6t. 94. V Gorici, v sredo dne 2.3. novembra 1904. T©fcaJM«$JflV. lakaja dvakrat u& teden, in sicer v sredo iti oboto ob 11. uri predpoldne tor stane z izredni m prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred p ; poŠti prejemana aH v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto, iV>;.....13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta vi'."' .'..¦.... 6 , 60 , , , 3-30 5etrtleia ..,. .¦., - . . 3 , 40 „ , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Jjfaroonlno sprejema upravniStvo v Gosposki ulio ntv. 1?"y SoriCi v «Gori§ki Kskarni« A.' GabrSCek vsak ; š od 8. ure.zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od d. do 12. ure. Na naročila brea doposlane narofinltre e ne oziramo. Oglasi In poslanica se raeunijo po petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vssk vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vefije Črke po prosttfr i • — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. *Vsem: omikorBVObodd iii napredek I« Tfr'~K~.~T*.wii UredniStvo so nahaja v Gosposki utioi St. 7 v Gorioi v I. nadsp Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it. ?. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase Je plača« loco Goriea Dopisi naj se poSiljojo le uredništvu. - - Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu.______ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Sooa» in cPrimoreo« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarjs v Šolski ulici 'n Jelleraits v Nunski uHci;-----v listu v tobakarni tr.vTenlSi5 m trgn della Casermg. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolafon št. 83. »Gor. Tiskarnac A. GabršŽek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Deželni zbor. XIV. seja dne 12. novembra t. 1. Seja je pričela kmalu po 10. uri dopoludne. Najprvo je utemeljeval poslanec Faidutti svoj predlog glede nakupa jednega Deckerjevega paviljona za žensko norišnico. Dr. Turna je nasproten predlogu. Pravi, da je dokazal prejšnji dan, kako imamo 30.000 K izgube na obrestih od glavnice, določene za gradbo norišnice. Cim bolj se vleče gradba, tim večja bode izguba. Zato moram o hitro graditi norišnico. Ne more se precediti, da se v zadnjo sejo prinašajo tako važne stvari. Povdarja se zopet humaniteta. Humaniteta, to se sliši lepo, ali ne sme se te besede zlorabiti. Leta 1897. je bilo, ko so pripeljali iz Furlanije na osličku zvezano žensko, da bi jo oddali v norišnico, ali ni bilo prostora, in morala je zopet domov. — Kljub povdarjanju humanitete so izkopali na prostoru za norišnico samo še le vodnjak. Ce ste humanni, dokončajte hitro norišnico. Ta znesek, ki se ga tu predlaga, je le podpora mestu, samo da je podana v drugi obliki. Prosi predgovornika, da odtegne svoj predlog. Venuti pravi, da to vse gre na korist dežele. V ženski bolnišnici je prostora le za 98 umobolnih, ali jih je vedno nad 100 iti dan na dan prihajajo. Nabava paviljona je dobra s humanitarnega kakor z ekonomičnega stališča, ker je treba plačevati ran:>go več po drugih bolnisn:cah. Paviljon se prenese potem v novo norišnico. Gregorčič hoče samo dostaviti, da ta predmet ni nov, da se je govorilo o tem že v dež. odboru, ne pa v odseku. Posl. Venuti je pojasnil, za kaj gre. Paviljon je potreben, ker v bolnišnici ni prostora, lahko pa se potem prenese v deželno norišnico, kjer se bo rabil. Sredstev pa se iz dež. zaloga ne more vzeti, torej ali iz zaloga za stavbo norišnice ali iz zaloga za uboge. Za nujnost je na vsak način. Treo pravi, da smatra vso stvar za mešetarijo, ki se je sklenila, da se da veliko svoto v prid mesta. Torej že ni res, kakor se nam je zagotavljalo, da se norišnica v kratkem zgradi. Ako pa se še hoče na vsak način sprejeti la predlog, naj se vzamejo sredstva iz zaloga, s katerim se gradi norišnica. Predlog se sprejme nujnim potom z glasovi Lahov in slov. klerikalcev. Štrekeij prečita na to svojo interpelacijo glede razmer na tukajšnji realki. Zastopnik vlade reče, da predloži to interpelacijo na pristojno mesto. Dnevni red.~Braniška cesta se sprejme med skladovne ceste od tam naprej, kjer se odcepi od rihemberško-štanjel-ske okr. ceste do kranjske meje. Dovoli se prispevek 5300 K. — Glede gradnje nove deželne palače se naroči dež. odboru izdelati načrt ter ga predložiti v *prih. zasedanju dež. zboru. — Županstvu v R e n č a h se dovoli 500 K za napravo vodnjakov. —- Glede formalnega razpravljanja vloženih predlogov in čitanja interpelacij, stavljenih po posameznih deželnih poslancih, se preide na dnevni red. Dr. Tuma: Gospod predsednik, jaz vzamem ta sklep na znanje, drugo leto bom izvojeval to pravico s tehnično obstruscijo. Jaz se ne dira terorizirati od Vas. Potem mi drugo sredstvo ne ostane kot obstrukcija. — Potrdi se proračun "VVerdenberških štipendijev za 1. 1904. — Predlog glede sistemiziranja civilnega zem-ljemerca se sprejme. — Dovoli se za bram-bena dela pri hudourniku Torre 3000 K in za popravo neke ceste tam 500 K. Tuma: Jaz opažam, da smo že razpravljali o tem predmetu. Nikakor ne morem pripustiti, da se stavi sedaj nov samostalen predlog o istem predmetu. — Dovolijo se podpore: za kanalizacijska dela v občini Ajello 3.500 K, za most čez Idrijico pri S t op ni ku 3.500 K, obrtni nadaljevalni šoli v Mirnu stalna podpora 600 K; večerni kmet. šoli v Tržiču 1 etna podpora 300 K; županstvu v Rihembergu 400 K za popravo ceste v Brjah; Eni. S1 e j k o, ki obiskuje na Dunaju čipkarski oddelek šole za umetno vezenje, 200 K; za uravnavo hudournikov Kopica in Lipnik v obč. Banjšice se dovoli 1.500 K; vlada naj s prispevkom pospeši nujno delo; obč. Šlo vre ne pri Moši za napravo sesalk v obč. vodnjakih 800 K; obč. Cara-polongo za ureditvena dela 1100 K.; od-bo u norskih kopelij za škrofulozne otroke v Gradežu 1.600 K; društvu sv. Vinc. P. 600 K; slov. in laškemu Alojzijevišču po 600K; Am. Pocar 200 K, Al. Velikonja 100 K, Jos. udovi Radizza 80 K; županstvu