P6Stni na plačana v gotovini Maribor, sobota 28 septembra 1935 Štev 220 Leto IX XVI ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Marlbo.-, Gosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprave 246S izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoStnl čekovni račun it. 11.409 ,,JUTRA” prodov uvedlo posiooanie SkBeoi odbora trinajstih - Procedura nadaljnjega dela sveta Društva narodov - Francija ne more preko Ženeve - Itaiija se ne more umakniti Seja odbora trinajstih ŽENEVA, 28. sept. Novi odbor trinajstih, v katerem so vsi člani sveta Društva narodov razen zastopnika Italije, ie na svoji seji izvolil za predsednika španskega delegata Madariago. Z veseljem je vzel na znanje sklep Abesini-ie, da umakne svoje čete 30 km od meje ter sklenil razpravljati tudi o abesinskem Predlogu, naj se odpošljejo v besinbo nepristranski opazovalci, ki 1 < v primeru spopada ugotovili, kdo je pričel sovražnosti. V zvezi s tein se tudi že govori, da bi poslale v to komisijo vsaka svojega kolonialnega stro kovnjaka Anglija, Francija in Španija, vendar je malo verjetno, da bi Italija Pristala na soudeležbo Anglije, ker jo smatra za prizadeto in zaradi tega pristranske Red postopanja sveta .Dalje je odbor razpravljal o nadaljnjem postopku glede jtalijansko-abesin skega spora na podlagi člena 15 pakta Društva narodov. Postopanje po tem clemi pomeni, da ni bila mogoča poravnava spora. Svet Društva narodov mora sedaj objaviti o sporu poročilo ter predložiti predloge, ki jih smatra za rešitev zadeve kot najbolj pravici?!' in primerne. Ako bodo priporočila sveta Italiji in Abesiniji sprejeta soglasno in se Abesinija docela ukloni, ne sme Italija začeti proti njej vojne. l'e pa bi to kljub temu storila, se smatra po čl. 1. S 16 kot samo po sebi niuevno, da je započela vojno akcijo iucli proti vsem drugim članom Dru-s*Va narodov, V tem primeru stopijo Avtomatsko v veljavo gospodarske in 'inaiične sankcije proti Italiji. Svet bi °a lahko odredil tudi blokado ali dru-tte ukfepe. dočim predlogi za vojaške Sankcije niso obvezni in bi postali šele predmet posvetovanj in pogajanj. De pa svet ne bi dosegel soglasnega sklepa, bi bila Italija dolžna počakati tri mesece na pričetek vojne. Ako bi io kljub temu začela, bi stopile avtomatsko v veljavo sankcije, ako bi pa vojno pozneje . začela, sankcije ne bi stcpiie avtomatično v veljavo, ampak M bilo treba o njih šele sklepati. V lem priineru bi pa bilo celo dovoljeno Spočeti voino proti Italiji. Vendar je nostonanle Društva narodov po orne-nieisih členih še nikakor ne izključuje nadaljnjih posredovalnih akcij. Orientacija Francije vati Društvo narodov, ali prijateljstvo z Italijo. Nobenega dvoma ni, da naposled Franciji ne bo ostalo nič drugega, kakor pridružiti se Društvu narodov in Angliji, ker bo poslednja odločitev mnogo ugodnejša, kakor prva. Položaj Društva narodov bi porušil tudi vse obveze in vse pakte v Evropi, česar pa Francija ne more riskirati. Nadalje je pa važno tudi to, da mala antanta, Grčija, Turčija in sovjetska Rusija nikakor ne morejo dopustiti, da bi se iz Sredozemskega morja izrinila Anglija in bi na ta način nastala nadvlada Italije. Zaradi tega tudi ni nobenega dvoma več, kako se bodo nazadnje orientirale te države. Kaj stori Italija? Glede vprašanja, kaj bo storila Italija, se splošno sodi, da je umikanje ita lijanske diplomacije le taktičnega značaja, da se dejansko Italija ne nuire umakniti s poti, ki si jo je določila. Mussolini ne more odpoklicati' svoje vojske z vzhodne Afrike brez uspehov, to je naglasil tudi sedaj poročevalcu pariškega »Petit Journala«. Značilen pa je članek Georga Massne.va o položaju na Sredozemskem morju. Massney pravi, da je demonstracija angleške mornarice dosegla svoj namen. Velika mornarica, zbrana v angleških oporiščih, je stvarnost. Mussolini, ki gleda stvarno, je pripravljen računati s tem in iskdti častnega izhoda, toda Anglija ga ne nudi. Nasprotno. Vse gre tako. kakor da hočejo kaznovati fašizem. Pri tem seveda ne gre za kake sentimentalnosti, ampak za strah za pozicijo Anglije v Sredozemskem morju. PARIZ, 28. sept. »Havas« poroča Iz Rima, da tam ne verujejo v sankcije, ako pa bi jih Društvo narodov sklenilo, bo Italija krila svoje potrebščine pri nečlanicah Društva narodov, t. j. v prvi vrsti Nemčiji, Japonski in Bra-siliji. Ako bi pa kdo prevoz oviral, bo prešla italijanska mornarica v napad. poslancev iz dravske banovine poseben poslanski klub v narodni skupščini in .ie zahteval za svoj klub primerne prostore. Do ustanovitve tega kluba je prišlo po sestanku, ki so ga imeli pred nekaj dnevi v Ljubljani številni slovenski narodni poslanci. Računa se, da bo v klubu gosp. dr. Lovrenčiča 18 narodnih poslancev.« Kdo bo plačal volilno pesem bivšega ministra Vujiča? Urednik madžarskega lista »Tiker« v Petrovgradu, Evgen Laslo, je vložil pri beograjskem sreskem sodišču tožbo proti bivšemu prometnemu ministru Vujiču. V tožbi navaja, da je bila po želji bivšega ministra Vujiča v listu med agitacijo za petomajske volitve objavljena madžarska pesem, ki je poveličevala g. Vujiča, kandidata za petrovgradski srez. Pozneje je g. minister naročil, naj se tista pesem odtisne v 20.000 izvodih, kar je bilo seveda takoj storjeno. Minister Vujič je letake poslal sreskemu načelniku in bivšemu občinskemu predsedniku, da jih razdelita volilcem. Ko so bile volitve končane, je urednik Laslo osebno izročil g. ministru račun, ki se je glasil na 2.000 Din. Računa pa gospod minister ni hotel poravnati, češ, da število letakov ni odgovarjalo naročilu. Ker so bili tudi poznejši opomini brezuspešni, je g. Laslo sedaj vložil tožbo zaradi neporavnave agitacijske himne. Hsdiarska se je odločala za Nemčijo Dalekosežen pomen Gombosevege obiska v Nemčiji BUDIMPEŠTA, 28. septembra. V zvezi z Gombosevim potovanjem v Nemčijo se izve, da se je že pred nekaj dnevi sešel v Zakopanih na Poljskem z Ribbentropom, kjer so bili prisotni tudi poljski politiki, zlasti generali. Ob tej priliki se je razpravljalo © poljsko-nemško-madžarski zvezi, ki naj bi bila odgovor na češko-sovjetski in romunsko-sovjet-ski pakt. Tudi sedanjega sestanka se udeležujejo poleg politikov generali, kar do- kazuje, da gre tudi za vojaški pakt. Sedanjemu Goinbosevemu obisku v Nemčiji se zaradi tega pripisuje v mednarodnem svetu velik pomen. Splošno prevladuje prepričanje, da gre za sklenitev no. ve trojne zveze v središču Evrope. Gre za linijo Berlin-Varšava-Budimpešta, ki naj bi se pozneje razširila še dalje. Po vsem tem sodeč, se je sedaj Madžarska končno odločila pridružiti se Nemčiji in Poljski. UTRJEVANJE DODEKANEZA. BERLIN, 28. septembra. Po poročilih iz Grčije utrjujejo Italijani z mrzlično naglico dodekaneške otoke. Vedno znova se privažajo italijanski vojaki, ki grade utrdbe in oporišča. Privažajo se tudi letala in vodna letala. Na Rodosu so aretirali in internirali veliko grških domačinov, ker so odkrito kazali simpatije za Anglijo. AMERIŠKE POMORSKE VAJE. WASHINGTON, 28. septembra. Vrhovni poveljnik ameriškega bojnega bro-dovja je izdal povelje za r.aglo koncentracijo vseh pomorskih bojnih sil na določenem kraju. Mornarica bo imela štiri dni vaje, katerih cilj še ni znan.^Prikriva se tudi kraj teh pomorskih va"j. GENERAL ŠVICE. BERN, 28. septembra. Tu se zatrjuje, da je švicarska vlada sklenila imenovati generala svoje vojske, kar se je doslej dogajalo navadno samo v primeru vojne ali splošne mobilizacije. ŽENEVA, 28. sept. Gotovo je, da bo postopanje Društva narodov v italijan skc-abesinskem sporu sedaj zelo dolgotrajno. Zasedanje sveta je prekinjc-»n se bo nadaljevalo, čim bi nastopila potreba. Predmet zanimanja je še «• j., položaj Francije, ki ie zašla v *eio težaven položaj. Anglija sicer zabavlja Franciji, da bo postopala prav odločno, kakor sedaj proti Italiji ‘Udi proti Nemčiji, ako bi napadla Fnin ®»l.o, noče se pa vezati y avstrijskih ‘d. vzhodno evropskih zadevah. Franca s tem ni zadovoljna, vendar na il ostane na izbiro samo dvoje: ali žrtvo Voditelji jugoslovenskega nacionalizma se posvetujejo Sarajevo, 28. septembra, p. . Pod predsedstvom senatorja Banjanina se je danes dopoldne v hotelu »Centralu« pri-. čela konferenca jugoslovenskih nacional- nih politikov. Med drugimi so konferenci prisostvovali bivši ministri dr. Albert Kramer, dr. Ljudevit Auer, lgnjat Štefa-novič in ^lr. Svetislav Popovič, senatorji dr. Peter Zec, Uroš Krulj, Atanasije Sola itd., narodni poslanci Milan Božič, Sekula Zečevič, dr. Djuro Ostojič, Marko Devčič in drugi. Navzočih je bilo tudi več javnih delavcev neparlamentarcev. iče včeraj se je vršila v istem hotelu zaupna predkonferenca, danes pa je bilo širše zborovanje dopoldne in popoldne, rudi današnja posvetovanja so bila zaupna. Zaključena so bila z resolucijo, ki se brez rezerve postavlja za načela, vsebovana v pohorski deklaraciji In poudarja nujnost rešitve takozvanega hr-hatskega vprašanja s ponovno izjavo, da bodo jugoslovenski nacionalisti. iskreno in odkri o podprli vsak poskus za rešitev tega vprašanja v okviru splošnih narodnih in državnih interesov, pa naj se pojavi od koderkoli. Resolucija zavzema nato stališče do raznih dogodkov in pojavov zadnjega časa in razpravlja tudi o najnujnejših gospodarskih in socialnih problemih. Jutri bo ožja konferenca v kopališču Tesliču. Poslanci dravške banovine snujejo svoj klub. »Politika« poroča: »Narodni poslanec g. dr. Ivan Lovrenčič je včeraj obvestil predsedstvo narodne skupščine, da ustanavlja z eno skiuipino narodnih Casniške gredice »Slovenec« piše 13. septembra 1921 na prvi strani: »Belgrad, 12. septembra (Izv.). Zvečer je bila končana obtožnica Droti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lazi Markoviču zaradi korupcije in zlorabe državne imovine. Obtožnica obsega 14 zločinov, katerim bo naknadno dodanih še 15 drugih njegovih zločinov. Obtožnica bo jutri podpisana in predložena narodni skupščini. Sedanja obtožnica vsebuje med drugim naslednje zločine: Afera 1. o ukinjenju sekvestrov na posestvu grofa Mayldaa, 2. afera z altruistično banko, 3. z odkupom imovine generala Franasoviča, 4. z upokojitvijo Zida Bulija v vprašanju reparacij, 5. afera bratov Teokarevič tudi v reparacijah, 6. z odkupom imovine generala Boško-viča, 7. s tovarno za impregniranje šle-perjev, 8. s podelitvijo koncesij špirita, o. s prodajo sladkorne tovarne, 10. z na- »Slovenski Gospodar« od 25. t. m. 19.35 piše: »Zakon proti korupciji pripravljajo v notranjem ministrstvu. Zakon bo zelo strog in bo po njem tudi vsak minister odgovarjal za korupcijo.