V# •• • - v Ul I '• T lov: E D CII ■1 ji D £J I Bf * S v ' » k k« . A • t * 1 i ; -•it, • i ) j/ » \ i \' / ^ A I « Med največ j a čudesa slovenskega narodnega prebujenja spada prav gotovo zgodovinski dogodek - prvo zasedanje slovenskega parlamenta, Slovenskega Narodno Osvobodilne= ga'Sveta. Po več ko tisoč letih hlapčevanja ih nevesele preteklosti, po vseh težkih borbah s sosedi lačnimi naše zemlje, po najbolj divjih in - brezobzirnih poizkusih nem= ških in italijanskih fašistov, da bi nas razkosali in u= ničili, pomeni ta dogodek vstajenje slovenske narodne skupnosti in začetek nove slovenske državnosti v veliki, demokratični državi vseh svobodnih in enakopravnih jugo= slovanskih narodov - v novi, federativni Jugoslaviji. Prvo zasedanje prvega slovenskega parlamenta je prav gotovo edinstveno v zgodovini narodov. V sredi takozvane Hitlerjeve trdnjavej na ozemlju, ki ga branijo junaške partizanske brigade, so se zbrali predstavniki iz vseh slovenskih pokrajin, Štajerci, Korošci, Gorenjci in Pri= rnorci, da združijo svojo voljo v oblikovanje skupne use= de združene slovenske skupnosti. Sni iz vrst borcev iz brigad in divizij, drugi iz osvobojenih delov Slovenije, tretji tudi iz krajev, kjer še gospodari okupator,zastop niki vssk slojev in poklicev, politični delavci in gospo txokovrg.aki, delavci, kmetje, izobraženci, tova= riši,- tovarišice. 'Da, ■ tudi tovarišice, naše najboljše, najbolj prekaljene in požrtvovalne žene, ki so bile iz= voljene na prvem zboru odposlancev slovenskega narjda v Kočevju. Vsem zbranim se je odražala na obrazih predanost naši veliki stvari, vsem se 'je zrcalila v očeh odločnost, resnost in želja pomagati trpeči domovini.Njihova pot do narodnega zaupanja je bila polna preizkušenj in nesebič= nega dela. Nikogar od njih ni pripeljala na to mesto spe kulacija, žeja za dobičkom in bogatimi dohodki,ki so ne= koč deževali lažnim poslancem in goljufivim kričačem v parlamentih. Izvolilo jih je ljudstvo, kot svoje najbolj še, najsposobnejše predstavnike in jim je zaupalo težko odgovornost v najtežjih dneh. • Delo, ki ga je opravil na svojem prvem zasedanju je ustdnega pomena za vso bodočpost slovenskega naroda- Na podlagi drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, ki je za= s 4 V' C gosiov slovenskega parlamenta diuvui^ federativno skupnost in oblikovali svoj _i 4 4 4 ■n^ + V« -? on n in hi Tn fl r! f) Tl in bratskega sožitja Ju= “ " nja mo no V ^ ~ f J ~ -- Toilo delo naše delegacije v 0 vi Jugoslaviji. Potrjeno je eno aeio nase e v AVHOJ-u. ki je sodelovala na zgodovinskem zasedanju^ v Jajcu, z navdušenjem je bila pozdravljena ustanovitev nove jugoslovanske skupnosti .pod vodstvom nacionalnega Eomiteta in genijalnega maršala Tita. Ustrezno pojmovan •---federacije so bili postavljeni pogoji ^ ^ — T\T ^ 4 -vn /-\ rrn 17“ Arn n -h r\ + o 1 r r\ 4~ d "1 r\ ni e jugoslovanske federacije so brli postavljeni po za formiranje slovenskega .Nacionalnega Komiteta kot slo - naro dne vlade. Utrdili so se temelji najbolj po= *r-v /-h 4 4 nr\ r\ Ir- r\ -v*4 d 4 r\ r\TT dM d~\7~ r\ venske narodne viaae. urrain so se temelji najuuij po= polne in široke demokracije, po kateri si bo slovensko ljudstvo v novi bodočnosti samo krojilo svbjo usodo sku paj