Naše narodno prosvetno delo. Šolske Ijudske knjižnice. ŠOLSKE KN.IIŽICE.^ Vsaka dobra knjižnica v naših šolah niora biti razdeli.ena v tri dele: 1. šolarsko knjižnico, 2. javno ljudsko knjižnico in 3. učiteljsko knjižnico. V šolarsko knjižnico. ki je namenjena šoloobiskujoči deci. spadajo vsa dela z lažio vsebino, pisana v lahkem pripove- dovalnem. mladinskem slbgu. Različne ZKodbe. basni, pripovedke iz realnega in mističnega živlienia. ki s svojo lahko razumljivj>stjo in bujno fantazijo privlačijo mladino k. čitanju. io poučujejo in vz^aiaio moralno na pravo pot in io odklanjaio od slabih razpotij. V ljudsko kniižnico, ki io bi morala imeti vsaka šola, se porazdcle knjige višie vsebine, bodisi znanstvenc ali beletristične, zabavne. To so knjige onih pisateliev in književnikov. ki na popularen način obravnava.io življenska vprašan.ja in razne znanstvene probleme itd. To so v prvi vrsti knjige naših književnih korporacij in različna druga dela za narod. Razumljivo ie, da ie ljudska knjižnica lahko razdeliena na več oddelkov, n. pr.: * Vladimir Pevalek »Jedinstvo« številka 1. in 2. Zagreb. zabavni oddelek, pripovedni. zemliepisni, Drirodopisni. gosoodarski itd. V učiteljsko kniižnico spadajo strogo strokovna, učna in literarna dela; to so kniige. ki obravnavajo pedagoška in znanstvena vprašanja. Mnogo takih del so izdala naša pedatcoška kulturna društva. in fih imajo še v zalogi, da se nabaviio naivažuejša. V tako razdeljeni šolski knjižnici lahko najde vsak tovariš in enako tovarišica Drikladno kulturno delo. Kier ie tako ureiena kn.iižnica, tu se vidi. da deluie vzorno učiteljstvo, ki ie marljivo, prožeto liubezni do svoiega zvanja. ki teži za srečo ¦in napredkom svoiecja naroda. Na delo. naprej. tovariši in tovarišice! Prosveta naroda nai nam bo praDor našega kulturne.iia dela potom šole. okroe katercga se hočemo družiti in mu dati prednost pred drugim našim delom. Ljudska predavanja. —do Pretekli mesec je priredila deška šola v lirastniku roditeljskt sestanek, n a katerem ic govoril tov. Leban »O predšolski vzgoji otrok«: Udeležba ie bila obilna, uspeli dober. Šolski odri in pevski zbori. —po Rogaška Slatina. Vsakemu zavednemu Slovencu, ki je tekom zadnjih deset let zasledoval razvoj šole v Rog. Slatini, si je krčilo srce, ko je moral uvideti, da je baš tukaj žel »Schulverein« obilo sadu. Saj je za par posili Nemcev sezidal krasno palačo — šolo, kjer je deci fz Slatine in okolice ucepljal sovraštvo do materinščine ter v to svrho prirejal otroške predstave, Deutschland, Deutschland iiber alles« ter otroke za njih vzorno vztrajanje bogato obdarjeval. Kdo bi bil sanjal, da bo čez kratko časa visela raz templa njih omike — jugoslovanska trobojnica in do bo v kratkem času njih delo poteptano v prah. Dan 25. marec nam je pokazal, kako umetno je bilo delo »Schulvereina«. Naše marljivo učiteljstvo, pod vodstvom agilnega g. Glinška, je namreč priredilo otroško predstvavo z bogatim sporedom. V enpdejankah »Čista vest« in »Jagode« je deča nastopila z odločnostjo in samostojnostjo, čeprav prvič na odru. V igri »Čista vest« jo je Tona izborno pogodiIa. V »Jagodah« se je Jakob tako uživel v svojo vlogo, da je vsakomur zarosilo oko. Mater bi nobena igralka ne mogla bolje pogoditi, kakor je to napravila neka učenka 5. razreda. Deklamacije: »Slovenska zemja«, »Anka Ciganka«, »Ciciban in čebela«, »Jaz bodem kmet« itd. so bile tako dobro naštudirane, da so učiteIjice gospa in gd. Glinškova ter gdč. M. Sekirnikova Iahko ponosne na uspeb. Težko pesem »Slovenec. Srb, Hrvat? je triglasni otroški zbor pod vodstvom učitelja g. Predan sigurno in precizno izvajal. Nič slabše niso donele pesmi: »Slovenec sem«, »Izidor« in »Bog je stvaril zemljico«. Velika veranda hotela »Pošta« je bila nabito polna. Kljub temu, da je vseboval spored strogo narodne točke, smo med udeleženci videli ljudi, ki so se prvič udeležili slovenske prireditve. »Slovenska otroška prireditev nas je naravnost presenetila«, tako se je slišalo po predstavi iz njih ust. Bržčas so začeli uvidevati, da se bo vendar treba uživeti v nasi domovini in bo treba prepustiti upanje na povrnitev časov, ki so bili — preteklosti. Splošna želja ljudstva je, da se predstava ponovi ter se še večkrat vprizori kaj sličnega. —po Hrastnik. Na Cvetno nedeljo so uprizorile učenke dekl. sole pod vodstvom srdč. Lundrove in gdč. Kešetove igro Janko in Metka v dvorani Konzum. druŠtva. Deklice so izvršile svojo nalogo brezhibno, zlasti so se postavile Dolančeva in obe Šentjurčevi. Čisti dobiček — okoli 1000 K — se uporabi za nabavo srbskih čitank. —po V Črnoitilju je 12. marca zopet nastopila šolska mladina na odru. Spored ie bil: Dvogovor: »Oba junaka«, ierica »L.ažnjiva Milena« in »Na izletu«. Igrica ie izvrstno uspela. kajti malčki so se s orecejšnjo sigurnostio prilasodjli svoiim ulogam. Tudi petje. katero je bilo sicer težko. je tako ugodno vplivalo na gledalce. da so morali ponoviti. Ob.činstva je bilo nabito oolno. katero je z veselimi obrazi zapuščalo dvorano. Hvala g. tovarišicam in g. Štrubelju za trud. kateresa so imeli. Privedite kmalu zopet male na oder!