« »Glas naroda« od 27. t. m. piše: »Izdelavo teh statutov in pravilnikov (glede organizacije JRZ; op. uredništva) je vodstvo JRZ poverilo dr. Lazi Markoviču. Babilonske zmešnjave. »Delavska Politika« piše: »Huda konkurenca se je razvila med raznimi političnimi kameleoni, ki ugibajo, s kakšnimi parolami bi nad-licitirali drug drugega in nagoljufali ljudi. Človek, ki je bil še včeraj jufco-fašist, ti razodene drugi dan, da je Mačkovec, včerajšnji pristaš stanovskega reda, danes vodja »vseslovenske izvenparlamen-tarne opozicije«, član bogate napredne rodbine je zmožen biti do preklica naj-čistejši romantični revolucionar, včerajšnjemu framazonu diši danes Kopitarjeva ulica, tako da se nam obeta za zimo zelo pestro kavarniško in salonsko politično življenje. Večina od teh si želi, da bi se čim prej ustanovile popolnoma »nove« stranke, ker so prehodili že vse, kar jih je obstojalo v Jugoslaviji od 1918. leta dalje.« dogodki svetovne (udUike Bojna napoved svetovne demokracije fašizmu Kljub vseniu zanikanju gre v italijansko-abesinskem sporu v glavnem za zrušenje fašizma - Fašizem spoznava, da visi nad prepadom, a se ne more več umakniti Zagrebški 'Jutaruji List« objavlja sledeče zanimive informacije: Odločen nastop Anglije, kateri se pridružujejo vedno bolj tudi skoraj vse ostale države na svetu, zlasti pa prihod do malega vsega angleškega atlantskega in severnomorskega bojnega brodov-ja v Sredozemsko morje, je izzval v Italiji, zlasti pa v vrhovih fašističnega vodstva veliko paniko. Tako poročajo zaupne informacije iz Italije. Še pred nekaj dnevi je bilo v Italiji borbeno razpoloženje na najvišjem višku. Tisti, ki so bili v Italiji in poznajo usodne dogodke leta 1914., pravijo, da so opazili v Italiji enake znake, kakor v cesarski Nemčiji tik pred. svetovno vojno. Vojna psihoza je obsedla tudi najbolj trezne elemente ter jim zameglila pogled in presojo. Vse je bilo prepričano, da je Italija nepremagljiva in pripravljena napovedati vojno vsemu svetu. Ponavljale so se nemške fraze iz leta 1914.: »Čim več sovražnikov, tem več čas ji I« Konica borbenosti je bila naravno naperjena glavno proti Angliji, in italijanski tisk si je izposodil od Nemcev celo psovke na »perfidnega Albiona«, in »Gott strafe England!« Nekdo je nekoč dejal, da se pojavljajo vsi zgodovinski dogodki dvakrat. prvič kot tragedija, drugič pa kot farsa ali komedija. Zdi se, da se to sedaj v Italiji potrjuje. Strah pred Anglijo. Sedanja Italija je, prav tako kakor cesarska Nemčija leta 1914., dolgo verjela v angleško slabost. Popustljivost in željo za izognitev spopadov Anglije so tolmačili v Rimu kot dokaz slabosti. Uspehi Bolbovega prekooceanskega poleta so ustvarili v Italiji prepričanje o pre- del iskati stikom s posameznimi člani odbora, nazadnje je pa odšel do predsednika Madariage. Iskanje poti za umik. Ves svet je z največjo napetostjo pričakoval odgovor Italije na predloge odbora petorice. Odgovor je bil čuden in nejasen. Formelno je Rim odklonil predloge, zasebno pa je pričakoval novih ponudb. Dal je razumeti, da ne želi prekinitve, ampak nadaljevani pogajanj. Ta italijanski odgovor se je zaradi tega zelo različno tolmačil, zlasti v svetovnem tisku. Nekateri so menili, da je diskretno izrečena želja po novih pogajanjih le taktiziranje Italije, da bi pridobila na času za svoje priprave proti Abe-siniji. Drugi so dejali, da hoče Italija s tem utruditi Društvo narodov in doseči v Ženevi razdor, nakar bi lahko postavila svet pred dovršeno dejstvo vojne v vzhodni Afriki. Iz dobro poučenih krogov iz Italije same pa pravijo, da je v tem edini namen ta, da išče Mussolini častne poti za uniik. Vendar se boji stopiti odkrito pred svet Društva narodov, ker se dobro zaveda, kakšen porazen vth bi to napravilo v Italiji. Vojni duhovi, ki jih je sam izzval, ga sedaj duše in mu onemogočajo svobodo akcije. Le zaradi italijanske javnosti odbija formalno vse predloge odbora petorice in Društva narodov, dasi nudi tajno in neuradno nadaljevanje pogajanj. Išče novih ponudb, na katere bi se obesil, kakor na rešilni pas. A vrata se zapirajo. Dogaja pa se nekaj, kar se je v Rimu malo pričakovalo: Odbor petorice je ugotovil, da je njegov mandat izčrpan, gati in v taki krizi, kakor je sedaj. V znamenju boja proti fašizmu so potekla vsa pogajanja v Ženevi. Svet stoji v polnem razmahu dvoboja med dvema nazoroma, med demokracijo in fašizmom. Ali vojna ali padec fašizma. Danes se v Italiji pričenja pojmovati pravi pomen dogodkov in se ve tudi, kdo vodi napad. Nekateri londonski listi so odkrili precej jasno zakulisne dogodke, pišoč dostavno, da je fašistična diktaturo tuja demokratičnemu duhu Anglije. Italija, katere metode so odvratne angleškim idejam, ni sicer edina država z diktaturo, ali vendar... To zveni, kakor napoved idejnega boja, je pa v glavnem točna podoba razpoloženja angleške javnosti, ki gleda v fašizmu vzrok nemira na svetu, izvor vseh pretreslja-jev in nevarno leglo za evropski mir. Zaradi tega hoče to leglo likvidirati in premagati. Protifašisti po vsem svetu pravijo odkrito, da se sedanja kriza svetovnega miru, ki jo je povzročil fašizem, more končati samo na dva načina: ali z vojno, ali s padcem fašizma. A prva možnost vključuje v sebi samo počasnejšo in težjo pot do drugega cilja. Cilj protifašistične akcije, ki je zajela danes vse demokratične elemente sveta, je jasen in nedvoumen: rušenje Mussolinija z njegovega položaja! Tudi Francija se odmika. V teku je danes formiranje velike mednarodne lige proti fašizmu in za demokracijo. Tudi uradna Francija p 'topi po dolgem oklevanju k tej formaciji. Odločilna je bila v tem oziru sobotna seja francoske vlade. Zmagala je levica in Herriotu se je posrečilo razbiti vse La-valove rezerve. V resnici pa niti desničarji niso bili stoodstotno navdušeni za brezpogojno podpiranje italijanskega stališča. Najbolj karakterizirajo spremembe v razpoloženju Francije vesti v »Echo de Pariš«, listu, ki tolmači mnenje merodajnih vojaških krogov. Ta list je takorekoč preko noči spremenil svoje stališče v italijansko-abesinskem sporu. Poučeni gospodje v Parizu poznajo vzroke te spremembe in trdijo, da je glavni razlog bilanca velikih vaj italijanske vojske v Alpah. Te vaje niso dosegli tistih rezultatov, ki so jih francoski vojaški strokovnjaki pričakovali. Patetično najavljanje mobilizacije ceiokupne fašistične moči skupaj z otroci od 4 let ne morejo polepšati stvarnosti rezultatov nedavnih vaj stalne vojske. Sveta Helena. Fašistična Italija se mora sedaj pod zelo težkimi pogoji odločiti. Pritisk angleške mornarice je dejstvo, ki ga ne morejo zakriti nobene izjave. Umik za Mussolinija težek, in neslaven zaključek abesinske kampanje pomeni smrten udarec za njegov režim. Ako pa gre v vojno, pomeni to izzivati proti sebi odpor demokracije vsega sveta. Fašistična propaganda je zelo rada vzporejala voditelj fašizma z Napoleonom. Protifašisti danes sprejemajo to vzporeditev, dopolnjujejo jo pa z besedami, da je epilog vsake napoleonske kariere — Sveta Helena ... dve - Ati k jfioioža Križem kražem po Mariboru Česa je še treba? Hodil sem te dni po naši aveniji. pa ta list bero. Jaz pa prav takšne članke rad prebiram, ki jih drugi ne. Če je kaj Jedilno orodje pokromano in rje prosto, prvovrstne kakovosti, po čudovito nizkih cenah I M. JLGER-JEV SIN, GOSPOSKA ULICA 15. « piatimeoiaisavei moči italijanskega vojnega letalstva nad angleškim. Računali pa so tudi na razdor med Parizom in Londonom, ki se je občutil zelo močno zlasti po sklenitvi angleško-nemškega pomorskega pakta. Toda te lepe sanje so bile kratkotrajne. Kar preko noči se Je vellkobritanska mornarica pojavila v Sredozemskem morju in vsi so pričeli razumevati pomen njenega prihoda. Zaman grme še danes italijanski listi proti Angliji, da bi vzdržali bojevito razpoloženje med množicami. Njihova bojevitost je podobna kriku človeka, ki se oglaša v temi iz strahu. S prihodom velikobritanske mornarice se je nehalo izigravanje položaja. Pričelo se je razumevati, da v skrajnem primeru ta mornarica ne bo miren in potrpežljiv cilj za italijansko bombardiranje. Cilj bombardiranja s teh ladij bi mogle postati tudi italijanske luke in industrije za vojno. Ofenziva proži prestižu. Odločnost Velike Britanije, ki je sklenila iti do skrajnih mej, je presenetila Rim, pomešala račune in ustvarila nov nepričakovan položaj. Rim želi danes v paničnem 'razpoloženju samo eno: časten umik, umik, ki bi se mogel izvesti brez škode za prestiž Mussolinija in fašizma. A prav tega, tako se glase zaupne informacije iz evropskih političnih centrov, Velika Britanija ne želi. V teku je ofenziva prosi prestižu Italije in Mussolinija! Dvoboj obeta biti dramatičen in usoden. Kakor je znano, je delegat fašistične Italije baron Aloisi še pred dobrimi osmimi dnevi briskiral Ženevo. Delal je največje težkoče formiranju znanega odbora petorice in ga potem, ko je bil ustanovljen, niti ni hotel priznati. Odkar se je pa pojavila vellkobritanska mornarica v bližini italijanskih vod, se je zadržanje italijanskega delegata v Ženeva precej spremenilo. Najprej je pri- sprejel je resno odklonitev Italije in smatrajoč svojo misijo za dovršeno prepustil nadaljnje odločevanje svetu Društva narodov. Položaj je sedaj že mnogo bolj jasen: nekdo ne želi pomaga l Mussoliniju, da bi se izvlekel iz nezavidnega položaja, kj si ga je sam ustvaril, nekdo sega prav po tistem, kar je vsakemu diktatorju najvažnejše — po njegovem prestižu. Groza pred množicami. Reševanje prestiža je sedat edino, kar še žele v Rimu. Priprave za vojno v vzhodni Afriki so po samih podatkih italijanske vlade požrle že doslej poldrugo milijardo lir! V resnici pa še mnogo več. Deficit raste; gospodarske žrtve, ki jih je italijanski narod doprinesel, so ogromne. Doprinesel pa jih je zaradi tega, ker se mu je obljubljalo kolonialno cesarstvo in so se mu obljubljali slavni venci zmage. Ako vsega tega ne bo, bodo množice občutile, da so bile prevarane in bodo pričeli iskati krivce. Sedaj je fašistični Italiji do tega, da realizira vsaj del svojih aspiracij, brez ozira na to, da bi jih bila prej dobila mnogo ceneje. Italija želi, da bi se ji dovolil vsaj mal vojaški sprehod, katerega bi potem uradna propaganda mogla doma proglasiti za triumf fašističnega orožja. Ali niti tega minimuma ji danes »nekdo« ne privošči več. Ofenziva se vodi proti prestižu in zadeva v srce fašizma. Podgane zapuščajo ladjo. Sedaj se pričenja to občutiti tudi v Italiji. Mnogi prominenti fašizma v tujini iščejo že stikov in vezi s prominenti italijanske protifašistične emigracije. Pojavljajo se prizori pravljičnih podgan, ki zapuščajo tonečo ladjo. Najobčutljivejši občutijo, da je v teku velik boj o biti in ne biti fašizma. Od vsega svojega začetka fašizem še nikoli ni bil v taki za- sem prisluhnil pogovoru dveh čestitih mestjanov. Ti pogovori so nemalokrat poučni. Poslušajte: Jurek: »Ste slišali že?