z bratskimi jugoslovanskimi narodi. Proglašena sc bila osnovna načela, ki bodo dajala v bodočnosti slaven skemu ljudstvu najširše demokratične pravice. Sprejeti so bili odloki za utrditev in dokončno izgradnjo sloven ske narodne oblasti, odlok o razpisu volitev, o ustano= vitvi zakonodajne komisije in verske komisije za reševa nje vprašanj, ki so v zvezi z vero in cerkvijo, nadalje komisije za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihc domačih pomagačev. Po spojitvi Slovenskega Narodnegs ta za Primorsko z organi celokupne slovenske narodne velikim navdušenjem soglasno izvoljen lana Izvršnega odbora a 3^ člana predsedstva Pisat el j t o v a r i v/ P uua 7 dU h preaseanim Slovenskega Narodnega Sveta za Pri m v)x si£0 • slovenskih mater in žena je med zasedanjem .0° ?°«iila vdamo pomembnost teh trenutkov za izgrad= ČPv»vT e ^' Sk a nai ° drx e °blasti tovarišica Marija Ivanči= kocevaKem Zboru kot partizanska mati tlijo in J s f»-< 2 jr g’/e rilskem načelu ter so postali za Nemce nevidni in smrtno nevarni. Danes so- bili tu, jutri tam, tili so povsod. Nemci so začeli proti partizanom ofenzi ve velikega obsega, toda partizani so jih vsakokrat do¬ čakali in ko so bili obkoljeni, sn pobegnili, potem o 7 so prizadejali sovražniku velike muke in izgube. To gibanje je po številu kmalu prekosilo silo gene- Ne samo Hrvatje in Slovenoi temveč tu Srbov se je pridružilo maršalu rala Mihajloviča. di veliko število tako da ima danes -Jbitvh- pod sebo.i več kot četrt milijona mož in veliko količino orožja, ki je bilo odvzeto sovražni= kii ter ima organizirano znatno število divizij in korpu sov. Tako je formiran ves pokret ne da bi izgubil svoje gverilske lastnosti, brez katerih ne bi mogel uspeti.Te sile držijo v tem trenutku v šahu najmanj 14 izmed 20 divizij (nemških) na Balkanskem polotoku. Okrog in znotraj teh junaških borcev se je razvilo narodnostno in zedinjevalno gibanje. Komunistični ele= ment je imel ..čast, da je to gibanje začel. Toda, ko je to gibanje narastlo po moči in po številu, je prišlo do procesa prilagojevanja in zedinjevanja, v katerem so pre vladali nacionalni ideali. V maršalu Titu so našli par= tizani odličnega voditelja, ki si , i e pridobil že veliko slave v boju za svobodo. Zal, toda neizogibno so te sile prišle v nasprotje s silami generala Mihajloviča. Aktivnost partizanov je križala račune v sporazumih Mihajlovičevili^ komandantov s sovražnikom. Mihajlovič je poskušal zadušiti te sile. Prišlo je do mnogih tragičnih borb in^tezkih . maščevanj med ljudmi iste narodnosti in iste dežele. Te nesreče so prišle samo radi skupnega sovražnika. Danes je’ število. pristašev Titu mnogo višje od pri= Stašev Mihajloviča, ki deluje v imenu kraljeve jugoslo= vanske vlade. Danes so seveda partizani maršal a Ti dinj ljudje, ki se uč i nkovito bore proti Nemce: Ze dolgo časa sem se živahno zanimal za gibanje mar šala Tita in sem mu poskušal ter mu poskušam tudi sedaj pomagati na vse načine. Moj mladi prijatelj kapitan' Dic ken, ki je zdaj podpolkovnik, se je spustil na jugoslo= vanska tla skoraj pred enim letom ter je bil celih 8 me seoev v Vrhovnem štabu maršala Tita. Pri neki priliki je ista bomba ranila maršala Tita in podpolkovnika Dkkena. Od podpolkovnika