere je pozneje zopet prepeljal na bolgarsko stran. Razume se, da so ti prinesli kopico dragocenih vojaških podatkov.
Ob začetku svetovne vojne se je poročnik Hol javil v francosko tujsko legijo. Iz te je bil kmalu premeščen k letalstvu. Specializiral-se je za spuščanje ogleduhov v sovražno zaledje. Celo vrsto agentov, opremljenih s kletkami golobov pismonoš, je spuščal za nemško fronto. Golobi so potem prinašali poročila in pozive z navedbo, kje je treba agente po završeni misiji zopet dvigniti. Razume se, da je bil to knf nevaren posel, ker se je opravljal večinoma ponoči, ko je bijo treba pristajati na slabem in nevarnem terenu. Pri spuščanju agentov je bilo seveda laže, ti so poskakali na tla s padali.
Dolgo časa je poročnik Hol brezhibno opravljal svoje tvegane dolžnosti. Nekoč se mu je pripetilo, da je na poziv odletel po agenta. Ko je ateriral, ga je' sprejel močan ogenj nasprotnokovih strojnic. Nemci so menda dobili v roke agenta, izvlekli iz njega potrebne znake ter pozvali Hola, da pride ponj. Nervoza nemških strelcev pa je pokvarila vse. Pričeli so prezgodaj streljati, smeli letaleč je postal pozoren in je tiaglo odletel, prepustivši razočaranim nasprotnikom nekaj pramenov dima iž močnega izpuha. Poročnik Hol- je bil eden od redkih letalcev, ki so iz najnevarnejših akcij odnesli zdravo kožo iz svetovne vojne.
❖
V nedeljo, 24. marca 1918 so padle granate v središče Pariza. Nemška ofenziva, ki je besnela kakih 100 km od Pariza, je strahovito prestrašila prebivalstvo, ki je menilo, da je fronta prebita in da so Nemci že pred prestolnico. Toda, te granate so bile največje čudo Krupovih tovarn, izstrelki daljnostrelmh topov. Francoski generalni štab je takoj uganil. kaj je na stvari. Prebivalstvo so poučili o dejanskem stanu, sami so se pa lotili posl da odkrijejo kraj, kjer so te topovske šasti zakopane.
Predvsem je bilo treba ugotoviti, kje se čujejo močne detonacije ob streljanju topa. Nemci so na več krajih streljali s petardami podobnih detonacij, kot jih je imet top, da bi tako zabrisali sled. Toda artilerijski strokovnjaki so s pomočjo kart začrtali precej velik trikotnik, v katerem je nekje brezdvomno daljnostrclni top.
Na vrsto so prišli špijoni. Izforalt so izmed SO prijavljenh 5 prvovrstnih ogleduških strokovnjakov ter jih s padali spustili v gozd Saint Goben. Od petih je ostal živ samo eden in ta je odkrit pozicije dveh topov ter jih po golobu pismonoši nemudoma sporočil francoskemu generalnemu štabu. Sam se je pozneje preko Holandije pretihotapi! domov. Francozi so poslej strahovito obstreljevali ta gozd iz topov. Letala so odvrgla nanj točo težkih bomb in prisilila k molku enega izmed topov. To ni bilo lahko delo, kajti topova sta bila izvrstno maskirana. Streljali so v slepo, hoteč za ceno ogromne količine municije in bomb vendarle zadeti
L '*Letalstvo je imelo ogromno vlogo tudi pri organiziranju spijonaže v zasedenem belgij-skem in francoskem ozemlju, kjer je tajna služba predvsem apelirala na patriotizem
ukreše iskro, tako spoznava današnji človek, da ie skrito jamstvo za uspešno, plodovito in mirno življenje le v zaupanju in llubezni do bližnjega.	v
V globinah svoje dusevuosti začne danas-nii človek doumevati, da se lahko vse dobro, pospešujoče, srečo In uspeli prinašajoče ustvari samo z mislimi in delanji zaupanja in ljubezni d« bližnjega, in narobe vse zlo, uničujoče neuspeh in pogin Prinašajoče le z mislimi iu dClan.il nezaupanja in sovraštva
do okolice.
Človek, ki je v njem vzklilo to spoznanje, sprevidi, da mora današnja razrvanost na svetil rodili le zmerom novo zlo. rikratu se mu pa, daleč nekje sicer, svetlika nova zarja. Zaveda se na tudi. da je v tej’zarji človeštvo še daleč odmaknjeno, če sl bo hotelo venomer z nasiljem, sovraštvom in orožjem v rok! ustvariti tako imenovane boljše živ-licnjsks pogoje. KI e le potici še tisti tolikanj zaželeni večni mir?
Spoznanje teh globokih in odrešilnih resnic mora /jredvsein razsvetliti vse »odgovorne« lfttdl, to je državnike, pisatelje, novinarje, pedagoge in sploh vse na odločilnih stolčkih sedeče Ijr.di, zakaj vsi tl ustvarjajo in obliku-icio »javno mnenje« In tako neposredno krmarijo ladjo usodo vsega sveta. Vsi ti bi morali s svojim vMivoiu predrugačiti poslus ne množice in Sim v zameno za besnost nasilij in hlepenja po prelivanju bratovske krvi zbudili plemenite nagone po miru In prl-rti.c.n sožltiu 7. vsemi ljudmi na svetu. Le iako bi vsak po svoje doprinesel svoj dar na irtvenik ljubezni, miru in srečne bodočnosti.
prebivalstva in prejemala od njega zaprošenih informacij. Letala so dnevno spuščala s padali na tla kletke z golobi pismonoši, vprašalnimi polami in navodili za pošiljanje poročil. K takim pošiljkam so dodajali tudi razne konzerve za najditelja ter zneske denarja kot nagrado za usluge. Kmalu so se pričeli vračati golobi s poročili, ki so pokazala, da se tudi lajiki lahko z velikim uspehom udejstvujejo v tajni službi. Vsa mogoča poročila o premikanju nemških čet, o stanju v zasedenih pokrajinah, o sabotažnih akcijah domačinov in podobno so deževala v špijonske biroje, kjer so jih skrbno pregledavali, sortirali in oddajali generalnemu štabu. Pozneje so vpeljali tudi majhne balone, ki so prena-
šali golobe in ostali material v nasprotnikove ozadje. Nemci so kmalu opazili cele jate golobov in nekega dne je izšla naredba o streljanju na golobe. Po frontah so za to določili najboljše strelce in ujeli tako mnogo poročil.
Pri takšnem udejstvovanju letalcev je bila zanje stalna nevarnost, da jih nasprotnik smatra za špijone in kratkomalo po prekem sodu ustreli. Zato so izbirali za to služby le one letalce, ki se niso bali ničesar. Seveda so jih zato tudi bogato nagradili.
Letalstvo je tedaj imelo v tajni službi ogromno vlogo že v minili svetovni vojni, ko še niso slutili, kako usodne važnosti bo postalo V bodočih vojnah.	I.	F.
Angleški komunisti za mir z Nemčijo
V angleškem parlamentu je »Neza-visna delavska stranka«, ki nima ničesar opraviti s pravim predstavnikom angleš-kHi delavcev, Labour Party, vložila interpelacijo na ministrskega predsednika Churchilla ter ga vprašala, če ima že pripravljene načrte za mirovna pogajanja z Nemčijo. »Nezavisna delavska stranka« ima izmed 615 poslancev angleškega parlamenta samo 3 člane, poli-
tično pa stoji zelo blizu komunistični stranki. Pri glasovanju je bil njen predlog odbit s 341 glasovi proti 4. Za predlog »Nezavisne delavske stranke« so glasovali njeni 3 poslanci in edini komunistični poslanec v angleškem parlamentu, Škot Gallagber. Predstavniki vseh ostalih strank so poudarjali, da so odločeni nadaljevati vojno do konca.
Letalska taktika na grškem bojišču
Letalski strokovnjak, sotrudnik »Daily Te-legrafa ; piše, da je angleško letalstvo imelo na grškem bojišču prvič priliko, da preizkusi nove metode letalskih napadov, do katerih je došlo po daljšem proučavanju strokovnjakov za letalsko ofenzivo. Avtor je prepričan, da je angleško letalstvo sposobno, sodelovati z vsem uspehom s suhozemno vojsko in to mnogo efektneje, kakor je bil primer v prejšnjih mesecih na zahodnih bojiščih.
V italijansko-grški vojni je britsko letalstvo zelo razvilo zračne napade s strmoglavim naletom. Britska letala so izkoristila vse prednosti poletov nizkih bombnikov. Vojna v Albaniji daje angleškim letalcem priliko, da preizkusijo vsa izkustva zadnjih mesecev na letalskem polju, kar naj bo dragocena pridobitev zo veliko angleško ofenzivo, brez ka-lere ni mogoč uspešen izhod iz sedanje vojne, zaključuje sotrudnik »Daily Telegrafa«.
lupslovansko-madžarsko zbližanie
Odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko v bližnji preteklosti ne moremo označiti za najboljše. Vzroki te neprijateljske atmosfere so nam znani, odveč bi bilo jih naštevati. Ugotoviti pa moramo, da so rezmere v zadnjem času krenile na boljše. Prav gotovo je, da je k temu mnogo pripomogla vojna, ki divja pred našimi durmi. Danes že lahko govorimo o prijateljskih odnošajih med nami in A^ad-žari. Ti odnošaji temelje predvsem na spoznavanju kulturnih dobrin obeh držav. To duhejvno zbližanje pospešujejo izmenjava jugoslovanskih in madžarskih umetnikov, literarni večeri, obiski, razstave, gledališke predstave in publicistika. _______________________________
Minister dr. Srgjan Budisavljevič je bil
sprejet včeraj dopoldne pri knezu namestniku Pavlu v Belem dvoru v avdienci. V avdienci je bil tudi trgovinski minister dr. Andres. Dr. Budisavljevič je imel tudi daljšo konferenco s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, ta pa s predsednikom Cvetkovičem in zunanjim ministrom dr. C. Markovičem.
»Položaj na jugovzhodu Evrope se je usmeril v tok miru. Bolgarija se ne odreka nacionalnim težnjam, v zunanji politiki pa bo delovala na to, da se na miren način rešijo vsi nesporazumi«, ipišejo sofijski listi.
Za sistematično poglobitev dobrih zvez med Madžarsko in Jugoslavijo se je 25. januarja t. 1. osnovalo v Budimpešti Madžarsko jugoslovansko društvo pod predsedstvom barona Lang Bodižarja. Za častnega predsednika društva je bil izvoljen naš poslanik v Budimpešti Svetozar Rašič.
Nedvomno je, da ima razen naštetih čini-teljcv za zbližanje glavno vlogo publicistika. V to svrho sta, bili v Budimpešti ustanovljeni dve riviji: Jugoslovansko-madžarska revija in D e 1 sz IA v - m a g y a r Szemle. Prva revija, za jugoslovansko javnost izhaja' četrtletno, druga je tiskana v madžarskem jeziku, je mesečnik, ki je namenjen madžarskemu narodu.
Jugoslovansko-madžarsko revijo izdaja Zavod za mednarodno pravo v Pečuhu. Urejuje jo dr. Bolgar Ladislav v Beogradu. Urednik madžarske revije je Csuka Zoltan v Budimpešti, izdaja jo pa založba »Lathatar« v Budimpešti.
Pri obeh revijah sodelujejo najboljši pozna valci madžarskih in jugoslovanskih razmer. Zaenkrat pogrešamo pri tej akciji slovensko besedo, upajmo pa, da se bo temu v kratkem odpomoglo.
Tudi univerzitetna tiskarna v Budimpešti hoče doprinesti svoj delež za zbližanje. V svojem programu ima prevedbo najboljših jugoslovanskih literarnih del. Tako bo madžarska javnost imela priliko spoznati dela Sreni-ca, Šenoe, Petroviča, Nazora, Cankarja, Nu-šiča, Batušiea, Stankoviča in drugih.
-ar-
6 a d o g i i o
j in njegov nasiednlk
C a v a H e r o
Kakor smo poročali že med včerajšnjimi brzojavnimi vestnii, je dosedanl1 načelnik italijanskega generalnega štaba, maršal Badoglio prostovoljno odstopil. Spadal je med najodličnejše poveljnike italijanske vojske v moderni dob r njene zgodovine. Prvič se je izkazal že V mladih letih !. 1896 v Afriki. 1. 1911 pa v libijski vojni. Svoje sposobnosti je dokazal tudi v ofenzivah ob Soči, kjer je iw Hmesečnem odporu avstrijske vojske zavzel hrib Sabotin nad desnim bregom Soče pri Solkanu. Zaradi tega je morala pa^ti Gorica. 2e 1917 je postal Badoglio podšef italijanskega generalnega štaba, ki ga je vodil tedaj general I>iaz. Vodil je tudi pogajanja ob sklenitvi premirja. Po vojni je imel, več odličnih misij v tujini, bil je tudi poslanik Italije v Braziliji.
Nove dokaze svojih sposobnosti je po* kazal Badoglio, ko je po generalu de Bonu prevzel vrhovno vodstvo operacij v Abesiniji. Iz Makale je v naglem pohodu zavzel Adis Abebo. Postal je maršal Jn vrhovni šef italijanskega generalnega šta ba, ki so mu bile podrejene vse oborožene sile v suhozemni vojski, letalstvu in mornarici. Zdaj se je v 69. letu zaradi dogodkov v Albaniji umaknil.
*
Novi načelnik italijanskega generalnega štaba, Ugo Cavallero je star 60 let. Po absolviranju vojaške akademije ie pokazal velike sposobnosti. Udeležil se je vojne v Libiji, v vojni proti Avstriji je bil pomočnik šefa generalnega štaba, 1917 šef operativnega oddelka v vrhovnem poveljstvu, 1918 pa je postal bri-gadni general. Dve leti je zastopal Ita-lijo v mednarodnem vojaškem odboru. Pozneje se je posvetil industriji. Leta 1925—1928 je bil podtajnik v vojnem iru* nistrstvu. Tu je kot Mussolinijev pomočnik posebno pripomogel k izvedbi 1>°' m embriih reform v suhozemni vojski. L* 1926 je postal senator, leto potem divizijski general. Leta 1928 ga je kralj dvignil v grofovski stan. Ko je stopil iz vlade, se je ponovno posvetil industriji kot predsednik odbora podjetij »Ansaldo«. v Genovi. Od decembra 1937 je bil šef generalnega štaba v italijanski Vzhodni Afriki.
HUIW
HENČKA
Kultura
Jesenska razstava likovnih umetnikov
Kakor vsako leto, prirede tudi letos pred Božičem mariborski likovni umetniki svojo jesensko razstavo. Odprta bo slovesno 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Razstavili bodo svoja dela akad. slikarji: Golob, Jirak, Kavčič, Kos, Muhič, Šušmelj in Zornik. Nekatera izmed del, ki bodo tu razstav-
ljena, so bila' med tem že na razstavah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, vendar pa bodo vše umetnine za mariborsko občinstvo popolnoma nove. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato prosijo slovenski slikarji vso našo zavedno javnost, da se v čimvtčjem številu udeleži otvoritve v torek zvečer!
Seseda o »Položaju na naših univerzah'1
Pred tedni j« ljubljanska Akademska zvozit izdala 45 strani obsegajočo brošuro z naslovom »Položaj iui naših univerzah'. — Knjižica je razdeljena na dva delu: v prvem je govora o beograjski iu zagrebški univerzi, v drugem pa o ljuhljam-ski. Z razmerami n« baograiski. univerzi se bavi v prvem članku Jože G y_ o v-kos, o Iren jih na zagrebški univerzi p n piše Vojmir Bratina, nakar poročajo o ljubljanski univerzi, ali bolje o „polo-žaju“ na njej .1. Novak (filozofska la-kulteta). I. Cerjak (pravna), .1. Kikelj (medicinska) in K. D o le n e (tehnična). Ob koncu pa je T. Kraner objavil še članek o ljubljanski Akademski zvezi na sploh. Kakor kaže že sam naslov, razpravljajo člankarji v tej knjižici — v skladu s kaloliško-politu-nimi načeli prvenstveno le o položaju na vseh treh univerzah,
to se pravi o mori. iti delu posameznih svetovnonazorskih in poliličnoslrankarskih skupin. Poleg tega, da slej ko prej poudarjajo vedno svoj prav ,se malone vsak izmed njih vnenm. tudi za stanovstvo. (Njih politične simpatije so tako močno vidne). Sicer pa nemalokrat tudi docela netnvarn-šlco obrekujejo iu po svoje zavijajo dej siva. Zalo je jasno, da slovenski akade mik in akademičarka, ki' sta ohranila še objektivni čut presojanju omenjene knjiži«; ne moreta sprejeli drugače kakor •/. nezadovoljnostjo. Slovensko javnost je treba namreč najprej informirali na povsem nepristranski način o resničnem visokošolskem delu in življenju, ne pa o političnih in svetovnonazorskih skupinskih razmerjih.	F.	S.
sedanji 500-ietnici iznajdbe tiska po johanii Gutenbergu. Naslovno stran krasi lep poru Gutenberga v lesorezu, vsebino pa izpolni.„ jejo prispevki dr. Ivana Dornika, ravnateu Janka Glaserja, urednikov Radivoja in Januša Golca, Jakoba Ciglarja pesem v tac’ija< in drobiž. Dr. Ivan Dornik lc uvodnem prispevku orisal (^utenbergovo P reklo, življenje in delo s pravilno ugotov vijo, da je tiskarska umetnost najvecja najdba zahodne kulture. Mimo tega le L prispeval še kratek pregled k prvim t’sk:irl' in tiskom pri Hrvatih in Srbih, Tu da je bila tiskana prva knjiga v iirvasp11 .,a I. 1483., in sicer v Benetkah, dočim ustanovljena prva hrvatska tiskarna leta ■ ^ v Senju. Prve srbske knjige so dali t3‘ v„ samostani in prva tiskarna je bila ustai ljena I. 1493. na Cetinju. Janko Glas v-ar3-uapisal zgodovinski očrt tiskarstva v ,g boru, ki je dobil svojo prvo tiskarno L pozno, šele I. 1795. Iz te se je razvila s«* Mariborska tiskarna. L. 1871. se ji je P „*all žila Tiskarna sv. Cirila. Pozneje ste n*“L)) Him tiftknrni nH katerih ic? eno	..n
še dve tiskarni, od katerih je uw v*"*.—. ol.„a.
Mariborska
k. Gutenberg, slavnostna izdaja ob 500-ietnici tiska. Prosvetni pododsek mariborskega poverjeništva Z. o. S. G. R. J. -Ljubljana je izdal v uredništvu 1'ranja M e j a £ a in tisku Mariborske tiskarne slavnostni spis k
Mostbfickova je pa postala Ljudska hs»
Po osvobojenju sta nastali poleg v^). Saxova in Podravska tiskarna (^,tr
(Strašnih);
Radivoj R e h a r razpravlja v sestavku * j vinar 111 stavec« o termi povezanosti delom iti interesom novinstva in t, nrepfi* ter novinarjev in stavcev, izražajoč P %1/. eanje, da radiofonija ne bo nikoli ni°K, vjj3 podriniti tiska, lanuš Goleč pa .° gjte,T* zelo zanimivo reminiscenco o tiskar . ^ škratu v Tiskarni sv. Cirila v svetovni ^ ki je zagrešil celo smrt nesrečnega s1 eS Spis krasi več lepili ilustracij in je ‘‘2.^-bnI dostojen prispevek Maribora k tej pom petstoletnici.
m
Movce
Pogodbeni poštarf i za polovično voznino
. že mnogo lot se borijo pogodbeni poštarji, katerih je v Sloveniji zelo mnogo, za polovično vožnjo. Koliko vlog in resolucij so že poslali na merodajna mesta, a je vse ostalo pri starem.-Njihova zahteva je popolnoma upravičena, kajti v svojem uradu opravljajo 'sto službo, isto delo, kakor njihovi tovariši iti tovarišice na državnih poštah, a'i Pa drugi uradniki. Vsi delajo enako za dobrobit stepne državne stvari, vsi
pomagajo zbirati državi -dohodke, vendar nimajo vsi enakih pravic, imajo pa enake dolžnosti. Če so dobili polovično voz nino na železnicah splavarji in organisti, bi lahko ugodili tudi pogodbenim poštarjem in poštarkam.
Upravičeno pričakujejo pogodbeni poštarji, da bo njihovim prošnjam končno vendair izpolnjeno, da bodo vsaj v tem pogledu imeli enake pravice, kakor njihovi tovariši na državnih poštah. V-ar
Huda kazen zaradi
fantovskega obračunavanja
Pred velikim senatom murskosoboškega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati zaradi uboja 251etni mesarski podočnik Blaž Bertečič, doma iz Zdrob-čevca pri Križevcih na Hrvatskem, ker ie 26. oktobra do smrti poškodoval 20 'etnega mesarskega pomočnika Ivana Jurgliča iz Jesenic na Dolenjskem.
Med mesarskima pomočnikoma, ki sta bila oba zaposlena v Benkovi tovarni Mesnih izdelkov v Murski Soboti je bilo že dalje časa napeto razmerje zaradi nekega dekleta. 25. oktobra pa sta se
fanta med delom stepla ter pri tej priliki razbila večje stensko ogledalo. Ko je bilo prihodnji dan izplačilo, sta sicer oba pristala, da bosta poravnala škodo; ko sta odšla iz pisarne, pa je Jurglič navalil na Bertečiča. Ob tej priliki je zadnji potegnil nož ter prizadejal Jurgliču smrtno poškodbo. Obtoženi Bertečič se je zago varjal, da je prišlo do krvavega dejanja v silobranu, vendar pa so ga priče obremenjevale. Sodišče ga je obsodilo na 9 let težke ječe. Obsojeni Bertečič se je proti previsoki kazni pritožil.
Otvoritev sokolske dvorane v Poljčanah
Za 10 letico obstoja bo Sokolsko društvo Poljčane odprlo v domu dvorano. Stavba na zunaj še ni dovršena, pač pa je dvorana že pripravljena in bo v soboto slovesna otvoritev, kar bo združeno z Miklavževim večerom. Širom Dravinjske doline si je doslej edini poljčanski Sokol postavil dom, in je na plodove 10 letnega dela sedaj lahko ponosen. Dvorana je lična in prostorna. Njena površina znaša 160 kvadratnih metrov, je nad 5 m visoka in ima tudi prostoren oder. Sokol Poljčane je prevzel dediščino po likvidaciji čitalnice, ki se je pred 10. leti Prostovoljno razšla v prid novoustanovljenega Sokola. Premoženje 10.000 din, *i ga je zapustila čitalnica, so plodno naložili in leta 1938 je uspelo društvu kupiti toimerno stavbišče. Celotna zgradba bo Kotova v sokolski Petrovi petletki. Ob °tvoritvi dvorane se Sokol vsem svojim v*dnim in nevidnim sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljuje za trud in požrtvovalnost, ki so jo posamezni doprinesli, zahvaljuje se pa posebno vsem,
so društvo gmotno in materialno pod Drli.