« Gašpar: »I, kaj neki?« Jurek: »Zidali bomo.« Gašpar: »Zidali . . .?« Jurek: »Minaret bomo zidali.« Gašpar: »Ka-a-aj, zlomka?« Jurek: »I, no, saj veš tisti stolp, pa džamijo zraven. Pravijo, da bodo muslimanski politiki doli govorili, kadar bodo prišli k nam v Maribor.« Gašpar: »Jojmene, kaj bo, kaj bo.« Jurek: »He-he-he.« Gašper: »He-he-he#« Jurek: »Pa še nekaj.« Gašpar: »Kali?« Jurek: »Velik sod.« Gašpar: »So-o-od?« Jurek: »Sod. da. Veliko pijače bo 1e-ros.« Gašpar: »Jeruzalemčana, misliš?« Jurek: »S tistim bo boli slabo. Pač pa muškateljčka dobrega, tistega, saj veš iz anno . . . .« Gašpar: »»He-he-he.« Jurek: »He-he-he.« Kaj pravijo amaconke? Sedaj gledamo v Mariboru filni »Ženske, ki se ne vdajo«. To vse ni nič. V pol ure je bila izpeljana organizacija mariborskih amaconk. Zbrale so se te dni v porotni dvorani, kjer so sodili Ivana Šu-šteriča. Vse so imele pripravljeno: v primeru prostoreka bi bile navalile na 5u-šteriča, dvojnega morilca, in ga raztrgale na kosce. Vloge so bile točno razdeljene. Prostoreka pa ni bilo in vroča kri naših amaconk se je polegla. Ohladile so si jo pri kapljici muškateljčka in jeruzalemčana. Črno na belem. V Mariboru izhaja tednik »Slovenski Gospodar«. Malo jih je y Mariboru, ki važnega, si napravim od časa do časa tudi kakšne beležke. Čujte nekaj teh beležk: Dne 6. februarja piše »S. G.« na strani 6 pod »Sv. Lenart pri Veliki Nedelji«: »Tudi pri nas je nekaj udov bratovščine Jeruzalemskega osla«. Dne 27. februarja t. I. na strani 7 pod Plešivec: »Tudi pri nas se zbirajo člani za bratovščino Jeruzalemskega osla«. Dne 20. marca str. 7 pod Sv. Florjan pri Rogatcu: »Čita se mnogo tudi o bratovščini Jeruzalemskega osla, tudi tukaj je vpeljana. Upamo pa, da se bo ta bratovščina že kmalu razdružila, kajti sliši se. da bo njih voditelj kmalu odrinil«. Dne 10. aprila t. 1. na str. 9: »Kakor drugod, tako je tudi pri nas bila razširjena bratovščina Jeruzalemskega osla, sedaj pa že precej hira in dal Bog, da bi popolnoma izhirala«. Dne 17. aprila 1.1. na strani 6 pod »Buče pri Kozjem«: »Bratovščina Jeruzalem skega osla se je tudi pri nas močno razpasla«. Drugokrat še kaj teh beležk. Podkupljivi psi. Mariborski psi so skoro same packe. Fej, da jih ni sram. S porcijo mesa ji}1 lahko podkupiš. Hajduka Košajnc in Pai-man to dobro umeta, sicer bi njune hudobije ne šle tako gladko od rok. Nič manjši hajduk pa ni bil tisti nekdo, ki 3e te dni prilepil na neki ograji na Teznem listek s sledečo vsebino: »Norci! Tepci-Ljudje se dajo podmazati. Zakaj bi se psi ne.« Miha s puško na dan, ko se je javil v * bratovščino Jeruzalemskega osla. V Mariboru, dne 28. IX. 1935. ” ii i ii—m Mariborski »Večerni It« Jutra. - „i. . 'lETHKiZ! Stran S. nanzc.isi veste Vi*© črte otrok om na|p!emenite]še razvedrilo: iy kovno giedaiišže Pred! otvoritvijo letošnje lutkovne gledališke sezone — Lutkovni oder Sokola matice je moderniziran, prispele so nove Sutke, ki se bodo v očarljivi svetlobi kmalu predstavile mlademu rodu Že nekaj let obstoja v Mariboru lutkovno gledališče v Narodnem domu, ki Su je organiziralo požrtvovalno Sokolsko-društvo Maribor matica. Vse dosedanje gledališke sezone so bile narav- izdatno podpirajo tudi mestne občine m druge kulturne in prosvetne institucije. Spopolnilo ir: moderniziralo pa se bo tudi lutkovno gledališče Sokola matice, ki ga je doslej vzdrževala iz lastnih sred- nost oblegane od otrok, kar dokazuje, | stev. Letos je obiskovalo lutkovni tečaj . v Ljubljani yfč agilnih članov in bo društvo povečalo in moderniziralo svoj lutkovni oder. Nabavilo je nove moderne -lutke, nove pripomočke in bo moderniziralo tudi električno razsvetljav vo. Da bi moglo doseči svoj namen, je zaprosilo za pomoč tudi mestno občino mariborsko. Prepričani siflo, da bo občina izdatno podprla lepa ir. koristna stremljenja agilnih sokolskih lutkarjev. Lutkovno gledališče obstoja v Mariboru že pet let. Vsako leto priredi v sezoni do 30 lutkovnih predstav, ki so se mariborski mladini že tako priljubile, da bi br-ez njih ne mogla živeti. Vstopnina, ki jo pobira odsek,.je malenkosten. Plačajo jo le otroci imovitejših staršev, do-čim revni otroci ;ne 'plačajo ničesar. V lanski sezoni je obiskalo lutkovne predstave okrog 3000 otrok. V letošnji sezoni pa namerava odsek prirediti posebne predstave tudi za odrasle in za učiteljstvo. Naj omenimo, da ima na češkem že skoro vsaka šola svoj lasten lutkovni oder. Lutkovne predstave bodo tudi letos pod vodstvom br. Ipavca in v režiji br. Vladka Kralja, ki bosta pripravila vsem mladim in starim prijateljem sokolskega lutkovnega gledališča nova presenečenja. da so postala lutkovna gledališča v današnji materialistični dobi naravnost aktualna sredstva za duhovno izobraževanje otrok. Požrtvovalnost lutkovnega odseka Sokola, ki ga vodi' agilni Sokol br. Vojeslav Ipavec, je torej dobro naložen.. kapital, ki se bogato obrestuje. Sokolsko lutkovno gledališče nudi otrokom najplemenitejše razvedrilo. Le poglejte jih, kako so navdušeni za svo-J6ga Gašperčka, kako pametno se pogovarjajo z njim in kako težko se vselej poslove od njega. Kako.•prisrčno se smejejo njegovim dovtipom, kako so veseli, Čc.je on. vesel in kako so 'žalostni, če je fia^erček".žalosten; In kako verno in s kakšnim zanimanjem slede' vsaki lutkovni-gledališki igri. Kako dobro si celo najiTjlaiši zapomnijo Gašperčkova svarila ir. opomine. Skratka, lutkovna pred-, stavil je otroku nailipše doživetje. V n 'Ovnem gledališču se razkriva otro-vom svet, ki je neizčrpen' v svoji čudoviti preproščini. Lutke postajajo v našem društvenem življenju čim' dalje bolj uvaževan činitelj mladinske vzgoje. Pa tudi odraslemu človeku nudijo veliko dobre in svojevrstne, zabave. Lutkovna gledališča so zlasti na Češkem že na višku. Na visoki stopnji so tudi že v nekaterih naŠlh mestih; ker jih S©S*©?i«e v „Zhor£>r starejšim članicam vseh mariborskih sokolskih društev 'M. nogo 'v as je, ki ste postale gospodiče in matere, mnogo vas je, ki si po Pisarnah iti drugih obratih služite skrojen, vsakdanji kruh. Bile ste še pred leti v razgibanih vrš ah sokolskih članic iii z veifldm veseljem in ponosom nastopale na javnih sokolskih prireditvah, panes ste zaskrbljene, matere z otroki ‘n gospodinjstvom, z naporno službo in drugimi vsakdanjimi tegobami, ki so vas nfpravile malodušne. Ko vam ie živije-"jt naložilo nove dolžnosti in križe, ste Se poslovile od svojih sester, poslovile st(*. se od sokolskih vrst. Toda v vaših ^rc,h živijo zlati spomini na srečne so-®(|Iske diiii v vaših dušah še živi pravo ^kolsko prepričanje. Ker so sokolska vaša : srca, obiščite to ali ono sokolsko Prireditev, na kateri se razgrne pred vašimi očmi vsa lepota in veličina- sorske misli, sokolske družine. Ob takih ^nutkili vam ie nekam težko pri srcih. Nekaj vas teži, toda pravega odgovora ne veste. Drage sestre! Sokolskim vršam je žal vas. Pogrešajo vas. Vaši sokolski VzKledl, yaše sokolsko delo, vaši sokolji vzori bi prav v današnjih časih mlačni sokolskim vrstam silno mnogo ko-^syii. Vaše ahločutno naziranje, da je Sokolstvo in telovadba za člani- Ce* :‘e požrešno. Ozrite se malo po sokolskem svetu, pa se boste prepričale, da tvorijo na, primer moč in silo bratske češkoslovaške sokolske organizacije vrste starejših članic, ki s:e jih imele priliko videti, kako so mladostno nastopale pri nas na raznih večjih sokolskih nastopih. Prav na ramah starejših članic in članov počiva vse ogromho delo češkoslovaškega Sokolstva. In čemu torej pri nas taka naziranja? Ko ste se poslovile, je nastala vrzel v sokolskih vrstah. In :’o vrzel morate izpolniti! Drage sestre! Nobenega razmišljanja, nobenih malodušnih predsodkov! Vse v telovadnice: »Zbor!