Dickena smo dobili živ opis celotnih borb, v katerih je sodeloval, kakor tudi o njihovih vo= diteljih. * ; "Lansko leto pa sem poslal v Jugoslavijo že pfecej veliko vojaško misijo pod vodstvom generala Mao Leena. Danes lahko zagotovim spodnji zbornici, da bom storil 8 t in Mi go odtlej naprej si stalno bomo podpirali z vso ga tra in jugoslovanske vlade vse, Mar smo sposobni storiti, da bomo z vsemi močmi po magali maršalu Titu in njegovim junaškim odredom, 6 "Ko sem bil bolan, mi j e maršal Tito poslal pozdrav in prijateljsko dopisuj era. _ močjo ki j o-imamo na razpola- v 'skladu" z našimi drugimi glavnimi obveznostmi." "Kakšen pa' jev takšni situaciji položaj kralja Pe= v Kairu? Kot 17 letni otrok je kralj Peter iz klešč namestništva in je z novo jugo= slovansko vlado našel zatočišče v naši deželi.Mi ne mo= remo na noben način pretrgati zvez s kraljem. On je brez dvoma zgubil ugled v oček partizanov zaradi tega,ker je njegova vlada delala z Mikaj 1 ovičern in njemu podrejeni^ mi komandanti. Mi na britanskih, otokih, se držimo monar= hističnega načela in smo okusili mnoge blagodati od u= stavne monarhije, nimamo pa nobenega načelnega namena a li želje, da bi vsiljevali naše ideje drugim državam.Ko 'likor se tiče nas, bodo narod-i v mirnih razmerah- lahko izrazili svojo voljo. Grki, Jugoslovani in Italijani bo do imeli popolno svobodo, da si uredijo obliko vladavin ne, kakor si jo želijo. Za. enkrat je položaj nekoliko zapleten." "Upam, da bom užival zaupanje spodnje zbornice, ko kom skupaj z ministrom za zunanje zadeve fielal na rešit vi vprašanj, ki se kodo v tej situaciji pojavila, koli=: kor bo v moji moči v soglasju z našima zaveznikoma Scv= jetsko Rusijo in Ameriko, ki že pošiljata svoje k maršalu Titu, kar moram z veseljem povedati," "Kaša, čustva se ravnajo po načelu, da imajo nje v tiste, ki so ohranili svoje zaupanje v nas misij e z aup a= in da nadaljujemo brez predsodkov ne glede na politična nag n j e nja s tistimi, ki se borijo uroti nacizmu t devajo 0 borijo prot ovratniku največ j o škodo." ter priza= medzavezniških odnosih V i v->jx med.-Veliko Britanijo, Ameriko in Rusijo so tako tesni, kakor niso še nikdar ‘bili; Stojimo pred ve= l iki m i ko Bomo podvzeli največ j e skupne opera= zraka P in t kouriQPH Zn v^v : r T . i>a,dli i* or ' 10 po sovražniku z'morja, zr n 111 h ^ smo se dogovorili na konferenoi v Teheranu. Udarili bomo z vsemi silami in sioer spomla ,di in poleti. 9 O lem S/ G • • • i D i Vsi zavezniki zahtevamo od Nemčije fcrezpogcjno kagi tmlaoijo. Ta pojem pa ne znači zasužnjenja ali pa unice nja nemškega naroda* Vsekakor pa leži v tem pojmu,da za vezniki ob brezpogejni kapitulaciji ne prevzamejo napram Nemčiji nobenih obveznosti. Zat« za Nemčijo tudi ne mo= re veljati Atlantska, karta in se Nemci ne bodo mogli sklicevati na njo, če bodo prisiljeni odstopiti, drugim državam in narodom nekatera svoja ozemlja in pristati na popravila mej. Takrat ne bo mogoče uveljavljati ugovo= rov proti zaveznikom, kakor je bilo to koncem prve sve= tovne vojne, ko so se sklicevali na Vilsonovih štirinajst točk, češ, da bi te morale veljati tudi za Nemčijo. Za= vezniki nočejo biti vezani na Nemčijo na podlagi kake kravje kupčije. Razume pa se, da