v Turjaku za popravo obcestnih cevij 250 K; za javni laški stenograftčni tečaj v Gorici 300 K (Tuma: Jaz bi si tukaj pridržal, da pride tudi naša prošnja v enaki zadevi svoj čas pred zbor, da pa se ne bo takrat reklo, da ne potrebujeiro podpore); o prošnji obč. tajnikov in uradnikov v grad, okraju se preide na dnevni red; Mar. M a ver, udovi po dež. asistentu, se da podpora 1000 K; obrtni šoli v F o 1 j a n u se dovoli 400 K; gas. društvu v Tržiču 200 K; obč. Medana za vodnjak 1.200; obč. S t r ž i š č e za vodovod v Kalu 600 K; za dva vodovoda v Slržiščih i .200 K; obč. K o r i t n i c a pri Grahovem se dovoli 750 K za popravo vodovoda; jevškim občinarjem na Livku za vodovod 1.500 K; Jos. Podgornik in Iv. Stepančič, dijaka na učiteljišču v Kopru, dobita po 100 K podpore, istotako Jos. Lojk, ki obiskuje obrtno šolo v Ljubljani (Štrekeij in Berbuč sta predlagala po 200 K za Stepančiča in Podgornika); obč, Š t a-nj el se da 2.000 K za zgradbo brambenega zidu ob Branici pri Lisjakih; ali. Li-b usnje 400 K za popravo vodovoda v Selcah; obč. Nemški rut za vodnjak 300 K; c. kr. kmet. društvu v Gorici se dovoli za leto 1904. podpora 5,000 K, (ta postavka je bila že v proračunu za leto 1903.); prošnja istega društva za 1. 1905. se odbije; o prošnji duh. Scaparone za podporo dečkom sal. zavoda se gre na dnevni red; obč. v Č e r v i n j a n u za ureditvena dela 5.000 K; društvu ,Progresso" v Gorici 500 K; mlekarski zadrugi v Fl u mize lu 600 K; Mar. udov. Terčič 150 K; gosp. svetu na K a m n e m za žično vrv čez Sočo 400 K; obč. Ročinj za odkup žel. mostu med. Roč. in Avčami 800 K; Za-križu pri Cerknem 500 K v delno pokritje dolga za vodovod; udov. K. I v a n č i č za i. 1904/5 po 200 K; pok. Teod. J e g 1 i č a, sirote po dež. računarju, v znesku 420 Kse podaljša; za popravo vodnjaka v Volčjem-gradu 300 K; za vodnjak pri Klanj-Ščikih v Št. Ferjanu 500; za razširjenje ceste Komen-Preserje 300 K; avstr.odboru mednarodnega kongresa v Milanu za pre-skrbljenje ubogih 200 K. (Dr. Tuma: To je znanstvena korporacija, pri kateri so člani iz boljših krogov, da sami Ir.hko pokrivajo troške. Se protivi); v kritje tiskovnih troškov spisa Jdrografia del Friuli orientale* (dr. Bizzaro) 500 K; za priredbo razstave cvetlic, zelenja itd. prih, aprila v Gorici 400 K; prispevek iz dež. zaloga za pogozdovanje Krasa se zviša od 6.000 K na 8.000; za pogozdovanje peščin v Gradežu od 200 K na 500 K; uč. udovi Pipan se no viša pokojnina od 600 na 300 K; A. Z ep ič se poviša pokojnina na 800 K; uč. Kazafura | podpora 100 K; dež. of. Chiadezu se poviša pok. na 2.200 K; prošnja obč. Log za prispevek k zgradbi pokopališča se zavrne; za popravo dveh cest pri Ruta r jih se dovoli 800 K; za nabavo 4 stenskih slik iz cerkve v Št. Petru pri Gorici 450 K; k r minski cestni odbor dobi 3.000 K; županstvo v Gorjanskem 4.000 K za napravo napa-jališča; za dovozno cesto k mednar. mostu Mirnik-Alban se dovoli 800 K, za popravo struge pod mostom 600 K; letni donesek za uboge visokošolce pri društvih za bolne dijake na Dunaju in v Gradcu se določi na 200 K; obč. Farra se da za vodnjake 600 K; statut glede osnove dež, melioracijskega zaloga (po predlogu dr. Turne) se odstopi dež.odboru; isto sez^odi s predlogom dr, Treota o podeljevanju nagrad posestnikom, ki spreminjajo v veliki meri kraševita tla v pašnike, na razpolago je 2.000 K; (Štrekeij: Jaz vidim, da smo dali za italijanski del dežele vse polno podpor, ali za slovensko stran se ni dala nobena melijoracija, in sedaj se nam noče še teh 2.000 K dati za tako potrebno in koristno svrho. Pomisliti moramo, da če da dežela, prosimo ob jednem vlado, da bo tudi ona prispevala. Slično tudi Jakončič in Treo, ki pravi še, da stavi v prih. zasedanju predlog za zvišanje zneska.) P. Rubbia se poviša pok. za 350 K; obč. Medeji 1.500 K za povišanje msipov ob Idrijici. Seja se prekine ter prične popoludne ob 5. uri. Poslanec V a 1 e n t i n i s iz Tržiča prečita tisto nesramno interpiieijo glade sto v. sod. — 20 — Brez; dogme. Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. . (Dalj •.) Med tem je Angeličino lice postalo še jasnejše in veselejše. Sorazmerno, kakor sva se približevala hiši, je pojemal njen nemir; jaz pa, vič.6, kako močno jo, po tej poti, pridobivam zase, sem nadaljeval z mirnim navadnim glasom : »Vidiš, sestrica, okrog mene se razprostira ogromna puščava. Oče mi ne živi več, teta je sveta žena in težavno se je nama zmeniti, ker ona niti novih časov, niti novih ljudij ne razume. Njena predstavljanja so povsem drugačna od mojih. Ne oženim se nikdar, torej — pomisli, kak samotar sem! Nikogar poleg sebe ! Nikogar, komur bi Človek zaupal, kaj misli, kaj namerava, kaka nadloga ga tare!... Puščava in puščava... Reci sedaj sama, kaj je v tem čudnega, da iščem sočutja tam, kjer ga upam najti... Prav tak sem, kakor berač pohabljenec, ki stoji pred durmi ter čaka, če mu mar kdo ne prinese par novčičev. V tem hipu je ta. berač res zelo ubog; on stoji pod tvojim oknom in prosjači za nekoliko priiaznosti in milosrdja. Nič drugega nima v glavi, nego miloščino, a miloščine mu vendar ne odtegneš... kaj ne?« »Resnica, Leon,« je odvrnila Angelica, »resnica tem več, ako ti je tako slabo...« Tu so se ji besede pretrgale in usta so ji jela trepetati. Znovič sem moral napeti vse moči, da se ji nisem zgrudil k nogam. Sam pogled na njo me je ganil tako, da se mi je grlo stisnilo kakor od joka. »Angelica! Angelica!« »se oglasim, ne vede, kaj naj ji povem. Toda ona je jela mahati z rokami, kakor bi me hotela zapoditi od sebe; končno je dejala skozi solze: »Takoj, takoj!... pomirim se! Taka se ne morem vrniti... dovoli mi...« In hitro je odšla. »Prosim te odpuščanja, Angelica!