« Tam vas bodo z velikim veseljem sprejele sestre, ki so vztra!ale in bodo vztrajale. Sokolsko društvo Maribor-matiea je organiziralo telovadbo ločeno za starejše članice z namenom, da vsakdanje življenje ne sme jemati članov in članic veliki sokolski družini, predpostavljajoč, da se mora vsaka prava Sokolica zaveda i, da vrši s svojim aktivnim sodelovanjem, s telovadbo, ne samo sokolske dolžnosti, marveč služi s tem svojemu narodu in sebi. Redna telovadba za starejše članice je v gimnazijki telovadnici vsak ponedeljek in četrtek od 19. do pol 21. ure. Vaditeljica oddelka je marliiva Sokolfca s. Mihaličeva kateri se prijavite vse, Ul ču ite sokolsko! sta se borila črnec Joe lou»i in Maki Bae Oba silaka in boksarja gleda pri borbi najmanj 80.000 liudš — Tri ure pred borbo se je Louis poročil‘s čedno črnko - Siiovit« črnec se igračka ;? Baerom tri kola, v četrtem mu z neznansko silo zada usodni „knock-out" Občinstvo besni od veselja — Konec Baerove kariere ? Ma vstopnini so plačali 5 In po! miljonov dinarjev ripč| mi 26. september. Yauke Sta- menalni črnec Joe Louis, ki je bil s svo-^U'M; Ogromno zanimanje v Ncwyorku. jo. borbo proti italijanskemu orjaku Pri-dolgo ni bilo, toliko, zanimanja za bor- mi de Carneri navdušil vse strokovnja-0 na pesti. Na borišču se pojavita feno- * ke. Za njim stopa na borišče bivši sve tov prvak Maks I3aer. Spopad je orga- 1 niziral znani manežer Mice Jakobs in ie napravil dobro kupčijo. Gledalcev je bilo nič manj kakor 80.000. V blagajni se je našlo 80.000 dolarjev, to je približno 5 milijonov 600.000 dinarjev. Baer seka drva v gozdu. Za ta spoprijem so bile gigantske priprave. Stadion se je popolnoma preuredil. Maks Baer je pojmoval boj prav resno in šel zaradi treninga celo drva sekat v gozd. Dva meseca je sistematično treniral. Mnogi, ki so ga opazovali pri treningu, so bili prepričani o njegovi zmagi. Tudi sam je živel v prepričanju, da bo zmagal. Tudi Joe Louis ni držal križem rok. Toda tudi mladi Joe Louis, mladi črnec ni držal križem rok. Za svoje partnerje pri treningu je imel najboljše boksarje. Delo njegovih nog je bilo dovršeno. Sila pesti in udarcev fenomenalna, ni pa niti zinil o pripravljajočem se boju in se je na vprašanja samo smehljal. Tudi Louis je veroval vase in svoje pesti. To se vidi iz tega, ker se je tri ure pred bojem poročil. Oženil se je z mlado in lepo črnko Girio Trotterjevo. Njegova mlada žena je prišla v stadion in nestrpno pričakovala pričetka boja. Stave 5 milijonov dolarjev. Kakor je v Ameriki navada, so šli ljudje pred pričetkom boja stavit. Skupno so izkazale te stavnine okoli 5 milijonov dolarjev. Stave so šle v razmerju : 6 za črnca. Strokovnjaki pa so bili prepričani, da bo zmagal Baer, ker se je na boj silno tenkovestno pripravil. Takoj po polnoči je bil ves stadion nabito poln radovednežev. Niti eno mesto ni bilo prosto. Pazili špekulantje pa so prodajali vstopnice za horendne zneske. Kmalu nato sta nastopila na bojišču' oba boksarja. Občinstvo ie frenetično pozdravilo črnca, kajti Maks Baer ne uživa med Amerikanci bogve kakšnih simpatij. Toda tudi Louis je imel veliko število svojih navijačev. Baer je bil videti nekoliko vznemirjen, črnec pa je iz-gledal popolnoma miren, smejal se je in niegovi pogledi so zahajali k mladi ženi, ki je sedela tam v prvi vrsti in ji je dajal znamenja z roko. Publika je pričakovala pričetka z. veliko nestrpnostjo. Po običajnem žrebanju rokavic so se odstranili sekunda - *je z borišča, sledil je udarec gonga. Boi se je pričel. Pričetek. Ženske pobesnijo, ko zagledajo kri. Louis je prešel v vehementno ofenzivo. Njegova silovita udarnost in neverjetna brzina sta presenečala. Z elastičnimi kretnjami je obskakoval kakor tiger orjaški črnec svojega nasprotnika in ga tolkel — bil. Sedaj je padel vehementen udarec v Baerovo desno čeljust. Maks Baer se 'je nekoliko opotekel in izgubil sigurnost. S serijo bliskovitih zaporednih udarcev je pretolkel Baera do krvi. Jedva je minila minuta boja in bivši svetovni prvak je bil videti oslabljen. Jedva se je držal na nogah; publika je frenetično bodrila črnca k novemu navalu. Posebno pa so bile glasne ženske, ki so bile kakor podivjane in pobesnele, ko so videle Baera v krvi. Louis je bil gospodar situacije. Njegov nasprotnik se je opotekal, omahoval in se komaj še branil od udarcev, ki so padali drug za drugim. S postavko 100 odst. veče črnčeve moči se je zaključevalo prvo kolo. »Knock-out, knock-out.« Okoli izčrpanega Baera so se zbrali njegovi sekundantje. Baer se je rad nasmejal, toda poteze, zbrane in namenjene smehu, so deformirale in razvlekle lice v bolestno grimaso. Ni se še prav oddahnil, ko je gong že naznanjal pričetek drugega kola. Črnec je bil zopet v besni akciji. Baer se je umikal in je bil brez moči. Tudi v tem kolu je ostal črnec popoln gospodar. V tretji rundi je zadobil Baer v podbradek tak udarec, da je zgrmel m. tla in mu je preostalo samo še toliko moči da se je spet dvignil. Louis je bil absoluten gospodar na bojišču, delal je, kar je hotel, se igračkal z Baerom. občinstvo pa je vpilo »Knock-out, knock-out«. Baer je stiskal zobe in ue bi rad popustil. Baer obleži... V sledečem četrtem kolu je napadal Louis z .elementarno silovitostjo in fenomenalno udarnostjo. Po Baeru so pa- Ravnotako kakor ognjegasec požar preprete bonbon kaše IZDELEK: „UNlON“, ZAGREB dali udarci kakor toča. Bil .e brez moči in se sploh ni mogel več braniti. Končno je napravil Louis boju konec. Z neznansko silo je udaril nasprotnika naravnost v brado. Baer se je zgrudil na bojišču in obležal. Sodnik je proglasil črnca Louisa za zmagovalca. Žena objema in poljublja Louisa. Občinstvo je besnelo in divjalo od navdušenja. Zmagovalčeva mlada' žena se je pojavila na borišču, kamor so jo dvignili znanci in tovariši. Padla je možu okoli vratu, objemala ga in poljubljala. Baera, ki so ga nezavestnega odnesli z bojišča, je občinstvo izžvižgalo. To je bil očiten konec Baerove kariere, ker se spričo takega poraza najbrže ne bo več pojavil na bojišču. Po mnenju strokovnjakov, ki so prisostvovali temu boju, je črnec Louis kot boksar fenomenalen pojav. Po njihovem mišljenju ni Amerika že dolgo časa dala takšnega boksarja, kakršen je Joe Louis, ki je predlčstini-ran, da postane svetovni prvak v boksu in se bo še letos z znanim Bradokom preizkusil za prvenstvo. Prvenstvena tekma SSS5C Maribor ; SPC Ra«©Ed Jutri, v nedeljo 29. t. ra., bo na igrišču v Ljudskem vrtu prvenstvena nogometna tekma med starima lokalnima rivaloma ISSK Mariborom in SK Rapidom. Nogometne tekme med Mariborom in Rapidom so vedno privlačne, zlasti pa prvenstvene tekme. Oba nasprotnika bosta jutri nastopila v najmočnejših postavah in bo tekma gotovo, kakor vselej, nudila mnogo športnega užitka. Tradicionalni »derby« se bo pričel ob 16. uri. Sodil pa bo sporazumno g. Schneller. Ob 14.30 pa bo predtekma rezerv. OOLNP v Mariboru, službeno. Igralca ISSK Maribora Fischer Friderik in Bo-sina Joško se pozivata, da se zglasita dne 30. sept. 1935 ob 19.30. uri na seji OOLNP v hotelu »Orel«. Dne 29. t. 1. ob 15. se vrši v Čakovcu nogometna tekma med SK Gradjanskirn in SK Železničarjem. Službujoči odbornik g. prof. Jelašič. — V Ptuju ob 14.30 prijateljska tekma SK Železničar:SK Drava. Službujoči odbornik g. Zamuda. — Tajnik. SK Železničar v Čakovcu. SK Železničar bo jutri, v nedeljo 29. t. ni., gostoval v Čakovcu, kjer bo odigral proti SK Gradjanskemu prijateljsko tekmo. Maribor : Rapid. Lokalni derby v tekmovanju za prvenstvo prvega razreda mariborskega okrožja se bo odigral jutri, v nedeljo 29. t. m., v Ljudskem vrtu. SO pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo SK Železničar :SK Gradjanski (Čakovec) sodi g. dr. Brandl. Poverjenik. ČLOVEKOVA »ZLATA DOBA«. Neki profesor vseučilišča v Ohiju v Zedinjenih državah ameriških se je dclj časa bavil s posebnim vprašanjem, v katerih letih razvije človek svoje sposobnosti do viška. V tem oziru je analiziral značaj 1264 oseb. Na podlagi rezultata svoje analize je prišel do zaključka, da je človekova zlata doba povprečno v 33. letu. Izjemo tvorijo pesniki in astronomi. Prvi so na podlagi njegovih raziskovanj na višku svoje duševne sile v 20. letu. astronomi pa razvijejo svoje največje sposobnosti šele po dovršenem 40. letu. O b zaključku svojih dognanj opozarja raziskovalec, da se ni bavil s proučava-njem poslovnih ljudi. Misli, pa. da segajo njih sposobnosti do viška med 40. in 50. letom. &aruite za ipomenlk Viteškega terat&a Aleksandra I. Zedln §e!Im v Mariboru ! Mariborski »Več er ni k« Jutra-mmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmamm fkmifot&ke in Mioiiske Movite Mov) mestni svet mariborski Razen županskega in podžupanskega mesta zelo spremenjena tudi mesta občinskih svetnikov 2e včeraj smo poročali o imenovanju novega mariborskega župana in podžupan. Obenem so z imenovanjem razrešeni svojih dolžnosti tudi vsi mestni občinski svetniki in so namesto njih imenovani naslednji: Lambert Aljančič, zasebni uradnik; Anton Benedičič, krojaški mojster; Oskar Dračer, industrijec; Anton Golež, trgovec; Franjo Gnilšek, trgovec; Franc Hrastelj, ravnatelj Cirilove tiskarne; Franc Holmec, mesarski mojster; inž. Jože Jelenec, stavbenik; Ivan Jemec, vrtnar; Ignac Jan, urar; Martin Kores, hišnik; dr. Janko Kova-čec, bančni ravnatelj; Anton Kotnik, preglednik finančne kontrole v pokoju; Ivan Klančnik, mizarski mojster; dr. Jože Leskovar, odvetniški koncipient; Josip Loos, ravnatelj »Putnika«; dr. Fero Miler, odvetnik; Ignac Ozvatič, davčni kontrolor; Bogdan Pogačnik, bančni ravnatelj; Vlado Pušenjak, višji zadružni revizor; dr. Janko Pihler, zdravnik; Ivan Prijatelj, profesor; Ferdo Potočnik, industrijec; Jože Stabej, ravnatelj Okrajnega cestnega odbora: Alojzij Sprager, elektrotehnik; Ivan Sluga, prevoznik; Ivan Soje, kipar; inž. Karel #nger, industrijec; Anton Tavčar, industrijec; Ivan Velker, hišni posestnik; Franc Veronek, železniški uradnik; Ivan Wurzinger, železniški uradnik; Miro Žitnik, upokojeni major; Josip Petejan, uradnik OUZDfc Henrik Saboty, industrijec; Anton Feier-tag, pekovski mojster; Alojzij Munda, mizarski mojster; Josip Weis, trgovec; Ivan Kovačič, trgovec; dr. Franc Sušnik, procesor; Dragotin Roglič, industrijec; Josip Ošlak, tiskarniški ravnatelj; Otmar Meglič, hišni posestnik; Franc Remih, zasebnik; Viktor Grčar, šolski upravitelj ui industrijec Hutter. ■ Iz sestave dosedanjega mestnega sveta so razven župana in podžupana iz-padli-sledeči mestni svetniki: Anton Bajt, Franjo Bureš, Fatija Jurak, dr. Zmago Kac, Ivan Kejžar, dr. Karel Kieser. Ivan KravoSj Rado Lenard, Ivan Majer, Jože Malenšek, Viljem Močnik, Vid Murko, .Andrej Oset, Franc Pagon, Ferdo Prelog, Karel Pugl, dr. Vinko Rapotec, Ivan Sirak, Ivan Slavinec, Franc Sprali, Janko Tavčar. Rudolf Tumpej, Gjuro Valjak in dr. Miloš Vauhnik. Občinski nameščenci dr. Senekoviču Poslovilno pismo nameščenskega društva iz sreza Maribor levi breg ob priliki upokojitvi Sekcija društva občinskih nameščencev severnega dela dravske banovine za srez Maribor levi breg je naslovila na sreskega načelnika gosp. dr. Iv. Senekoviča ob priliki njegove nenadne upokojitve naslednje spontano poslovilno pismo in zahvalo: »Visoko spoštovani' gospod sreski načelnik! — Ob priliki Vašega odhoda z najodgovornejšega mesta v javni upravi našega sreza,- ki. ste mu vsikdar nesebično in uvidevno načelovali, dovolite tudi nam — občinskim nameščencem iz sreza Maribor levi breg, da se od Vas tem potom poslovimo. — V imenu sreske sekcije društva občinskih nameščencev severnega dela dravske banovine Vam bodi izrečena iskrena zahvala za Vašo dobrohotno naklonjenost, ki ste jo ob vsaki priliki izkazovali posredno podrejenemu občinskemu urad-•ništvu. Obenem se Vam zahvaljujemo za Vaša objektivna prizadevanja v prid novo formiranih velikih občin, ki ste jih z vzorno požrtvovalnostjo organizirali in poskusili iz njih postopoma ustvariti zares dobre in življenja zmožne upravne edinice. Zagotavljamo Vas, da Vaše dobrohotno delovanje ob skrajnem severu naše domovine ne bo nikoli pozabljeno in ga bomo znali ceniti zlasti mi občinski nameščenci.Z najboljšimi željami za bodočnost, sprejmite gospod načelnik izraze visokega spoštovanja in odkrite hvaležnosti občinskega uradništva vsega sreza, ki ste ga prav v najbolj kritični prehodni dobi nove občinske zakonodaje tako uspešno vodili!