Zborovanje dijaSke kuhinje
Dijaška kuhinja v Celju je imela dne 6. 'kc. zvečer v restavraciji redni občni j-bor, kjer so položili društveni odborniki obračun za preteklo društveno leto. Iz Uročil je bilo razvidno, da potrebe stalno naraščajo, saj prehranjuje sedaj dijaška kuhinja 219 dijakov obeh celjskih ^'ninazij; ker pa ne more prevzeti vseh, J'h hodi še okoli 50 v kuhinjo na celjski Meščanski šoli, z večerjami pa jih oskr-
pA&fkjdte
Jmmika'*
pi osimo, da nam javijo pravočasno, kol ko izvodov „Večer-nika“ bodo rabili za Božič in za Novo leto.
wVe5ernikM bo imel n Božič in za Novo Jcto 32 strani.
^ena 1 dinar
Ufttava, JHittmka"
buje Vincencijeva konferenca. Radi novih večjih potreb je občni zbor sklenil potrkati še na nove naslove ter jih prositi za podporo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor, predsedniku in upravitelju prof. Kožuhu in blagajniku ravn. Mravljaku pa sta bili izrečeni za veliko delo, ki je pri sedanjih zelo neure jenih razmerah dvakrat težavno, še prav posebni zahvali.
SMRTNA NESREČA PRI REGULACIJI SAVINJE
^ Pri regulaciji Savinje na Polulah pri Celju se je zgodila težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Na 36 letnega delavca Stanka Magerla, rodom iz Konjic, se je vsula debela plast gramoza iu ga po kopala pod seboj. Zlomilo mu je hrbtenico. Magerla so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj umrl.
c Aretiran je Ml v Celju 37 letni delavec Valentin S. iz Čakovca, ker ga išče okrožno sodišče v Čakovcu že 10 let zaradi nastopa kazni triletne robije. V zadnjem času je živel v Nemčiji.
c Ministrski svet je odobril pogodbo, ki jo je sklenilo poštno ministrstvo s tvrdko Siemens za instalacijo avtomatične telefonske centrale v Celju. Tako bo Celje vendarle dobilo prepotrebno avtomatično telefonsko centralo.
c Združenje rezervnih podčastnikov pododbor Celje ima uradne ure vsak petek od 17. do 19. v klubovi sobi »Celjskega 'dama". kjer dobi članstvo potrebne informacije.
c Obdarovanje revežev. Tvrdka ,,Elka" v Celju, tekstilna tovarna, katere lastnika sta gg. Leo Kudiš in Franc Dol>ovičnik, bo obd&rila z lastnimi izdelki 80 revežev, razen tega dobi še vsak revež 2 ka pšenične moke. Mestna občina se v imenu olKlarovancev in v lastnem imenu tvrdki za velikodušen dar najlepše zahvaljuje.
c Zdravniško dežurstvo z« čl n ne OlTZD ima .jutri dr. Drago Hočevar. Kolenčeva 4.
c Nočno lekarniško službo ima od 7. do 13. t. m. lekarna ,.Pri Orlu" na Glavnem trgu.
c Radlotlserma v Laškem je v novembru poselilo 96 bolniških članov in 51 zasebnikov .izmed tujcev pa po 1 Nemec in Italijan. Vseh nočnin je bilo 2061.
A
je človeku istočasno opravljati dvojno delo. TUNGSRAM KRYPTON žarnica pa to zamore; pri znatno manjši porabi toka daje več svetlobe in to snežno bele!
VEČ SVETLOBE, MANJ STROŠKOV!
m
* Kolinske vode, kreme, dišeča mila, olje za masažo, briljantine, filmi, plošče^ fotoaparati, termofori, v Fo to-p arf u meri ji Božič, Celje, poleg magistrata.
* Primerno darilo! Okvirji za slike v vc liki izbiri, hitro in poceni. I. celjska „Kri-
stalija", Celje. Telefon 15<1,
* Delavsko godbeno društvo v t-eiju pri. redi jutri ob 17. v Gozdni restavraciji Mi*
klavžev večer s plesom. Darila sprejema gostilničar.
c Splošni turnir Celjskega šahovskega kluba se je zaključil v sredo z odločilno igro Pleterski—Latinovič. Ker je bil Pleterski nedisponiran, je moral prepustiti prvenstvo splošnega turnirja Latinovidu z 8 in pol točkami od 10 možnih. Sledita Božo Pleterski 7 in pol in Skitek jun. 5 točk. Vsi omenjeni imajo pravico igrati v glavnem turnirju za lepe denarne in spominske nagrade. V sredo sc zaključijo prijave in prične prvo kolo.
c Božične Cirfl-Metodovc razglednice ima v zalogi ženska podružnica CMD v Celju.
Ptui
p Nemalo razburjenja je tukaj povzročila zapora petroleja. Občine imajo polne roke dela s petrolejskimi kartami. Pričakuje se, da bodo v kratkem razdelili trgovcem predvideno količino petroleja.
p Oddajte oglase v poslovalnici „Veoer-nika" na Zrinjsko-Frankopanski cesti. Tu se sprejemajo novi naročniki in se dobe vsa potrebna pojasnila.
p Ptujsko mestno gledališče uprizori si. jajno sodobno Nušičevo komedijo „Po-kojnik“. Premiera bo v torek 10. t. m. ob 20. Nastopi ves ansambl. Bežijo vodi Jože Babič.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Na zapoved kraljice". Film iz življenja angleške kraljice Elizabete.
p Kino „RoyaI“ predvaja danes in jutri „Halo Janina". Film iz pariškega nočnega življenja z neštetimi komičnimi zapletlja-
ji-
p Okrajni odbor Rdečega križu v Ptuju je razdelil med najpotrebnejše šolske kuhinje v ptujskem okraju C000 dinarjev.
p Z živinskega sejma. V torek 3. dec. so prignali 108 volov po 6—8'25 din; krav 373 po 3'75—6‘50 din; bikov 15 po (5—070; juncev 20; telic: 79 po 5'50—8 din; konj 141 od 600—6000 din kom.; žrebet 3 1800 din. V sredo 4. dec. je bilo od 282 svinj prodanih 77. Debele so bile od 12'o0 do 11 din, pršutarji od 11—12 din in plemenske od 10 do 11 din.
Uubliana
Koncert Trboveljskih slavčkov
Za svojo 10 letnico obišče ta znameniti naš mladinski pevski zbor tudi Ljubljano in priredi v ponedeljek 9. t. m. ob 20. svoj koncert v veliki filharmonični dvorani. Spored obsega izbrane skladbe slovanskih skladateljev.
a Ljubljansko gledališče. V drami danes kitajska igra „Ivrog s kredo", v nedeljo popoldne „Princeska in pastirček", mladinska predstavu, združena z Miklavževim obiskom. Zvečer Ferda Kozaka sodobna drama „Lepa Vida". — V operi: danes „Carmen“. gostovanje altistke Elze Kar-iovčeve in prvi nastop mladega baritonista Ivana Ivanova, gojenca ljubljanskega konzervatorija. V nedeljo popoldne baletna predstava pri znižanih cenah, zvečer Leharjeva spevoigra .,Frideriku", gostuje tenorist Josip Gostič.
a Kino Sloga: Velika NVarner-Bros film film „Herojska kavalkada".
Trboveljski drobiž
Rudnik bo v nedeljo delal na vseh obra-tovališčih v normalnem obsegu.
Pred izpremembo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev so pod
okriljem osrednjega odbora Društva rudniških nameščencev v Trbovljah delegati društev iz področja Zagorja, Hrastnika, Laškega, Rajhenburga in Trbovelj obravnavali načrt Zakona o novem pokojnin^ skein zavarovanju nameščencev ter ugo*-lovili, da so njihove glavne zahteve v novem osnutku upoštevane, vendar so glede nekaterih točk stavili izpreminjevalne predloge.
o Iz Vuhreda-Marenberga je premeščen prometni uradnik Vasilij Petrovič v Grobelno.
* Kakor vsakdanji kruh nam je potrebna
beseda Maksima Gorkega. Njegove spise izdaja „KNJIGA ZA VSAKOGAR", Maribor, Sodna 26/111. 5 zvezkov 12 dinarjev.
& Ruše. Povišanje plač uradništvu in tovarniškim mojstrom je izvedla Tvomica za dušik in sicer v višini 20% na osnovne plače. Oi) tej priliki je bila izplačana tudi božična nagrada. Je to že drugo povišanje tekom letošnjega leta. Nedavno so bile urejene tudi delavske mezde.
o Sokol-Rušc priredi v nedeljo, dne 8.
I.	m. prvo rusko komedijo, ki se igra v Rušah „Peč“, ki jo je spisal Emil Vahert Igre režira g. Franjo Sornik. Imena igralcev Fridolin, Friček in Divna Janko ter Tončka Sornik jamčijo za dober uspeh igre. Začetek točno ob'20. o V Ivanovclh v Prekmurju je požar
o Živa bakla*. V gradu Mokrico pri Brežicah je delal mizarski mojster Josip Krašlin iz Ključa na Hrvatskem. Tudi stanoval je v gradu. Ko je zvečer hotel zakurili peč v spalnici ,je vlil na poleno poli-turo, ki je mešanica špirita in laka. Ker se je preveč približal kanti, je ta eksplodirala in goreča masa je obrizgala mizarja, da je bil ves v plamenih. Nesrečnež je živ zgorel.
o Smrtno se je ponesrečil v Zg. Polskavi posestnik Milia Merkuš od Sv. Vida pri Ptuju, ko je nalagal hlode. Mož je kmalu IK) prevozu v bolnišnico umrl.
o V žuženherku so končana elektrifika-cijska dela. Zuženberk in okoliške vasi so dobile električno razsvetljavo, kar je prebivalstvo z velikim veseljem pozdravilo.
o V' Soboti sta morali obe tovarni perila zaradi pomanjkanja dobav blaga skrčiti obrat na tri delovne dni v tednu.
o Cesta skozi Hudo luknjo v Šaleški dolini je prenovljena, vsa dela pa bodo popolnoma dokončana šele prihodnje leto.
o Novo ležišče svetlega premoga so izsledili v Malahovni pri Oplotnici.
o Krava je ubila v Bakovcih v Prekmurju posestnika Stefana Balerja. Sunila ga je z rogom v trebuh in povzročila takšne poškodbe, da je 64 letni mož kmalu izdihnil.
o Iz železniške službe, Premeščeni so v promelui službi na področju ljubljanske železniške direkcije Blaž Klonnič iz Primorske Dolnice v Ljubljano, Janez Izlakar iz Trbovelj v Litije*, Nedeljko Stanojio-vid iz Verda na Zidani most, Fran Celina iz Pesnice v Ruše, Ivan Roš z Zidanega mosta na Rakek ,pomožni strojevodja Nikolaj Mol k iz Sevnice v Ljubljano, Sava Jovanovič iz Rateč za postaje-naoelnika v Rogatec, prometnik Dragomir Jordan iz Litije v Rateče-Planico, nadzornik brzojava Ignacij Veretnik ih nadzornik signalov Vladimir Južina z Zidanega mosta v Ljubljano.
Maribor
Socialni ukrepi delodajalca v borbi proti draginji
V okviru socialne akcije med nameščenci v Hutterjevi tovarni v Melju, ki je sedaj pred nastopom ostrejše zime in ob naraščanju cen, izredno pomembna, razdeljujejo te dni med delavstvo mast, in to po tem ključu, da dobi vsak delavec, ki je zaposlen tedensko 3—5 dni, po 3 kg masti zase ter še posebej po I kg za vsakega otroka. Delavcem, ki delajo polnih 6 dni v tednu, oziroma ki imajo tedensko plačo, pa je dana možnost, da si isto količino kupijo po nabavni ceni. Brezplačno dobivajo mast tudi oni delavci, ki so bili zaradi pomanjkanja surovin odpuščeni. Zanje je vodstvo tovarne tudi sicer poskrbelo, da jim olajša življenjske prilike. Vsak odpuščeni delavec dobi, ko preneha delati, 14 dnevno polno oskrbnino. Dokler dobiva tudi podporo od Borze dela, mu pripada tedenska podpora din 50.— ter po din 25.— z.a vsakega otroka; ko pa preneha podpora Borze dela, dobiva zase dvojno podporo, za otroke pa isti znesek kakor popreje. Doslej je bilo odpuščenih 208 delavcev, ki prejemajo podporo v tej izmeri, v oddelku za izdelovanje klota bo moralo vodstvo tovarne v najkrajšem času ponovno skrčiti obrat zaradi pomanjkanja surovin.
Omenjena razdelitev masti, ki je bodo v celoti razdelili 5000 kg, ni edina podpora, ki jo je dobilo delavstvo, da ni laže prenašalo draginjo. Pred poldrugim mesfecem je bilo razdeljenih 30 ton moke, dalje je bila nameščencem omogočena cenena nabava premoga
na dolgoročne kredite, tako da bodo v glav-1 znesku, ki ga bo dobil delavec za vsakega nem plačali šele takrat, ko se bo zopet nor- otroka.
malno obratovalo. V to svrlto je neki hr-vatski rudnik dobavil tovarni 500 ton premoga.
Delavstvu in nameščencem s stalno plačo pa so bile dovoljene tudi draginjske doklade, ki so jih z naraščanjem cen sproti zviševali, tako da dobivajo danes delavci po 30% dra-ginjskih doklad, oni s stalnimi plačami pa po 20%. Posebne doklade dobivajo tudi za otroke oni, ki delajo v zmanjšanem obsegu, in sicer pri delu 3 dni na teden 10%, če delajo 4 dni 5%, če delajo preko 4 dni, pa teli posebnih doklad ne dobijo. V bodoče nameravajo izplačevati doklade za otroke po drugem ključu, ki bo dal prizadetim višje zneske. Doklad ne bodo dobivali več v odstotkih svojih prejemkov, temveč v točno določenem
V najbližji bodočnosti se pripravlja akcija
m. Več plank so iztrgali ter odnesli neznani storilci iz ograje nekega vrta v Rajčevi ulici ter iz ograje Mladinskega doma v Ne-krepovi ulici.
m. Dvajsetlitrski vrč s 15 litri mleka ie nekdo odnesel izpred neke hiše v Trubarjevi ulici služkinji Heleni Robičevi iz Dragučove ob Pesnici ter ji povzročil okoli 250 din škode, m. Srebrno moško uro je nekdo odnesel ®
nezaklenjene	kuhinjske omare zasebnici joJV
za razdelitev koruzne	moke.	Čim	bo	vodstvo 'janj Kingovi	v Taborski	ulici. Ura je znamke
tovarne dobilo koruzo, jo bodo zmleli in mo- | »Anker«, vredna 250 din. ko razdelili. Po vsej verjetnosti se	bo	to	zgo- t	m v telefonski drog	pri transformatorju
dilo še pred Božičem.	Poleg	tega	pa	bo	vna-;	na Oreškem	nabrežju je	zapeljal z dvovprez-
prej nameščencem zopet dovoljeno nakupo- \ njm vozom neki voznik ter ga porušil, vanje lastnih izdelkov po tovarniški ceni, kar j m Transtnisijski jermen se je pretrgal v' je bilo sedaj že okoli pol leta ukinjeno. Prva :	meljski tovarni. Zaponka na jermenu ie
razprodaja bo prihodnji teden, tako da bodo prj jem udarila po nogi ključavničarja Ivana nameščenci za Božič lahko poceni nakupili ; Kermela iz Pobrežja. Zaradi močnega krva-darila, ki so nastala pod njihovimi rokami, j venja jz 5 cm dolge rane so ga prepeljal' ter toplo oblekli sebe in svoje družine. S temi 1 re§j|cj v ffolnišnico.
ukrepi v borbi proti draginji je vodstvo Hut-	-----------------------
terjeve tovarne v polni meri pokazalo razumevanje ze težek položaj svojih nameščencev v današnjih življenjskih prilikah.
* TOPLO PEIULO:
zelo ugodno MIRKO Aleksandrova c. 23.
mako in triko nu;h BREČKO, Marih »V
Zopet selitev tekstilne industriie
Kot tretje mariborsko tekstilno podjetje je preselila svoj sedež v Beograd Mariborska tekstilna d. d., ki je tudi lastnik Varaždinske tekstilne tovarne v Varaždinu. Podjetje pripada koncernu znanega veleindustrijca Deutsclia, ki je imel še nedavno tudi velike tovarne po Češkem in v Avstriji, a jih je po zasedbi
Predstava za revne součenke
UČENKE SLOMŠKOVE MEŠČANSKE ŠOLE UPRIZORIJO V BOŽIČNIH DNEH GOLI JE VO OTROŠKO IGRO »PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE«
niške vrednosti zasluži, da si-ga v spremstvu svojih staršev ogleda. Delo je polno
Da pomagajo svojim revnim součen-kam. ki se hranijo v šolski kuhinji I. dekliške meščanske šole, bodo stopile v božičnih dneh na oder Narodnega gledališča v Mariboru in zaigrale ljubko Golije-vo otroško igro »Peterčkove poslednje sanje«, ki so jo doslej že mnogi odri v Sloveniji z uspehom izvajali. Pobuda učenk je vsekakor razveseljiva, posebno spričo dejstva, da so se lotile dela poleg svojega rednega šolskega dela in učenja.
Hkrati bo ta uprizoritev pomemben doživljaj za vsakega mariborskega malčka in otroka, karti delo priznane umet-
pravljičnih prizorov in skrivnostnega dogajanja, ki je prava paša za oči naši de-ci. Priporočamo staršem in vzgojiteljem, da napravijo svojim otrokom božično veselje in jim omogočijo ogled igre. S pridom pa si bo ogledal to otroško uprizoritev tudi vsak odrasli, ki ljubi mladino in ima smisel za njeno delo. Uprizoritev te otroške igre pa že sama po sebi zasluži vso pozornost mariborskega kulturnega občinstva.
Dva Mariborčana — žrtvi žeiezniške nesreče
Že včeraj smo poročali o železniški nesreči pri Sevnici, kjer sta trčila dva tovorna vlaka. Ob tej priliki sta se smrtno ponesrečila strojevodja Jože Koritnik in kurjač praktikant Rudolf Jerorn, oba iz Maribora. Težko je bil poškodovan tudi kurjač iste lokomotive Ivan Puhman. Na tovornem vlaku, ki je pri-
* PROZORNE NOGAVICE v veliki izbiri v modni trgovini, MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23.
peljal iz Zagreba, ni bil nihče težje ranjen, ker sta strojevodja in kurjač pravočasno skočila z lokomotive. Lažje ranjen je kurjač Furek, ki se je poškodoval pri skoku. Šest vagonov je močno razbitih. Bili so naloženi s premogom in koruzo, v enem vagonu pa so bila sama jajca. Tri reševalne skupine čistijo progo, tako da bo verjetno že danes mogoč reden počasen promet. Škoda je milijonska.
S sodišča
teh pokrajin izgubil ter se preseli! k nam. Obe imenovani tovarni je prevzela sedaj novo ustanovljena družba »Ma-Va« s sedežem v Beogradu. Podjetje v Mariboru bo poslovalo sicer v dosedanjem obsegu dalje, vendar pa bo po številnih selitvah na jug države Maribor precej izgubil na pomenu kot industrijski center.
m. V železniški službi so premeščeni Rudolf Majce iz kurilnice v Ljubljani h kurilnici v Mariboru ter prometna uradnika Anton Jenko iz Maribora na Jesenice in Bogomir Ger-lič iz Maribora v Zidani most.
m. Napredovale so ljudskošolske učiteljice Justina Madvedova v Mariboru, Marija Ga-brovškova v Razvanju ter Krista Pipanova pri Devici Mariji v Brezju pri Mariboru.
Precizne švicarske ure nsicenere ‘
J. Janko urar- draguljar
Maribor, Jurčičeva ulica 8 Zlato kupuje po zvišani ceni l
MARIBORSKI GANGSTER PRED SODNIKI
28. oktobra je našel mariborski odvetnik dr. Lipold na vratih svojega stanovanja nabito pismo, v katerem mu je neznani mariborski gangster napisal, da mu naj prinese na dan 1. novembra na določen kraj na Kralja Petra trgu 10.000 din, in sicer v bankov-
m. Drugi transport sezonskih delavcev iz
Nemčije — okoli 400 po številu — se bo vrnil danes ter bo prispel v Maribor z vlakom ob 13.30. Po običajnih formalnostih in pogostitvi na kolodvoru bodo sezonci nadaljevali pot na svoje domove.
m. Miklavževanje studenških gasilcev bo jutri ob 16. v domu, kjer je treba oddati darila.
m. Rdeči križ Devica Marija v Brezju pri
Mariboru bo na splošno željo jutri ob 15. ponovil v dvorani g. Zupana žaloigro »Tihota-
pec«
m. Lep nagrobni spomenik je postavila do-
cih po 100 in 500 din, vse \ rdečem z vrvco i mača kamnoseška tvrdka Kocjančič zaslužnemu dirigentu, zborovodji in glasbenemu ravnatelju Josipu Hladku-Bohinjskemu na frančiškanskem pokopališču v Pobrežju. Spomenik posebno odlikuje mojstrsko izvedeno kiparsko delo Ivana Ribiča m. Tradicija trinajste plače se je zopet udomačila pri skoraj vseh delodajalcih v našem mestu in drugod. Nekatera podjetja so namreč pred leti odpravila trinajste plače, ki so bile svoječasno, zlasti po svetovni vojni
Obiščite proslavo
Qutek$ee$a
v soboto, 7, decembra v Narodnem gledališču Vojaška godba — Pevski zbor „Grafika‘ — Dram. prikaz — Tenor solo —
prevezanem omotu, če ne bo tega napravil, naj ve, da ga bo »zanesljivo« usmrtil. Odvetnik je zadevo prijavil policiji, ki pa gangsterju ni mogla priti do živega.
4. novembra pa je naše! odvetnik dr. Ko-mavli na vratih svoje pisarne podobno pismo, a denar bi moral osebno oddati neznancu ob 9. uri zjutraj v belem z vrvco prevezanem omotu, če ne ga bo doletela smrt od pisca
Nova važna pridobitev v potniškem prometu
V zvezi z opozorilom Generalne direkcije državnih železnic, da se bodo v bodoče odpravljali vsi vlaki 'točno po voznem redu ne glede na to, ali so potniki še pred postajno blagajno, je sklenil >PUTN1K« uvesti permanentno celodnevno službo v svoji poslovalnici na
S I G N I R N E S T A M I’ I L J K E IN BARVA „SG1RA“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-18
Trgu svobode— grad. »Putnik« bo od srede, 11. decembra, 'posloval od 7.30 neprekinjeno do 19. Pri »Putniku« se dobijo vse vozne karte v predprodaji že par dni pred nastopom potovanja po originalnih cenah kot na kolodvoru z vsemi možnimi popusti, povratne vozne karte, potnikom so brezplačno na razpolago vse potrebne informacije itd.
m V predavalnici ^Vzajemnosti-* na Ruški cesti bo v ponedeljek. 9. decembra, govoril književnik Anion Tanc o velikem ruskem mislecu in pisatelju Levu Tol •vlciu.
nekaj povsem splošnega. Da so se sedaj de- 7. do vključno 13. decembra lekarna pri ■ lodajalci vrnili k tradiciji trinajste plače, je Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, in-tem bolj pozdraviti, ker živimo sedaj v go- ',nrn:l nri Mnriii nnmaoai Aleksandrova c. spodarsko kritičnih časih, ki nalagajo zlasti nastavljenccm mnogo novih bremen.
m. Revno obmejno deco bo obdaroval jutri Miklavž na sokolskem miklavžcvanju pri Sv.