zavezniki napram Nem= cera ne bodo nastopali kot kaki barbari in da tudi ne na meravajo izbrisati Nemčije iz zemljevida. V ostalem delu svojega govora je Churchill govoril o italijanskem bojišču, o zračni vojni, o Poljski in o konou vojne. ŽIVELI NAŠI ZAVEZNIKI! Pripravljene smo vse delo in breme naše svete borbe v zaledju prevzeti na svoja ramena. Vsi m%ški tovariši pa naj gredo v vojsko, naj gredo tja, kjer je mesto vsa kega zavednega Slovenca. Stopnjevale bomo svojo borbenost in požrtvovalnost do naše NOV, jo z vso močjo podpirale ter nudile najmoč nejšo oporo naši narodni oblasti. Biti hočemo desna roka našemu AVNOJ-u in obljublja^ mo, da bomo čuvale našo borbeno enotnost vsega sloven= skega naroda, s tem bomo izpolnile naročilo našega vs likega maršala in voditelja, tovariša Tita. Zborovalke na prvi'pokrajinski konferenci. 10 letošnjo pomlad! Da bomo nasitili našo vojsko ob- ■Dosledni ern smrtonosnem naskoku na sovražnika, da- s kr= Le na V • -i « zivlje Obdelajmo - sleherni košček zemlje - to je naše geslo nj enem poslednjem smrtonosnem nasicomu na sovražnima, ua-bomo vr nili zdravje našim ranjencem in vojnim bolnikom,da ne bo do trpeli pomanjkanja politični delavci v zaledju, da ne bo lačna družina, da nam bodo otroci rastli v krepke,sre Čne ljudi, da bodo pogoščeni tisoči internirancev in iz= seljencev, ki se bodo vrnili na svoje rpustošene domove, da ne bo shramba prazna,. ko se bodo po končni - zmagi vr¬ nili naši junaki na svoje domove! ' ha moževo mesto si stopila v gospodarstvu Ti,zena,na tvoja ramena so padle vse neštete skrbi za družino,za hi šo, za polje in gozd, za celotno kmetijo. To je velik preokret v življenju vasi in kmečkega dela. Mož je prijel za puško - žena za plug, fant za mitra ljez - dekle za kramp.. Mora tako biti,.če hočemo doseči svobodo,: zakaj' le ona zemlja, ki bo vsa prepojena vjoin znojem prerita in prekopana, bo svobodna. taki zemlji si bodo svobodni ljudje urejali, svoje nje po lastni volji. Slovenske žene so^razumele svoje naloge, ki jim jih nalaga ta težki čas. Žene srečaš pri oranju njiv, vidiš jih pri obdelavi vinogradov, v hlevu pri živini,pri vsa= kem delu. Včasih si se, slovenska žena, z možem pogovorila o vseh težavah in vprašanjih, ki jih je prinašalo delokj-e kosta kaj sejala, sadila, kje bosta nabavila to in ono, kdo.vam bo pomagal pri izvršitvi dela itd. Danes išči po moči in nasveta pri svojih sosedah. V. a s k a 's.k u p n o s t . n a j bo tista, ki bo n a'do mestila’ - družinsko.. Z medsebojno pomočjo bomo prebredli težave in skrbi, ki so nad nami vsemi.0d= ^aj bodo iniciatorji organizatorji dela. 0r= ga.m oblasti Osvobodilne fronte bodo storili vse, da se bo moglo delo na -polju izvršiti in z organiziranjem ’de= imel 1 ? UlUlo-U' Si .®- e b o obdelala vsa zemlja, «da bodo um .li nad borci dovoJ.j hrane in da bo dovolj lirame tudi z a aom • . ^Slovenska žena! Uveljavi svojo besedo-v vaškem on', v ru in podpri ustanovitev delovnih, čet na vasi! V skiro i 11 sti je naša moc, enotnost rodi uspolie. Ne pozabi tudi na tisti del kmetijstva, ki ga je do= slej imela kmečka žena-na skrbi: prašičjarcja, perutni= narstvo in vrtnarstvo, kobro krmi in. neguj prašiče,da bo dovolj, maščob za prihodnjo zimo! Nasadi takoj čim več