« it Spoštovana policilaf4 Pismo dveh zaljubljenih samomorilcev mariborski policj — „Rad« grdega razmerja staršev" — Dornavska lju bavna žaloigra pojasnjena Kmalu dopoldne pa so ugotovili tudi identiteto obeh. Mladenka je 221etna tkalka v tovarni Doctor in drug Fani Ledi- Danes zjutraj je mariborska policija razjasnila Ijubavno tragedijo, ki se je odigrala med dvema nesrečno zaljubljenima Mariborčanoma včeraj popoldne v Dornavi pri Ptuju. Policija je dobila danes namreč pismo od obeh samomorilcev ,ki se dobesedno glasi takole: »Spoštovana policija! Sama hočeva razjasniti vzrok te tragedije, da se ne bodo najini starši med seboj prepirali in valili krivdo drag na drugega. Zaradi grdega ravnanja staršev sva šla skupno v smrt in najina ljubezen je trajala do zadnjega zdihljaja. Drugega, kar bi povzročilo tragedijo, ni bilo med nama. Zadnji pozdrav L. F in K. F.« | VBNSKA TRGATEV I SOBfOLA POBREŽJE Iz sodne službe. Vpokojen je pri tukajšnjem sreskem sodišču zvaničnik g. Franc Simončič. Smrt odličnega šolnika. V tukajšnji splošni bolnišnici je preminul na posledicah težke bolezni in v častitljivi starosti 75 let upokojeni šolski upravitelj Franc Vabič. Rajnki je v teku svojega službovanja pridobil obilo zaslug na polju naše nacionalne vzgoje. Stanovski tovariši so ga spoštovali in visoko cenili ne samo radi odlične strokovne usposobljenosti in lepih uspehov njegovega vzgojiteljskega delovanja, marveč tudi radi njegovega svetlega značaja in nacionalna zavesti., Služboval je v "raznih 'krajih bivše Spodnje Štajerske, predvsem v nekova iz Bresternice 45, njen nesrečni ženin pa je tkalec pri Hutterju 221etni Karel Fras, stanujoč v Mejni ulici 14. Starši obeh samomorilcev so se zglasili danes tekom dopoldneva na policiji, kjer so izjavili, da se bodo odpeljali na Tcraj tragičnega dogodka in bodo obe trupli prepeljali v Maribor, kjer ju bodo položili v skupni grob. Zadn;i pozdrav je dobil tudi mladeničev oče in je bila karta prav tako kakor pismo oddana "na pošti v Varaždinu. V NEDELJO, 29. SEPTEMBRA 1935 OB 15. URI PRI BR. RENČELJU ptujskem okraju, leta 1906 je nastopil službeno mesto v Ptuju, po prevratu je prišel v Maribor in bil upravitelj na prvi deški osnovni šoli. Leta 1924/25 je stopil v zasluženi pokoj. Vzornemu vzgojitelju naše mladine in človeku dobričini trajen spomin, žalujočim pa toplo sočutje! Preminula je zgledna slovenska niati in koroška rodoljubinja gospa Ana Rav-nikova, vdova po puškarskem mojstru na Trati pri Glinjah na Koroškem in mati tukajšnjega odvetnika dr. Rudolfa Ravnika. Pokojnica je bila vzorna gospodinja, skrbna in ljubeča mati, ki ji je bila sreča dragih svojcev vse. Po' naravi usmiljena, dobra in blaga je dopolnjevala te svoje odlike s čvrsto narodno za- vestjo in gorečnostjo. Žalujočim ob težki izgubi naše iskreno sočustvovanje! 50 centov raznih arhlvalij, ki se pretežno nanašajo na naše Pr ' murje, je pridobil v Somborju za tuka;šnji banovinski arhiv arhivar prof. Baš. Dragocene zgodovinske listine padajo v dobo 1895 do 1918. Izjava! Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru izjavlja v zvezi s člankom »Podpisi za amnestijo«, ki je izšel v »Slovencu« štev. 221 z dne 26. septembra 1935 na 2. strani v 3 koloni spodaj: »Ker se je splošno razumel smisel članka tako, da je vodilo v Maribora akcijo radikalno marksističnih ljudi« za nabiranje podpisov za amnestijo vseh političnih kaznjencev naše društvo, ugotavljamo, da to ne odgovarja resnici. Radi klevete pa si bomo poiskali primernega zadoščenja. To izjavo smo poslali dnevnikom »Glas naroda«, »Jutro«, »Ma-riborer Zeitung«, Mariborski Večernik Jutra« in »Slovenec«. V zvezi s člankom »Iz akademskega društvenega življenja«, ki je izšel v »Mariborskem Večerniku Jutra« štev. 219 z dne 27. sept. 1935 izjavlja odbor Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru, da ni res, da bi začetkom tega meseca izstopilo »nacionalno krilo« tega društva, da pa je dne 24. t. m. javilo odboru izstop iz društva 11 (enajst) tovarišev, ki pač niso kompetentni, da bi se predstavljali kot nacionalno krilo našega društva, če bi bilo govora o izstopu kakega nacionalnega krila, bi moralo izstopiti tudi preostalih 116 članov. — Omenjenih 11 tovarišev je izstopilo ne iz nacionalnih nagibov, marveč iz užaljenega samoljubja, ker na občnem zboru dne 2. sept. 1935 niso prodrli s svojo kandidatno listo. — V pojasnilo občinstvu pripominjamo, da je naše društvo nepolitično in nadstrankarsko ter bo v tem pravču tudi vztra;alo. — Odbor DJA. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Do vključno nedelje , l sreča velefilm poln si ajnega humorja in zanave. Willy Fritseh, Kathe Gold, Adela Sandroclc in Paul Kemp. Naš prihodnji spored velefilm Ufe: BARCAROLA. Gustav Frohlich, Lida tiarova. Kino Union. Pr: ijera senzacijonelnc- velefilma »Noctu-no« (Vsi hrsneni’ o po ljubezni...), Anton Pointer. Hans Stiiwe, Maria Ray in Rio Byron. »Maribor govori«. Jutri zvečer ob 20. uri bo v ljubljanskem radiu ciklus »Maribor govori« s kratkim govorom o Mariboru, nastopom malih harmonikarjev Pomladka Rdečega križa in petjem bratov Živkov. Vsi brezposelni emigranti naj se jutri v nedeljo 29. t. m. ob 10. uri javijo v prostorih društva »Nanos«, kjer dobijo važne informacije. Matineja v »Grajskem kinu« danes v soboto ob 2. popoldne in jutri v nedeljo ob 11. dopoldne po globoko znižanih cenah krasen film »Lažna usta«. Liudska univerza v Mariboru otvori letošnjo sezono v petek, dne 4. oktobra, in sicer s prekrasnim večerom »Pesmi in arije«, ki ga priredi operna pevka ga. Zlata Gjungjenac. V prvem delu bo pela jugoslovanske pesmi, v drugem pa razne opeirne arije. Spremlja jo operni kapelnik g. N. Štritof iz Ljubljane. Pri tej priložnosti se prvič predstavi mariborskemu občinstvu koncertna pianistka ga. Neda Kozinova iz Maribora s samostojnim klavirskim programom. Koncert bo v veliki kazinski dvorani. Prodaja vstopnic se prične v torek, dne 1. oktobra pri ge. Zlati Brišnikovi in g. Hoferju. , Igralski studio (koncesioniran od mi- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutra: na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefove grenčice RegisUirano od ministrstva za socialno Dolitiko in narodno zdravie S. br. 15.185 od 25 V 1935 Zahvala! Delavsko kolesarsko društvo, podružnica v Studencih, je ob priliki kolesarskega dne, ki je bil 18. avgusta 1935, darovalo od svojega čistega dobička Din 50.— za občinske reveže v Studencih, za kar se obč. uprava iskreno zahvaljuje. Obračun dijaške kuhinje v Mariboru. Tudi letos prehranjuje dijaška kuhinja lepo število mariborskih diiakov. Odbor, ki mu predseduje g. dr. Viktor Kač, in vodi blagajniške posle ravnatelj realne gimnazije g. dr. Matko Heric, je izdelal obračun za lansko šolsko leto. ki izkazuje 104.091.43 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Iz obračuna je razvidno, da je to važno socialno ustanovo izdatno podprla tudi mestna občina mariborska, ki je darovala lani kuhinji 20.000 dinarjev. Nadalje so darovali večje zneske: Posojilnica v Narodnem domu 15.000, banska uprava 5.000, Sokol matica 8.216, Nabav-ljalna zadruga 1.000, drž. učiteljišče 1.500, razne druge podpore in darila pa so vrgle blagajni dijaške kuhinje nad 9.000 dinarjev. Naj bi se dobrotniki tudi v bodoče spomnili ubogih mariborskih dijakov, ki jim bodo večno hvaležni. nistrstva prosvete), dihalne, glasovne in govorne vaje, recitacija, improvizacija, igranje, mimika, študij vlog; (na željo se podučuje nemški odrski jezik) (Buh-nensprache). — Ob zaključku sezone javna produkcija. Pismene prijave na vodstvo Igralskega studi Koroščeva 7, II. nadstr.. pri Nabergoju. Srečke za I. razred državne razredne loterije so dospele in jih dobijo igralci v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 1. Nova starinarna, Koroška c. 3, ima e-liko zalogo novih otroških oblek, čevljev, nogavic, srajc, žameta in različnega blaga. Tudi nakup pohištva in stare obleke. Slike malih harmonikarjev »Harmonije«, Maribor, z Bleda, slikane ob priliki zasedanja male antante, dobite v upravi »Večernika«, Gosposka ulica 11. Mariborski stenografski krožek prične v sredo, dne 2. oktobra ob 20. uri na drž-trgovski akademiji. I. nadstr., s članskimi sestanki, ki se bodo vršili vsako sredo. Pod strokovnim vodstvom se bodo udeleženci spopolnjevali In vadili v slovenski stenografiji. Pogoj je članstvo. Obisk ie brezplačen. Pridite! 4413 MARIBORSKI NOGOMETNI DERBY Dutri, v nedelio 29. t. m. ob 16. na ;g sču v Ljudskem vrtu orvens vena nogometna tekma I S S K MARIBOR : SK RAPID Ob vsakem vremenu! Predtekma rezerv. Izlet v Slovenske gorice prireja avtobusni promet MP v nedeljo, dne 6. oktobra. Obisk gospodarske razstave v Ptuju, vinske trgatve v Ormožu, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Sv. Lenartu itd. Cena Din 55.