« zakličem za njo. Najpoprej sem hotel iti za njo, toda domislil sem si, da je treba, pustiti samo; torej sem ji sledil le s pogledom. Vrnila se je hitro v oni drevored, po katerem sva korakala poprej, na to pa je krenila na stran. Časih mi jo je zakrila goščava, pa zno- Zares na licu zarudelem od urne hoje ni bilo opaziti solz. Ostal sem sam in polastila se me je znorela, neopisljiva radost; nada mi je kar prenapolnila srce, in v glavi sem imel samo eno misel: ona me ljubi; brani se tega, ne udaja se, mami samo sebe, toda ljubi me. časih celo najbolj trezen človek stoji pod pritiskom občutkov prav na meji znorelosti — jaz pa sem ji bil tako blizu, da me je kar mikalo zdirjati v globel parka, valjati se po travi in kričati na ves glas, da me ona ljubi. V tem hipu, ko premišljujem že mirnejše to radost, vidim, da obstoji iz kdo ve* koliko faktorjev. Tičala je v njej med drugim tudi sreča mojstra, kateri čuti, da mu pojde umetno delo po sreči, tičala je morda tudi zadovoljnost pajka, ki si je v svesti, da pade muha v njegovo mrežo — toda bila je obenem tudi dobrota, pomilovanje, rahločutnost in vse to, radi česar, kakor pravi pesnik, se radujejo angelji v ne-vič se je njeno svetlo krilo P©™«» mea. P?^1'i besih'. Žal mi* je bilo, da ta revica brez orožja mora leskeče se močno na solncu. Od daleč sem videl, kako y ^ obenem Je fa galost jaMla lju. je zapirala, razpenjala, pa novic zapirala. soinčnik, L torej tudi željo dobit} Angelico ----------------- .. . azpenjaa, pa novic opiram —, ^ ^ ^ . ^ Angelico; obenem sem hotž očividno s tem fizičnim poslom prognati ga^tje-j J da < varamj so5asno pa Ves ta čas sem jo klical v duhu z vsemi najslajšimi, ^ ^ ^ niMap y življenju flisem govoril besedami, kakoršne zamore narekovati ljubezen Nisem, odkritosrčno in tako iz globochie srca. mogel odloČiti se, ua bi odšel, ne da bi ji pogledal še ld*u 6 . . . enkrat v obraz; vendar sem moral Čakati dovolj j Saj vendar nisem lagal, proseč jo sočutja in pri-dolgo. Končno se je vrnila; toda urno je šla mimo jaznosti. Tega mi je treba tako kakor zdravja. Nisem mene, kakor boječa se novega ganutja; z angeljsko(izpovedal vseh teh želj, ker še hi napočil čas za to; prijaznostjo in milino se mi je potoma le smehljala — nisem izpovedal vse resnice, boječ se, dane preplašim i„ rekla: te drage in bojazljive duše. Končno hitim k mojemu »Je že prav ! je že prav!« lin njenemu blagru po poti, ki drži naravnost k njemu. nižjih uradnikov. Ker ni bilo niti navedeno v | interpelaciji, pri kateri sodniji so ti uradniki — kar kaže, da je bila interpelacija skrpu- I cana zadnji hip — omeni zastopnik vlade, da jo mora vrniti, ker je pomanjkljiva. Potem jo je Valentinis hitro zakrpal ter jo zopet izročil zastopniku vlade. Dnevni red; Goriškemu mestu se vrne 2.005 K 37 V iz zaloga za uboge, katere je izdal za gradne naprave v stari mestni hiralnici. Turna omeni, da to, kar se je storilo, je bila stvar mesta. Potem nismo mi nič dolžni. — Preko prošnje društva .Gabinetto d< lettura« za nabavo knjig ljudski knjižnici se gre na dnevni red. Turna pravi, da se čudi, da se tukaj nič ne da. Imamo ljudsko knjižnico, in dalo bi se lahko podporo toliko italijanski kolikor slovenski knjižnici. Gregorčič pojasnjuje, da če bi ugodili taki prošnji, bomo bi jih imeli cel kup. O prošnji društva »Lega nazionale" za podporo v svrho zgradbe otroškega vrtca pri Barki se gre na dnevni red, ali da se temu društvu na predlog Va-lentinisa v splošne društvene namene 400 K, enak znesek se da slov. obrtni in nadaljev. šoli v ,š. domu« v Gorici. (Dr. Turna je omenjal, da če se hoče tukaj kaj dati, uaj se da enak znesek tudi otrošk. vrtcu družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici.) — Prošnje in predlogi glede preustrojitve dež. volilnega reda se odstopijo dež. odboru, da jih preuči in stavi event. predloge. (Dr. Turna: Jaz bi bil tudi za moderno tajno in direktno volilno pravico, ali kar še hočete, ali potem bi bili vi v manjšini, in to bi bilo krivično...!) J4*a to se dovolijo raznim občinam podpore za vodovode, in sicer dobe: Lisec pri Knezi 650 K, Pušno 300, Tomaj 2.000 K, Barka 2000, Idrsko 1000, Sv. Lucija 700. Za uravnavo Lokavščeka se da dež. odboru na razpolago 2.000 K. Sadjarskim in vinarskim društvom se dajo te-le podpore: v Prvačini 400 K, v Sv. Križu 600, v Vel. Žabljah 600, v Dornbergu 100 K, v Kanalu 20P Ročinju 300, v Kobaridu 300, v Tolminu 100, v Kamnjah 100, v Rihembergu 300, v Brjah 300, v Krepljah 200, v Komnu 300, v Naklem 100. Mlekarski zadrugi v Zatolminu 1000 K; obe. Biljana za cesto v Neblo 1500 K, 600 K za vodnjake: za cesto Medana-Prevali 600 K; občini M o š a za ceste i000 K ; obč. Kožbana se da 2000 K za cesto Murnik-Breg; letni prispevek dekl. obrt. šoli v aŠ. d.* se poviša od 1000 na 1400 K; obč. Slivno se da 400 K za razširjenje ceste do Nabrežine, obč. Biljana za ureditev Klanca 1000 K. — Predlog o splošnem navodilu, kako postopati pri uravnavi in vzdrževanju cest, se odstopi dež. odboru, vpok. učit. Pavlinu v Ogleju se dovoli 200 K; predlog glede ustanovitve slov. in laškega senata pri najv. sodn. in kas. dvoru se odstopi dež. odboru; obč. V e r s a se da 600 K za nov nasip ob Tisu ter 400 K za nabavo sesalk, prof. Maionica dobi 400 K za poto- vanje v Pariz (Turna prott); glede železnice Sv. Lucija Kob \ in Sv. Lucija - Idrija se naloži dež. CKluru, da dokonča potrebne predštudije ter načrte, v ta nam se mu da na razpolago 5000 K. Prošnji, da bi se sprejeli stroški za umrlega Iv. Ukmarja iz Koprive na breme dež. zaloga, se ne ugodi. (Štrekelj se toplo zavzema, da tičejo tr. ški deželi, ker je bil U. blazen ter obcital v bolnišnici le, ker ni bilo prostora v norišnici.) Sprejme se predlog posl. Holzerja glede varstva domačih pridelkov pri sklepanju trgo-, vinskih pogodeb z inozemstvom. — Prošnje visokošoicev se odstopijo dež. odboru; v ta namen ima za 1. 