Marjeti ob Pesnici.
ŠTAMPILJKE ,.SOFRA" .Maribor, Gregorčičeva 24. — Id. 25-11)
pisma, ki je poglavar razbojniške tolpe. Tudi dr. Komavli je zadevo prijavil. Policija je takrat aretirala nekega Jeza, ki ga je gangster poslal po kostanj v žerjavico. Ali preko Jeza, ki za zadevo ni vedel, je odkrila tudi prvega mariborskega gangsterja 26 letnega pobreškega pleskarja Stanka Novaka. Pri zasliševanju so oblastva zvedela, da je »gangster« pisal podobno pismo tudi odvetniku dr. Humarju.
Mariborski »gangster«, ki se je na sodiscu izgovarjal, da ga je v gangstrstvo prisilila beda, je dobil za izsiljevanje pol leta strogega zapora.
OBSOJEN MANIPULANT
Na 2 leti težke ječe in na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic je bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem 261etni delavec Rudolf Koražija s Pobrežja, ker je dalje časa varal mariborsko tvrdko Hutter in drug, kateri je dobavljal brezov les, in sicer na ta način, da je prenarejeval nakazane denarne zneske v večje zneske. Tako je v nekaj mesecih na lahek način dvignil do 75.000 din. Koražiji sc je zdela kazen previsoka ter se je pritožil proti previsoki kazni, dočim se je državni tožilec pritožil proti prenizki kazni.
m. Za biblijsko žrtve so /brali v maribor-rlcih železniških delavnicah še nadaljnjih 916 din.
* ROKAVICE, nogavice proli mrazu v veliki izbiri in ugodno pri MIRKU BREČKU, Maribor, Aleksandrova 23.
m. Pester večer bo drevi ob 19. v studenškem sokolskem domu. Čisti dobiček je namenjen za mlečno akcijo za revne šolarje.
m. Lutkovno gledališče Sokola • Maribor-matica v Sokolskem domu uprizori jutri ob 15. tridejanko »Marbuel, črni sluga pekla«.
m. Pogrešana služkinja. Ker je tožila o notranjih bolečinah, je njena delodajalka napotila služkinjo Jožefo Trančakovo iz Št. lija pri Turjaku k zdravniku. Služkinja je ubogala, a se še doslej ni vrnila. Pogrešajo jo že več ko ^eden dni.
m Koaij je slopil na bok 761clnenm bivšemu hlapqu Francu Skrbincku iz Mark bora. ter mu poškodoval rebra.
too rt
ISSK Maribor : SK Olimp
Jutri se bo odigralo zadnje kdo ligaškega prvenstva, ki bo istočasno dokončno rešilo vprašanje slovenskega nogometnega prvaka ter zastopnika slovenskega nogometa v finalu za državno prvenstvo. Vse jutrišnje tekme so določene na 14., nastopili pa bodo sledeči
pari
Maribor—Olimp v Mariboru na
s. Sekcija ZNS v Mariboru (službeno).
Stranska sodnika pri tekmi Maribor—Olimp bosta gg. Orel in Jenko.
s. Zimskošportni odsek 1S3K Maribora bo imel jutri skupni trening na Klopnem vrhu.
* Dvignile knjige „Vodnikove družbe v knjigarni in papirnici „Tiskovne zadruge**, Cankarjeva 1. Telefon 23-15.
* GRIČ — Sladki vinski mošl, pečenice*'1
* Otvoritev slikarske razstave Primožiča in Žeja bo v nedeljo, 8. decembru. 01 10. v beli dvorani Sokolskega doma. Ha*-slavo bo otvoril g. prof. Lojze Bizjak.
* Gostilna Krempl, fureš, divjačimb kmečka pojedina itd. Pristna vina.
* Namesto venca na grob pok. posl-inšpektorja Jožka Cernovška, očeta svoje uradnice je priložila tvrdka ..Intra' ** Pobrežja din 150-— za „Pro ti tuberkulozno j iigo“.
* Hotel Zanioro. V nedeljo račke goske — purani in srnina pojedina. . |
* Opozorilo. Sokol Marilx>r-Malica P1'1' redi v nedeljo, dne 8. dec. od 10,—21. ")C pod vodstvom plesnega učitelja g. Simončiča Miklavžev večer za odrasle. Prihof Miklavža ob pol 22. uri. Darila sprejema upravnik doma. Prijatelji Sokolstva vabljeni. Zdravo!
* V nedeljo, 8. decembra vsi na KL A V ZEV AN J E v Sokolski dom.
* Prijatelji Sokolstva! V nedeljo, 8. dec« vsi v Sokolski dom.
* Sokoli in Sokolice! V nedeljo. 8. dec. vsi v Sokolski dom.	,
* Dr. Rudolf Lovrec zopet redno orni' nira.	8
* Sokol Pobrežje priredi v nedeljo, »• dec., ob 18. uri miklavževanje v Sok. domu.
* Pevsko društvo „KOLO“ priredi klavževanjc v nedeljo ob 16. uri pri Grmeku v Studencih.	.
* V pevski zbor društva „KoIo“ sc F doslej prijavilo že okrog 30 pevcev. Rcfn1; vaje so se že pričele in se vrše trik)"' tedensko in to vsak torek in četrtek o 20. in vsako nedeljo predpoldne ob >u; uri. Vendar se sprejemanje novih pcvC<L s lem še ni zaključilo. Kdor ima vesel) do pelja ter ni še pristopil k nobenem pevskemu zboru, naj se zglasi ob začel K vaje v društvenih prostorih v Narodne' domu (vhod iz Kopališke ulice).
* Trdo kožo in kurja očesa odstranim brez bolečin, „BATA“.________________________
K A R T O TEKE „S O E R A*	.
Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 2.v^
m. Zdravniško dežurno službo za nujno P°' moč članom in njihovim upravičenim svojcetJj vrši v neodložljivih primerih in v odsotno® pristojnega rajonskega zdravnika v nedelj >
8. decembra g. dr. Toplak Lojze, Pobrez.J < Aleksandrova cesta 6.	.. j
m. Nočno lekarniško službo bosta vršili 0
karna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c tel. 21-79.	^
fT,m*	"-*■	'	rr’- *«	*
Narodno gledališča
Sobota, 7. dec., ob 20*30: „Pro,slava ^ lelnice Gutcnbcrga**.
Nedelja, 8. dec., ob 15.: „Pikica in čck“. — Ob 20.: ..Na cesaričin uka/_
mino
lefilin ..Deževje prihaja**.
* Grajski kino. Danes senzacija dva dj* v eni predstavi „Trlj8 legionarji'*!. *V dodatek odkritje spomenika kralju Aleksi* dru I. v Ljubljani. Dnevno ob 11. uri m* dinska predstava Rdeča kapica.	n
* Kino Union. Od danes naprej ,,Kap*‘ Benolt" scnzacijonelna pustolovca f ih j'Sj j, drama iz vojnega časa. Jean Mura' Madeleinc Itobnison v glavnih vlogah-
Zvočni kino Pobrežje. 7. in 8. “4 kriminalni film »Tajni agent X$*‘ I-
1»
SK Železničarja, Bratstvo—Železničar liahtiS. senicah, Amater—Mars v Trbovljah, MuD" j. na—Kranj v Ljubljani. Za naslov prvaka P-deta v poštev tekmi v Ljubljani in na Jc' nicali, za kateri vlada posebno zanimanje-
Odhod iz /pribora Ob 5.35. Udeležba obve-
na I	it,tri
s. Državno rokoborsko prvenstvo bo ir.&,
v Zagrebu. Nastopili bodo tudi nekateri m riborčani.
nekadilci
13.2%
21.0%
6.7%
30.8%
??
"s * <■' >« '
Samomori kitov
- uganka učenjakov
teli kiti vreči mladiče na kopno. Med kadavri pa nismo našli ne mladičev ne nosečih samic. Lakota tudi ni bila vzrok, kajti vsi kiti so imeli prenasičene želodce.
Kaj prepovedujejo očividci o senzacionalnem pojavu med orjaki oceanskih ved?
Dne 21. novembra popoldne je javil pohorski inšpektor province Darling na jugu Afrike v Kapetownu, da se je nagomililo v za-“vu Grotta in Sea-Spray trupel kitov. Vodja Pomorskega urada, Cotten, ki je nenavadno sporočilo sprejel, je menil, da je to bajka.
Kljub temu je odpotoval v Darling, da si ogleda, kaj je na stvari.
. Preden se je odločil za pot, je Cotten prejel še telelonično obvestilo, da
leži v zalivu nad 200 kitov.
. Jo vendar ni mogoče I je pomisBl, saj srenjo takšne črede morskih velikanov le redko kdaj celo v vodah Antarktika.
. Inženir Hrgh Coe, ki se je Cottemj pridru-2|‘> pripoveduje naslednje:
•7- Ob 16. smo že bili v zgoraj imenovanem zalivu. Presenečeni smo zrli na križem ležeča trupla kitov na skaloviti obali. Na mnogih testih je bilo nagrmadenih po pet kitov, eden vrh drugega, človek je imel vtis, kakor da je nekdo z orjaško roko pograbil 2'vali in jih vrgel na suho. Nekateri do & me ‘rov dolgi kiti so ležali skoro 60 m proč od morja. Dve milji daleč je bila obala pokrita 2 orjaškimi trupli ribjih velikanov.
Strahoten je bil pogled na 206 kitovih kadavrov
Celo uro smo potrebovali, preden smo si °gledali vsa trupla. Dva orjaška kita, naj-Večja med njimi, sta mi posebno padla v °*>- Ležala sta skupaj, 60 m od obale.
,. — Neverjetna je bila moč, s katero so se Zlvali pognale iz morja. Poglejte, skale se-gajo do vode in ribe šo jih morale preskoki! je dejal Cotten. Poklical je ribiče. Ti so s* ogledali trupla in najstarejši med njimi, k,.je že pet in trideset let bival v zalivu, je Pripovedoval:
-7- Ob ;9. uri dopoldne sem stal ob svetniku in zrl na morje. Bilo je precej razburkano, čeprav ni bilo vetra. Naenkrat — bilo !e 20 minut pozneje — sem opazil, da moli ,z vode več kitovih hrbtov. Bil sem presenečen. Živali so plavale v razdalji treh milj v krogu.
Kmalu sem naštel nad 150 velikanov
sem hotel skočiti v vas in alarmirati domačine, a sem opazil, da še je vsa čreda ki-‘°,v naenkrat pognala proti obali.
Za minuto časa sem jih izgubil izpred oči.
Morje je na kraju zaliva zelo globoko. Tedaj So se pokazali kiti v široki fronti znova na f J_ ' Površju in plavali k bregu. Vedno hitreje so ** bližali zalivu, potem se je zgodilo najne-Verjetnejše! Nikoli ne bom pozabil tega trenutka. Nekateri kiti so se pognali, visoko iz v°de ter so padli 40 in več metrov daleč na kopno. Drugi spet so zlezli iz vode in se v *agonu preko skal zrušili na zemljo.
zanimivo predavanje o samomorih kitov.
Dejal je:
»Že nekaj let opazujejo prirodosloven pojave, da se kiti vriejo na obale, kjer izdihnejo, Gotovo se je to dogajalo tudi prej, ne da bi ljudje opazili. Leta 1927. se je vrglo na škotsko obalo 56 kitov, 1. 1928. je 108 kitov planilo iz morja v Simenstownu v Južni Afriki in obležalo mrtvih. Preiskali smo vse samomorilce in ugotovili, da so bili popolnoma zdravi. Nismo našli organskih motenj, ki bi bile povod za takšno dejanje. Živali so bile site, ker so bili vsi želodci polni.
Leta 1930. je
skočilo iz morja 87 kitov pri Sanzibarja
Tedaj se je začela znanost temeljiteje zanimati za ta nenavaden pojav v ribiškem svetu. Nastalo je več teorij, brez določene vred-
nosti. Ob samomoru kitov pri Sanzibarju je vlekel močan južnovzhodnik, s hitrostjo 102 km na uro. V zraku je bilo polno peščenih zrn. Nekateri so trdili, da je pesek legel na morje, zašel v organe kitov ter sprožil v njih neko vrsto agonije. Živali so ponorele in se v bolestnih krčih pognale na suho.«
Toda, tako na Škotskem kakor v Grotta in Sea Spray zalivu je bilo mirno, brezvetrno vreme.	Prvotno smo mislili, da so	kite	preganjali	morski sovražniki.	Sklepali	smo	da-
lje, da je bil samomor posledica navade med ribjimi	velikani. Če skoči	njih vodja na	suho, mu	ostali slede. V tem	primeru	pa ni	bilo
tako.
Starejše živali so planile zadnje iz morja
Predavatelj je bil mnenja, da so morda ho-
Teden dni kasneje smo se izprehajali ob zalivu »pokopališča kitov«. Ker so bila vsa trupla odstranjena, smo si lažje ogledali položaj. Vsa obala je bila posuta s prodom in skalami. Šele tri kilometre od tod je bila drobnejša peščina.
— Tja se kiti niso hoteli vreči. Bali so se morda, da jih bodo valovi znova potegnili v morje. Hoteli so pač umreti, zato so si poiskali skalno obrežje. Kdor pade na skale, se pač mora ubiti, je dejal star ribič.
— Neumnost! je jezno dejal Cotten. Opazil sem pa, da sam ni bil prepričan o svojem dvomu.
Takšna je resnična zgodba o velikem samomoru med kiti v skalnem zalivu na jugu Afrike. Dve sto in šest orjaških kitov se je prostovoljno pognalo iz mokrega elementa v smrt. Prirodoslovna znanost je postavljena pred novo vprašanje: ali je epidemija saitio-morov res običajna med kiti?
Pri krvnem obtoku, motnjah v črevah in želodcu so kadilci skoro enkrat bolj prizadeti kot nekadilci. Manjša je razlika med obetni glede obolenj dihalnih organov in živcev. V splošnem torej velja, da je najbolje, če se moreš sploh upreti kajenju, preden se ga navadiš
t>va velikana sta skočila izredno visoko.
Kakor dve orjaški granati sta zletela po zra-£u. in sta daleč na bregu padla na zemljo, prizor je trajal četrt ure. Stekel sem k ri-bam, prihiteli so tudi tovariši. Morje je bilo v zalivu zelo razburkano, nekaj kitov je na Valovitem bregu še težko dihalo in se preletavalo v nezavesti.
Cotten se je obrnil k meni:
. — Kaj pravite k temu? Ali je to mogoče? \e bi ne videl trupel pred seboj, bi smatral r‘bičevo izpoved za bajko.
Vrnili smo se v Capetown. Dva dni kašlje je vodja mestnega prirodoslovnega nm-Zeia priredil
Oddelek metalcev min	v egiptovski puščavi
Zgodnje vstajanje je zdravju koristno
sprotno, je spal do tretje ure popoldan, nato je zajtrkoval in delal pozno v noč.
Narodi južnih krajev polagajo večjo paž-njo na nočni čas, njih spanje traja zjutraj do 9. ure. Nočno življenje je pa tudi v severnih krajih ponekod zelo živahno. Vse je odvisno od razpoloženja, ki ni niti v eni družini enako. Tako so otroci, ki gredo že s kokošmi spat in vstajajo zgodaj, drugi bde dolgo v noč, zjutraj jih pa ni za nobeno ceno priklicati iz globokega spanca.
Len© In »©flenzsvsie'1
rastlme
Znano je, da se nekatere rastline' razširjajo z neverjetno naglico ter v nekaj • letih dodobra razširijo svoj »življenjski 1 prostor«. Klasičen primer predstavlja : rastlinstvo džungle, ki se v nekaj letih razširi na obdelana polja, jih szavzame« ; ter polagoma prodre tudi v naselja domorodcev. Rastlinska »ofenziva« iz džungle ie včasih tako silovita, da se morajo prebivalci naselja umakniti in si poiskati drug primeren prostor za svoje bivališče. Seveda se človek po svoji navadi hudo maščuje nad rastlinami, ko krči džungle in izsekava gozdove.
Tudi naše domače rastline kaj rade I razširjajo svoj »življenjski prostor«, i vendar pa ne vse enako hitro. Najbolj len ; in najmanj ofenziven je hrast. Hrastov gozd, ki je prepuščen samemu sebi ter ga človeška roka ne izkorišča, se poveča v krogu za sto metrov komaj v tisoč letih. Najhitreje pa se Sirita lipa in leska, ki rabita za enak prostor kot hrast j e dva 25 do 30 let.
Človek vse premalo ceni blagodati dobrega spanja. Večina ljudi prihaja pozno v postelje, bodisi zaradi služb ali navade. Medicina je pa dognala, da je zgodnje vstajanje mnogo več vredno, kakor pozni spanec v urah po polnoči.
So učenjaki, odlični možje, ki so bili pristaši zgodnjega pa tudi poznega vstajanja. Eni kakor drugi so se prilagodili okoliščinam. Pisateljica Selma Lagerlof je sedela vsako jutro že ob 6. pri pisalni mizi, Balsac na-
Cudne zmote v človeškem organizmu
čuden fenomen za zdravnike je bil pred meseci v Ameriki umrli 121etni deček, ki je ime!_ vse organe na napačni strani. Celo slepo črevo je imel na levi strani. Nikoli ne bi zvedeli o tem, če bi deček slučajno ne zbolel in so ga v bolnišnici pregledali.
Takšni primeri so seveda redke izjeme.
V Avstraliji je	umrl 60 let star	Italijan, ki
je imel dve srci.	V zarodku	se	je	najbrž pri-
•m	.	.	#	.	pravljalo življenje	dvojčkov,	pa	je	iz bogsiga-
»»■u odda či mn o OSrOKe | vedi kakšnih vzrokov izostalo. Rodil se je človek	z	dvema	srcema,	skozi	katera	se	je	nor-
. Sredi Šanghaja	stoji sivo	poslopje	že izza	,	malno	pretakala	kri.	Mož	ni	čutil	motenj	in
P?sa preloma vnaše stoletje. Malo je ljudi, je učakal razmeroma dokaj let. j W se zmenili zanj, vendar ima svojo zgodovino. Več let je že v njem dobrodelna
sprejema odložene, zapuščene dojenčke in: Kdo Je bolj zdrav, kadilci ati nekadilci
2,Qraslejše	otroKe,	ki ostanejo brez	staršev.1
'ri velike	črke na	pročelju	poslopja	povedo,
'U*	se tam	oddajajo interesentom majhni
otroci v rejo in
motnje krvnega obtoka motnje v črevSh, želodcu obolenja živcev . motnje dihalnih organov
kadilci 25.4% 38.1% 3.8% 42.9%
PAPIR IZ TOBAČNIH STEBEL
Italijansko časopisje poroča, da so kemiki odkrili način izdelave zelo dobrega papirja iz stebel tobačne kulture, V tobačni industriji so doslej stebla zavrgli, oz. jih na neki način, toda le deloma, uporabljali kot primes h gnojilom. Kemikom se je posrečilo izdelati iz stebel tako fin papir, da ga uporabljajo pri izdelavi cigaret. Tako imamo torej cigareto,' ki jo da izključno samo tobačna rastlina.
Ameriški zdravniki so glede gornjega vprašanja podvzeli preizkušnjo v opazovanjih za svoie	I	P” klientih in dognali, da so se bolezni
Mnogokrat je bil ta kraj priča velikih ma- Pr’ kadilcih in nekadilcih v odstotnem razumskih tragedij. Posebno, ko je vihrala i merJu pokazale naslednje:
Jj°jna okrog Šanghaja in je val beguncev |	  —-----------------------
^an za dnem polnil ulice velemesta. Mnogo' *	••	w
^t^rrfenbffSuCKjPingviiii so smesm ,skrsei* v vodah Antarktika
?a hišni prag, na majhno udolbino. čim po- >
Železniško
©jwež’e sveta
Na svetu je 1,320.460 km železniških prog. Na prvem mestu so USA s 409.509 km prog, sledi Sovjetska Rusija, ki ima v Evropi in Aziji 83.509 km železnic. Po vrsti so potem Nemčija, Britska Indija, Kanada, Francija, Avstralija, Argentina, Brazilija, Velika Britanija, ki šteje 32.591 km železnic. V Evropi pride na 1000 km3 površine 3.7 km železnic, v Ameriki 1.5, Aziji 0.4, Afriki 0.2. Avstraliji 0.6 km. Najgostejšo železniško mrežo v Evropi in na svetu sploh ima Belgija s 33.6 km na 100 km’. Na drugem mestu je Nemčija s 15.8 km na 100 km8.
otroka,	se	oglasi	znotraj	na	hod- j Pingvini so pravi čudaki,	gosposki
zvoncc. Takojprft.t. skrbnica	in k?Je škrici v južnih tečajnih vodah naše zem-
"esrečna mati že daleč, najde drobno bitje „	.	.	.	.	v.	.	.
varno zavetje v zavodu, Iji ga oskrbujejo bo- j	^e- ■zvrstni potapljači, kadar se pa
Kitajci.	’	j	kobacajo na kopno, so zelo nerodni.
' Najraje počakajo, ,da jih valovi	vržejo na
pesek, pri čemer si pomagajo	s kljupom
m nogami.
Pri stoji se opirajo pingvini na obe nogi, pomaga jim pa pri tem tudi repek, iako da počivajo na nekakem trinožcu Večkrat čepe tako tudi 12 ur in napravljajo vtis kaj neumnega ptiča.
Pingvini so zelo požrešne ptice. Jedo ribe, mehkužce, rake Včasi jim zmanjka hrane, tedaj ne gredo tudi po 14 dni v vodo. Poste se in počivajo v ledenih votlinah. Pingvinu to pač ni .težko, saj ima masten trebušček.
Zek) smešni so pingvini, kadar se že-
J*
tiako!
Mama, poglej onale žival ima škrla-
nijo. Iztezajo vrat kvišku, merijo s kljunom v nebo ter dajejo od sebe glas, kakor da bi smrčali. Potem se oglasi trikratni i-a, kakor da bi rigal osel. Prizor traja nekaj sekund, na kar se spet ponavlja. Na morju ptice kvakajo, mladi pingvinčki piskajo, stari pritiskajo z basom, da je čuti kakor pravi žabji zbor.