— za osebo. Prijave in informacije: Vodstvo avtobusnega prometa MP, Maribor, Glavni trg 26, telefon 22-75. Društvo najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov ima v nedeljo, 29. septembra ob pol 11. uri na verandi restavracije »Union« protestni shod proti pretirani najemnini. Napovedanega zborovanja stanovanjskih najemnikov ne bo. Dvestodvajse'6est delavcev, dijakov, nameščencev, uradnikov, profesorjev itd. je minuli četrtek obedovalo v vseli razredih jedilne velerestavraclje JaVne kuhinje na Slomškovem trgu in še se je oziralo na individuelno postrežbo gostov. Trgovski In privatni nameščenci, obiščite plesno šolo svoje strokovne organizacije, katero priredi Pomočniški odbor Združenja trgovcev. Plesna šola prične 1. oktobra. Mi kupujemo, mi nosimo, mi priporočamo samo »Pirnar« hubertuse, »Pirnar« obleke, »Pirnar« pumparice. Srečko Pihlar, .Maribor, Gosposka 5 V Mariboru, -.dne. 28. IX, 1935. *AWr^iW'ba pojde za prehod preko Save. Vodol: manevrov je general Krstič. Ma-Pevrov se udeležujeta tudi francoska ma-]0>-ia Umotte m Routaud. Velika eksplozija je nastala v rudniku Mariborski Srake po Mariboru. F*red tukajšnjim sodiščem sta bila obsojena 321etni avto-izvošček J. B. in 291etni mehanik F. F., ker sta letos v aprilu ukradla Ivanu Schreiberju v Cankarjevi ulici nekatere avtomobilske sestavne dele Oba obtoženca sta krivdo priznala in sta bila obsojena vsak na en mesec strogega za-oora. Dvonožne lisice so se prikradle v kur-■nik posestnika Jožefa Repoluska v Rušah in mu odnesli kokoške in 13 piščancev. Ponočni huneveti so udrli v domačno posestnika Rudolfa Veronika na Goriškem vrhu ter mu pokradli razne obleke, čevlje in več drugih predmetov. Za neznanimi huneveti poizvedujejo orožniki. Zlomljena noga — razmesarjena roka. Danes zjutraj je na Teznem pred svojim stanovanjem v Krekovi ulici 3 železničarjeva žena Hedvika Lačnova tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo ipod kolenom. —- V neki mariborski tovarni pa je prišel 291etni tovarniški de-ilavec Lovro Zgane z levo roko v stroj, iki mu jo je zelo hudo razmesaril. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Kolesar v starčka. Na državnem mostu je povozil neki kolesar 691etnega Štefana Voduška, ki so ga s poškodovano ilevo nogo odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Cene moke slejkoprej kvišku. Tekom treh dni so poskočile cene moke že za 10 para pri kilogramu. S tem v zvezi se je ponekod podražil tudi kruh. Pravijo, da ni draginje ... Na današnji trg so pripeljali slanina rji 19 vozov svinjine in slanine, kmetje 24 vozov čebule, krompira, nadalje 26 vozov hrušk, jabolk, češpelj, grozdja, tri voze kurilnih drv in tri voze lesene in Jončene robe. Cene so bile v glavnem' kakor prejšnji teden. Na senenem trgu je bilo danes pet vozov sena po Din 55 do 62 za 100 kg. Rtnju -v moravski banovini. 12 rudarjev je mrtvih, 23 ranjenih, med mrtvimi je devet Slovencev. Na Japonskem razsaja tajfun. V pokrajini Gumi severozapadno od Tokia je bilo 190 človeških žrtev, usoda 130 oseb je neznana. Porušenih je 1500 hiš. Švfca dobi generala! Švicarska vlada namerava imenovati generala švicarske vojske, kar se doga:a le v slučaju vojr.e ali splošne mobilizacije. »Dan turškega jezika« se je slavil po vsej Turčiji. Povsod so bile velike manifestacije ter se je proslavljal prezident Ataturk kot obnovitelj Turčije in turškega jezika. V alpskih dolinah hud mraz. Radi hladnih struj je pritisnil v alpskih nižinah občuten mraz. V Jeruzalemu nesreča. Treščilo je na tla angleško vojno letalo. Pilot in opazovalec sta bila mrtva. Italija utrjuje Dvanajsterootočje! Tako pravijo poročila iz Rhodosa, kjer so tudi aretirali več Grkov. Velikih romunskih manevrov v Moldaviji in Bukovini se udeležuje tudi šef francoskega generalnega štaba general Gameljn. Panika v Negusovem levnjaku! Pet levov je ušlo iz železnih kletk Negusčve-ga levnjaka. V cesarskem dvoru je nastala strahovita panika. Levi so raztrgali dva konja v cesarjevih konjušnicah. Dvorska straža je v splošni zmedi s strojnicami postrelila krvoločne zverine. SiGuekfetaske krnice Dve težki nesreči pri Slovenjgradcu Preteklo nedeljo, ko je bilo lepo solhč-no vreme, je bilo nešteto izletnikov, ki so napravljali izprehode in izlete po deželi. Na izlet se je podal tudi kovaški mojster iz' Pake. Odpeljal se je s svojim motornim vozilom s precejšnjo naglico, ne vedoč, da vozi smrtnim poškodbam nasproti. Dospevši do Hude luknje, kjer so močni in ostri ovinki, mu je nenadoma pripeljal nasproti voz. Spri- e 5 e r n i k« Jutra._________________ mmmmmmmsESMammmmmmmmmmmmmmmmm čo precelšnje brzine, ki sta jo imela oba voznika, nista mogla preprečiti katastrofe. Z neznansko silo sta trčila oba voznika drug v drugega, da se je očividcem nudil grozovit pogled. Oglušujoč glas je še povečal situacijo, v kateri je bil ponesrečeni kovaški mojster. Oje voza se mu je dobesedno zarilo v trebuh in mu predrlo trebušno votlino. Kri je brizgala daleč naokoli. Na klic so pritekli bližnji ljudje, ki so ponesrečencu nudili prvo pomoč. Ker je bilo njegovo stanje obupno, so hitro ukrenili vse potrebno in ga spravili v slovenjegraško bolnišnico, kjer se zdravi ob skrbni negi zdravnikov. Pričakovati je, da bo okreval. — Druga nesreča se je pa primerila te dni posestniku Roku Grosu iz Gornjega Doliča. Na svojem posestvu je gasil ogenj in je tako neprevidno ravnal pri tem poslu, da ga je ogenj močno opekel po životu. Zaradi nevarnih opeklin so ga odpremili v slovenjegraško bolnišnico. Osebna vest. Na lastno prošnjo je bil premeščen ha tukajšnjo ljudsko šolo učitelj g. Vinko Cilenšek. Zaposlen je bi! dosedaj v pisarni sreskega šolskega nadzornika. Prizidek Sokolskemu domu. Naš Sokolski dom se povečava z novim prizidkom stranske velike dvorane in garderobe. Dela hitro napredujejo in je pričakovati, da bodo v kratkem končana. Nova izolirnica. Naša bolnišnica dobi v kratkem novo izolirnico, ki bo urejena na najmodernejši način. Sprejela bo lahko 25 bolnikov. Imela bo centralno kurjavo in vodovod s toplo in mrz’o vodo. Odprta noč in dan so groba vrata. Od 9. t. m. so umrli v tukajšnji bolnišnici Čeperlin Jožefa, dninarica iz Ložnice, stara 62 let; Krivograd Valentin iz Jelovca pri Guštanju. star 77 let; Prednik Anica in Alojzija iz Bukovske vasi pri Slovenjgradcu (umrli sta za difterijo) in Jazbec Franc, star 2 leti, doma iz Pameč (umrl za opeklinami). Hoitetske Mwkt Pričetek abesinske vojske v Rušah Pod gornjim naslovom je najbrž kak italijanski dezerter v svojem strahu poročal v »Večerniku« od 13. t. m. o neki strašni bitki, ki se je baje bila v Rušah 8. t. m. Ker pa ima strah velike oči in take Oči čestokrat nekaj vidijo, kar se sploh ne dogaja, se je po takem ponesrečenem naključju tudi v Ruše vrinila bajka o abesinski vojni, ki gotovo ne utegne pospešiti tujskega prometa v našem kraju. _ Razumljivo je, da sedaj v Rušah na vse načine skušajo to bajko valit ‘v Lobnico, toda pri nas v Lobnici za take komedije ni prostora. Dne 8. t. m. smo namreč gasilci v Lobnici priredili v.rtno veselico, ki se je zaradi hladnega večera končala ,že ob 22. uri v najlepšem redu in miru. Je-le po naši končani prireditvi se je v naš obče znani mirni kraj priklatilo nekaj »Abesir.cev« iz Ruš, kateri so v vinskem razpoloženju in razuzdanosti po manirah bivših madžarskih aristokratov v gostilni g. Š. razbili nekaj kozarcev in tako gostilničarki povzročili 80 Din škode, nakar so to čudno kulturo odnesli nazaj v Ruše. Zelo neprijetno bi nam bilo, če bi na tem mestu morali te »Abesince« iz Ruš imenovati imenoma. Če se morda hoče ta pustolovščina »Abe-sincev« iz Ruš sedaj spraviti v zvezo z našo gasilsko prireditvijo, moramo javnost že vnaprej opozoriti, da naša gasilska prireditev v Lobnici nima nič skupnega z abesinsko vojsko, ki se je baje istega dne bila v Rušah. Poročevalec abesinske vojske omenja tudi, da gojijo v Rušah posebno ljubezen do skupnosti, v katero skuša nekako vabiti tudi nas. Ker pa ljubezen do skupnosti, katero gojijo v Rušah — v Lobnici prav dobro poznamo, se za prijazno vabilo prav lepo zahvaljujemo. — I. F. Piuiske siouite Seznam zavezancev pridobnini po zakonu o neposrednih davkih, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1935 razpravljale pred davčnim odborom, je razgrnjen občinstvu na vpogled pri mestnem magistratu in gremiju trgovcev. Stran 5 Meroizkusn! urad v Ptuju. Za uradovanje v mescu oktobru, novembru in decembru t. 1. pri postaji za kontrolo sodov so določeni naslednji dnevi: oktobra dne 19., 21., 22. in 23, novembra dne 18. in 19., decembra dne 16. in 17. t. 1. Olepševalno in tujskoprometno društvo v Ptuju je izdalo te dni lepo izdelan vodič za Ptuj in okolico. Vsebina vodiča je zgodovinski oris mesta Ptuja in okolice, in sicer od 1000 let pr. Kr. do danes. Ta vodič bode služil tudi obiskovalcem Kmetijsko obrtne razstave, ki se vrši od 28. sept. do 6. oktobra t. I. v Ptuju. Gnusen zločin v Halozah. Gnusen zločin je bil izvršen nad komaj 141etno Katarino V., hčerko viničarja iz Podlehnika. Dekle je postalo žrtev nekega postopača in delamrzneža po imenu V. S., ki je bil, kakor smo dognali, že večkrat sodnijsko kaznovan. S. je imenovano deklico napadel v gozdu, ji storil silo, ter jo pri tem ne samo težko poškodoval, ampak jo tudi okužil z dvojno venerično boleznijo. Nesrečno dekle so morali spraviti v ptujsko bolnišnico. Proti zverini v človeški podobi pa je uvedeno kazensko postopanje. Težka nezgoda. Nevarno se je ponesrečil 561etni delavec Franc Pišek, doma iz Sv. Lovrenca na Drav. polju. Padel je iz odra 7 m višine v globočino na Skedenj, da je obležal nezavesten. Dobil je nevarne notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Tatvina. Na podstrešju hiše Muršec v Ormoški cesti so imeli preteklo noč ne-zaželjen obisk. Dosedaj še neznani storilci so odnesli iz podstrešja navedene h|5f> hjer imajo stranke, ki stanujejo v hiši, med temi tudi dva sodnika, spravljeno obleko in razne druge vrednostne predmete, vso tamkaj se nahajajočo robo, tako da znaša Škoda okrog 6000 Din. Policija je uvedla strogo preiskavo in eno osumljeno osebo aretirala. Velik požar na Dravskem polju. Danes ponoči okrog 2. ure je nenadoma zažarelo nebo nad vasjo Žamenci, občina Dornava, 10 km od Ptuja. V gospodarskem poslopju, last odvetnika dr. Alojzija Visenjaka, je izbruhnil požar, ki je zajel celotno nad 50 m dolgo poslopje, ki je zgorelo do tal, tako da štrli kvišku le zgorelo zidovje. Žrtev požara so tudi vsi poljski pridelki, in sicer štiri vagoni sena in slame, razno poljsko orodje, ter skoraj nova mlatilnica. Vrlim gasilcem iz Dornave, Muretincev in Ptuja se je po trudapolnem delu posrečilo požar lokalizirati in ogenj pogasiti. Škoda je precej visoka in znaša okrog 80.000 Din. KakOr so orožniki iz Ptu:a ugotovili, jc bil požar podtaknjen od zlobne roke. Istim orožnikom se je tudi posrečilo požigalca izslediti in ga aretirati. Požigalca, ki dejanje pod težo dokazov priznava, so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Dvojni samomor. Včeraj ob 17. uri so našli ljud;e, ki so trgali koruzo na neki njivi pri Dornavi, trupli dveh oseb. in sicer moškega in ženskega. V ženski torbici je bil listek, iz katerega se da posneti, da se ženska imenuje Ledinek, moški pa Fras. Tudi se je našel v torbici listek tovarne Doctor in drug v Mariboru, ter drugi list, iz katerega je povzeti, da je bila Ledinekova v avgustu t. 1. v mariborski bolnišnici. Poleg obeh mrtvih trupel je ležala steklenica z lizolom. Nedvomno gre za dvojni samomor. V petek so ju ljudje videli, ko sta korakala po vasi Dornava. Sta oba mlada, okrog 25 let stara in dobro oblečena. Ljud:e, ki so ju videli v petek, so ju spoznali danes v mrtvašnici, da sta identična z onima, ki sta v petek hodila po tamošnii okolici. Visoka šola za modo. Amerika je muhava in iznajdljiva. Vodstvo vseučilišča v Torontu je sklenilo, da osnuje posebno fakulteto za modo. To bo prva fakulteta te vrste. Na fakulteti bodo posebni strokovnjaki iz področja mode predavali o moškem in ženskem kroju, o pohištvu, o raznih manifestacijah mode, pa tudi o slikarstvu, arhitekturi in glasbi. Predavali bodo moški in ženske. ..