do brih kur'nosnic, da dobiš piščeta že zgodaj spomladi.Po= sej in posadi čim več zelenjave, ki vsebuje potrebne sno vi za našo prehrano! Naj tvoje delo letošnjo pomlad dokaže vso ljubezen, ki jo zasluzijo naši borci in ki jo zasluži naša trpine e na zemlja. Ko boš obdelala vrt, ne pozabi na roželSloven ska hiša naj bo okrašena za veliki praznik in partizan , ki pojde mimo tvoje hiše, naj dobi pušeljc za snnrnint Glavni odbor • • • ^ w Slovenske protifašistične ženske zveze "Slovenska delegacija se vrača z drugega zasedanja AVNOJ-a." S tako novico so presenetili Belokranjke, ko so bile na svojem drugem okrožnem zborovanju. V vasi se je usta= vila slovenska delegacija za AVNOJ, ki se je vračala Z zasedanja v Jajcu. Planile smo kvišku, debata je bila za hip prekinjena in ugibale smo, k£j so naši odposlanci pa nesli slovenskemu narodu z zasedanja. In glej,ni trajalo dolgo, ko so se odprla vrata in celotna delegacija je kljub veliki utrujenosti po dolgem potovanju stopila v našo sobo. Po prisrčnih pozdravih nam je tovariš Borit Kidrič,- sekretar IOOF z ognjevitimi besedami podal kra= tek pregled sklepov zgodovinskega zasedanja v Jajcu. Go= voril je o čudežnem oratstvu narodov Jugoslavije, ki ge je skovalo v krvavih težkih preizkušnjah naše borbe. Gc=. voril je o veliki ljubezni s katero so bili sprejeti od*= noslanci vseh narodov povsod, kamor so prišli. Ni lilo 12 kraja, kjer bi jih. ne sprejeli z viharnim navdušenjem, saj' so vedeli, da so odposlanci govorili, sklepali in od ločali v njihovem imenu. Vedeli, so, da pornenjajo sklepi zasedanja prelom s staro, gnilo Jugoslavijo in da se je rodila nova, svobodna domovina. Na konferenci je spregovorila tudi tovarišica Mica Šlander, edina slovenska delegatka, ki se je zasedanja u deležila. Pravila je o svojem srečanju z našo ljubo Kato Pejnovič in o prisrčnih dokazih ljubezni naših sester z juga napram nam Slovenkam. Povedala nam je, da budno sle dijo naši borbi in se srčno veselijo vsakega našega uspe ha. Izročila nam je^njihove borbene pozdrave in govorila tako t*-plo in prisrčno o njih, da smo začutile tesno po= vezanost s svojimi junaškimi sestrami. VSE ANTIEAŠIS TKE PODVOJIMO SVOJE NAPORE V NARODNO OSVOBO Bilo je zgodaj zjutraj, ko so v našo vasico nenadoma pridrveli kamijoni. Predno smo se zavedli je že bila hi= sa, katero sedaj vidiš, vsa obkoljena od belogardističnih in nemških psov, mi j e pripovedovala stara Kraševka. Za= prli so vas vrata, vse dohode in preplašene stanovalce vrgli v eno sobo. Nato so celo stavbo polili z bencinom in zažgali. Med groznimi kriki, ki so pretresli in katerih ne pozabimo nikoli, je zgorela vsa z, zena, hčerke z drema nedolžnima otročičema katera sta pri celo vas družina, od treh hiši po= do štirih let, ter dekla in mož, magala. V grozi in obupu je ženica sklepala roke in trepeta= je gledala pogorišče, ta nemi prizor groznega trpljenja, ki kliče po maščevanju. Onemela sem v grozi in neizmerna bolest mi je stisnila srce ob spominu na ubogo družino. Spomnila sem se lepih nedolžnih otrok, kateri so z mano fb. zadnjem obisku tako prijetno kramljali. Spomnila in primerjala sem jih s svojimi nebogljenčki, stisnila sem 13 pesti in prisegla, da ne odnehamo vse dotlej, dokler ne dosežemo cilja, kateri je že tako blizu. Isti dan sem prisegla maščevanje vseh slovenskih žr= tev ter smrt vsem izvrzkom slovenskega naroda - švsbobran • » * '■ ( ' C c ' ( * I .