Pingvin je zelo družabna žival. Ce jih ni skupaj več tisoč, jih je gotovo nekaj sto. Raziskovalec Bruce jih je naštel 1907 pri južnih Orkneyskili otokih celo 50.000. Bernaceln pa poroča, da je bilo na vznožju Mounta Terrorja v Viktorijini deželi več milijonov pingvinov skupaj.
Konec septembra začno pingvini valiti. Tedaj postanejo zek) živahni. Bennet jih je v tem času zalotil, ko so stati v vrsti, kakor cela armada Bilo jih je najmanj
40.000. Kričali so pa tako, da je bilo človeka strah.
Med vaJenjem se samci večkrat spopadejo med seboj. Samica zleže navadno po eno jajce, ki je prevlečeno z apnenimi zrnci, pozneje postane rjavo. Ko se po 34 dneh izležejo mladiči, postane v koloniji smešnih škricev nenavadno tiho, Samci imajo opravka z ribarenjem, sami-ce z naraščajem, ki pogoltne neverjetne množine hrane. Štirinajst dni so s puhom odeti m!ad-či .slepi. Potem se prelevijo in kmalu slede starim v vodo ter se osa-mosvoje.
Zanimiva je »plavalna šola« pingvinov. En samec vadi navadno do 300 mladi-Sovražnika pingvini, razen človeka, nimajo. Le neka vrsta galebov pobira njih jajca.
Zenski kotiiek
Kako si Je treba razdeliti dnevni čas
Nobeden poklic se ne odlikuje tako po pestrosti svojega dnevnega programa, kakor baš gospodinjski. Stotero večjih in manjših del je treba izvršiti preko dneva. Ako jih ne izvršimo, bo naslednji dan še napornejši. Da pa bo delovni program dneva izčrpan, si je treba izdelati
EUTNA KONFEKCIJA
M AH/BOB
■P G/NASA VEDNO NAJNOVČJSE
za vsak dan že prejšnji večer umno razdelitev dela. Ne samo pomisliti: jutri moram narediti to in to in to, ampak pomisliti je treba na kakovosti posameznih del. So opravki, katere lahko izvršujem le vsakega posebej, so pa tudi takšni opravki, ki jih lahko izvršujem več hkrati.
Obenem s kuhanjem zajtrka čisti me-
denino v kuhinji ali pa se loti dela, ki ga lahko delaš v kuhinji, da ne bo nevarnosti, da ti medtem prekipi mleko. Nekaj na vsak način opraviš med kuhanjem zajtrka; saj ti ni treba prekrižanih rok buljiti v mleko. Ako imaš za ta dan na sporedu likanje, se ga ne loti takoj po zajtrku, saj veš, da te čaka pospravljanje. Pospravjati in kuhati obenem ne moreš, ker so to različni prostori, pač pa lahko likaš in kuhaš obenem, zato se loti pospravljanja, likanje preloži na čas kuhanja.
Tako si vedno poišči dvoje vzporednih del. Ako boš opravljala vedno samo eno, ti bo vsak dan prekratek. Istočasno s kuhanjem lahko vedno opraviš še neko delo, ki ga lahko preneseš v kuhinjo. Vsi poznamo pregovor: »čas je zlato«, a vendar tako radi delamo drugače. Videla sem nekoč gospodinjstvo, kjer je visel na kuhinjskih vratih pisan program za naslednji dan. To je zelo praktično, ker ni treba nositi vsega v glavi.
slano meso je treba najprej v vroči masti ali v vročem olju naglo nekoliko opeči, da dobi meso lahno skorjo, ki ne prepušča več soka. Šele nato ga osolimo in pečemo naprej. Tako meso ostane sočno.
Takšnih malenkosti je mnogo in napačno postopamo, če jih prezremo. Malenkost lahko jed izboljša ali uniči.
Najsodobneje opremljena kuhinja
Lepa kuhinja je prostor, ki daje domu prijeten ton in toplo domačnost, gospodinji pa predstavlja delavnico, na katero je ona prav tako ponosna, kakor advokat na svojo lepo opremljeno pisarno.
Kuhinja si je morala svojo veljavo v stanovanju šele priboriti. Nekdaj je predstavljala prostor, kamor je stopala le gospodinja ali kuharica, da je skuhala obed ali večerjo. Red, snaga, lepota, zračnost in svetloba prostora niso igrafi nikake vloge. Ko so ljudje spoznali, da je ,ku-Ssinja tisti prostor, iz katerega prihaja prav za prav naše zdravje, so ji odmerili boljši prostor. Iz prvotno majhne, temne in neugledne kuhinje so se pojavile one velikanske kuhinje, ki jih srečavamo po mnogih hišah in predstavljajo največji prostor v stanovanju — pravo družinsko sobo.
Sodobna kuhinja je zopet manjša, vendar pa dovolj velika, ker se je zelo iz-premenila njena oprema. Najsodobneje opremljena kuhinja se upošteva že pri gradnji hiše. Kuhinjska omara ali kredenca je vzidana v steno. To bo vsako stranko razvedrilo, četudi ima že svojo omaro. Še vedno jo lahko postavi v kuhinjo, le, da si s tem zmanjša prostor. V kotu je vodovod z dvema kamenitima školjkama: ena je pod pipo za mrzlo vodo, druga tik nje za toplo vodo — to je obenem umivalnik za posodo. Štedilnik ima podaljšek za plinski gorilnik. Miza ima prostorno notranjost za razne kuhinjske potrebščine, pod predalom pa je tok za kuhinjsko desko. Tudi stolčki imajo predalčke. Tako so tla v kuhinji skoraj prazna ter jih lahko nemoteno prevlečemo z linolejem.
Razne kuharske drobnarije
Kuhati zna vendar vsaka gospodinja, toda mnogo je pri kuhi malenkosti, ki niso vsaki gospodinji znane, ki pa lahko kuho jako izboljšajo, gosipodinji pa prihranijo čas ali pa denar.
Tudi znanje v kuhi napreduje. Francozi, ki so se smatrali nekoč za najboljše kuharje, posebno kar se tiče fine in čiste juhe, so bili dolgo trdno uverjeni, da dobijo čisto in bistro juho tedaj, če dajo govedino kuhati v slano vodo. Res, juha je bila nadvse čista, toda sol izvleče iz mesa vse hranilne beljakovine, ki se zbero na vrh juhe v obliki rjave pene,
katero s penovko odstranimo — juha in meso pa ostaneta prazna in neokusna. Dandanes vemo, da moramo dati govedino v mrzlo, neslano vodo, ako hočemo imeti dobro juho, a v vročo vodo, ako hočemo imeti dobro govedino. Sol dodamo pozneje, ko že juha nekaj časa vre. Ako nam je pa le za juho, jo solimo, ko je že kuhana.
Še bolj grešimo iz nevednosti pri pečenki. Popolnoma nepravilno postopajo gospodinje, Tei meso najprej osolijo in ga šele nato dado peči. Sol povleče iz mesa sok, ki gre potem v zgubo. Surovo, ne-
5(aj bi kuhala?
Ponedeljek:
Opoldne: 1. Goveja juha, 2. Polpeti. 3. Kisla repa. 4. Krompirjev pire.
Zvečer: Zdrobov praženec. Kompot.
Torek:
Opoldne: 1. Segedinski gulaž. 2. Rižev narastek.
Zvečer: Kisla pljučka. Kruhovi cmoki.
Sreda:
Opoldne:	1.	Goveja juha. 2. Ajdovi
žganci s krompirjem. 3. Kislo zelje.
Zvečer: Govedina od opoldne v kisu in olju. Kava,
četrtek:
Opoldne: 1. Kokošji paprikaš. 2. Široki rezanci. 3. Palačinke z dušenimi jabolki.
Zvečer: Dunajska jetrca. Zeljeva solata.
Petek:
Opoldne:	1.	Fižolova juha s smetano.
2.	Zabeljen fižol. 3. Kisla repa. 4. Jabolčna pita.
Zvečer« Sirove gibanice. Caj.
Sobota:
Opoldne: 1. Kisla svinjska juha, 2. Meso iz juhe. 3. Hrenova omaka. 4. Pražen krompir.
Zvečer: Opečene kruhove rezine, Solata.
Nedelja:
Opoldne: 1, Možganova juha. 2. Sesekljani zrezki. 3. Krompirjev pire. 4. Mešana
SOlčltci»
Zvečer: Opoldne narejeni a zvečer spečeni sesekljani zrezki. Solata. Caj.
Ajdovi štruklji s sirovim nadevom. Stresi v skledo % 1 ajdove moke, jo popari s Vi 1 osoljenega kropa, premešaj, in ko se testo nekoliko ohladi, ga stresi na desko, na katero si potresla žlico pšeni-
čne moke. Testo prav malo ugneti in iia takoj razvaljaj za pol mezinca na debelo. ^ Nato zmešaj 2 pesti sira in kislega mleka, i jajce, 3—4 žlice kisle smetane <8 nekaj zrn soli, namaži s tem nadevom razvaljeno testo in potresi po njem še f pesti krušnih drobtin. Nato testo zvij; zavij v namočen in ožet prtič, ga povez1 z nitjo iri kuhaj v zavreli slani vodi ure. Potem štrukelj odvii, go. razreži, na* loži na krožnik iti zabeli z maslom a> mastjo, v kateri si zarumenila žlico krušnih drobtin.
Kavina torta. Stepaj v kotličku 4 ce« jajca in 12 dkg sladkorja, in siccr najprej na gorkem toliko časa, da je nekoliko mlačno, nato pa še na hladnem pol ure, da naraste. Prideni žličico drobno zrezane limonove lupine in 12 dkg moke. Zmes stresi v pomazan, z moko potresen tortni model in jo peči v srednje vroti pečici 25—30 minut. Ohlajeno torto pre-reži, da nastaneta dva kolobarja, ter napravi nadev: Mešaj četrt ure 10 dkg si* rovega masla, 1 rumenjak, 5 dkg sladkorja (nekoliko vanilijevega) in primešaj čez nekaj minut 1 V% žlice močne črne kave. Nato namaži en kolobar tam, kjer si prerezala, na tenko z nadevom in položi drugi kolobar na prvega; namaži po vrhu še z ostalim nadevom ter natakni v prevleko olupljene, na listke narezane in v pečici zarumenjene mandeljne.
Praktični nasvet?
Madeži od krvi na tleh. Vzemi štiri dele vode in en del žveplene kisline ter izmlvaj s tem madež iz tal. Mila na jemlji, ker je mastno in pusti masten madež. Kislino, ki je ostala še v tleh, izribaj z lugom ali s pepelom. •-	-j$
Svilene trakove, atlas, brokat in damasti peri z rumenjakom. Trak namaži vzdolž, nato ga peri v mtačni vodi in izplakni v mr*11 vodi.
Zakaj se žene javno udejstvujefo ?
To vprašanje nekaterim ne da mifu in pokoja. Kaj išče ženska v javnem življenju, čemu odjeda moškemu kruh? Res, pred par leti smo na ženino zaposlitev izven doma gledali vsi približno tako, češ, kaj se sili nekam, kjer ni mesta zanjo — mar nima dela dovolj doma?
V današnjem času, ko je ves razvoj človeškega življenja pospešen, se razvijamo hitreje tudi mi, z nami vred pa spoznanja, zakaj je to tako, ono drugače. Mi ne živimo po lepih in velikih vzorih iz preteklosti, mi živimo življenje naše dobe, ki se silno razlikuje od preteklosti, Vzrok, da žena dela v vedno večji meri izven doma, gospodinjski obrat pa skrčuje na minimum, in samo v socialnih potrebah, v potrebah po zvišanju zaslužka in slično, vzrok tiči v tem, ker vedno bolj stopamo v dobo dela, v dobo spoznanja, da je delo delu enakovredno, da dela ne kvalificiramo po spolu, tem-
več res po kvaliteti, da delo ni sramota, ampak častno dejanje ustvarjanja željne človeške družbe — ne glede na spol.
Dandanes ko stopa industrija na pry° mesto človeškega ustvarjanja in terja vedno več delovnih moči, je nemogoče,
ofaMA
fo posebna prednoit odv«* jalnaga «r*d«*ve Darroot Vrhu toga daluja milo II* fbrez bol*<in. Zato ulivajo odrasli in otroci radiDarrnO*
da bi vso to maso delovnih moči nudil moški spol. Zenska današnje dobe P® tudi ni več ona lutka iz preteklosti, temveč bitje, željno dela in z njim vred samostojnosti. Da je to ne ovira v materinstvu, njeni prvenstveni dolžnosti nalogi, kaže dovolj jasno naravni letni prirastek pri nas, kakor trudi drugod.
BUB* M. A VRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
54
Jtaray je prebledel. Kristina je govorila mirno, preudarno. Vse, kar mu je bila rekla, je zvenelo tako strašno in popolnoma nepreklicno.
Prijel jo je za roko.
— Moj Bog! Kristina, Kristina, pa menda ne misliš dobesedno tako, kot si rekla. In zgolj radi tega, da se nad menoj maščuješ. Ne morem verjeti, da sl že pozabila na vse one dni, ki sva jih preživela kot otroka. Ne, ne morem verjeti, da me prav nič več ne ljubiš, da me nikoli več ne bi ljubila. Ne, tega ne bi mogel prenesti. Zaboga, prosim te, reci, da nisi tako mislila!
V Jimmyjevlh besedah je bila zdaj resnična ljubezen, toda Kristina je ostala gluha za vse. Pekla jo }e misel, da je Jhnmy nekoč ljubil neko drugo ženo. Zdaj, ko je ni več, bi šele rad počasi daroval svoje srce drugi.
— Oprosti mi, nočem te ranili, toda. . bojim se, da prav tak<* mislim kot sem rekla.
V srcu jo je glodala divja maščevalnost. Da, zdaj se mu lahko maščuje, zdaj naj 5e on poskusi, kar je morala ona nekoč pretrpeti. Izmučiti ga mora. Vrnit! mu mora one dni, ki Jih je v Londonu
preživela v obupu. Daleč so že ti dnevi, zdaj je več ne bolijo v srcu. In prav za prav ji je godilo, da je nekoliko ugasnila v njenem srou ljubezen do Jimmyja in se iz-pre menila v takole ravnodušnost. Toda vendarle bi srčno rada vedela, ali so ga zares zadele njene besede, ali samo tako govori. Nekdaj se je znal Jimmy sijajno pretvarjati, morda je še vedno tak. Nikar naj ji zato ne zameri, če ne more verjeti njegovim besedam.
Vlak je utonil v tunel. Kristina je zadržala dih in se še bolj stisnila v svoj kot Jimmy pa je nenadoma vstal in stopil v nasprotni kot kupeja. Vso pot do Londona je potem izpregovoril le še nekaj besed.
Pozno je že bilo, ko sta prišla v London. Kristina je bila utrujena in močno jo je bolela glava. Prav nič ga ni vprašala, kam pojdeta. Vstopila je z njim v taksi, Še naslova, ki ga je rekel šoferju, ni slišala. Zdelo se ji je, da sta se vozila samo nekaj minut, in že, se je avto ustavil ter ji je Jimmy pomagal izstopiti.
Skupaj sta stopila v hotel. Za trenutek jo je ostavil samo, da naroči sobo.
T«*po je zrla okoli sebe. Potrtost, ki jo je morila svoJčas, ko je bila zadni&.
v Londonu, se je spet zgrnila nadnjo. Ni ji bilo všeč, da vlada v dvorani taka tišina. Preproge so bile tako debele, da je v njih utonil vsak korak.
Jimmy se je vrnil. Nekako se je izogibali njenim pogledom.
' — Najel sem sobo. Mislim, da ti bo všeč. Ali greš gori? Cez četrt ure bo vse pripravljeno. Počakal bom.
Kristina ga je utrujeno poslušala. Vstopila je v dvigalo. Sobarica jo je spoštljivo sprejela in peljala v sobo. Ko je vse uredila, se je vrnila k Jimmyju, ki jo je pričakoval v jedilnici. Bflo je skoraj enaist.
Molče sta sedela za mizo.
»Drugi medeni teden!« — se je Kristina spomnila besed Gladys.
Pogledala je svojega moža. Bil je bled in tih. Ko sta povečerjala, mu je Kristina dejala;
— Trudna sem že, rada bi šla spat.
— Prav. — Jhnmy ji je dal roko. — Lahko noč! — Pogledal jo je, pa koj povesil oči. — Jutri pridem spet, — ji je še dejal.
Nekako razočarano je dvignila oči.
— Ali ne ostaneš tu?
— Ne, mislil sem sl, da ti bo prijetneje, če me ne bo. V svojem stanovanju bom, če bi že kaj potrebovala. t.
— Prav. — Jedva nm je segla v roko in že je pohitela po stopnicah.
Četudi je bila zares utrujena, vso noč ni zatisnila očesa. Kako ji je bilo žal, da se je dala pregovoriti ter je prišla v London. Huda je bila na Gladys, ki h je
svetovala, naj bi vendarle šla. liuda J® bila na Jimmyja, ker jo je ostavil sam° sredi Londona in odšel. Saj ni mogla verjeti, da je to storil radi tega, ker s je želela biti sama. Občutek samote m zapuščenosti jo je grenko bolel v srcu.
— Drugi medeni teden! — si je misl*" la. Kakšna ironija!	.
Zdelo se ji je, da je minila že ce *j večnost, predno se je rahlo jelo daniti & je bilo slišati z ulice prve vozove in avtomobile. Kako rada bi vedela, kaj P°v Gladys, kaj neki je dejal Kettering- * je izvedel, da je odpotovala z Jimm?-jem.	.
Zgodaj je vstala in se naglo oblekla* Ko je Jimmy prišel, je že pozajutrkova-la. Razočaran in potrt je bil. Tudi on J zgoda] vstal, da bi ga Kristina ne čaka • Tesnobno jo je vprašal, kako je spat • In Kristina mu je odgovorila:
— V Londonu nikoli dobre ne spim-
Jtimmyja so te besede zbodle.
— Oprosti. Kaj nameravaš dopoldn
— Ven bi Šla.	.	te
— To pomeni, da si	ne	želiš, da bi
spremljal?
Kristina je skomignita z rameni.
— Kar pojdi, če si želiš.
Odšla sta iz hotela.	^
Nad Londonom se je razprostrlo
— Ali še nič ne	veš	o	svojem t,ra.tU^
— Ne; sicer pa	sploh	ne pričakuj
kakih posebnih novic o njem.
Kristina ga je presenetljivo ostro P*^ gledala.
W'
Drzen predor Nemcev skozi blokado:
Vesel intermezzo na meji Ledenega morja
Zadnje brezskrbne ure nemških vojnih mornarjev, tihotapcev orožja za irsko vstajo prave za tvegan poizkus predora glavne angleške blokadne črte
Pri-
Med patruljno službo na Severnem morju sem večkrat imel priliko, spoznati se z angleškimi plavajočimi minami. Zato sem pogledal na morje in opazil, da plava po njem več praznih škatelj od konzerv. Moj vestni mornar jih je seveda smatral za mine. Kmalu se je pa straža znova oglasila:
- Oblak dima z leve strani!
an<;li:škE križarke na OBZORJU
— Hm, kdo bi to mogel biti? Ni izključeno, da je spet trgovinski parnik. Lahko pa tudi bojna ladja, saj ni daleč od tod shetlandska blokadna črta angleških križark. Četrt ure nismo opazili drugega nego debeli steber
fon, pil; smo danes namesto kave kakao. Ugibali smo, ali se nam bo posrečilo predreti glavno angleško blokado na onem kraju, kjer je še pred dnevi parnik »Mowe« srečno priplul iz Amerika v Nemčijo.
Noč je bila krasna. Na tisoče in tisoče velikih zvezd je podrhtevalo na nebu nad brez-krajno površino morja. Na krovu je postalo tiho, vsak se je poglobil vase in mislil na domovino. Ladja je mirno rezala valove in ko smo se naslednjega dne prebudili, so snežne gore na jugu izginile izpred oči. Bili smo že 150 milj dalje na severu.
BOJTE SE - NEMCEV!
V rani zori naslednjega dne smo ob son-
dima. Nekaj časa je bilo videti, kakor, da se ^ Onem vzhodu kotrolirali funkcioniranje kom kadi iz več dimnikov. Da bi se popolnoma pasa. Rezultati so bili izvrstni. Okrog devete prepričal, kaj je na stvari, sem poslal prve' ------------------------------------------- 00	7,h!1,a
krmilarja z izvrstnim daljnogledom na sprednji jarbol. Mož se je kmalu oglasil, da vidi visok jarbol neke bojne ladje. Dimnikov še ni mogel opaziti. Torej, bojna ladja! Zdaj postaja tudi za nas vroče ...
Pluli smo dalje in se srečno oddaljili od nevarnega kraja. Kam sedaj, v katero smer? Najkrajša bi bila pot mimo Škotske na Irsko. Toda morje med Škotsko in Faroerskimi otoki je bilo predobro zastraženo. Pot na sever mimo Islanda je 8 in pol dneva daljša, toda varnejša. Vedeli smo. da sega angleška blokada tudi na morje med Faroeri in Islandom. Tu so bile na straži v 200 milj dolgi verigi same velike in močne angleške križarke. Tudi teh se je bilo treba izogniti, visoko na severu nam je pa grozila nova nevarnost — led. Če se ledene gore začno trgati od obal, nas lahko doleti tudi smrt. Toda, kakor rečeno, vso našo pot smo zaupali sreči tako tudi poslej.
OB SEVERNEM TEČAJNIKU
Približali smo se norveški obali, da bi ugotovili naš položaj. Iz temnomodre globine morja so se pokazali veličastni, s snegom pokriti vrhovi Bremangerlanda. Kmalu smo opazili tudi nenaseljene otoke, na katerih ni bilo niti svetilnikov. Nebo se je razjasnilo, videlo se je 15 milj daleč po morju. Naša »Aiuk je, čini smo ugotovili lego, s polno paro zaplula proti severu k tečajnemu krogu.
Na odprtem morju smo ustavili ladjo za nekaj časa. Treba je bilo pregledati stroje in jih dobro namazati. Veselo razpoloženje je zajelo mornarje, ko smo srečno ušli angleškim . vojnim ladjam. Na krov smo prinesli gramo
ure smo opazili neko jadrnico, ki se je zibala na mestu, ker ni mogla dalje v brezvetrnem vremenu. Bila je ribiška ladjica, torej nam nenevarna.
Ob 4. uri popoldne smo dosegli višino polarnega kroga. Doslej nismo naleteli na led, čeprav smo pluli na meji Ledenega morja. Zaradi tega smo sklepali, da je plovba na jug v prostoru med Islandom in Grenlandom nemogoča, ker bi se moral led že trgati in pluti mimo nas. Tudi je bilo nemogoče, da bi zdaj, ko je bilo vreme jasno in leže tudi ponoči na morje le za nekaj ur mrak, pluli skozi angleško blokado. Zato sem ukazal, ustaviti stroje, da bi počakali primernejšega vremena.
Strojarji so imeli nad tri ure opravka s popravljanjem in čiščenjem kotlov. Na jarbo-lih je bila straža stalno na preži, kajti, tu bi
poročnik z nemške torpedovke ter poveljniki drugih ladij v Sundu tako sumljivo opazovali.