Čuvaite Jugoslavijo" ladtuta De»et radovednih minut za maribortkim odrom Nervozno vršenje, krožni oder, izpopolnitev električne napeljave, ambicija, repertoar, delavnost, otvoritev sezone i. t. d. Tisto znano nervozno vršenje zadnje dni pred otvoritvijo vsake sezone me je zamikalo, da sem jo mahnil v gledališče. Ko hočem stopiti na oder, srečam na hodniku najprej Danila Gorinška, ki se je pravkar v vseh obstoječih jugoslovanskih narečjih in hudo fortissime ujeda!. Ne vem, nad kom in zakaj, ker je bil sam ... Pozdrav presliši, njegovega značilnega ciničnega nasmeha ni, le pogled se mu hudo grozeče zarije iznad očal in izpod črne grive vame. Na mojo bojazen, če je bolan, odvrne: »To pride od vživljanja v morilsko psihozo!« in ko izusti krilate besede, doda še: »Naj Te Bog ohrani v cvetju!« ter še neko krajšo slovensko rečenico, ki ne sodi sem. Obrne se in izgine. Pozneje izvem, da igra morilca v »Karamazovih«, razumem tisto o »vživljanju v morilsko psihozo« in sedaj še bolj prepričan o nervoznem vršenju za odrom, stopim na oder. Tam so gledališki, delavci in Schello-vi monterji pri montaži krožnega odra. Kot nalašč je v bližini tudi glavni režiser Jože Kovič, rad na uslugo, da mi pojasni to in ono. »Vidite,« povzame, »tale krožni oder mi je krožil po glavi že dolgo vrsto let. Vem, da ni to najnovejša pridobitev, vendar pa je za naš razmeroma majhen oder (dasi je oder sam mnogo večji od ljubljanskega!) najbolj pripraven zit nas še posebej z vidika krajšanja odmorov, ki je pri nas nujno potrebno. V razliko recimo z ljubljansko opero, kjer služi le za uprizarjanje komadov z izrecno majhnimi prizorišči, je paš novi oder po zamisli in konstrukciji svojevrsten ter pokrije vso površino starega odra, torej več kot se da videti iz avditorija. Postaviti se da torčj največja scena, kot je bila mogoča popreje tudi na starem odru. Predsodek, da bodo morali pri delih z velikimi prizorišči krožni oder demontirati, je torej jalov. Novi krožni oder sestavlja šestnajst sektorjev ter nosi v najboljšem primeru lahko 'do pet različnih scen. Oder se bo sijajno obnesel že pri prvi predstavi, pri „Bratih Karamazovih”, kjer se bodo zvrstile štiri različne slike — brez odmora! V največje zadoščenje pa je lahko nam vsem, da za izvršitev tega velikega dela ni bilo, treba hoditi po tujce, temveč so vsi načrti, konstrukcija in montaža delo domačinov: Načrt je zasnoval gledališki slikar Ussar, železno konstrukcijo in montažo je izvršila naša domača tvrdka Sclieli, ki je stala pred zelo težko nalogo — saj s tovrstnim delom doslej še ni imela opravka, leseno konstrukcijo in montažo pa so izvršili gledališki delavci pod vodstvom gledališkega mojstra Jana Matejka. Tako Sohellovi kot gledališki delavci so bili rta delu štiri dni in tri noči!« Pogled mi je ušel na električno napeljavo, »Tudi tu,« nadaljuje Jože Kovič, »se moderniziramo! Kakor vidite, smo dobili nOvo rampo, sofito itd. Prav po vzorcu največjih odrov. Barvasta stekla pred močnimi žarnicami namesto samih žarnic! Novi reflektorji. Pa imamo tudi „tiča” za električarja! Pred osmimi leti je prišel Josip Herman, tako se piše naš iznajdljivi električar, v naše gledališče, in poslej je z večnim predelovanjem in izpopolnjevanjem do današnjega dne postavil našo nekdaj skromno razsvetljavo na sedanjo povsem Ustrezajočo bazo.« »Torej zelo tehtne tehnične izpopolnitve?« »Da, vse to je sicer občinstvu manj vidno, je pa integralni del uspeha pri uprizoritvah gledaliških del.« In neumorni glavni režiser se razvname: »Pa da ne govorimo samo o tehnični plati. Prepričani bodite, da je naš upravnik dr. Brenčič s svojo znano pošteno voljo na delu. da nudi vsestransko dobro sezono. Glejte, cela kopica priznanih imen gostov, ki se bodo pred-staMffi*y teju: sezoni,, da. ne gogaipna na- šega delavnega ansambla, ki je vesten in ambiciozen ko redkokateri. Malo jih je, zato so noč in dan vpreženi. Pa ne samo to: načelo je, da se v repertoarju nudi preizkušeno najboljše. Letos to lahko še prav posebno trdim: .,Bratje Karamazovi”, „Izdaja pri Novari”, ..Medvedji ples”, ..Siromakovo jagnje”, „Vzrok” itd. so dela, ki bo njihova uprizoritev Mariborčane gotovo razvelesila. Torej še enkrat: če se pri nas ne bi delalo tako resno, s tako pošteno dobro voljo in s takim čutom odgovornosti in dolžnosti napram občinstvu, bi si skoro upal trditi, da ne bi več imeli svojega gledališča, zlasti ob tako skromnih podporah kot jih prejema. Zato naj ob tej priliki poudarim, da je potrebno, da se vsakdo, ki je naroden Mariborčan, abonira v gledališču!«' Režiserju se je mudilo na delo, pa tudi moja radovednost je bila potolažena. Stopil sem spet na hodnik in na gledališko dvorišče. Tam je planilo vame bujno vršenje: delavci razbijajo po kulisah, gledališki slikar — z levico! — slika, z namršenimi obrvmi strmi Furi-jan v svojo vlogo, Grom koraka — kot vselej! — niajestetično po dvorišču, Pavle Kovič in Nakrst sta v ognjeviti debati, Kraljeva sedi sključeno na stolu in študira, ko da je krog nje največji mir, Barbičevi žgoli svoj zadnji duet in Tonček Harastovič si utira s plešočim korakom pot do kapelnika Herzoga ... V vsem je torej vidno: še nekaj dni, in zavesa se dvigne. Bilo srečno. N. poročila o njenem delovanju pričajo, da imamo pred seboj odlično ir, izredno uporabno umetnico globoke muzikalnosti. Posebno se omenja temeljita izobrazba glasu ter iskreno in resnično vsebinsko razumevanje vseh liričnih in dramatičnih izvajanj. Je osebnost, ki si mahoma pridobi simpatijo publike, katero zna 'tudi stalno vezati nase ter jo obdržati v največji- napetosti. Velik sloves umetnice nam torej jamči za redek glasbeni užitek. V samostojnih klavirskih točkah se nam bo pri tej priliki še predstavila koncertna pianistinja prof. Neda Kozlnova, absolventka praškega konzervatorija, pevko-solistinjo pa bo spremljal ljubljanski operni kapelnik N. Štritof. Dr. Malka Šimec: Zdravstveni nasve-i za družino in dom. Izdala Družba sv. Mohorja v Cel.iu. Strani 140. Zdravje je r.aša največja dobrina, je bogastvo, ki se z ničemer drugim ne da primerjati. Vse premalo pazimo nanj. Knjižica zdravstvenih nasvetov skuša odpoinoči 'temu zlu. Poljudno, v lahko umljivi obliki opisuje posamezne dele telesa, da tako bolj živo predoči vrednost tistega organa za celotni organizem; nato obravnava škod- ljivosti. ki mu prete, in sredstva, ki jih proti njim lahko uporabljamo. Podaja navodila za takojšnjo pomoč pri nenadnih nesrečah ,in boleznih, a nikjer ne pozabi naglasiti potrebe zdravniške pomoči, kjer bi odlašanje moglo povzročiti škodo. Pregledno navaja splošna higienska pravila, ki nam jih nalaga skrb -za zdravje. Razdeljena je v poglavja, ki so vsako zase zaokrožena celota. H koncu obravnava v posebnih poglavjih higieno obleke, stanovanja in daje navodila za pravilno nego bolnika na domu. Koristila bo gospodinjam, materam, vzgojiteljem, učiteljstvu pri pouku higiene, v gospodinjskih šolah in tečajih kot učna knjiga, v društvih za zdravstvena predavanja itd. Prlekija vaš vabi. Združenje trgovcev; rnja Radgona rlckija vas vab ie za srez Ljutomer—G izdalo te dni brošuro » ki jo je sestavil .1. B.. natisnila pa tiskarna »Panonija« v Gornji Radgoni. Vsebina obsegaepise: Prlekija. Ljutomer, Štrigova, Križevci. Veržek Slatina Radenci. Kapela. Gornja Radgona, Arniče. Sv. J uril Ob Ščavnici. Sv. Duh. na Stari, gori, Mala Nedelja in Cezanjevci. V brošuri je tudi več slik opisanih krajev. Na-merjena je propagandi za fnNki promet. {?SHOd(S?skplo priporočam. Prepričali se boste, da je moje delo solidno, cene pa zmerne. Takojšnja izvršitev po meri, spreiemam pa tudi vsakovrstna popravila- Leo Babič. ______ 4368 VABILO na trgatveno veselico s ple-som. ki bo v nedeljo, dne 29. septembra v gostilni gospoda Josipa Kosa na Meljskem hribu. Svirala bo godba tekstilnih delavcev iz Maribora. Za obilen obisk, prav dobro vino in jedila skrbi gostilničar. 4382 __________ ~ POPRAVILA DAMSKIH KLOBUKOV vseh vrst, najmodernejša oblika, dobra izpeljava, prevzame po najnižjih cenah in hitro izvrši Ana Hobacher. Aleksandrova 11. 37751 VINOTOČ ZA KALVARIJO lep sprehod, dobro V'no-J?380 KAM PA KAM? V nedeljo vsi v gostilno Hausampacher, kjer bo trgat-vena veselica, dobro vino, dobra kuhinja, kašnate klobase in domače meso- 4384 OPP'~ ‘T TAFZA. kovine, litine ter vsakovist-ne stroje kupuje in nrodaja po najkulantnejših dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor, Tattenba chova ul. 14. 3704 VSA POPRAVILA sprejema čevljarstvo Benko na Rotovškem trgu. 4188 V gostilni Tomše v Pekrah v nedelja v 29. septembra velika TRGATEV GROZDJA. Pojedina pečenih klobas. Vino po Din 10.—. 4409 KOŽUHOVINASTE PL\ŠCE jopce ter pelerine prekroju5 jem po najnovejšili oarlških in dunajskih modelih. Za strokovno delo in solidne cent jamčim. Peter Sernko, krznarski mojster, Maribor, Gosposka ul. 37. 