* ' • * • # • cem ter nemškim psom. Vsem tistim, ki do danes še ne vedo, kdo so Rupniko= vi izdajalci in nemški ckupator za nas Slovence, naj jim bo zgoraj navedeni prizor v dokaz. Kraška Nuša. Sin moj, danes praznuješ sedemnajsti rojstni dan. In že nekaj mesecev se nahajaš med vrstami naših borcev,bor cev za pravico in svobodo! Molčal si! Molče si odšel ka= mor te kliče dolžnost. Stojiš v vrstah, ki dvigajo glas za pravico in svobodo! Otrok si še - in vendar cel mož. čutil si z nami vred na lastnih pleč ih preganjanje.In za vedaš se, da je nastopil sveti trenutek - torba za osvo= trditev - in da ne smeš manjkati v vrsti. Odšel si,ne da bi pivedal. Vedela sem kam si šel, vendar sem tila v skr teh - materinska skrb. Nenadoma pa Si mi^poslal nogavice, da jih operem in v nogavicah listek rekoč: "Mama, odšel sem tja, kjer je zame mesto. Bodi pozdravljena in poljub ljena!” Neizmerno sem bila vesela. Zavedaš se, sin pro= e, da je odločilni trenutek. Deliš s tovariši trp= ljenje in veselje, a plačalo bo neizmerno bogato - narod slovenski bo osvobojen. V mislih sem pri tebi in t*vari= ših, spremljam vas. Vr»ča želja mi kipi v srcu in za vo= ščilo ti kličem: "Bodi. čvrst in hraber in ne nehaj borbe dokler ni uničena la, poteptana venskemu naro svoboda in pr Sinko moj in tovariši v s a- v s a d u p a v i c sovražna krivica s 1 1 O r a 1 I b n o r 3 ena daleč ta sveti trenu= vsi, ni tek. Stojimo na zadnji stopnici pred vrati velikega vsta jenja. Naša beseda, ki je bila prezrta in zaničevana,na= ša zemlja, ki je prepojena s krvjo lastnih sinov trpinor, bo odrešena! In s slovensko besedo na slovenski zemlji bomo postavili spomenik zgodovini, ki jo do^danes svet nima. Prepričana sem, da ta dan ni več daleč, ko se bo= 14 ste srečni domov vrnili. Čutim tudi tvojo vrnitev, sirimo moj. Prišel boš na tiho’. Iznenadil me boš na vratih s klicem: "Mama, borci smo se vrnili, vsem pravico in svo= bodo priborili." Srečna, presrečna tvoja mati ih ves narod na #svobo= j eni slovenski z emlji. Prisrčno te poljublja Tvoja mati (Vladimira Kras) ’ Z &/F&Z2SKEG& . Kako ljubimo našo vojsko. Ob 26 letnici Rdeče Armade smo Vipavke nabrale okrog 90 kg krofov, ki so jih napekle naše požrtvovalne.žene.V jerbasih smo jih.nesle naši brigadi Ivana Gradnika,ki je fcila ravno takrat pri nas. Borci so Mii zelo veseli.Po¬ sebno so kili veseli tega darila Rusi, ki jih je kilo o= krog en bataljon in ki imajo svojega ruskega komandanta. Skupaj z nami so peli pesem "Gez gore....". Tako prisr= čno so nas sprejeli, kot znajo le naši partizani. Prav tako kot znamo Vipavke ljubiti svojo vojsko,zna mo tudi sovražiti nemške bandite in domače izdajalce.