Ujel sem parkrat našo »Aud« v svojo kamero ter se dvignil na ladjo. V nekaj minutah so moji mornarji spet viseli na bokih in marljivo barvali novo norveško zastavo in velik napis »Aud« - Norge« na ladijski trup.
„TIHO JE MORJE ...
Zadovoljni smo se po delu odpočili ter sklenili, da priredimo ta večer prijetno zabavo pod severnim nebom. Kuhar je pripravil posebno užitna jedila, vsak mornar je dobil steklenico piva. Gramofon nam je zamenjal orkester in drugi krmilar je s prijetnim tenorjem začel peti:
Da, res je bilo tako, toda v tem trenutku sem si želel, da bi besni element razburkat valove, da bi naokrog deževalo in legla gosta megla na obzorje. Morje je bilo pa mirno, visoko gori so viseli beli oblaki, šele
NtMČUA
slu™
niški most. Na polovici stopnic mi je priletel v glavo težak predmet. Pogledam, bila je velika mednarodna signalna knjiga! Krmilar in službujoči mornar sta se namreč pravkar „	.	.	,	.	spet podvizala, da bi ladijske knjige	dobile čini
proti	večeru	so	se fi	jeli	počasi grmaditi, j	zastarelejšo obliko. Vrnil sem se	v kabino,
znak,	da se	bo	vreme	izpremenilo.	Naglo :	d0ig0 n|sem mogel zaspati,
smo izpolnili	svoje ladijske	dnevnike	ter pri- ( Naslednje jutro je barometer znova padel,
pravili načrt, kako se bomo prebili skozi blo- ---------------	~~	—	-u:._« ..	—:	i
kado med Shetlandskim in Faroerskim otoč jem. če bi nas kdo zalotil izven tega kurza, bi se izgovarjali, da smo več dni blodili po megli, preden smo našli orientacijo ter zašli vstran, boječ se pečin okrog Faroerov ...
TREBA SE JE PRIPRAVITI
Zbrali smo se v častniški kabini, kjer smo imeli posvet. Dobro smo morali premisliti, kako naj postopamo naslednjih 24 ur. Pred nami je bila najmočneje zastražena angleška
se nam lahko primerilo, da bi nas preše- i blokada. Računali smo, da mora biti na tej
netili ne le Angleži, nego tudi — nemška podmornica! Poveljniki naših podmornic v Baltiku so bili obveščeni o naši poti ne pa oni, ki so križarili po Atlantiku. Zato ni bil odveč opomin iz Berlina, naj se čuvamo na Oceanu tudi pred nemškimi podmornicami ..
NASA „AUD“ PA TAKSNA...
Da bi si ogledal na zunaj našo »Aud«, sem stopil v čoln. Zgrabil me je strah, ko sem videl, kakšne razmazane barve so še predstavljale norveško zastavo na njenih bokih. Tam, kjer bi morala biti norveške nacionalne barve, je bil samo še velik zmazek, kakor da bi ga nametal umetnik tjavendan na platno. Visoki valovi so deloma izprali velike črke in razmazali barve. Silno me je začudilo, kako so nas sploh mogli pustiti s takšnimi oznakami mimo. Ni čudno, če so nas mladi
črti najmanj 12 velikih pomožnih križark. Črta Faroer—Island znaša bilzu 200 milj. Če so imele angleške pomožne križarke hitrost samo 15 milj na uro, tedaj bi težko neopaženi ušli v megli, če bi nas zasačili.
Še nikoli v življenju nisem toliko računal z raznimi kurzi, kakor ta večer. Prinesli so mi vse pomorske karte in pomožne knjige. Cele ure sem tičal pri njih in računal, kod in kje bi bil predor skozi blokado najprimernejši.
HURA. BAROMETER PADA!
Med tem je padel barometer za 2 mm. Šel sem v svojo kabino, da se malo odpočijem. Komaj sem se dobro stegnil po postelji, že sem začul nad seboj razburljiv ropot.
— Sto vragov, kaj se je spet zgodilo?
Skočil sem iz kabine in pohitel na povelj-
Temni oblaki so se zbirali z vseh strani. Z daljnogledi smo opazili, da prihajajo z juga močnejše sape. Ostra črta, ki je delila nebo od gladine morja na obzorju, nam je povedala, da lega na morje megla. Kmalu je bilo ozračje tako megleno, da nismo mogli s esks-stantom ugotoviti višine sonca.
.,AUI)“ je DVIGNILA SIDRA
— Ali naj dvignemo sidro? je vprašal prvi pomočnik. In že prijel za ladijski brzojav. Razmišljal sem nekaj časa, nato pa ukazal:
— Da! Pojdimo v božjem imenu s četrtino hitrosti! Kurz jugozahod!
Krmilar je premaknil ročico brzojava, v strojarnici je zazvonilo, vse na ladji je oživelo. Vijak se je težko in polagoma okrenil, ■Aud« je spet zarezala v valove. Računali smo, če bo šlo vse po sreči, da bomo naslednjo noč poizkusili prodor ...
NARAVNOST PROTI BLOKADI
Veter je postni močnejši, začelo je deževati. Barometer je neprestano padal. Na sprednjem jarbolu sta bila poslej dva stražarja. Celo kuhar je moral zamenjavati stražo. Bolj kot kdaj koli poprej je bilo treba paziti na vse strani. Pred nami je gosta veriga angleških bojnih ladij, razen teh je bilo javljeno, da je zbranih ob vzhodni obali Islanda večje število sovražnih križark.
V ''A'>A \AVv''A\A.'v\A.V /»VV/-VvV'AAA/wVU*>AAA/wV,
,.,v	WvVW/wVV-VVVVNA^W»WwVVVW^VWvWvWvVvVVV	^WA^^V*^VVW^WA*
ga je dohitela, zakaj pri vratih v to usodno hišo je jel Mirku kopneti pogum. Znova je oklevaje obstal.
:>Ne bodi jezen,	Mirko,«	je dejala,
»oče ti ne bo storil ničesar žalega. Pomagala ti bom.«
Mirko jo je hvaležno pogledal. Odprla je vrata in vstopita pred njim. Krenila sta po ozkem hodniku na drugi konec. Pred vrati v sobo. kjer je bil ded, se je Berta ustavila in šepnila:
>Daj mi uro!«
Mirko je segel v žep in izvlekel usodno zlato uro na dan. Hlastno ji jo je pomolil. Nato je odprla vrata.
V najusodnejšem trenutku pri nogometnih tekmah ni bilo Mirku srce tako močno, ko tokrat, ko je zagledal v sobi mizo starega bivšega železničarja, ko je čital svoj časnik. Pogledal je iznad očal. Mirko je rdel kot kuhan rak in »staja! v ozadju, Berta pa je pristopila k mizi in dejala:
»Oče, poznate to uro?«
Položila jo je na mizo.
Starcc je pogledal najprej vnukinjo, »ato uro in nazaduje Mirka. Ni mogel 'azumeti, v kaki zvezi naj bi bilo vse to.1 Ura, njegova ura se je svetlikala na miz’ ljubeče jo je Koren pogledal, nato se j'.: °brnil k vnukinji.
• Kje si jo dobila?« je vprašal.
Berta se je ozrla na Mirka, ki bi se bil ''Ujrajše vdrl v zemljo od sramu Hote Re je zlagala:
»Jaz som nui jo posodila, da jo je rie-domov pokazat.«
(Se bo nadaljevalo.}
Slana
RADO
Danes je na travnike . prva rlana pala, kakor sneg se vlegla je, listje vse obrala.
Kot poparil bi zemljo tjakaj po dolini, vse trepeče zdaj plašno v jedki bolečin'.
Drevje g'oh> in pusto v trdem mrazu joka, glavo sklanja žalostno, skorja že mu poka.
Valček brzo zdaj beži z mrzlimi nogami, oster veter mu sledi vedno za petami.
Vse molči kot velik grob, ptički so se skrili; mraza neizprosni zob se jih nfc usmili
,-jVžaa
Križanka
1	2	i	4.5	67
I				
n			m	
i	m	P !		
4		m i i		
^ i m		n		
* m		i n®		
7 I		I l		
V o d o r a v n o: 1. naziv višjega uradnika, 2. blazen, 3. veznik, staroslovanska pijača, 4. človeška čutila, besedica pred datumom v pismu, 5. drug izraz za samo, latinski predlog, G. oblika pomožnega glagola, 7. nosilec čelade.
N a v p i č n o: 1. mlad pripadnik telovadne organizacije, 2. roditelj, števnik, kratica v n slovenski, 4. kratica za naslov odstopivšega ministra, predlog, 6. osebni zaimek, 7. seznam dni v letu.
Rešitev zadnje križanke:
Vodoravno:	I. veslo,	2. as, sv.
(svet), 3. februar,	4, ras,	5.	iti, tat,	6.
Katinka, 7 IRA (Irska Revolucionarna Armada).
Navpično: 1.	Afrika,	2.	vse, ta,	3.
Briti, A. Sora, ir, 5. ustne.	6.	osa. ak.	7
vratar.
Rešitev zadnje uganke: goba.
UGANKA
Ukvarja se s cveticami, a nima pojma o vrtnarstvu; gradove zida čudežne, a nima pojma o zidarstvu; z bodalom leta naokrog brzečih kril in urnih nog.
I.
t	Pred	kmečko	hišo se je ustavil avto.
Iz njega je stopil elegantno oblečen moški smehljajočega se obraza. Bil je lepe postave, lahkih kretenj in neverjetno gibkega jezika. Na sebi je imel tem-nosivo obleko, narejeno po najnovejši modi. Na glavi je nosil slamnat klobuk, ki mu je zakrival goste, črne lase, ki so bili na nekaterih mestih lepo nakodrani. Moža je spremljala dama, prav tako zelo lepo oblečena, vendar se je iz njenih kretenj videlo, da ni iz boljše družbe.
Oba sta stopila v hišo ter šla najprej po temni veži v kuhinjo. Tam nista našla nikogar. Bilo je opoldne in vsa Pod-lipnikova družina je kosila pod lipo za hišo.
Ko sta prispela k njim, se je na vseli obrazih videlo, da jim njun obisk ni prijeten. Oče Podlipnik je nekaj zamomljal v pozdrav, mati pa je neprijazno ponudila obema stol. France Podlipnik, kajti on je bi! to. pa je povabilo odklonil ter dejal:
»Mudi se mi. Prišel sem le zastran deleža, ki mi pripada od moje babice >
Mati in hči sta se zdrznili, oče pa ;e rekel s tihim glasom:
»Danes in sploh ta mesec ti še ne morem izplačati. Kupili smo za denar, ki sem ga dobil za žito, nekaj najpotrebnejše obleke, obutve in živil.«
Stopil je bliže k njemu ter mu dejal: Sin moj, pomisli malo na nas! Ti se zabavaš okoli po barih in kavarnah, mi pa doma stradamo, Usmili se nas vendar! Ali smo ti mar tuji ljudje?«
A France je neusmiljeno zaVpil:
»S čim pa naj plačam avto, ki so mi ca dali na upanje? Nujno potrebujem 30,000 dinarjev in uiti pare manj.«
Podlipnik se je od groze sesedel na stol ter dbjal:
»če obrneš vso hišo, ne najdeš več. kakor pet jurjev.«
»Potem mi ne preostane nič drugega, kakor da vas prepustim advokatu,« se je zadrl France.
^Pojdiva, Majda!« je dejal spremljevalki.
Za oglom je še zaklical:
-Na svidenje na sodniji!«
France, France, bodi usmiljen,« je še naprosila za njim Tinčka, njegova sestra A bilo je zaman. France in Majda sta že sedla v avto, ki se je kmalu odpeljal.
zza
»>Večemih:«
mladino
Leto 2
Maribor, 7. decembra 1940
Stev. 47
DOM
ČRTOMIR KOBANKO
Vrana vrani čez strni vsa premražena kriči: »Botra črnka, dober dan! Veste, kje je hoter vran?
: Šel je doli za vodo, tja, kjer nič snega ne bo, kjer vse klije, zeleni celo leto in vse dni.«
»Botra, joj, zakaj še me v tiste kraje ne bi šle?
Brž zletive čez ravan, dokler še ne ugasne dan!«
»Jaz? Nikdar! Tu moj je dom; tu živim, živela bom.
Kflor za udobje dom izda, vreden ni, da ga ima!«
stssas.
LAKOMNI SIN
FRANC ŠR1MPF
Nasvet* in pobude našemu podeželje?
FIIUIIHU 111,1,. SSOBS^VBFE’..	'Z jH
O krmljenju čebel '
Po teli znanstvenih ugotovitvah se zth, da je redkejša raztopina za zdravje čebel primernejša. Tudi praksa je dokazala, da redkejšo raztopino čebele rajši in hitreje pijejo. Nasprotno pa moramo, če hočemo po-
zimsko zalogo, so V tem primeru tiste, ki v jeseni pomro tako ali tako. Mladicam, ki se izvale šele v jeseni, z zgodnjim krmljenjem torej le koristimo. Ne samo, da jih obvarujemo izčrpanosti, prihranimo jim za spomlad
spešiti pitje gostejše raztopine, raztopino po- tudi za cele tri kg več hrane, dajati toplo. To pa ima po Zanderju še ne-1 ugodnejše posledice: pospešuje kristalizacijo
S pokladanjem raztopine v razmerju 1:1 gredo v izgubo milijoni. Ing. Kessler, staro-
sladkorja. Ugtovljeno je bilo (VVeipl), da če- j ^ta šle/kih čebelarjev in ravno tako \Veinl hele predelajo raztopino v istem casu pa naj, na Ullnaju sta t0 Js poskllsj dokazala, lug.
< Kiln nn/lnnn i r tiaAti n1< mnnioi AltOini TTV : . .	.J	w	.	.	^
V obče velja pravilo, da je treba les sekali pozimi, dokler je drevje popolnoma mrtvo ,torej od novembra do konca februarja. Neki gozdarski list je objavil pred nekaj leti o tem sledeče: Pred več nego pred tridesetimi leti so v nekem francoskem gozdu odbrali štiri enake borovce, ki so bili vsi enako stari, zdravi in aslli pod enakimi pogoji na istih tleh .Posekali se enega teli meseca decembra. drugega koncem januarja, tretjega koncem februarja in četrtega koncem marca. 1/. dolge
je bila podana v večji ali manjši količini, to- ;	essler je dokazal, da znašajo te izgube n:
pla ali mrzla, gosta ali redka. Nadalje so ugotovili, da se predelava v prebavljivi sladkor v panju (satju) nadaljuje tudi brez sodelovanja čebel, če so jo le one začele in to ne le v jeseni, ampak tudi pozimi.
Sam sem opazoval, da je bil panj pozimi tem lažji, čim kasneje in s čimbolj redko raztopino sem ga krmil.
Registrirna tehtnica kaže, da je pri redki :aztopini izguba sladkorja neprimerno večja kot pri gostejši. Izguba se še poveča, če krmimo v hladnih nočeh in deževnih dneh. To si je treba še posebej zapomniti, ker čebe-larii, boječ se ropanja, kaj radi krmijo ob j s.° deževnem vremenu. Močnejši panj ima manjšo izgubo kot slabič.
V raztopini treh delov sladkorja na pet kg vode se zgubi od dodanega sladkorja 30% in mnogokrat še več, četudi bi se zdelo, da čebele spravijo iz sladkorne raztopine samo vodo. izgube pri raztopini 1:1 dosegajo 20—
25% sladkorja, kar zavisi od časa, vremena in moči panja, ki ga krmimo. Nasprotno pa se pri gostejši raztopini 5:3 dejansko izgubi le 3—5% sladkorja pri enakih pogojih.
Vse to je treba upoštevati. Ali prednosti redke raztopine odtehtajo izgubo sladkorja?
Ali se pokaže kaka korist zaradi popolnejše predelave sladkorja v redki raztopini? Praksa kaže, da čebele prezimujejo v obeh primerih enako. Ce je sploh kaka razlika, pa je ta, da je več vlage v redki raztopini. Zato je koristnost raztopine 1:1 proti gostejši raztopini problematična. Povečuje namreč stroške za zimsko zalogo za celo petino, a čebelam preostane za petino manj zimske zaloge, čebele jo porabijo za razvijanje svoje moči, toplote in odstranjevanje vode. Preostaja nam samo še ugovor, da se čebele pri prejemanju goste raztopine bolj izčrpajo in izrabijo. Nasprotje se pa zmanjša, če pomislimo, da je v gostejši raztopini tudi manjša količina vode, katero morajo drugače čebele odstraniti z velikim trudom, kar je prav za prav vzrok večje izgube sladkorja pri redkejši raztopine
Izrabljanje in izčrpavanje energije čebel pa
sladkorju 27%, če se krmi nepretrgoma in ;
34»/o, če so med krmljenjem odmori.	RlOIlipSf	HBCLSa
Iz tega vidimo, kako važno je, da krmimo:	mO&ZSlirSU	kf&VSm
panje brez presledkov.	“IvsAn*
To so dejstva, čebelarji,	ravnajte se poj Kdoi. ima „ Q kro=u,>ii-jw,	ga lahko pa-
njih, oblast pa naj se zaveda, da zaradi kas-; k,.u|a molzl)i ^vedi zaim j la klaja vph-nih dobav sladkorja ne trpe samo čebelar m j ya surovem, stanju do gotove meje zelo • čebele, ampak tuda narodno gospodarstvo, s u„ol]n{) na vef j0 mlečnost. Toda pokla-Saj čebelarjem s tem, da jun daje prepozno , <,». „u • kv(,mt,mll •> do 1 gg l):1 dan in sladkor na razpolago, prav za prav jemlje J • naslo jCnje previdno prčili. V večjih brez vsake koristi nazaj to, kar jim je dala z j Jnn()žinah povzl.oC.a drisko in ludi lahko
pov<
.	,	.,	1	.	,	,	1	zvrženjc.	Za	nakladanje	je treba krompir
če bo torej »gtnik letos marsiKak, čebelar, j doljro ■ opi-ali. Dajali ga moramo v zreza-
znižano ceno sladkorja.
ne bo vzrok samo v tem, ker ni skrbel za svoje čebele, ampak še marsikje drugje, kje, ! tega pa ni hotel ali ni znal povedati dopis- j nik v »Slovenskem čebelarju.« — Mi,
pomešanega z lv/.aniro Krompir podelujc mle-cu
MaboPši čas za sekan e stavbnega Sesa
posušili. Določili so potem, koliko se h hlodi vdado, če se p id pro na obeh koncili, na sredi pa enako obteže, in našli so, da je bila moč prvega hloda, izražena v številkah. 100. drugega 88. tretjega 80 in četrtega til!. Enake skušnje so se pokazale tudi glede trpežnosti in trdote. V ta namen so les zakopali v zemljo ter so našli, da je v decembru posekani les ostal v zemlji 1(5 lel zdrav, dočim je pozneje posekani les pričel trohneli že v 3-1 liluli. Enake skušnje s hrastovim lesom
nem stanju in
na in siame	,	.	.
poseben okus, ki postane zoprn zlasti . j smetani, maslu in sirit. Zaradi lega jr m*J' j bolje, da porabljamo surov krompir J"-’ pri oddaji svežega mleka za Irg, da ga P*1 : kuhamo, če j“ iz mleka napravljali razne I mlečne izdelke.	—v
s
teh borovcev so naredili enako > so pokazale isto. Najboljši čas za sekanje i široke hlode, katere so enako | lesa je torej mesec december. A.jV.
Zavans te drevje pred zafcem
B
Sedanji ledni so posebno važni za naše I zato je treba najti druga sredstva, ki so sadjarje, kajti sadno drevje, posebno jia dobra in poceni. L'i>orabljajo tudi rženo ' ' je treba na vsak način dobro ’....................................................  -	""	,,n	v	en*no'
mlajše,
ozimili ter zavarovati pred zajcem.
Zajec nam je lansko zimo napravil ogromno škodo. Izredno huda zima ga je prignala v vasi. v vrtove in sadovnjake ,kjer je neusmiljeno oglodal drevesa prav do prvega vojnega venca.
Na Murskem polju in tudi drugod, je zajec uničil vse drevesnice in. ludi sadovnjake onih sadjarjev, ki niso uvideli, da ni dovolj, če drevje le namažejo. Tako mažejo drevje z apnom, ludi mlajše drevje, kar je popolnoma napačno, kateremu pridajajo ali kravjeka, ali svinjske krvi in žolča, ali živalskega urina in podobno. Vsa la sredstva, ki naj bi s svojim smradom odganjala zajce, niso pomagala in marsikateri sadjar je bil razočaran, ker je sredstvo, ki so ga uporabljali stari ljudje, popolnoma odpovedalo.
Oni sadjarji, ki so gmotno trdnejši,
in koruzno slamo, ki se pa da v gospo darstvu uporabljali tudi na druge načine.
Murskopoljski sadjarji so pa našli drugo in sicer zelo ceneno sredstvo za ovijanje drevja. Sončnica ima zelo močno in tudi trpežno sledilo; ta stebla sc dado imenitno uijorabljali za ovijanje dreves, zlasti še, če so stebla visoka. Vsako drevo se lahko zavaruje tja gori do prvih vej. Tudi visoko dobelna drevesa, ki sc s koruzno ati rženo slamo niso dala popolnoma oviti. lahko zavarujemo s steblovjem soneni-
Vrednos! gno:a
sn žagovine
Žagovina je. za steljo prav dobra, ker vsrkava trikrat svoje leže gnojnice vas-1-To pa velja samo za suho žagovino, dočim jo sveža vpija precej manj. Glede gnojilne vrednosti je pa manj vredna nego slama ali lisi je, kjer vsebuje le malo hranilnih snovi in še le so v njej težje topljive. Vsekakor je žagovina iz bukovega, hrastovega in drugega listnatega lesa boljša nego iz smrekovega, jelkovega ali borovega. Les igličastega drevja ima precej smole, ki ovira topljivost hranilnih snov; v zemlji. Gnoj iz žagovino deluje v zemlji bolj jKičasi in postane tu in tam, če J« premočno napojen z gnojnico, rastlinah1 škodljiv, ker je preoster. Ta gnoj je naj-lx)ljc pustiti goditi leto dni in ga v,tem času držali stalno vlažnega. Potem so da dobrega razkroji in ugodno učinkuje na rodovilnosl zemlje. Za težje zemlje, je lak gnoj mnogo bolj pripraven,ker jih dobra zrahlja.	—s-
Prašičji in živinska so
Stebla prirežemo do potrebne dolžine, nakar jih gosto polagamo okrog debla in končno na dveh, treh mestih povežemo, lmdisi z žico, še ceneje pa je s slamo. Na ta način smo deblo zavarovali, uporabljali pa material, ki ga sicer mnogi le sesekajo in požgejo. Spomladi je pa treba debla očistiti in obveze sežgali, ker “e nabere v njih najrazličnejši mrčes.
so
M*, popolnoma ce.gg-ojg- Škarji ,.a Ilci,.. .fcrfujo,™, Ido. r?"°e'r»dia cebd«P ki kt"!o predelati Ua.o^ga p« »i „c morajo privoS«! vsi,, drevje pred zajcem m pred mrazom, -r.   -----------------------------------------
Tudi pri prašičih pomnožuje sol slast d° jedi, vendar je ravnati pri tem jako previdno, zakaj sol lahko prašiče naravnost zastrupi, ker povzroča vnetje želodca in črev. kakor hitro se prekorači ona množina, ki jo prasn prenese. Z ozirom na velikost sme dobiti^prašič na dan v jedi le 4 do 8 g soli. V obče se priporoča pokladati prašičem le tedaj sol, kadar izgube slast do jedi; v tem slučaju se jim pa poklada semtertja med posamezna111 jedilnimi roki, po malem soljenega ovsa, ki J® najboljše sredstvo, da slast poživi. — s.