1904. na razpolago še 2000 X, za leto 1905. pa 10.000 K. Dajo se podpore 500 K občini Ročinj, obe. v Doblarju dobijo400 K, pri Kosih 600 K za ceste. Pri točki o preložitvi državne ceste od solkanske mitnice do Korna in za pokritev Koma, katera-cesta bi služila kot dovozna cesta goriški postaji, se dovoli 80.000 K, za druge dovozne ceste pa le 40.000 K. Unela se je daljša debata, obveljal pa je laški predlog. Dr. Turna je v daljšem govoru povdar-jal, da dovozne ceste bohinj ke železnice bodo stale mnogo denarja. Po deželnem zakonu se bi troški porazdelili s polovico na podjetje in z dvema tretjinama na cestce odbore. V mestu goriškem bi spadala ena tretjina na mesto kot tako in ena tretjina kot kraj. Povdarjal je posebno, kako bo prizadela Sv. Lucija, na katero pride 175.000 kron troškov. Če bi se hotelo to pokriti, bi se morale vpeljati take velike doklade, katerih bi ne bilo mogoče izterjati. Tudi druge občine bi ne mogle plačati teh troškov. Mesto bi imeio skoro polovico manj troškov, če bodo prispevala vlada za gradbo ceste od Korna do postaje. Odsek je dobro predlagal skupno podporo 280.000 K za tetroške, ker vsaka manjša svota bi bila premajhna, ako se hoče resno pomagati. V daljšem razgovoru je rekel dr. Turna, da se vidi, kakor bi bil razlog ta, ker ni deležna teh podpor tudi furlanska nižina. Kazal je, da dobi mesto podporo od erarja in od dežele, potem so kriti skoro vsi troški. Treo je rekel, da občuduje solidarnost na' laški strani. V železniškem odseku je bil njihov veščak Hol/er, ki ni imel nič proti predlogu I1 odseka. Ali danes prihajajo z novim predlogom. Gregorčič predlaga, da naj se da mestu . ?nn fWY) K\ nlrn s«»fl:i vsc.tn nkrniem 190.000 proti BaCi 2000 K, za cesto nad žel. postajo v Klavžah 800 K, za poravnavo ceste ob Idriji v Zapotok 400 K, za cesto v StržiSCih 500 K, za cesto Libušnje-Vrsno 1000 K, iz Nemškegaruta v Grant 200 K, Gor. Tribuši za napravo načrta ceste iz Gor. v Dol. Tri-bušo 500 K, za uravnavo klancev za Go-milico, na Kolovratu in v Slemenih na šent-viškogorski planoti 700 K, iz Robedišča proti Nediži 500 K, za gradnjo ob. cest v Kamnjah 400 K, v Podgradu, obč. Naklo, za popravo strme obč. ceste 3000 K, za cesto Ko-rita-Laz-Čadrg se da dež. odboru na razpolago 2000 K. Prošnja za podporo ceste Oze-Ijan-Dobrava se odstopi dež. odbora v pretres. Prošnjam cestnega odbora kanalskega in občine Vrtovin se ne ugodi. RihemberSki zadrugi za zboljšanje .Mlake' se da 500 K. Končno je bila na dnevnem *edu še prošnja »Gor. Sokola*, da bi smel nositi dež. grb v svoji zastavi; odstopi se dež, odboru v pro-učenje in storjenje nadaljnih korakov. Dnevni red je bil s tem izčrpan. S kako nesramnostjo s predsedniškega mesta je skončalo zasedanje, smo pa že povedali. 100.000 K, ako se da vsem okrajem 120.000 kton, dr. Treo pa, da če pade predlog železniškega odseka, naj obvelja ta, da se da mestu 80.000 K, ostaiim občinam pa 55.000 kron, namesto 40.000 K. Sprejme se Mara-nijev predlog. Dovolijo se podpore cestnim odborom: v Bovcu 1800 K, v Kobaridu 3600, v Cerknem 3000, v Tolminu 4000, v Gorici 4400, v Ajdovščini 1800, v Komnu 2000, v Sežani 2400. Za cesto Kred-Potoki 200 K, za cesto iz Grgarji skozi Ravnico v Kronberg 6000 K, za popravo cest na Otlici 400 K, za cesto Voglarji-Trnovo 1000 K, za cesto s Ponikev Pajerjevi hlapci — sleparji naroda. Naš članek pod znanim zaglavjem je .Gorico" od sobote tako razkačil, da psuje okoli * sebe, kakor kaka stara te lijalka, če ji kdo ~ stopi na krilo. Ker si ne ve drugače pomagati, ker ne more drugače ovreči naših ne-p o bit ni h izvajanj, pa meče okoli sebe s psovkami, kakor laž, obrekovanje, sleparji naroda, podlost i. t. d. Med drugim pravi, da je naš članek od prve do zadnje pičice zgolj le obrekovanje, laž in navadno sleparstvo. Vračamo se vsled tega k našim izvajanjem v članku »Pajerjevi hlapci", in čitatelji naj si potem sami napravijo sodbo, koliko je vredno »Goričino" psovanje, katero ji mora služiti v *o, da pokrije grehe »najboljših dobrotnikov naroda". Trdili smo, da je v zadnjem zasedanju deželnega zbora klerikalcem srce popolnoma zlezlo v hlače, in da niso niti z eno besedo skušali osvetliti Pajerjevih spletkarij v kmetijskem društvu in vse drugo, kar je zakrivil nad nami Slovenci; pač pa, da so nekateri izmed njih celo potrdili nezakonito imenovanje Pajerjevega sorodnika ravnateljem hipotečne banke. Bili so to dr. Gregorčič, Bolko, Lapanja in Grča. Trdili smo, da je Pajer v letošnjem letu na razne načine žalil slovensko narodnost na n&jostudnejši način, da je zlorabil svojo moč pri imenovanjih, tako glede ravnatelja dež. hipotečne banke in na mesto d- eh slovenskih deželnih pisarniških uradnikov enega Laha in enega SIo<--"en. Prevzame jo v kratkem kakor plamen, katerega ne zaduši niti volja, niti zavest dolžnosti, niti sramežljivost te ženske bele kakor labud. Med tem se tudi jaz počutim dobro, tako dobro, da se mi časih zdi, da ne bi mogel ničesar več zaželeti pod tem edinim pogojem, da nihče drugi ne bi imel do nje kake pravice. Neprestano se mi vrača v glavo misel, da ker jo ljubim najmočneje, je tudi moja pravica največje. Kaj more biti bolj logičnega in bolj priličnega? Saj v etiki vseh Ijudij in vseh ve-roizpovedanj se vzajemna pristojnost moškega in ženske opira na ljubezen. Toda danes sem tako potolažen in srečen, da se rajše bavim z občutki, nego bi modroval. Sedaj vlada med n&ma velika prisrčnost, svoboda in zaupljivost. Kako sva bila vstvarjena drug za I -ugega, kako najini bitji tožita drugo po druger kako se ta ljubljena revica ogreva in razkošuje ob tej mamljivi toploti bratovskih občutkov! Nikdar, od časa svoje vrnitve, je nisem videl tako vesele. Že večkrat poprej, ko sem jo gledal, se mi je vrival v spomin Sekspirjev »poor Tome. Taka narava, kakor je njena, potrebuje lju< bežni, in oni Kromicki, ki sevkvarja s špekulacijami, je ne" ljubi dovolj ter ni sposoben ljubiti jo. Ona bi imela pravico tožiti in ponavljati za Šekspirjem: »Revnega Toma zebe«. Misleč na to, se ne morem ubraniti ganiitju, in obetam ji v duhu, da je ne bo zeblo, dokler sem jaz živ. Ko bi najina ljubezen ne bila prava, ne plaval