• . , • Vipavka- Volga Kako smo praznovale 3. marec. Letošnji 8. marec je bil velik praznik za goriške že ne. Praznovale so ga v veliki ljubezni do naše vojske.Po vseh vaseh so prirejale mitinge z igrami, recitacijami, prepevale so naše borbene pesmi. Po glavnih cestah so pi šale naše parole, raztresle slovenske zastavice z rdečo peterokrako zvezdo. Na vseh gričih so goreli kresovi in spominjali daleč naokrog, da je 8. marec praznik vseh borbenih zena. Na prireditve so povabile naše partizane, jih lepo sprejele in pogostile tako, da je tudi vojska Čutila praznik naših žena. Goriška Petra. Ib Tudi iz ostalih okrožji siao prejele poročila o prav tako svečanem praznovanju 8. marca. . ,(Opomba uredništva. ) 2 veliko ljubeznijo smo šle na delo, ko je bil razpi san nabiralni mesec za naše bolnice. Trudile smo se, in nabrale kar smo največ mogle, za naše ranjene borce. S ka= ko ljubeznijo so žene dajale vse, kar so le mogle, za na= šo vojsko, ne morem popisati. Vedite borci, čeprav je skromno darilo, toda res i= skreno. To vam pošiljajo briške žene. Šmarnica. 5 7TZSM5HEGG 'V zadnjih dneh'j e okupator pri nas pričel z novo tak tiko. Aretacije, požigi so na dnevnem redu. Ti banditi skupaj z domačimi izvržki hočejo zatreti borbeni polet na Tolminskem. -Toda zaman. Prepozni ste! Dobro se zavedamo nujnosti naše narodno osvobodilne borbe in stopale bomo po stopinjah, ki so jih mam začrta li stari tolminski puntarji. Tolminka . M »■ S «« 0 našem okrožju, prav malo veste. Toda tudi če nismo pisale,., smo vedno delale tako kot vse ostale.Pletle smo, in smo samo.nogavic .dale 24-0 parov našim borcem, peremo, šivamo in kuhamo za naše borce, v katerih gledamo svoje rešitelje. Tudi naši narodni oblasti nudimo vso pomoč, saj smo tudi žene v odborih, kjer vršimo prav tako svoje dolžno= sti kot naši tovariši. Organizirale bomo delovne čete in obdelale tudi po= slednji košček naše svete zemlje. Iz Idrijskega okrožja. lf /Z BRŠKSGR katero- tovari e ti je v -januarju se jo vršila v našem okrožju prva okroz= na konferenca SPŽZ. Navzoče so bile vse aktivistke. Lo= raačinke vasi, kjer se jo konferenca vršila, so v ta na¬ men lepo okrasile dvorano z zelenjem in napisi. Ob 11» uri dopoldne se je vršilo zborovanje, je otvorila tovarišica Marjetka in podala besedo gu Janku. Z ognjevitimi besedami narnšj e orisal. v s-oehe naše hrabre vojske ter naših, zaveznikov. Lepo govoril o maršalu tovarišu Titu in o herojskih katere, žanje 'NOV dan za dnem pod vodstvom našega Tita. Naglasil je naglo napredovanje Rdeče Armade ter veliko pomoč, katero nam nudijo zavezniki. Pos-ehno navdušenje je zavladalo v dvorani, ko je govoril o AVNOJ-u in naši novi vladi Nacionalnem komitetu osvoboditve Jugoslavije ter o odlokih skl en j enih. na. drugem zgodovinskem zasfld nju AVNOJ-a.. Iz Tzklikov navdušenja in žarečih oči si lahko spoznai koliko naša žena čuti za našo vojsko. Tovarišica Ivanka nam. je podala in orisala. . položaj žene v preteklosti, danšnjo borbo ter naše dolžnosti v današnjih dneh. Navedla.,nam j e par phimerav" naših sester z juga ter vzhoda, in nas poznala, da tudi me sladimo njihovemu zgledu. Govor tovariša Janka in -tovarišice Ivanke je biL več' "enimi vzkliki in ploskanjem.Nato je sledilo poročilo o -delu. Vsaka rajonska podala poročilo o svojem r Skoraj vsaka je ajonu. Za poročili", ječgledila j- kaj povedati ali pripomni ti. Sklenile-smo vse enoglasno, da bomo podvojile našo aktivnost, da bomo pritegnile v ~ ' našo o N/ S '-e ti strani, da se ne r,omo ustrašile nobenih mo bsfco "tudi ul o čLoprin-Bsl 0 gi- li malu SDW i Jn danes - at6ig ob ^ »-* /ji U C V UCI U.CS ,bO svoj delež* k’ skorajšnji zma= se