Cez nekaj časa se je izgubilo njegovo drdranje v daljavi
II.
Minilo je mesec dni, ne da bi se kaj zgodilo. Pri. Podlipmkovih so že mislili, da iz Francetove grožnje glede prodaje posestva ne bo nič. Toda nekega jutra se je oglasil pri njih pismonoša. Vsi so se začudili in zla slutnja jih je obšla, ko je oče odpiral modro pismo. Na obrazu se mu je videlo, da v pismu ni vesela novica, kajti čelo se mu je nagrbančilo, ko ga je prebral.
»Na sodnijo me kličejo,« je nazadnje bruhnilo iz njega.
»Torej je le res!« je vzkliknila zena.
»Prodali nam bodo hišo,« je zajokala Tinčka.
»Ne bodo nam je, če je še pravica na svetu,« je z bolj mirnim glasom rekel Podlipnik. »Še danes se oglasim pri Francetu in ga poprosim, da počaka vsaj leto dni.
»Zena, pripravi mi pražnjo obleko!« Tiho mu je žena prinesla obleko. Podlipnik se je preoblekel ter takoj krenil na pot. Do mesta je bilo dobro uro hoda, toda Podlipniku se je mudilo, zato je že v tričetrt ure prispel k Francetu. Potr-Rti! jc
»Naprej!« se je oglasil moški glas. Podlipnik je vstopil. France mu je ponudil stol. Toda oče ni sedel.
»Po kaj ste prišli, oče?« je s trdim glasom vprašal sin. ■	.
»Sin, ali me res misliš dati sodniji!*« »Oče, moram,« je odvrnil France, ne da bi pogledal skrušenega očeta pred
sabo.	.	,	,
»Ali res ni druge pomoči?« je trudno
povzel Podlipnik.
»Ne!« je še trše odgovoril France.
»Ali je to tvoja zadnja beseda?«
»Da! Pojdite že no!«
»Ce je tako, potem pa pridi jutri zvečer k meni, da ti izročim denar, ki si ga bom moral izposoditi od sosedov,« je z mirnim glasom rekel Podlipnik ter se obrnil k vratom. Tukaj se je še obrnil ter tiho rekel:
»Pa pridi sam!«
France je pokimal ter skomignil z rameni, ker se mu je čudno zdelo očetovo obnašanje. Pogledal je na uro: »Ob šestih imam sestanek z Majdo. Do tedaj se lahko grem v kino.	.
Po stopnicah so odmevali očetovi koraki, ki so kmalu zamrli v veži.
111.
Na večer naslednjega dne se je odpravil France Podlipnik na očetov dom. Bilo je že temno in nešteto zvezd se je sprehajalo po jasnem poletnem nebu ter metalo svojo komaj vidno svetlobo na belo cesto, po kateri je hitel France. Mudilo se mu je, saj bo danes prejel od očeta 30.000 dinarjev in z njimi bo lahko poravnal dolg, ki ga je napravil za avto. Sicer se mu je čudno zdelo, odkod bo oče nenadoma dobil denar, toda to mu ni delalo preglavic. Glavno, mu je bilo, da dobi denar.
V daljavi je.zagledal očetovo hišo. Še kratka pot skozi gozd, in dospel bo tja. Stopil je v temen gozd ter pospeš’1 korake. Vse naokrog je bilo tiho, še listje na drevju ni šumelo. Nenadoma je pa zaslišal šum ze drevesom. Tedaj so mu šinile v spomin pripovedke iz mladih dni o strahovih, a otresel se je temnih misli in šel naprej. Toda vnovič je zašumelo in France je opazil postavo, ki se mu je počasi bližala. Obstal je ves trd od strahu in strmel v prikazen, ki se je ustavila pred njim. In prikazen je dvignila palico, ki jo je držala v roki, in jo namerila na Franceta. V tistem hipu je spoznal očeta, ki je držal v roki puško. V trenutku se je zavedel, zakaj ga je oče poklical, potegnil iz žepa samokres in ustrelil. Toda v istem hipu, ko je po: čil sinov samokres, se je sprožila tudi očetova puška. Brez krika sta se zgrudila oba v gozdni mah.
Drugo jutro so našli starega Podlipnika in sina ležati mrtva v gozdu.
Stara mati
MAJDA DOLINŠEK Naša stara mamica, naša dobra mamica vse nam srčno rada da, kadarkoli kaj ima.
Zmeril vse globine je mož marsikateri: srca materinega — nihče ne izmeri.
Dosti izkusila je, dosti zna in ve, rada poučuje naš, mnogo nam pove.
In zato pa vnuki mi skrbno zapomnimo si vse, kar stara mamica dobra nas uči!
ZLATA URA
STANKO PAIIIC (Nadaljevanje)
Nekje za vrtovi je bilo igrišče, odkoder se je razlegal vesel krik dečkov, ki so zbijali žogo. Mirku se je orosilo oko ob	misli,	da	ne bo smel nikoli več k	tovarišem	na	igrišče, zakaj ne samo,	da
ga	mati	ne	bo pustila, tudi tovariši	ga
ne	bodo	več	marali, ko bodo zvedeli,	da
je kradel. Po tleh je ležalo orumenelo listje, ki ga je hladen jesenski veter nosil okoli. Izza oblakov na nebu je sijalo sonce, toda Mirko ga ni videl. Bojeval se je s samim seboj. Misel, da bi sam vrnil uro, je bita težka, toda zaman se je trudil, da bi našel kako drugo rešitev. Moral je storiti. .
Krenil je nazaj in si dajal poguma, češ, saj nisem strahopetec, in če sem si upal uro vzeti, jo bom tudi vrnil, saj ni to čisto nič nečastnega. Odločno je stopal in sklčnil, da se ne bo ustavil prej, dokler ne pride do Korena in mu pomoli uro. Toda komaj je zapazil znano, nizko hišico, že ga	je	vsa	odločnost	minila.
Sam od sebe	se	mu	je korak	ustavil.
Znova je obstal pri vratih in ni vedel, kaj naj stori. Nazadnje sc je odločil in odprl vrata. Psa ni bilo videti, kar mu je dobro delo. Zakaj, če je bil pred hišo, še ni bil v hiši in neodločnost se ga je znova lotila. Stopil je za drevo in čakal. Srce mu je nemirno bilo. Ne še zdaj! Ne še zdaj! mu je klical neznan glas in vse prerad ga je Mirko poslušal.
Z ulice so se zaslišali koraki. Mirko se je zdrznil in se naglo ozrl. Rdečica ga je oblila: prihajala je Berta. V pasti je bil, zdaj ni mogel več uiti. Berta ga je zagledala in začudena krenila k njemu. Da je Mirko	sam	slonel ob	drevesu
na vrtu, se ji	je zdelo	nenavadno.
»Koga pa čakaš tu? ga je pozdravila.
Mirko se je skoro nejevoljno ozrl vanjo. Imela ie nekaj čudovitega v očeh. Te oči! Ni se mogel odtrgati od njih. Toda mora! je odgovoriti.
»Čakam,« je dejal otožno in jo proseče pogledal.
»Koga pa?« je dejala, »očeta, mar ga naj grem poklicat?«
Krenila je po poti.
»Ne, ni treba,« je dejal Mirko, ki se je ustrašil trenutka, ki bi naj bil prišel.
»Kaj pa hočeš potem,« je nejevoljno dejala in se obrnila.
Mirko je molčal, v očeh so se mu zasvetile solze. Kaj naj napravi? Mar J naj pove, saj ga ne bi razumela. In tuj« sram ga je bilo pred njo. Taki smrKiJ naj razlaga, kaj ga skrbi? Toda njene oči, moral jih je pogledati.
»Berta,« je dahnil.	,
Vprašujoče ga je pogledala in zardc:i • Globoko je segal njegov jiogled. Nem doma se ji je zazdelo, da je zelo ou visna od tega fanta, da je on nad njo ji ukazuje. V zadregi je mencala nj® prsti rožo, ki jo je bila dobila od Pr!*‘ teljice. Mirko pa je molčal, nobene p ' sede ni bilo iz njegovih ust, ko bi J vsaka pomenila odrešenje. Nazadnje !-dejal:
»Kradel sem ...«	,; .
»Kradel?« Berta je ostrmela, »Kakšna šala pa je to?«	ic
Mirko je bil	razočaran. Prepričan J
bil, da ga bo dekle razumelo ali se v- | ne bo tako neumno vedlo. Kakšna sat • Zanj to ni bila nobena šala, nasproti Razjezil se je:	Hf>j
»Da, kradel sem! Uro sem ukrao tvojemu očetu,	da	veš!«	j.,
Berta ga je začudeno gledala, ko ne verjame.	.	n,
»Res?« je zategnila, »tega pa m pričakovala. Kaj boš pa zdaj?«
Mirko je skomignil z rameni. 1 <- • mu je postalo. Ni ga hotela razim ^ Le zakaj ne? Ali mu noče pomagat.1' vendar vidi, da je v stiski. Nazadnj je ojunačil:
»Berta! Ali mi hočeš pomagati.«
»Kaj pa naj napravim?«	. ,br-
»Uro imam tu, v žepu,« je dejalI ko in jo na vso moč lepo pogledat. bi jo omehčal, »vrniti jo moram tvoj dedu.« ‘	.	,	„Pko-
»In zdaj se ga bojiš,« je dejala liko brezobzirno.	.	_iPdaF
Mirko jo je malodane srdito P°P	fli
Kot železo je ta Berta. Kdove kaj videti Koren lepega na njej. No noče razumeti!	.	. j,jši.
Ponosno je krenil	mimo	nje	k
Zdaj se ni nikogar več bal, P0Ha,n,ore, je hotel, da tudi brez nje nekaj t" bj če mu že noče pomagati. Seveda, mu pomagala, bi bilo drugače. ajj|i Berta je krenila za njim. Pn
Zanimivosti
Zaklonišče angleške kraljevske družine
Zgraditev zaklonišč je nadzirata sama kraljica Elizabeta
Kljub temu da se dan in noč vrstijo nad Londonom m Anglijo letalski napadi in bombardiranja, se doslej nobenemu članu kraljevske družine ni primerila najmanjša nezgoda. Pri napadih ni izvzeta, kot je časopisje že poročalo, niti kraljevska palača. Samoposebi se razume, da je v Londonu poleg neštetih drugih zaklonišč tudi zaklonišče za člane Kraljica Elizabeta kraljeve družine.
V trenutku, ko zatulijo v westminstr-skem okraju sirene, pričnejo v Buckinghamski palači zvoniti specialno montirani zvonci. Ker v času letalskega alarma
tudi v tej palači ne delujejo dvigala, hitijo prebivalci palače po stopnicah v kletne prostore. Angleškega kralja spremljajo v zaklonišče njegovi adjutanti in dežurni dvorski tajniki. Za kraljico pa hitijo njene dvorne dame in nekaj njenih najožjih prijateljic. Osebje dvora, ki je štelo v mirni dobi okoli 400 članov, pa je bilo zdaj reducirano na okoli 200, hiti v zaklonišče po stranskih stopnicah.
Kraljevska zaklonišča se nahajajo 25 metrov pod palačo. Zidovje je izdelano •iz posebnega cementa, strop pa tvori več debelih jeklenih plošč. Zaklonišče je popolnoma varno tudi proti najhujšemu napadu, ki si ga je mogoče zamisliti.
Zgraditev kraljevskih zaklonišč je nadzirala sama kraljica Elizabeta. Prostor, določen za kraljevski par in otroke, tvori velika dvorana. Njeno zidovje je obloženo z dvema vrstama ličnih tapet, tla pa so pregrajena z veliko preprogo. V
Nova mesta v dolini Loire
II
Francoska vlada je pričela z obnovitvenimi deli onih mest, ki so bila v sedanji vojni najhuje prizadeta in deloma porušena, zlasti zgodovinska mesta v dolini Loire, in sicer Tours, Blois, Orleans, Chateauneuf, Sully in Grien. V naštetih mestih pravkar odstranjujejo ruševine, kHih je na milijone kubičnih metrov. Po načrtu morajo biti odstranjene vse ruševine najkasneje do pomladi 1941. Šele nato bodo pričela obnovitvena gradbena dela. Vendar pa se mesta ne bodo
več popravila po starih načrtih, ampak bodo dobila popolnoma novo lice. Doslej so že izdelali obnovitvene načrte za Orleans, Chateauneuf, Sully in Grien. Mesta bodo obnovljena po najsodobnejših načelih urbanistike. V Toursu bo na priliko zgrajena 25 metrov široka glavna ulica, ki bo prava življenjska žila mesta. Ljudje, ki vodijo vsa obnovitvena dela, poudarjajo, da bodo mesta kot nova ter še mnogo lepša kot pred vojno.
Prvi kadilec obsofen na dosmrtno Ječo
»TU JE BIL ROJEN MUČENIK KAJENJA...«
Prvi človek, ki si je drznil kaditi v Evropi, je bil Španec don Rodrigo de Herez. Mož je imel precej odločno ženo. Ko mu je neki prijatelj poslal iz Amerike večji zavoj tobaka, je pričel doma vpričo žene kaditi. Že ob prvih dimih je bil ogenj v strehi. Žena je navalila nanj, da Še nikoli tako. Obdolžila ga je, da je kriv, ker so zavese porumenele, da se kvari oprava itd. Rodrigo pa njenih besed ni jemal kaj resno, ampak je naprej kadil. Ko je žena spoznala, da so nj^ne besede zaman, je prijavila svojega moža inkviziciji. Leta 1526 je bil pred izrednim inkvizicijskim sodiščem obsoje n zaradi kajenja na dosmrtno ječo. Kasneje je bil
zaradi lepega vedenja pomiloščen ter po 16 letih izpuščen na svobodo.
Pred nekaj leti so Rodrigu de Herez v njegovi rojstni vasi odkrili spominsko ploščo. Na plošči so vklesane naslednje besede: »Tu se je rodil mučenik kajenja don Rodrigo de Herez. To ploščo so mu postavili hvaležni španski kadilci.«
Finale opere „Boheme"
Libretist slavne opere »Boheme« Ulica (1857—1919) je končal z drugim dejanjem teksta, s kvartetom, v katerem nasto pijo Mirnimi, Rudolf, Marcel in Musette. Toda konec ni bil všeč niti libretistu ni-
dvorani je poleg kraljeve delovne mize tudi velika knjižnica, več mizic in nekaj naslonjačev. A tudi oddelki za dvorsko osebje so zelo udobno opremljeni.
Če traja bombardiranje delj časa, potem pride v poštev tudi še podzemeljska električna kuhinja. Na ta način je poskrbljeno, da tudi v »spodnjih« prostorih servirajo topla Kralj Jurij jedila.
Poveljnik kraljevskih zaklonišč je prvi sobar angleškega kralja. č>n je dolžan skrbeti, da vlada tudi v času daljših bombardiranj v zakloniščih »popoln red in mir.
ti komponistu Pucciniju. Zaman sta iskala nekaj efektnega, nekaj takega, kar bi ne biilo preveč banalno.
Nekaj dni nato je Ulica planil na vse zgodaj v Puccinijevo sobo ter zasopel vzklikal:
— Ponoči sem v snu odkril finale drugega dejanja, ki naju že toliko dni muči! —
— Pa kaj se ti je sanjalo? — ga vpraša Puccini.
— O bobnih! Vso noč sem v snu poslušal udarce po bobnih. V operi nežne glasbe, kakor je najina, pa mora biti bučen finale. Ko sem se prebudil, sem vso zadevo natančno premislil in prišel do zaključka, da viprav to potrebujeva. Kvartet se odigrava zvečer, med kavarniškimi mizami, bobni pa pozivajo vojake v kasarne.
Puccini je pozorno poslušal svojega libretista. Nato je takoj sedel za klavir ter v trenutku skomponiral oni prekrasni finale, ki je doživel pri publiki sijajen uspeh.
ŽENSKE DIHAJO HITREJE KOT MOŠKI
Normalen moški napravi pri dihanju v 1 minuti 16 vdihov in 16 izdihov. Pri ženskah pa znaša število vdihov in izdi-' hov v 1 minuti 18. Seveda velja ta primerjava samo za zdrave in normalne ljudi.
MNEZ TROP:
Zmota Kate Štumfove
Popoldanski dnevi so postali za Kato Stumfovo neznosni. Znenada se je z grozo zavedela, da stoji sredi ozke kuhinje z prekrižanimi rokami na prsih, in da ji je misel pri pokojnem. Tak popoldanski čas 1 nekaj pred tretjo — je po navadi slonela na oIum ter ga čakala. Ko je prišel Po cesti, dolg in suh Ler malce pripognjen — kakor ga je napravilo delo ter ga je Potlačila bolezen — se je vselej odmaknila od okna ter odšla in pripravila obed„ j oobedovala sta skoraj brez besede; Ste-ja,i ni nikoli dosti govoril, najmanj pa ‘akrat. kio se je vrnil z dela -- vendar si ni Kata tak obupni popoldanski čas ničesar bolj želela, kakor živeti med ono iabriško četrtjo ler čakati nanj...
.Zdrznila se je ter se zavedela. Prestopila sc je po kuhinji ter prijela nagonsko za stol ,da bi ga prestavila. Ali ko jc žal a stol v rokah, ni vedela kaj poleti z njim. Bi! je na svojem mestu ter ga *u bilo treba kam drugam prestavljati. V;>a ta oprava, ki ji je ostala po pokojnem lcr je po njegovi smrti živela sredi' nje z drugim, je ostala mrtva, skoraj hladna, kakor brez slehernega pomena za njo. Hoke so zaman iskale dela, da bi se kje zaposlile in misel z njimi.
V takšnih dnevih je začela Kala Stum-*°va po popoldnevih zaklepali mansardno stanovanje, ki ga je najela dol>er mesec po Pokojnikovi smrti v mestu ter začela ži-V(ifi z njim — onim drugim, ter odhajati z doma.' Bila je na njegovem grobu, med Ppl.jo pa j,» tožila ljudem, da ji ni več za življenji;, odkar ji 'je ubilo moža, da bo skratka — napraviia konec vsemu. Zenske so jo tolažile — vsaj govorile so tako z njo — čeprav Kali Stumfovi te besede niso mogle nikoli seči do srca. Preveč je vedela, kaj so v kraju šušljali:
(...Se dober mesec ni mogla strpeti. Mudilo se ji je v mesto, kjer sla se naselila. l^a pogrebu pa je tulila, kakor da bi ji
bilo res nazarensko težko za pokojnim.
— E, nekatere ženske imajo srečo! Lahko se ga bo najedla, ne bo ji treba več skrivali — te svoje ljubezni11.
Vendar so ženske v vasi opazile, da Kata Stumlova ni več lista močna ženska, Kakor je bila, ampak da je zadnje čase močno upadla. Govorile so:
„Tak bedak gotovo ni ta njen ljubček, kakor je bil jiokojni, ki je bolan, kakor je bil, kradel drva po iiosti za njo — česar mu pač pri njegovi plači ne bi bilo treba. Ta babnice gotovo ne nosi na rokah. Zdaj sc cmen. kakor sc je cmerila takrat, ko ga je ubilo, da ne l>o več življenja brez njega. Ali naj ve, da ljudem tega, kar vidijo, ne Ik> zabrisala. “
Tak popoldanski čas je bil, ko je Kata Stumlova, ne da bi sama vedela kdaj, sedla na stol, prekrižala roke na prsih ter se zazrla po praznem pohištvu, ki ni za njo ničesar več pomenila. Bili so časi
— kolikokrat so bili —- ko si jc vročo želela, tla bi živela kdaj z nim, a ne s pokojnim, ki je polovico življenja prclc-žal na postelji ler mu je morala streči. Kala Stumlova je bila v tistem delu fabriške četrti ena izmed najmočnejših žena — visoka in polna, da so ženske govorile, da {»žre vse sama ter da mora niož stradati ob njej. Kala Stumlova je vedela tudi za te govorioe. Ali njegove smrti, ld je prišla tako iznenada — ubilo ga je v fabriki — ni nikoli želela, čeprav je mislila na njega — drugega, ler so se enako našli jeziki, ki so vedeli dosli povedali o njenem življenju z onim drugim.
Kala — ona sc je presneto malo menila za te govorice. Bila jc ženska, ki si je upala napraviti življenje takšno, kakršnega si jc hotela.
Zdaj je minilo dobro leto, odkar je od,-šla ta onim v mesto. Komaj leto, ko je sedela tia stolu — roke so bile brez dela
— ter so začeli prihajali pred njo pri-
zori, ki so ji z grozo in z neizprosno resničnostjo pritrjevali to, česar se je vedno bala — da bi se motila, da bi naj ne bila vse to ena sama laž, laganje sami sebi.
Tako popoldan je bilo, ko se je oglasil prvič po njegovi smrti pri njej. Ona je sedla na posteljo, zakrila z rokami obraz in skoraj zatulila: „Stefan, ti moj Stefan!“ Zakaj jo je tako stisnilo pred njim — onim drugim, ni nikoli vedela. Takrat se je — oni drugi ustavil pred njo — roke je držal v žepu ler se nasmehnil — dregnil ob njo in rekel: „Tu imaš sedaj Stelana”.
Kata se je zdrznila na stolu — ne, on ni bil nikoli Stefan. Poslej, ko je odšel od n|e> je !<-> z vsakim popoldnevom bolj čutita. Na koncu se je zgodilo tako, da je ostala sama — dobro da nista imela s pokojnim otrok — in da se je z vsakim popoldnevom huje zavedala, da je bilo njeno življenje ena sama laž: takrat, ko jc varala moža z onim drugim lcr sanjala o sreei z onim drugim, ki se jc pokazala na
™c,u k°noev za eno samo laž.