bi nad nama tak mir. Kajti, da Angelica ni imenovala svojih čutil po imenu — to je vse eno; utajiti se ta le ne dajo. Ves današnji dan nam je prešel nalik idili. Doslej mi ni ugajala nedelja, sedaj pa sem zapazil, da nedelja zlasti na deželi, more biti od jutra do večera ena sama pesem. Takoj po čaju sva šla v cerkev k rani maši. Teta je šla z nama in celo gospa Celina, okoristivši se z lepim vremenom, se je dala odpeljati z nami na svojem naslonjaču. Ljudij ni bilo veliko, ker se z\,?r6 v velikem številu k drugi maši. Sedč v klopi poleg Angelice, sem se vdal nekakšni blodnji omami, češ, da sedim poleg svoje zaročnice. Časih sem pokukal na njeno sladko, ljubljeno ličice, naroke, ki jih je držala pred seboj na klopi, in na to zbranost, ki je bila v njeni postavi in na njenem licu, katera se je nehote polastila tudi mene. Moji čuti so zaspali, misli so postale čiste in ljubil sem jo v tem hipu povsem idealno ljubeznijo, ker sem čutil, kakor nikdar, da je to brezdvomno druga ženska, nego so te, ki sem jih srečal doslej, — stokrat boljša in čistejša. Že davno nisem čutil podobnih vtisov, kakor v tej vaški cerkvi. Ž njimi se je strinjala navzočnost Angelice, ugled cerkve, nežno migotanje sveč v mračnem oltarju, odsev svetlobe, prodirajoča skozi okna, čvrčanje vrabcev ob šipah in tiha maša. Vse to je imelo na sebi še nekako jutranjo zaspanost, a navzlic temu je bilo neizmerno utešljivo. Moje misli so se iele zbirati tako ravno in mirno kakor oblaki dima iz kadilnice pre^ oltarjem. V meni se je zbudilo nekaj ka kor volja, doprinesti nekako žrtev, in notranji glas mi je jel govoriti: »Ne ksdi te jasne vode, imej spoštovanje do njene prozornosti.« * Med tem je končala maša, in šli smo iz cerkve. Pred cerkvenim pragom sem zagledal na svoje veliko začudenje oba stara Latiša, sedeča na tleh, z lesenima skledama v roki in proseča miloščine. Teta, ki je vedela za moj dar, se je pri pogledu na nju močno razjezila, in začela ju je zmerjati; toda stara Latiševka ni nehala stezati k nama svojo skledico in odvrnila je mirno: »Kar je gosposka darežljivost, to je gosposka darežljivost, kar je volja božja, je pa božja volja. Volji božji nihče ne sme nasprotovati. Ker je nama Jezus zapovedal tu sedeti, pa tu ostaneva, sedaj in na veke vekov, amen!« S takim odgovorom se ni bilo mogoče pričkati. Zlasti ono »na veke vekov, amen,« mi je ugajalo do te stopinje, da sem njima dal miloščino za originalen način. Ta Latiša, katerima sem dal tisočdvesto rubljev, sta bila seuaj bolj bogata nego kedaj poprej, ali vendar sta šla sedet k cerkvi, prepričana, da njima je tako usojeno, katero usodo je starka imenovala po svojem: volja božja. Sedaj smo se vračali domu. Zvonilo je k veliki maši. Potoma so nas srečevali možje in ženske. Ljudje iz daljših pristav so šli peš črez polje, po stezah med žitom, katero, dasi še zeleno« je izrastlo v tej zgodnji pomladi dovolj visoko. Kakor daleč je oko segalo, je bilo moči videti v zračni globeli iskreče se robce deklet, nalik raznobarvnemu cvetu maka, rastočega sredi zelenja. Mimogrede rečeno, tako širokega ozračnega prostranstva ni najti v vsej Evropi nikjer, kakor pri nas. Kar me je še bolj zbodlo v oči, to je bil oni odločni nedeljski značaj, ki se je opažal tako na ljudeh, kakor v naravi. Res, da je bilo vreme prekrasno , Priloga „SoCe" «. 94. t dne 23. novembra I9B4. S tem nas hoCe »Gorica* postaviti na laž. Mi nismo nikakor vezani na »Goričin* stenogram, da bi mu morali verjeti. Nismo vezani tudi na deželnozborski stenogram, ker ima vsak poslanec pravico svoje govore popravljati. Vezani smo samo na to, kar smo slišali na lastna ušesa. Nočemo pa se z .Gorico« prickati o tem, ali je dr. GregorCiC izpustil to ali ono besedo, ali ne. Mi smo Članek »Pajerjevi, hlapci" pisali pod vtisom, ki ga je napravil na nas prizor v zbornici ob zaključenju zasedanja. Podali smo verno sliko tega prizora in na podlagi tega .prizora in raznih drugih v prejšnjih sejah napisali svoja izvajanja. »Posito, sed non eoncesso* ,pa, da je dr. Gregorčič izustil le ono, kar je »Gorica* napisala,m^ izpremeni. Dejstvo ostane, da je dr. Gregorčič občudoval onega Pa jerja, ki je toliko zagrešil nad Slovenci ravno v letošnjem letu, in da je to storil potem, ko je Pajer izlil svoji žolč nad slovenskimi naprednjaki zato, ker so mu povedali, kar mu je šlo. Tako je dr. Gregorčič pokazal svojemu zavezniku, da se on ne strinja z nastopom naprednih poslancev, ki so letos povedali P> jerju v obraz same bridke resnice, ampak da on ostane še vedno kljub tolikrat žaljeni slovenski časti veren sluga njegovega pre-blagorodja dr. viteza Pajerja, kateremu v slavnostni seji izreka občudovanje in hvaležnosti Za kaj neki? Hvaležnost za šibo, katero vihti nad Slovenci in jo poljubljajo klerikalni hlapci! »Gorica* je previdno pograbila samo oni del našega članka, ki navaja besede iz dr. Gregorčičeve zahvale, ker dobro ve, da s tem postavi trditev proti trditvi, ki se ne da dokazati, kakor s kako izjavo deželnega uradnika. Za vse drugo pa ne ve drugega, kakor psovke. Teh psovk ne bomo zavračali, ter jej prepuščamo, kakor rečeno, gledč psovk prosto polje, ker jih bo še krvavo potrebovala. Potrudili pa se bomo rajši javnosti dokazati vse svoje trditve in tako osvetliti iz-dajbko politiko naših klerikalcev v pravi luči. Tak odgovor bo na »Goričine" psovke najboljši, in v tem odgovoru se pokaže jasno, da so le Pajerjevi hlapci — sleparji naroda! DOPISI. Iz kojščanske županijo. — Visoko c. kr. namestništvo, je zavrnilo ugov \ podan po Rejevi — ali, kakor se sama naziva, klerikalni stranki, proti obč. volitvam. S tem je merodajna oblast dala razumeti našim nasprotnikom, da ne pri predpripravah niti pri volitvah samih se ni nič takega godilo, ki bi dalo povod kaki pritožbi. Sedanji upravitelj g. baron Baum je v volilni akciji vsestransko pazil, brez ozira na levo in desno, na pi *vicd in zakon, na čegar podlagi so