4383 Posesf DVE ZIDANI STANOVANJSKI HIŠI renovirani, 20 minut od kolodvora Ruše, jako idilična lega. skupno ali posamezno ugodno na prodaj. Informaci-ie pri g. arh. R. Valentanu. Maribor. Koroška c. 48. 4323 kupim hišo z vrtom ali stavbišče v Mariboru. Ponudbe na upravo »Večernika« z navedbo cene pod »Kupec«.__________4404 novozgradba dve sobi, kuhinja, vrt, 20.000. — Novozgradba, dve stanovanji po ena soba in kuhinja, velik vrt. 35.000. — Lepo posestvo, 12 oralov, s hišo in mlinom 38.000. — Več lepih vinogradnih posestev tik mesta poceni. »Rapid«, Maribor, Gosposka 28. 4381 OBRESTONOSNE HIŠE od 100.000. družinske hiše, vile od 15.000. posestva sado-nosna, vinogradna od 30.000 dinarjev naprej. Gostilne, graščine in mline, pekarije prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska 26. 4388 NAPRODAJ ENODRUŽINSKA 3’SOBNA HIŠA pri igrišču »Rapid«. Naslov v upravi »Večernika«. 4378 Kupim NAJBOLŠE PLAČUJEM staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A Stmnpf, Koroška cesta 8.________4369 KUPIM enodružinsko trosobno ali dvo družinsko hišo z vrtom oziroma manjšim prostorom v bližnji mariborski okolici. Po sredovalnica izključeni. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Novo«. 4387 JABOLKA za prešanje kupim po najboljši dnevni ceni. Adalbert Gus sel, Maribor. Aleksandrova cesta 39. 4392 Prodam DOBRO VINO A. Din 5.— in 8.— liter Ra-dics-Nasko, Meljski hrib 2, zraven »Mirim«. 4390 Lepe kletne in transportne SODE proda Gnilšek, Razlagova ulica 25. 4394 GROZDJE Izabela, na prodaj po ceni Din 2.50 kg. Studen-.t, Slomškova ul. 17. 4*56 HOLANDSKE CVETU* NE ČEBULICE. Injacintc. tulpe, narcise itd. dobite po zmerni ceni v cvetličarni Anton Požar. Tvrše-va rtlica. 4366 SPALNICO POLOVIČNO prodam radi prostora pod ceno. Mizarstvo. Dravska 4. ____________4396__________________________ JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme, po najnižjih genah. Mi zarstvo in zaloga pohištva Kompara, Aleksandrova c. 48. 4412 __ KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7. 4285 ~ ŽELEZNA BLAGAJNA velika in masivna, kakor razna pisarniška oprema, dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4324 Na Trati pri Glinicah na Koroškem so nam umrli v starosti naša predraga, zlata babica, g-ospa vdova po puškarskem mojstru. Naj mirno počivajo v koroški zemlji, katero so celo življenje tako goreče ljubili. V Mariboru, dne 28. septembra 1935. Dr. Rudolf Ravnik, Janko Ravnik, sinova in ostalo sorodstvo DO Dreklica nudimo vsem drž. in samoupravnim nastavljencem pri nakupu zimskega blaga 7°lo bonifikacijo •1421 Veletrgovina TRGOVSKI DOM, MARIBOR Otvoritev gostilne! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril svojo prejšnjo gostilno Aleksandrova cesta 38. Priporočam se s prvovrstno kuhinjo in izbornim najstarejšim vinom. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano. 4410 Ljudevit Vlahovič. Slaio - halo - kam pa kam I ? ? Vsi gremo v dalmatinski „ Vinski hram". Hočemo se pošteno navžiti ravnokar došle dobre nove sladke dalmatinske kapljice (mošt). Cena liter Din 8*« . Po naročilu dobite vsaki teden raznovrstne sveže morske ribe, kakor tudi prima čevapčiče in ražnjiče. Vsaki čas topla in mrzla jedila na razpolago. — Toraj vsi na dobro kapljico v Vetrinjsko št. 2 vabi lastnik J. Kapltanovli, gostilničar ■ Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejeme hranilne yloge na knjižice in nh tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Za časa velike kmetijske obrtne razstave v Ptuju zabaviSCe bratov nicbel čarobna razsvetjava koncert orkestra -- novi šlagerji f ALI STE ROJENI MED LETI 1859-^19? Cltateljl ln eitateljloe cega lista rojeni med 1859—1919 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime ln natanCnl datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so splo&io priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da do Clta. teljem ln čltateljlcam tega lista objavil svoje senzacljo-ualne študije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1850—1919 zboljšati svojo eksistenco ln doneti srečo, zdravje, ljubezen Itd. Ta objava Je največje važnosti ter nudi vsem bral kam In bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo srečo. Brez pogreSna Jasnovidnost gra-fologlje tn astrologije Vam |bo razjasnila: |l. VaS značaj, njegove kvalitete. njegove napake; s 2. VaSe lzglede v ljubezni: 13.VaSe lzglede v kupčijah; n 4. VaSe lzglede v podedo-vanju; | s. Vaio življenjsko dolgost; J 6. Vaše prljatelte ln VaSe protektorje; | l. Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične obdolžltve Itd.; 8. Potovanja, spremembo bivališča; 9. Zadevo v rodbini; 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj izmed tlsofiev zahvalnlc. katere prejema ta sijajni znanstvenik; iz vseh krajev sveta. »Gospa Irma Schwarz Iz Ljubljane; se zahvaljuje najprl-srčneje, ker Je v njenih najtežjih flnancljalnlh neprl-llkaH poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji ln zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite Se danes VaS rokopis Ir. rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psiho analizo ln horoskop natan&no In stalno ndreso: Grafološki bureau — CELJE POŠTNI PREDAL 106 Centrala: MARIBOR X RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR vlog« pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo — — H ranllniea Izvršuj* vse v denarno stroko spadajoče posle toino in k u i a n * n o Sore i P ma »loge in knjliice na tekoči raiun sprejema po najugodnejšem obrestovani« MN" “ Podružnica: CELJE JuinoStaJer ersfta hranilnica - OTROŠKI VOZIČEK poceni proda. Zrkovska cesta 33, Pobrežje, Ploj. 4398 KOMPLETNA MEHKA SPAL NICA z mizo in stoli, pobarbana. za Din 250o naprodaj Miklošičeva ul. 6, mizarstvo. 4407 Sobo išle SOLIDEN GOSPOD išče čedno opremljeno sobo, eventi elno tudi s hrano v bližini Glavnega trga ali Kra Ija Petra trga. Naslove pustiti v upravi »Večernika«. 4399 Sobo odda ZRAČNO. DVOSOBNO STANOVANJE STANOVANJE z dobro hrano :n vso os-kra s posebnim vhodom takoj i.d-j dam mesečno za 400 Din predani za 350 Din mesečno. Na- prostemu gospodu v Primor-slav v upravi ‘»Večernika«. 1 ski ulici. Naslov v i pravi 4352 ! »Večernika«. 4240 GOSPODIČNO sprejmem s 1. oktobrom kot sostanovalko v lepo sobo. tu-dis celo oskrbo, poceni. Gosposvetska cejta 15, desno 4345 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Studenci, Kralja Petra cesta 10. 4363 Oddam s 15. oktobrom SOBO IN KUHINJO. Obmejna c. 16 (pri športnem klubu »Rapid*). 430U OTROKA sprejmem v vso oskrbo na deželo. Naslov v upravi »Večernika«. 4395 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam. Maistrova ulici 1*1. desno. ''364, ODDAM SOBO eventuelno s hrano. Kacija-nerjeva ul. 10-11, levo. 4386 OPREMLJENO ^SOBO oddam. Magdalenska ul. 73- 4397 ~SOBO s hrano oddam gospodu. Vr-banova ul. 28, pritličje desno. VELIKO SOBO s štedilnikom oddam prazno ali opremljeno takoj, /'kovska cesta 33. 4408 Stanovanie ODDAM STANOVANJE s 1. oktobrom t. 1. z eno so= bo in kuhinjo v vili pr; parku, Trubarjeva ulica 1! -1. — Ravnotam oddam 2 sobi, eno takoj eni ali dvema osebama, drugo s i, oktobrom. 4367 STANOVANJE dve sobi. kabinet in kuhinja v dvoriščnem pos'opju oddam v najem. Ponudbe pod »Slovenska« na upravo »/e-černika«. 4373 DVOSOBNO STANOVANJE parketirano, s pritiklinami, v novi hiši, oddam točnemu plačniku za 700 Din s 1. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 4379 GOSPODE ali gospodične sprejmem na stanovanje in hrano poceni. Vprašati Gubčeva ulica 3, I. nadstr.. Melje. 4359 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Gajeva ul. 7-1. 4391 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. novembrom. Studenci, Cankarjeva ul. 5. Isto-tam naprodaj tudi kompletno pohištvo. 4370 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Koroščeva ul. 8. vrata 2. 4401 SPREJMEM GOSPODIČNO poceni na stanovanje. Gospoj na ul. 2-1. 4403 SPREJMEM NA STANOVANJE mirno žensko. Taborska 16. 4405 _________ MANSARDNO STANOVANJE renovirano, 3 sobe s kuhinjo. v centru mesta, oddam mirni stranki. — Naslov v upravi »Večernika«. 4415 VAJENKO s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blagom .1 uršič. Marija Btczje _____________4291____________ RUDARSKI NADZORNIKI za popolno samostojno vodstvo rudarskih poslov sc iščejo. Prednost imajo nadzorniki, ki so obenem takozvani »Markscheiderii«. /prašati pri ciglarni A. Miiller. Zagreb, Varšavska 3. 4330 MLADO, PRIDNO DEKLICO sprejme Cvetličarna NVeiler. 4358 SLUŽKINJO 25—27 let, iščem k ? otrok.!-ma. tudi za kuhanje. Gosposka 58, vrata 2, vprašata samo soboto in nedeljo od 16. do 18. ure. 4361 NATAKARICO. samostojno, lepe postave in čedno, takoj sprejme Vicel, gostilne) »Rotovž«. 441o Službo išče PRIDEN IN POŠTEN E AN' 1' išče mesto raznašalca kruha. Pomaga' bi tudi drtig-i dela. Nastop takoj ali pozneje Pelko Karl, Ptujska gora. 4344 Pouk MISS EDITH OXLEY Krekova ulica 18, joučuje angleščino in francoščino. 4350 KONZERV ATORISTINJA ANGLEŠKI POUK ter tudi nemški pouk dajP proti zmernemu honorarju 1". HanB, Cankarjeva 14, pritličje, levo. 4385 " tečaj ZA~ NEMŠČINO, Šolnina mesečno Din 20—, in 40.—. Začetek v okt. Kovač, Krekova 6. ________4371 POUK V STROJEPISJU, stenografije, knjigovodstvu itd. se otvori dne 2. okvirja, Kovač, Krekova 6. 4.372 poučuje klavir, moderna me- Arhoifpr llraucla 1 ^ toda. Cene zmerne. Naslov ^rDeiter. Savska D. v upravi lista. * V bližini Maribora oddam v najem' SOBO. KUHINJO in vrt družini brez otrok, oziroma sprejmem hišnika. Isto-tam sprejmem tudi viničarja in sicer zakonski par. Naslov v upravi »Večernika«. 4411 Službo dobi UČENKO(CA) sprejmem. Fotoatelje Japelj. 4311 SDomnite se CMD <50SP0D3EI Vljudno Vas vabim na brezobvezen ogled naše zaloge finega sulcna za Jesenke obleke Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 , E6.ISE BOCK vse preparate stalno na zalogi DROGERIJA IVAN PEČAR kosmeti ka MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11 Zahtevajte brezplačno kataloge in svetovalca! Uda j a konzorcij, »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO. DEIBLA v.