Tak jesenski popoldan, ko je Kala Stum-fova vse pospravila po izbi ter so ji ostalo roke brez dela, je neki dan spoznala, da j e že stara nad štirideset let, da je oni drugi zalo silil v njo, da sta začela živeti skupaj, ker je dobivala pokojnino za možem in da je dotlej živel z njo, dokler1 m zapravil z njo in ji okradel podpore, k* J0, jc dobila za možem. Ko je je zavedela, kje je z mislimi, je planila pokoncu ter odprla kredenco. Boke so segle v njo, kakor da bi segle po delu ter da bi pregnale misel — ali v kredenci je bilo y?°. n® svojem prostoru, kakor je moralo niti. Kata Stumlova je nekaj časa topo zrla na posodo v kredenci, dokler ji niso o«1 ostale na etiketi z mrtvaško glavo. Naslednji tremilek jc že segla po steklenici, izdrla zamašek in nagnila. Solna kislina jo jc slraholno zapekla, v	Stumfovo	so pokopali poleg mo-
ža: kajti v njeni torbici so našli pismo, v kalerem jc zapuščala vse onemu, ki bi jo prepeljal iz mesta ter pokopal ob moževi strani...
Zakaj jočejo ženske več kot moški
Vsakomur je znano, da ženske mnogo več jočejo kot moški. Tako bo menda ostalo do konca sveta, če namreč smemo verjeti ameriškemu znanstveniku in fiziološkemu strokovnjaku dr. Danielu A. Leardu, ki je po večletnem raziskovanju ugotovil, zakaj prav za prav ženske več jočejo kot moški. Mož pravi, da vsebuje moška kri do 75% vode, dočim je v žen'-skl krvi najmanj 80% vode. In vsa odvisna voda mora na nek način iz organizma. Dr. Leard poudarja, da velja to tolmačenje zgolj s fiziološkega stališča, dočim prihaja močno v poštev tudi du-šeslovna različnost obeh spolov, ki igra prav tako odločilno vlogo kar tiče jokanja.	•
Šolske spalnice pod zemljo
V Frankfurtu v Nemčiji so dobili zanimivo novost, ki spada v »okvir sedanje vojne«. Oblast je namreč izdala nalog, da morajo služiti šolska podzemeljska zaklonišča izključno šolski mladini. V zakloniščih bodo poleg drugega urejene tudi spalnice, v katerih bodo mogli ostati šolski otroci tudi čez noč, če bi na priliko trajal protiletalski alarm ves dan.
3000 ukradenih avtomobilov
V Chicagu so pred nedavnim aretirali uglednega lastnika neke velike mehanične delavnice, ker so ugotovili, da je bil možakar spreten avtomobilski tat. Pri hišni preiskavi so odkrili okoli 3000 avtomobilskih izkaznic avtomobilov, ki jih je imel po različnih garažah mesta. Mož je kradel avtomobile kar na debelo, jih v svojih delavnicah preuredil ter prebarval in nato prodajal.
V času bencinske uredbe!
2000 let star brod
Na Norveškem so blizu Tsortoffa našli ostanke vikinškega broda, čigar starost cenijo strokovnjaki na najmanj 2000 let. Ob norveški obali so že pred leti odkrili več starih brodov, med njimi je bil šc najbolje ohranjen tkzv. »Osberyjev brod«, ki pa se po starosti ne more primerjati z brodoin, ki so ga pravkar odkrili.
Slabi primeri kvarijo dobre navade.
(Terkilijan) Kar si si zamesil, to moraš pojesti.
(Terencij)
Ob Kanalu
ko se je pri Dunkerqueu umikala zavezni-
ška armada
iz fotostudija
Pelikan
Gosposka ul.
Drobne vesti
n Krvnik Hart jo v Osijeku obesil dvojnega morilca Bogdana Radojeviča, ki se je hotel pred smrtjo v celici sam spraviti s sveta.
n Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu je dobila naročilo za izdelavo 20 osebnih vagonov tretjega razreda.
u Več nemških družin je iz Albanijo dopotovalo v Dubrovnik. Tam se bodo zadržale nekaj dni. nato pa bodo nadaljevale pot v domovino.
o Odlikovani so bili z redom sv. -Savo 3. stopnje Alojzij Strancer, viš gozdar, svetnik banske uprave v Ljubljani, z redom jugoslovanske krone 5. reda Ivan Ceh, upravitelj osnovne šole v Mali Nedelji. z redom sv. Save 5. stopnje Alojzij Ferlan, sodnik okrajnega sodišča v Velesu, Sfiligoj Aleksander, šolski upravitelj v St. Juriju, Anton Urad kovic, šol, upravitelj v Kamniku, Miroslav Logar, učL telj v Rogatcu, Franc Zabukovc, v. d. okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu, Ivan Blaškovič, šolski upravitelj v Malem Slatniku, Kazimir Sevnig, šolski upravitelj v Libojah, Anton Nanut, šolski upravitel na Cernučah; z zlato kolajno za vzorno službcf Ludvik Snudcrl, učitelj v Braslovčah in Julijana Vilfan, učiteljica v Šmihelu. 1
F'
L.l
o Osebne novice. S kr. ukazom so na-iredovali profesorji dr. Ernest Turk v .jubljani, Ivan Krošnja, Edvin Kovačič v Celju, Bogdan Hrovat, Andrej Jarc, Rosanda Sarlah v Kranju, Rudolf Benulič, Karel Dobovišek, Marija Pilgram, Vera Popovič, Alfonz Uršič, dr. Alojzij Vadnjal iz Ljubljane, Ferdo Juvane v Novem mestu, Franc Habe, Pavel Ločnik, Mihelčič iz Ptuja, Zora Karaman-Vales iz Skoplja. — S kr. ukazom je postavljen za višjega kontrolorja 6. skup. Anton Skuk v Ljubljani; v 4-2 so napredovali na pošti Ljubljana 1. Ivan Voljča, Amalija Leonaro, na pošti Ljubljana II. Vekoslav Božič, Josip Kumer. — Premeščen je na III. p. t. t. sekcijo v Ljubljani Josip Sulca iz poštne delavnice, v Ljubljani. Pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani sta napredovala za rudarska svetnika 6. skup. Julij Kubias hi Lojze Zupančič.
o Samomor invalida pri Sv, Marjeti > Pesnici. V nedeljo popoldne se je vrnil domov 44 letni Vogrinec Alojz, posestnik v Ruperčah. Zamudil sc je predpoldne v cerkvi in šoli, nato v gostilni.. Zaklenil se je v sobo hi se vlegel v po-
steljo. Kmalo nato so zagrmeli trije streli. dva poskusna v steno, tretji pa je šel v srce Vogrinca. Vogrinec je bil vojni invalid.
MALI OGLASI
CENI! MALIM OGLASOM V malih oglasih stane vsaka beseda 5C par najmanjša pristojbina ca te oglase le din 10.— Dražbe, oreklici dopisovanja in ženltovanjski oglasi din 1,- po besedi Nai-nianisi znesek ea te oglase te din iz.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2— Znesek za tnale oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga le v poslati v pismu skupaj z naročilom ali oa po ooštnl položnici na čekovni račun St. 11.409. — Za vse oismene odgovore elede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
kam, kje?
Danes v nedeljo,
POJEDINA KLOBAS Mrasv Studenci. 20765-1
Vsako nedeljo
PRLEŠKE GIBANCE
pristno svečinsko ' in dalmatinsko vino ter domače mesene klobase v gostilni »Prleški dom« na Pobrežju. Se priporoča Gostilničarka 20915-1
Išče se
POŠTENO DEKLE
k otrokom do 15. t m. Studenci, Pohorska c. 3. 20863-2
TRGOVSKA POMOČNICA
vorzirana v mešani stroki, želi spremeniti službo. Gre kamorkoli, tudi na deželo. Nastop s 1. januarjem 1941 ali Pozneje Cenj. ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Marljiva«.	20789-3
Iščem mesta
HIŠNICE Sprejmem tudi drugo delo. Naslov v osi. odd. »Večerni-ka«.	20869-3
SLUŽKINJA
zmožna voditj samostojno gospodinjstvo išče službo pri boljših ljudeh Naslov v od. odd. »Večernika«. 20847-3
SLUŽKINJA
18 let stara, išče službo uri boljši družini. Vajena ie tudi kuhati — najraje nekje v Dravski dolini. Cenj. ponudbe se naj pošljejo na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Prid-20877-3
VAJENCI-(KE)
FRIZERSKA VAJENKA
sc sprejme. Aleksandrova 22.
20779-4
UČENCA.
sprejmem takoj. Špecerijska trgovina Vinko Puncer. Glavni trg 10.	20852-4
Sprejme se
VAJENEC za slaščičarsko obrt. Stolna ul. 12.	20829-4
Sprejmem
VAJENCA
za ključavničarsko obrt. — Alojz Ledinek, ključavničarstvo, Brcsternica-Kamnica.
20843-4
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
in lepa soba se odda. Nova vas. Sp. Radvanjska cesta 9.
20787-5
OOSTILNA OBAL ,.... v , Krčevina. Vsako nedeljo kon-! Matllda Zamuda, eert. pojedina vsakovrstnih klobas, pristna kapljica, pivo v sodčku, domače gibance.
So priporoča gostilničarka.
 ________________________20904-1
Zelo znana
GOSTILNA MAREK
Vojašniška ul. 10, toči dnevno sveže Tscheliirijevo Pivo. vrček po 4 din, odlično dalmatinsko vino. liter po i2 din ter najboljša štajerska vina po 16 din iu domače klobase bo 4 din.	20786-1
Vljudno Vas vabim v nedeljo dne 8. decembra na domače kašnate in
MESNE KLOBASE Zabava s koncertom. Točijo sc dobra svečinska in dalmatinska vina, x»ivo iz sodčka. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Klobasa, Studenci.
20861-1
Za Božič lepo sliko
'.z foto-ateljeja
Sodna ul. I Prvovrstno delo Nizkr cen^
Pohištvo
KONTORISTINJO
verzirano v vseli pisarniških poslih, z znanjem srbohrvaščine in nemščine ter z večletno prakso, sprejme tukajšnja tvrdka. Pismene ponudbe z navedbo referenc na: Združenje trgovcev v Mariboru pod označbo »Stalnost«-20727-2
Jutri
PEČENI PURAN
dobre domače pečenice, krvavice, dobro ljutomersko vino. Gostilna Balkan, Mara.
20912-1
NAJCENEJE
se naješ in napiješ v bifeju Pinterič, Tržaška cesta. Cene zmerne, hitra postrežba. ____________________20903-1
Dne 8. decembra
MIKLAVŽEV VEČER
pri Merdausu. Darila sc spre jemajo istotam. 20745-1
DAMSKA FRIZERKA
dobi službo. Zahteva se popolna strokovna izobrazba. Predstaviti se od • 12.—l/sl3. ure Salon Anka Zakrajšek, Maribor. Stolna 1.	20797-2
DEKLE
za vse sc sprejme. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
20815-2
Išče se
TRGOVSKI POMOČNIK
1'olcg moške mode tudi ver-zirau v športu, za takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
20837-2
Izdelujemo po lastriih in s seboj prinesenimi načrti. Prvovrstna izdelava z garancijo po solidnih cenah. Fotelji, kauči in ostalo tapetniško delo po izrednih božičnih cenah Vam nudi
E. ZELENKA
tapetništvo
Ulica 10. oktobra
KDOR MI POSODI
din 3000—-5000 za dobo 6. mesecev kot stalni družabnik. dobi takoj stalno službo trg. zastopnika brez konkurence, nov patent. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sezona« Znamka din 3.— za odgovor.	20840-2
POSTREŽNICO
sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20836-2
Valentin Železnik Kopališka ulica 2
ŠIVILJA KRO.IAČICA
se sprejme. Kroiaštvo Zupanič, Barvarska ulica. 20908-2
SAMOSTOJNA MODISTINJA
se išče takoj- Nožir & Vrečko, Slomškov trg 6. 20907-2
Išče se.
PLAČILNA NATAKARICA
srednjih let	restavracijo.
Ritter F., nasproti Glavnega kolodvora.	20895-2
SLUŽBO IŠČE
Pridno,
POŠTENO DEKLE
iščo mesto, kjer bi sc nekoliko izučila kuhanja v boljši kuhinji. Ponudbe pod »Pridnost in poštenost« na ogl-odd. »Večernika«. 20827-3
PRIDNA GOSPODINJA
snažna in poštena, vajena vsakega dela, želi mesta k samostojnemu gospodu ali gospe. Marica Korošec, Sel-niciv ob Dravi.	20790-3
TRGOVSKI POMOČNIK
špecerijske stroke, star 19 let. išče službo. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Stalna služba« 30811-3
Sprejmem takoi
UČENCA	I
s primerno šolsko izobrazbo. Manufakturna trgovina Josip Šraj, Maribor.	20902-4
Steznike
po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici)
Novi naslov:
I. Kocmut, Meljska cesta 1
STANOVANJE ODDA
SOSTANOVALEC
sc sprejme na vso oskrbo. —-Miklošičeva 6-1.	20894-.
Dvosobno, sončno
STANOVANJE
In enosobno, v središču mest;!. e ugodno odda v najem. Naslov v ogl. odd. lista.
20900-5
TRISOBNO STANOVANJE
z vsem komfortom, v sredini mesta se s 1. decembrom odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20714-5
SOBA IN KUHINJA
v I. nadstropju se odda v najem v Vrtni ul. 8. Ogleda se lahko od 7*11. do 12. ure vsak dan.	20833-5
ENODRUŽINSKA VILA
z garažo ali brez In sado-nosnikom se odda v naieni. Naslov v ogl. odd »Večernika«.	20830-5
TVOJA
SLIKA
V LEPEM
OKVIRJU
NA J LE P ŠE BOŽIČNO DARILO
VAHTAR
TYRSEVA ST. 7
OPREMLJENA SOBA
se odda. Koroška cesta 26-Vprašati pri hišnici. 20828-8
Opremljena, čista,
PARKETIRANA SOBA
se takoi odda Betnavska ulica 48.	20746-8
MALA SOBICA
se odda mirnemu zaposlenemu gospodu - Pipušva 28/11-20862-8
SOBA
za dve osebi in z vso oskrbo sc odda s 15. dec. Frančiškanska 21/1. levo. 20856-8
STANOVANJE
dve sobi, predsoba, kuhinja, jedilna shramba, vse sončno in suho, se odda mirni stran-ki s 1. ali 15. januarjem. Brez-ner, JerovškOva 34 (Magda jenska ulica)	20867-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z verando se odda takoj, isto tam soba in kuhinja, s 1. januarjem 1941. Ljubljanska ul. 41.	20796-5
T -ftpA
TRISOBNO STANOVANJE
parketirano s kopalnico se s 1. januarjem odda. Aljaževa ul. 4.	20860-5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam mirni stranki. Principova 9, Melje.	20883-5
Leno in moderno
STANOVANJE
pri parku. 3 stanovanja itd. Pojasnila v knjigirui Scheid-bach. Gosposka 28.	20891-5
DVOSOBNO STANOVANJE
so odda v Magdalenskem predmestju. Vprašati Mulec, Studenci.	20889-5
BREZPLAČNO NA
STANOVANJE
vzamemo mirno, boljšo, po dnevi zaposleno žensko. Ponudbe pod »Osamljena zakonca« na ogl. odd. »Večernika«.	20887-5
Redilo za svinje
preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi rlbio moko. naglo redi Vase svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8.—, 1 kg 25.—, po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga:	Lekarna
pri Zamorcu, Maribor 2, Gosposka 12.
PREHRANA
GOSPODIČNA
se sprejme na hrano in stanovanjc. Livada 2. Neubauer.
20851-7
SOBO ODDA
SOBA
v vili pri parku, z uporabo kopalnice, se odda s 15. decembrom. Trubarjeva ul. 11-1 20735-8
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam s 1- januarjem. Igriška ulica, Nova vas. 20826-5 Rojko,
Odda se
SOBA
z dvema ali z eno posteljo, oziroma se išče sostanovalka. Ulica kneza Koclja 18-1., 20821-8
SOBA S ŠTEDILNIKOM
in elektriko za 125 din se takoj odda Vrecl, Rotova 3, Nova vas.___________20848-8
OPREMLJENA SOBA
zračna In sončna, se odda-Hrovat, Gregorčičeva 26-H-20882-8
Sprejmem 2 mirna gospoda NA STANOVANJE takoi. Mesarski prehod 5-1. ____________________20914-8
OPREMLJENA SOBA
za dve osebi, s posebnim vhodom, z oskrbo ali brez, se odda. Gospeina 7 vrata 6  ___________________20916-8
Takoi oddam lepo
OPREMLJENO SOBO
stalnemu gospodu. Naslov v ogl odd. »Večernika«
20893-8
SOBO IŠČE
Boljši gospod išče lepo OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom kopalni" co, tudi s hrano, v ccntru mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »20880«._______________20880^
Iščem boljšo
OPREMLJENO SOBO .
z uporabo kopalnice. Po ntf® nosti tudi vsa oskrba. Javiti na ogl. odd. lista.	20825-"
LOKAL
LOKAL
in soba s štedilnikom oddani; Tržaška 54.	20885-1®
LOKAL
opremljen za trgovino z h1*;' šanim blagom, se pod ugod; nimi pogoji odda. Vprašati: Fr. Božiček, Meljska cesta 9-20824-1°
POSEST
Prodam
POSESTVO
z 11 orali zemlje. Gačnik Z4’ p Jarenina-	20769-1]
Prodam večstanovanjsko
NOVO HIŠO „ . ,
davka Prosto, z mesečnmj donosom din 2000.—, na P?' riferiii Maribora, za ccno di» 240.000.—. in parcelo, 2®* 1300 ma, v magdalenskeni predmestju, m3 din 40. • Naslov v ogl. odd. »Večerni" ka«.	20831"!}
V najem se odda ENOSTANOVANJSKA HlSA
z velikim vrtom pri P°st®,. Limbuš. Cena 160 din no. Informacije Limbuš 1«“' 20832-1*
POZOR!
Radi selitve sc takoj P*0,"..; lepa hiša z vrtom in niivo P‘ Mariboru. Izve se Pri Skrbiču, predsedniku J .f, čega križa«. Devica Mar'M Brezje, pred cerkvijo jj
se proi rgovina
Maribor, Aleksandrova Telefon 25-34
l. iamuuiem. Na-odd. lista.
20874-11
o&umi .	»«.«	^	ut*	gg
POSESTVO
55 oralov, obstoječe iz gozdov. njiv, travnikov in sado-hesniku. z gospodarskim po-slopicin, sc proda. Vprašati Vri Kličeku, »Trije ribniki«. __________________20817-11
Nova
dvostanovanjska hiša
se Preda z velikim vrtom. Marija Brezje 89. Vpraša se: Ounzer. Studenci, Obrežna 13.	20816-11
POSREDOVALNICA IVAN GODINA
Maribor. Alksandrova e.' 30, proda:
Hiše: enonadstropno vilo s tremi večsobnimi komfortni-'JU stanovanji, cena 350.000 din; enonadstropno hišo, 5 minut od Glavnega trsa, s Petimi dvosobnimi In enosob-"im stanovanjem, možnost Prevzema hipoteke, 350.000 dni; novozgrajeno trisfano-'-anjsko vilo z vsem komfor-*°pi in 10.000 m2 sadovnjaka e letoviščarskem kraju, din 300.000:	novo	petstanovanj-
s'«>. velik vrt. 280.000: šest-Banovanjsko novozgradbo 'deloma parket) 240.000; več-manovanisko s trgovino in 'radko. 185.000: obrestonos-"o .seilemstanovanjsko, din '80.000; ob Prometni cesti v "eposredni bližini mesta s Petimi stanovanji in lokalom, '40.000: eediio novozgradbo, “t sobe. 2 kuhinji, vrt, 100.000: Pravkar zidano, v Studencih, Poleg novozidan obokan 'lev in 1500 m’ lepo obdelanega vrta, 95.000; novo tri-s'atiovanisko, 75.000; štiri-stanovanisko, od znotrai de* P'ha še nedovršeno, 55.000.
J esestva: na Dravskem po-['"■ 50 oralov, sadovnjak, nji* Vc> travniki jn ca. 20 oralov "ozda, ves živi in mrtvi in-v®"tar, 400.000;	18 oralov.
yd tega 4 orali vinograda (pri ‘samnici) 280.000;	15	oralov
'zornega vinogradnega po-sesfva v Halozah z gospodo jiišo. io minut od šole in tjerkve. 200.000; 12 oralov. 3 'Tuli vinograda, ostalo sadovnjak, uiive. gozd. travniki gosposka hiša. 225JHI0: pri 'mriboru 5 oralov. 105-000:
'Ti Desnici 4 in pol orala z .'"ogradom. 70.000; viniča-r"a v obsegu 4 oralov, zida-i'a niSa ln hlev. 55 000 din -s-em za svoir kupce hiše. :"e, Posestva vseh velikosti' /-age mline itd. 20864-11
Proda se poceni
TRGOVSKA HIŠA v bližini Maribora. Vprašati Meina ulica 40. Maribor.
 _______________________20792-11
BIFE
trafiko, mlekarno, gostilno ali vzamem na račun. Basej, Betnavska 59.	20791-11
Kupim
ELEKTRO-POD.JET.IE
f rotj plačilu v gotovini bi Prevzel manjšo elektro-tehn. trgovino v Mariboru. Ponudbe pod »Ugodna prodajna Priložnost« na ogl. odd. »Večernika«.____________ 20803-11
Večja
STAVBENA PARCELA
Pri Postaji Hoče. primerna za kakšno industrijo ali Je skladišče
NOVGZGRADBA
•« stanovanja, r/oceni, delno gotovo, 98-000. — Lepa majhna vila, velik vrt. 145.000, ~_ Velika moderna vila dni 855.000. — Dobičkanosna hira. moderna, kakor trgovska hša, v centru, din 1,200.000.
Posestvo na dravskem pobu 160.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ulica 28.  _________'______’	20890-1!
Vzamem
GOSTILNO
. v račun. sl. iauuurieut. Naslov v ogl. odd. lista.
HIŠA
tristanovaniska po 2 in ena soba in kuhinja z vrtom, nova, Obrestuje po 7%, Din 150-000.--. Posreduje »Triglav«, rcalitetna pisarna Maribor. Aleksandrova 12 Tel. 2534.	20854-0
POSESTVO
12 oralov, vinograd, njive, sadonosnik, gozd, travniki. Hiša zidana z dvema sobama, dve kleti, gospodarsko poslopje z živim in mrtvim inventarjem. Din 125.000.—. Posreduje »Triglav« Maribor, Aleksandrova 12. Tel 2534.
20853-11
VEGETABiLHO PARMO KliPAHJE ZA UCE
Dobite v vsaki strokovni trgovini.
TRGOVCI!
Dokler je še zaloga, založite se s celimi orehi in medom, dobite v AJedarni. Ljubljana, Židovska ulica 6.____2558-13
PLOČEVINASTE BOBNE (SODE)
kupujn Jos. Reich, tvornica kem. izdelkov. Maribor-Tez-no.	20753-13
Kupujemo in prodajamo HRANILNE KNJIŽICE.
vrednostne papirje, valute po najugodnejših cenah. Prodajamo srečke drž- razredne loterije. Bančno kom. zavod, 'Maribor. Aleksandrova c 40. ______________________20843-12	j
Kot
DRUŽABNIK
I pristopim k rentabilnemu j podjetju, tudi na deželi, s 30 j tisoč din Ponudbe pod »Si-- gumo« na ogl. odd. »Večer-! nika«.	20838-12
STROJI
K,
kdor ni ljubitelj glasbe ni imena vreden človek, kdor ljubi jo, človeka je le pol; a kdor goji jo, je človek pravi!