volitve povsem korektno skončale, ki ne služijo le občini v korist, temveč tudi g. upravitelju v čast. Vzemimo, da bi bile volitve tudi ovržene — bi morda bil izid drugih volitev kaj spremenjen? Niti za las ne! Hrib in hrast se omaja, zvestoba naše stranke pa ne gane! Naši nasprotniki so se postavili s svojim prizivom v zelo čudno luč. Kdo se še živo ne spominja naših svečenikov, ko so le ti'"«h^*,,i^^o«^!»be--tedHiO' z vecekega stališča in pri tem nas slikali za najhuje barabe in brezverce. Čujte! zdaj pa ravno ti pobožnjaki navajajo glavni razlog v svoji pritožbi, češ, da imenik ni bil ob nedeljah in^praznikih razpoložen. Je-K to dostojno za stranko, ki je šla v volilni boj z verskimi načeli, da hoče sed .j dan gospodov zlorabiti v svoje strankarske namene ? O, gotovo, gospoda, pritožili ste se bili, če ni bilo grozdje prekislo in, če bi iiaeli v to kaj povoda, proti volivniku v onem času, ki je bil za to določen. Pa vzroka niste imeli! Dejstvo je tudi, da naši nasprotniki so svoj čas toliko ruli proti nameri vladnega kom., in sicer pod ekonomično pretvezo, češ, da vlad. kom. bo stal občino nad 2000 gld., vedeli pa smo, da njim ni na tem nič ležeče tudi če obč. popolnoma obnemore — in ti so sedaj sami dovolj s svojim brezpomembnim prizivom pokazali, da jim ni nič mar, da vbogi davkoplačevalec bode moral po njih krivdi ogromne stoške doprinašati, s katerimi se je konstitucija županstva zavlekla. Gospodjp, roko na srce, pa recite: naša sebičnost, pa fanatično politična strast je ono zlo, ki bo občutno taralo že tako zmozgano občino! Iz Štanjela. — Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona zahtevam z oziram na dopis objavljen pod zaglavjem »Iz Štanjela* v štev. 90. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da se trudim za prosto biro; res je pa, da sem se trudil za povzdigo kuracije Štanjel v župnijo in sem uže 2 leti opustil prosto biro, ter ne prosil za-njo. 2. Ni res, da se je v tej zadevi delovalo za dovoljenje proste bire meni, temveč župniku. 3. Ni res, da sem hodil od starešine do starešine, naj mi dovole prosto biro; res je pa, da sem le z nekaterimi govoril o tozadevnem predlogu više cerkvene oblasti v svrho župnije in so se ti izrazili voljne glasovati za ustanovitev župnije. 4. Res je, da so vsi starešine v seji glasovali proti predlogu kneznadškofijstva; ni pa res, da bi se bil spravil v cerkvi na starešine ter zabavljal županstvu, ker ostaja pri svoji pravici. 5. Res, je, da sem hrepenel po ustanovitvi župnije o priliki 50 letnice Brezmadežne in v razbremenenje naših cerkva ter ljudstva; ni pa res, da v povišanje plače, ker bi prihodnji župnik imei manj dohodkov, kot sedanji kurat. 6. Ni res, da me je to močno ujezilo; res je pa, da je starešinstvena odklonitev kneznadškofrjstvenega predloga presenetila mene, višo cerkveno oblast in ljudstvo, ktpro je po svojih zastopnikih samo prosilo za župnijo. 7. Ni res, da sem o tem govoril t pridgi; res je pa, da sem po pridgi mirno pobil tozadevne laži, ki so se trosile med ljudstvom. 8. Ni res, da bi bil kdaj rekel, da kupim »grunt* za cerkev; res je, da sem ga kupil za-se in tudi iz svojega plačal. 9. Ni res, da sem se hotel pravdati; res je pa, da se v morebitni pravdi pridružim drugim strankam za veljavo postavne aralS- "j bene prodaje od strani starešinstva. 10. Ni res, da sem šel h komisiji po denar; res je pa, da sem bil z odlokom pozvan, in sem sam rekel komisiji, da stranke itak ne moremo denarja prejeti, ker je še kaplanijska nadarbina vknjižena, da naj denar deponirajo, kar je tako tudi edino prav. — ___ V Štan je l udne~12. novembra 1904^ Jo s. Štrancar, kurat. Opomba uredništva: Kurat Štrancar ima to slabost, da pravi vedno ni res — resnici! Predno smo priobčili oni dopis, smo zahtevali izrecno, da se nam potrdi, da je vse res; to pa radi tega, kar poznamo Štrancarja, kako je resnicoljuben in ker smo bili že naprej prepričani, da pride z velikim običajnim »popravkom", katerega mu odobri i a ž n j i v o Obrambno društvo v Ljubljani. — Navzlic vsem ni ~ resom je le res to, kar je bilo povedano v dopisu iz Štanjela v »Soči*. ,Popravek" priobčujemo kot nov prispevek k temu, kako naši mašniki ljubijo resnico, hčerko božjo! Iz Prage. — (Praga in slovenski viso košolci.) Da je Praga za vzgojo našega višjega razurnništva velepomembna, kdo bi o tem dvomil? Ne le vsovršena uči-llšča, kjer svetoznane sile Plujejo, so dijakom na razpolago, ampak tudi družba jim je pristopna, v kateri se, ako je kaj dobre volje, kmalo prijetno vdomačijo, in posebno priložnost dana v dandanes tako važnem narodnogospodarskem oziru konkretno se izobraziti. Saj je Praga glavno mesto in središče najindustrialnejše in najbogatejše dežele naše države. V takošnem mestu, kjer se tako mogočni kulturni toki združujejo, človek duševno takorekoč sam od sebe raste, ako ima količkaj odprte oči. Akademična mladež naša je v poslednjih letih to uvidela; dija-Štvo naše se v Pragi množi. Saj pa je res čudno bilo, da se naši mladenči prej nikam upali niso kakor v Gradec in na Dunaj, ko dandanes vendar velja: čim kdo vidi več sveta, tem več velja. Premožnejšim je seveda lahko učilišča. menjati. Zlo pa je za ubožne v Pragi. V nemških zavodih izšolani dijak si • tu težko zaslužka najde; da bi pa le boga-| tejši smeli uživali prednosti tega mesta, to jo kruto: podpira nj e potrebnega di-jaštva v Pragi je torej dolžnost našega naroda. »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi* apelira vnovič na plemenito čutečo našo javnost, objavljajoč III. letno poročilo za 1903./4. Upamo da ne bo prosvitljenega človeka, ki bi društvu svoje roke morda radi tega odtegnil, ker mu ideali nekaterih tukajšnjih dijakov ne ugajajo. »Podporno društvo" ima le en cilj: bedo ter pomanjkanje marljivega ter poštenega slovenskega dijaka manjšati. Morda se misli, da so v Pragi nevarnosti za mladega moža ! Kje jih pa ni? Ali v dunajskem mestu feakov ne?, ali v najnemškejšem mestu ob Muri ne ?, ali sploh kje ne? Revščina je povso-di hud al Zatorej: Odpri sreč, odpri roke!, Otiraj bratovske solze 1 Domače in razne novice. Profesorski laplt Izjnatematike in fi-__ zikeje napravil"v soboto na dunajskem vseučilišču naš rojak g. Julij Nardin. Čestitamo. Umrl Je v četrtek dne 17. t. m. v Crničah posestnik g. Andrej Kosovel v visoki starosti 87 let. Blag mu ostani spomin! Umrla Je gospodična Ernesta San.cin-Drejač, gojenka IV. tečaja tukajšnjega učiteljišča ter hčerka g. Ant. Sancina-Drejača, trgovca in posestnika v Skednju pri Trstu. Pevskemu In glasb. drnStrn je daroval Neimenovan 2 K. Srčna mu hvala! Ggc pevke In pevci se opozarjajo, da bode jutri skupna vaja mešanega zbora ob 8. uri. Prosi se točnosti! Poroka. — Poročil se je gosp. Kardi Grunt ar, učitelj v Sežani, z g.