Goethe
Najlepše božično darilo je dober
ZALOGA IN GEN. ZASTOPSTVO KLAVIRJEV, PLANIN IN HARMONIJEV SVETOVNIH ZNAMK STEINWAY, FORSTER, SEILER, STINGL itd.
M. BAUERLE
Ustanovljeno leta 1850
MARIBOR, TYRS£VA ULICA 24
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor. Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarii popust.
5212-13
Kupite ali prodate vaše posestvo potom realitetne pisarne
-TRIGLAV1*
c. 12
V Studencih je f GOZDNA PARCELA
(stavblšče) in njiva, primerna za vrtnarja, ugodno naprodaj. Vprašati pri g- Rathu Rudolfu. Obrežna cesta, ob gozdu, Studenci. 20846-11
LESNA IZVOZNA DRUŽBA
sprejme družabnika. Pod »Sposoben« na ogl. odd. »Veternika«,	20879-12
PONIKLAN.IE.
pokromanie predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor- Trstenjakova ulica 5.	6177-1
OPREMLJENO MESNICO
oddam takoj. Maribor, Radvanjska c. 54.	20858-13
Proda se
PATENTNA BLAGAJNA
tvrdke Berger. Vpraša se pri hišniku OUZD. Sodna ul. 9, ki jo na zahtevo pokaže.
20719-13
JAJCA SUROVO MASLO-
fižol, česen dobite tedensko in prevzamete v trgovini Slavko Senčar- Mala Nedelja. Telefon št. 1	20839-13
KUPIM POSESTVO
do 150.000 din s hipoteko do 200.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Vcčernika« nod »Plačnik«.	20897-11
SREDNJEVEŠKI GRADIČ
v najboljšem stanju, prikladen za penzion, sanatorij, internat ali slično. Nahaja se v krasnem romantičnem okraju. blizu proge Celje—Maribor. Sestoji iz krasne sobane dvorane, 40 sob in vsa gospodarska poslopja, mlin, žage. iezera s kopališčem, čolnov ribolova, tenis igrišča in z Usetn živim in mrtvim Inventarjem. Vse v najboljšem staniu! Površina pre ko 100 ha, park. gozdovi, olive in travniki, vse v enem kosu. Cena din 2,000.000, prodaja ageneja »Tržišče«, Zagreb. Giorgjičeva ulica 8a. Tele!on 23-069	20905-U
DENAR
ZEMLJIŠČE
4 parcele, 2 ob bodoči glavni cesti k pobreškemu mostu, s pnrcelaciiskim dovoljenjem, delno ali v celoti ugodno naprodaj. Vprašati Aškerčeva 14 Pobrežie (blizu šole).
20865-11
Prodam
PARCELO
600 m2. Tezno. Ptulska c. 58.
20794-11
Kupim dobroidoč
Proda se več
PARCEL v velikosti od 500 do 800 m2 v predmestju Maribora. Naslov v ogl odd. »Večernika« 20872-11
Kupujemo in prodajamo
Hraniln* knjižice, vrednostne papirje, valute
oo najugodnejših cenah Preskrbujemo •
dolgoročna posojila na nepremičnine
Prodajamo
Srečke državne razredne loterije
10 KOI
Maribor, Aleksandrova 40
KLOBUKI
Kupim
j PLETILNE IN ŠIVALNE STROJE
j z,i pletenine, tudi neuporab-ne Ponudbe pod »Stroji« na ! ogl. odd. »Vcčernika«.
-  20917-14
;tiiiiiiijiiiiiiii!iiiiiiiiniiiliiiin Pisalni stroj
dobro ohranjen, se kuni. — »Češki magacin«. Maribor-
Ulica 10. oktobra.	1430
lllllllilllllllUIIIIIHHIIIIIIIIIiil
POHIŠTVO-OPREMA
5PALNICI itDSLNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih Izdelavah dobite j zalogi pohištva Aleksandro va c. 48-_____________4311—1
Proda se
ŠTEDILNIK IN POSTELJA.
Dalmatinska ul. 10. 20818-17
Ugodno prodam moderno krasno
NOVO JEDILNICO in spalnico iz orehove korenine. Stoli in fotelja, tapecirana. Naslov: Guštin,. Slov-Konjice 94._________ 20813-17
Masivno HRASTOVO SPALNICO
rjavo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 20793-17
Belo emajlirana
OTROŠKA POSTELJA
v mrežama in žaket suknja s telovnikom se proda. Puškinova 3. pritličje. 20868-17
Preproge,
perzije, smyrna, boucle poceni pri
„0BIU0VA“ Fr. Novak
lurčičeva ulica 6
v vseh modnih barvah
pri tvrdki
BOGATAJ
GOSPOSKA ULICA
Pred nakupom si oglejte izložbe
I Kupim
HRANILNO KNJIŽICO
»Kmetskega doma« do 20.006 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«	20804-12
PREMOG - PEKLENICA
izvrstne kakovosti, večja na. ročilo po engros cenah. J. Štuhec. Maribor. Kralja Petra trg 4-11.	20886-1,3
V zapuščini po grofici Albert' Se Prodajo I SPALNICA 1 jedilnica, kopalna peč z banjo in druge premičnine. — Ogledajo se stvari lahko v Koroški cesti 19. dvoriščno poslopic, v nedeljo od 8. do 16. ure, ob delavnikih od Vi 13. do Val5 ure 20918-17
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
■ _____________ 16799-18
BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO je poceni lepa fotografija za damo, gospoda ali otroka in stane samo din 30,— pri Foto Kieser, Vetrinjska 30, naspro-t) Grajskega kina. 20634-18
MOŽIČEK!
I e dni se vrši večja prodaja prvovrstnih šivalnih strojev (koukurznega nakupa) po zelo nizkih cenah v Ljubljani Pri »Prometu« (nasproti Kri-žanske cerkve) Tudi ob nedeljah dopoldne ogled _____________________ 20809-18
Najcenejše in naiboliše garantirane
TRAJNE KODRE izdeluje samo salon Kosem, Meljska c 63	20870-18
»V e č e r n i k«
Stran 13.
GRrtJSKK YRG 1
SRA1CE. TOPLO PERILO ŠALI. KRAVATE, ROKAVICE. NOGAVICE. NARAMNICE
Ba
Bom
* CBNE^ •
V
■H
Oi
a
.su«**
Vi*
fttSit
MARIBOR ♦ GOSPOSKA ULICA 13
Mako-kombineže in majce, kravate, pižame, fianele in flanel srajce ter toplo perilo za praktično darilo za Božič
PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTE'
PETROLEUM
se uporablja na vagone za domačo razsvetljavo.
Za naše „HELiOS"
svetilke
VAM NI POTREBEN PETROLEJ,
ker v istih gori gorilni špirit (domač: izdelek)
1 LITER GORI 30 UR
CENA DIN 280—
PETHOPtlN, ZAGREB
M E S N I C K A ULICA 8 '-TELEFON 66-38
Kupim
OTROŠKE GALOŠE
št. 25. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20808-18
PREMOG 100 kg din 32—. Filipančič, Kopališka ul. 10.	20859-18
ŠTEDILNIK
■železen, dobro ohranjen, ku* Dim. Soršak. Cankarjeva 18. ______________________20857-18
Prevzamem
ROČNA DELA
Bikoif, Kolodvorska ul. 3/3. ^_____________________20845-18
»SINGER«
šivalni stroj poceni nat/rodaj. Ussar, Trubarjeva 9/1.
20866-18
MODERNI VOZIČKI
oo vseh cenah
(3-
O-Oi
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja *
LOVCI!
Lep poenter. star 18 mesecev, se proda Ob bregu 24. Maribor-	20873-18
MOŠKI KOŽUH
primeren za šoferja ugodno prodam. Prndrvova ulica 9. ______________________20884-18
Cm. moški
ZIMSKI PLAŠČ
se proda Slovenska ul. 22-1, i>a dvorišču	20881-18
HALO!	HALO!
Naznanjam vsem cenjenim či talce m, da sem* dobil novo Zalogo vseh vrst preprog, kakor tudi druga ročna dela, Zamenjam tudi za stare obleka Cene nizke. Se priporoča Franio Tomčešin trgovina pre«og. Glavni trg 26. _____________________20849-18
TRAJNE KODRE
z nainovejšim aparatom po stari ceni (dijakinje popust) frizerski salon. Frankot/ano-vava 17.	20898-18
ŽENITBE - DOPISI
STAREJŠI GOSPOD
z malo pokojnino želi z isto tako starejšo gospo skupnega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Up-okoien;c«.	207'88-19
LOČENA GOSPA
40 let, rim. kat-, brez otrok, zelo solidna, ima dokaze, da je ločena ne po svoii krivdi. Ima krasno, dvonadstropno hišo v Zagrebu, vredno okoli 900.000 din, brez dolga Poročila bi gospoda iz" boljše družine, ki bi bil voljan se priženiti k njej. Resne ponudbe 7. din 10-— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vla-ška 6*11.	20910-19
GOSPODIČNA Z DEŽELE
23 let, rim. kat., zelo lepa in inteligentna, iz dobre in ugledne družine. Dota din 200.000.—, se želi t/oročiti z boljšim. solidnim, dobrim gospodom, kristjanom, ki želi dobro in milo zakonsko družico Resne ponudbe z din 10 v znamkah na »FIDES,« Zagreb. Vlaška 66-11. Imamo veliko izbiro ostalih deklet, vdov in ločenk. 20911-19
Hat*
I
LJUBITELJI ORIENTALSKIH UMETNIN !
Obveščam cenj publiko, da se v primeru potrebe nakupa perzijskih preprog, antikvitet itd., obrnejo na spodnji naslov. Obenem se priporočam za nakup starih perzijskih preprog katere tudi popravljani, snažim, obnavljam in zamenjavam. Akceptiram tudi pismene ponudbe
»TEHERAN «	Telefon 42*92
Orientalski salon, skladišče perzijskih kakor tudi vseb ostalih vrst tepihov in antikvitet
M. Mutevelic, Ljubljana, Šelenburgova 4
Danes 1 leto:
Kje boste, kaj Vas čaka v sledečih mesecih? Bodite srečni v ljubezni, zakonu, poklicu, špekulaciji itd.
Ali Vam bo to leto prineslo višek uspeha?
V čem imajo zvezde povoljen vpliv na Vašo usodo? Vse to Vam bo pojasnil detajlno edino Vaš osebni horoskop, ki ga dobite popolnoma brezplačno, če se naročite na okultno revijo »Tajnovitosti života«, l.etna naročnina znaša din 30.—, a denar se pošilja na čekovni račun 31.640 na točen naslov:
Uprava časopisa »Tajnovitosti života«, Zagreb, pošt. preti-nac 140. Javite točne podatke rojstva m vprašanja, kaj Vas zanima za Vaše bodoče življenje.
I
trboveljski cement, pločevino vseh vrst, krovno lepenko, štorjo,
železne peči in štedilnike, črpalke in cevi, vozne dvigalice SBW. okovje za okna iu vrata-prvovrstno orodie i. t. d.
nudi no solidnih cenah ŽELEZNINA
Franc Stupica
v LJUBLJANI, Gosoo-svetska c. I.
Samostojen
OBRTNIK
ločen, srednjih let, išče zakonsko družico z gotovino. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Mirno živlieirie« 2092-19
POST A.IEN A CELNIK
31 let, rim. kat., zelo prijeten in soliden, rodom Slovenec, mesečna plača din 2.300, stanovanje ob naravi, premog in drva brezplačno, zagotovljena pokojnina. Poročil bi lepo in dobro gospodinjo z vasi ali meščanko- Resne ponudbe z 10.— din v znamkah, »FIDES«. Zagreb, Vlaška 66-11.
20909-19
GLASBILA
Proda se nov
RADIO
Krpanova ul. 29. Studenci.
20901-20
Kupim
KROM HARMONIKO
na gumbe že rabljeno, od 64 do 120 basov, cena do 1500 din. Ponudbe na Jevšenak Franc, Slov. Konjice 56.
20812-20
Kupim .
PIANINO
ali glasovir. dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Trgovec«.
20820-20
Prodam
RADIO
6 cevni »Amerikanec« za 1800 din Tepej, Hotinja vas, p. Slivnica pri Mariboru.
20841-20
POUK
OSMOŠOLEC GIMNAZIJE
izvežban inštruktor, inštruira vse predmete, tudi italijanščino. Informacije daje knjigarna Koren, Gosposka ulica _____________________20878-21
TEMELJIT POUK NA CITRE
nudi Citraška šola Bučar, Raičeva 13-1. Maribor. Tamkaj tudi citre na prodai-
20875-21
Saša Radia
Preciznost in kvaliteta
Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom!
Generalno zastopstvo i<* skladišče
Radio Bremec — Celše
Zastopniki:
I. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13 Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje
Proda se ugodno
NOV AVTO
»Olimpija«, malo rabljen. Maribor, Koroška cesta 18, Li-pušek.	20823-22
Prodam
TOVORNI AVTO
»Ford« z dobrimi gumijskimi kolesi za 15-000 din. I. Ledinek, Bresternica-Kamnica.
20842-22
Radi nujne potrebe denarja prodam
MOTORNO KOLO B. S. A. 350 ccm, ena guma Popolnoma nova. druga malo rabljena Cen 1600 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
20814-22
Kupim
MOTORNO KOLO D. K. W.
nove tipe. leto dni rabljeno, 100 ccm. Krčmar, Podplat. ______________________20896-22
AVTO D. K. W.
v dobrem stanju, ugodno na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	20903-22
MOŠKO KOLO ~
znamka »Steyer-\Vaffenrad« naprodaj. VpTašati pri Emeršiču- Št. Ilj št 138. 20906-22
MOŠKO KOLO
»Waifenrad-Steyer«. skoraj novo, se takoj proda. Ogleda se Pri Babošek Vladko, klo-bučarstvo, Maribor, Vetrinjska Ul. 5.	20899-22
Prodam
22 hi VINA
rizling, letnik 1939. Jarenina št. 39-__________________20717-23
VINO
cca. štiri polovnjake, se Proda v bližini Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
20782-23
JABOLKA
imam še v zalogi 500 kg, I. vrste in' 500 kg II. vrste. Rečnik Janko, trgovec, Hoče.
20783-23
PES FOXTERRIER
4 mesece star, se proda. — Vrbanova 13.	20876-24
POTREBUJETE NUJNO! Slike za legitimacije iu notne liste. Dobite tih takoj izgotovljene- Dobro, poceni or1 Foto Kieser, Vetrinjska ul. 30 — nasproti Grajskega kina. _____________________18584-28
KMETOVALCI POZOR!
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro. vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek *a živino, posebno za prašiče
» M A S T E L 1 N . zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi, Ivan Magda-lene, Rače.__________28769-28
OZEBLINE NA NOGAH
stare 20 ali več let ozdravite v šestili dneh. Navodila brezplačna Pošljite svoj naslov na ogl. odd. »Večernika« pod »Imam ozebline«. 20776*28
KOLESARJI POZOR!
Prevzamem kolesa čez zimo v shrambo, generalno popra* vilo. očiščenje, poniklanje it* emajliranje. Mehanična delavnica in trgovina s kolesi Bogomir Gruber, Valvazorjeva 30.	20871-28
Kupim
GRAMOFONSKE PLOŠČE
rabljene. Ponuditi v gostilni* Aleksandrova 79.	20822-28
VEVERICE, DIHURJE. LISICE
kune, zajce in vse ostale vrsto divjačin. kupujem P° najvišiih dnevnih cenah-Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Sernko, Mari* bor, Aleksandrova cesta l3: 20774-28
LOVSKO PUŠKO
dobro, kupim. »Trirfav« realitetna pisarna. Maribor-Aleksandrova 12. Tel 2534-___________________20855-?*;
HALO!	HALO!
Kdor hoče imeti popravliei* radioaparat brzo in temelj«0’ naj ga izroči v popravi0 tvrdki Kleindienst & P°sCio Aleksandrova c. 44. 20888-28
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Članstvo stavbne zadruge
»Naš dom« pozivam, da se do vključno 12. decembra osebno zglasi v pisarni, Frančiškanska ulica 12, zaradi nujnosti obstoja zadruge.
Podpredsednik: KOROŠEC
Tu se prodaja tudi zidna opeka
Hadoieka:
preglednosti to č n o s t enostavnosti zanesljivosti m cenenosti
MARIBOR Gregorčičeva 24
Tel. 25-»
Velike izbire zimskega blaga
za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske unilotme ter
v češk. ,n ang.eški kvaliteti po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samov Maribor (pri glavni policiji)
EMONA
ZAHTEVAJTE 8RESPLAČH1 CENIK
moški oddelek S ŠPORTNIMI
potrebščinami
katerega bo vodila odslej moja soproga - Priporočava se za nadaljnjo cen j. naklonjenost
Josipina Paš
moška moda in športne potrebščine Anton Paš, modna trgovina
Kot zajtrk naši deci se priporoča hranljivi in vitamine vsebujoči
jCifd luttfme Metode
Vsakdo, ki kupi iz Cirilove knjižnice Karla Maya in druge knjige, dobi za vsakih polnih 50 din kupon s številko, s katero se udeleži nagradnega žrebanja z dobitki v vrednosti po 2000, 10C0, 500 din in mnogimi drugimi nagradami. Pišite takoj po seznam knjig in načrt nagradnega žrebanja
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
ki nudi tudi z dodatkom mleka zdravo in krepilno pijačo. Zahtevajte samo originalno pa-kovanje.
V vseh trgovinah.
Izdelki:
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana
Vsakovrstne
papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
ContinentaS
Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v največji izbiri. — Velika zaloga prvovrstnih nalivnih peres znamke Pelikan, Osmia, Hardtmuth, Montbianc, — Knjige — Slikanice — itd.
Knjigarna, veletrgovina s papirjem
Franc Leskovšek
CELJE, GLAVNI TRG 16
trgovina vseh vrst surovin
Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16
Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦
V poljubni izbiri
dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah Ze Po din 40.—. Zahtevajte brezplačne sezname.
Najnoveiši modeli
iNajmzjc cene Ceniki franko
Rcslečutajmje
ElSKI s Pri spolni slabost'
(spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja :	KR.	DV.
LEKARNA .'Ul SV. AREIIU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT". Zagreb. l.nn«ov trg 3.	ms-j^
(»o din 10, kemično očiščeno din 14. Cehano in kemično očiščeno din 35* 45, 65. Belo in sivo Kosjs oerje in puh dobite najugodneje pri
..LUNA"
Maribor sano Slavni trg 24
Vzorci brezplačno!
'****>	a	Karibu	Melnel	&	Herold
otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri
F. BATJEL, MARIBOR
Aleksandrova cesta 26 ♦ Telefon št.2<-14
Staro železo, baker. medenino, s v i n <* c, cink, star oapir. cu-nie krojaške odrezke. tekstilne odpadke. erlaževino. ovčjo voln^ eovek- dlako kuDtre vedno do nai-višiih cenah Arbeiter Dravska ul. IS. Te 26-23.
VERITAS
r roda ja v Mariboru
Anton Bremec
Ceife
brilijante, zastav Ijalne' listke išče nujno za nakup
SCHNEIDER
En sinova
jurcičeva č
Oglejte si veliko zalogo' Zahtevajte cenik
ZAGDEB. NIKOUCEVA10
Maribor,Gosposka 15
Spomnite se CMDI
TISKOVNI
Mariibor, Cankarjeva 1, telefon 25-45
v veliki izbiri in najceneje kupite v
Računski stroji
Ivan Karbeutz, Maribor, Gosposka 3, Tel. 26-42
Cenjenemu občinstvu v Sv. Lovrencu na Poh. vljudno naznanjava, da v staro znani gostilni Koder vršiva prenovljenje gostilniških lokalov in obrata sploh, tako, da bova v bodoče lahko ustregla v najboljše zadovoljstvo cenjenim gostom, katerim se najtopleje priporočava.
Jože in Jožica Koder
gostilničarja v Sv. Lovrencu na Pohorju.
Svojim cenjenim gostom vljudno naznanjam, da s 6. decembrom t. 1. preneham z gostilniškim obratom v Rušah in se vsem svojim g<»stom najtopleje zahvaljujem za cenjeno naklonjenost ter se v bodoče priporočani za obilen obisk v Sv. Lovrencu na Pohorju.
Jožica Kšela
gostilničarka v Rušah.
je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor za pogon z ogljem. Napravi Vam najceneje Specialna delavnica za plinske genera torje Ljubljana, Tyrševa cesta 13
Avtomobilisti, pozor!
MARIBOR • GOSPOSKA ULICA 13
Ponedef/efr /e predvideno, da dospelo snežite in galoše I
pri nailh inseren«! kupujte llh ler oglašujte
zavarovalnica malaga flovaka
V neizmerni žalosti javljamo tužno vest, da nam je kruta usoda iztrgala našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, starega očeta in tasta, gospoda
Zahvala
Cast mi je izraziti mojo prisrčno zahvalo vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin mojega preminulega soproga
Josipa Misleia
pek. mojstra.
Zlasti se zahvaljujem primariju g. dr. Lutmanu za njegovo zdravniško nego, pekovskemu nevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke. pekovskim mojstrom, vsem njegovim prijateljem in darovalcem vencev in ostalim, ki so me tolažili in v tako častnem številu spremili mojega nepozabnega soproga na zadnji poti.
Maribor, 6. decembra 1940.
Žalujoča Marija Mislej.
JOSIPA KORITNIKA
strojevodjo drž. železnic
ki se je v izpolnjevanju svoje težke službe smrtno ponesrečil v starosti 54 let.
Dragega pokojnika pokopljemo v nedeljo, 8. decembra, ob 15. uri, na župnijskem pokopališču v Studencih.
Maša zadušnica bo v ponedeljek, 9. decembra, ob 7. uri, v župni cerkvi sv. Jožefa v Studencih.
Studenc!, Graz, Koflach, Zagreb, 7. dec. 1940.
Štefanija Koritnik, soproga; Herta in Greta, hčerki; Dušan, Boris, Viktor in Sonja, vnuki in vnukinja; Viktor Kosi, zet ter vsi ostali sorodniki.
Maribor - Sodna ulica 1 * v lastni palači
Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje _ za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi“. Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov t
POSOJILNICA NARODNI DOM
REZERVE BLIZU DIN 12,000.000
• Oglasi po ceniku - Kokoptst s« Poštni čekovni račui^ štev. 11.
Izd ta in urejuje ADOLl RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska Uskarno d. tL. predstavnik S l A N k.(J DL I ELA v Mariboru, ne rračajo. — Uredništvo In upravu: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva St«v. 25-67, in uprave štev. 28-67,