čno Olgo Urbančičevo, hčerko znanega rodoljuba v Bazovici pri Trstu. Vse najbolje! Za pogorelco v Cepovanu. Dosedaj so darovali: Visokorodni gosp. grof Attems, dvorni svetnik 50 K, gosp. poslanec Berbuč 50 K, gosp. poslanec Grča 50 K, C. g.JosipSkočir, dekan v Devinu, 50 K, bi. g, Dionisij Gssai, okrež. sodnije svetnik v Motovunu v Istri. 10 K, gosp. Pietro Masseri v Gorici 20 K, slavno županstvo v Podgori 100 K, baron Bianch', župan Sovodejnski, 50 K, č. g. Kumar, župnik v Biljani 6 K, gospa Ana Schober v Gorici precej velik- zaboj obleke. Prisrčna zahvala vsem darovalcem I Dr. Durst — prenioSčen? — Cuje se, da nameravajo predobre znanega suplenta dr. Dursta na tukajšnjem gimnaziju premestiti v drugem šolskem tečaju na gimnazij v Pulju, Srečno pot! Samo če ne pride za njim kak drug tak nerodni Nemec! Odlikovanje. — Papež je podelil težko obolelemu glavnemu uredniku dunajske korešpmdencije »Die information", gospodu Josipu Grafu, vitežki križec reda svetega Gregorja. Naše ceste v državnem proračunu aa prihodnje leto. — Za preložitev ceste iz Po d sabo ti na v Oslavje in za mostnaj tej cesti čez Pevmico je postavljen v proračunu znesek 5000 K; za zgradbo ceste iz LokavcA v Ajdovščino 4000 K; za ob- toda zdelo se ti je, da veter ne veje radi tega, ker I je nedelja, da se žito ne ziblje na polju in listje ne trepeta na topolih, ker je nedelja ; povsod je bilo opaziti velik in veseli mir, tišino, prazniško opravo in izobilje svetlobe. S stališča umetnosti sem pojasnjeval Angelici lepoto prikazov in teh barvastih madežev, ki so dobro harmonizirali z višjevkastim ozračjem. Na to sva jela govoriti o kmetih. Jaz, priznavam to, sem videl v njih samo veliko zbirko več ali manj slikovitih modelov. Angelica je nasprotno zrla na nje povsem drugače. Pripovedovala mi je o njih množico karakterističnih rečij, otožnih in veselih, ter pri tem pripovedovanju in gibanju vsa oživela in bila tako mična, da sem, ogleduje jo, jel nehote ponavljati tri poslednje vrste pesmi, katero sem pisal še na vseučilišču in katere ostalo vsebino sem popolnoma pozabil. *In čudim so samo, da cvetke pod tvojimi stopinjami ne rastejo, ti utaj, ti raj, ti pomlad !< Najin razgovor je prešel znovič na Latiša, ali bolje na staro Latiševo, katere modrovanje pred cerkvijo je izvabilo nama smeh. Začel sem jo meriti po sebi. Ker je teta ostala z gospo Celino, katero je služabnik peljal na naslonjaču precej korakov za nama, sem svobodno lahko omenil najin poslednji sprehod po parku. »Pred nedavnem,« sem dejal, »sem te pr>3il miloščine in ti si mi jo dala. Sedaj vidim, da nimam radi tega nikakih dolžnosti] in da lahko grem pred cerkev.« »Aha 1« odvrne Angelica, »prositi druge usmiljene duše za isto ljubav. Teta gre še danes povabit jedno tako dušico za jutrišnji dan v PloŠev; sedaj razumem!« Odgovarjajo ji, sem ji dejal, da je Hilstova prevelika, da bi jo moglo obseči eno srce in da bi bilo treba najmanj troje ljudij, ki bi bili zaljubljeni vanjo; toda Angelica me ni jenjala dražiti, in prete" mi s prstom, je ponavljala: »A jaz sem nekaj slutila, jaz sem nekaj slutila!« »Za sedaj po krivici,« ji odvrnem, »ker moje srce j a samo skladišče bratovskih občutkov in v njem gospodari izključno ta zlobna stvarica, ki me v tem hipu draži.« Angelica mi je nehala groziti in se mi smejati, vendar pa je jela korakati počasneje in črez trenutek sva se združila s starejšimi gospemi. V ostalem nam je ves dan minil brez mraku in tako veselo, da se mi je pogostoma zdelo, da sem nekak dijak. Z očmi sem ji zares dejal, da jo ljubim — toda poželjenje je spalo v meni. Bila mi je tega dno preveč draga. Teta je takoj po zajutreku odrinila v Varšavo; jaz pa sem ostali čas dneva presedel v Celini sobi, ČitajoČ ji pisma Montalamberta, s katerim sta si on in moj oče dopisovala. Ona pisma bi me bila dovolj dolgočasila, ko bi Angelica ne bila navzoča. Dvignivši oči proč od knjige, sem ujel njen pogled, ki me je napolnjeval z radostjo, kajti ali sem zgubil že popolnoma dar sodbe, ali pa me je gledala, kakor gleda ženska nedolžna in čista, toda nezavedno ljubeča z vso dušo. Kak srečen dan je bil ta. Teta je dospela zvečer ter napovedala goste. Jutri dospeta Sniatinska in Klara Hilst. Že je jako pozno, toda ne ljubi se mi iti spat, ker se mi zdi škoda ločiti se od utisov današnjega dneva Sanje ne morejo biti lepše od njega. Pri tem se ves park kar trese od petja slavčkov, aH v meni še tiči stari romantik! Noč je bila enako lepa kakor dan. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Misle na Angelico, sem ji dejal v duhu: lahko noč! Ta izraz sem ponovil kakih stokrat. Sedaj vidim, da poleg »1'improduc-tivite slave« tiči v meni v dodatku še nekak izjemno poljski sentimentalizem. Sam nisem poznal doslej te svoje strani. Toda kaj mi to Škoduje ?... Ljubim jo močno! Dne 13. majnika. Klara in Sniatinska niso prišli. On je naznanil, da dospeta jutri, ako bo vreme dopuščalo. Danes je razgrajala nad Ploševim taka nevihta, kakoršne tu že dolgo ne pomnijo. Ob desetih dopoludne je nastal tak topel vihar, da je zakrival svet s klobčiči prahu. Veter sicer ni pihal neprestano, toda pih. je nastal do poldneva tako nasilen, da je pripogibal drevesa kar do tal. V našem zalem parku je kar odmeval tresk od-lomljenih vej in sredi oblaka prahu so plesali oblaki odtrganega listja. Velika lipa, pred desnim paviljonom, v katerem je umrl duhovnik Latiš, se je razcepila na dvoje. Bilo je neznosljivo soparno; našim plju-" čam je primanjkovalo ozračja; zdelo se mi je, da je ta vihar prihajal iz nekakih razpaljenih Čeljusti]" ter nese s seboj čad oglja. Meni, ki sem bil privajen na »siroeco« v Italiji, to ni dosti škodovalo, toda gospa Celina je močno trpela in Angelica ž njo vred, teta pa je vzela v roke starega Hvastovskega radi škode v parku. Osorni plemič, katerega so radi Homerja gotovo večkrat potegnili za ušesa, očividno še ni pozabil Odiseje, niti na jezik v ustih, kajti na kratko je povedal teti, ako bi bil Eol, da gotovo ne bi služil pri njej za oskrbnika ter se ne izpostavljal njenim nepriličnim na-Lpadom. Teta je odjenjala to pot, zdi se, poglavitno radi novih groženj, ki* so pretile iz neba. Evo, po-poludne je nastala naklat tišina; nasprotno pa so se Cinsko cesto iz Ročinja na Kambreško 5000 K; za preložitev klanca na okr. cesti Me dan a-Prevali Masa 4000 K; za preložitev ceste med Sv. Lucijo in Bačo 40.000 K; za cesto z V r h p o 1 j a do Drnovka 3000 K; za cesto odMolinuta ob Kožbanščeku 9000 K ; za železen most cez Lijak ter uravnavo državne ceste na obeh krajih tega mosta 14.000 K; za uravnavo Birse 23.000 K; za železen most čes Avšo v Gervinjanu 20.000 K; za cesto iz B a Se skozi Klavže do Kneze 16.000 K; za obmejne ceste med Idrijo in Sočo 30.000; zabraniskc cesto 7730 K; za preložitev dr. ceste med Ko ba-baridom in Trnovim 14.000 K; za uravnavo drž. ceste ob Idrijici od Ušojka pri Ciginju do Idrije na Kranjskem 30.000 K; za uravnavo Soče in Tera 21.000 K. Pre^l porotnikiTje sTalav ponedeljek g.čna J. S., bivša poštna odpraviteljica v Renčah, obtožena poneverjenja. Bila je obtožbe oproščena. Včeraj se je vršila obravnava proti G. Schubertu z Ogerskega, ki je služil v Devinu pri g. Plesu ter 8. jun. 1.1. pobegnil s konjem in kočijo, hote ju prodati v Italiji. Ujeli so ga na meji. Prisodili so mu 18 mesecev trde ječe s postom vsak mesec.; po prestani kazni ga pošljejo na Ogrsko, Pevsko In glasbena društvo naznanja, da bode imelo, kakor že objavljeno, svoj društven koncert dne 4. decembra v dvorani .Hotela Central* s sledečim vsporedom: 1. W. A. Mozart: Ouvertura k op. .Figarjeva ženitev", orkester. 2. F. S. Vilhar; ,Na vrelu Bosne", moški zbor z basom šolo. 3. Mo-szkovski: »Serenata", orkester. 4. M. Hubad: .Slovenske narodne pesmi", moški in mešan zbor. 5. Gl. Gounod: Fantazija na motive iz »Fausta", orkester. 6. Iv. pl. Zaje: .Sliepac Marko", moški zbor z bariton šolo. 7. B. Smetana; Fantazije na motive iz »Prodane neveste", orkester. 8. P. J. Gajkovskij: Hor i pljaska in op. »Mazepa", mešan zbor s sprcmljevanjem glasovirja. 9. R. "VVagner: Zbor in pastirska pesem iz »TannMusra", orkester. 10. B. Smetana: -Pisen češka", ženski, moški in mešan zbor i orkestrom. Začetek ob 8. uri. Pred tukajšnjo e. kr. Izpraševalno komisijo sa občne ljudske In meščansko šole so napravile od 4. do 18. i. m. izpit učiteljske sposobljenosti gospodične kandida-tinje, in sit?r za ljudske sele s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bezlaj Josipa, Eržen Ljudmila (oboje z odliko), Gasparin Marija, Somilšek Antonija, Hrovat Franja, Jebačin Roža, S. Jeraj Valerija, Juvančič Olga, Komotar Amalija, L?panja Davorina, Lapanja Marija (oboje z odliko), Lazar Milena, Lecker Matilda, Lukan Roža, Posega Marija, Rosberger Alojzija, Simčič Ivana, Sirca Gizela, S. Trstenjak Emanuela, Vidmar Gabrijela; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino ter italijanščino kot predmet: Havel Štefanija; za ljudske šole s slovenskim učnim j*»zikom in nemščino kot predmet: Barle Marija, Blaz«ca Ernesta, Cink Alojzija, Gerdot Kristina (z odliko), Kokalj Štefanija, Komel Ana, Ličar Franja, Lorenzuti Pavla, Martelane Amalija, Sedej Josipa, Šauli Eleonora, Šusteršič Angela, Va-gaja filiza; s slovenskim učnim jezikom: Kovačič Marija, Štrosar Ljudmila, Vtuenčič Katinka; z nemškim učnim jezikom: Ciani Zofija (z odliko). Reprobirani ste bili dve kandidatinji za ljudske šole z nemškim, jedna za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom, jedna kandidatinja pa je odstopila od izpita za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom. Farbarlja. — V včerajšnji »Gorici* je citati, da so klerikalci glasovali za to, da gre predlog o povžitku vina doma, kakor ga je bil sprožil goriški meslni svet, v deželni odbor, isr tega vzroka^ ker se je izjavilo od laške strani, da ne bo 14. seje (to je zadnje), ako ne prodre laški predlog! — To pa je presneto malo verjetno, da bi Lahi delali odvisno zadnjo sejo s podporami za slov. občine odvisno od tega, če se glasuje, da gre ta predlog v dež. odbor ali da se gre na dnevni red — ker vendar vedno lahko pridejo ž njim zopet na dan v prih. zasedanju in so prepričani, da se sprejme, ker so v večini in ker je Gregorčič vedno pripravljen, ostati v zbornici, da se zgodi laška volja. — Ce pa bi bilo res, kar pravi .Gorica", potem pa jo to žalostno znamenje, kako imajo Lahi Gregorčiča na vrvici ter kako mora biti vedno, vedno lepo ,kuš". Zgubljeno. — Zgubil se je v petek na Solkanski cesti zlat privesek: vera, upanje, ljubezen, .medajea" s Preširnovim napisom : Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, ruski denar za 10 kopejk, 1 križec. Ker so ti predmeti dragi spomini, se prosi najditelja, da jih odda v uredništvu .Soče" ali v mizarski zadrugi v Solkanu. Drobtinice so padale z deželne mize, drobtinice — Lahi-pa so se v seji za sejo skrbno zalagali. Skoro čisto vse slovenske prošnje je zbasal deželni glavar na dnevni red zadnje seje, in tu se je dalo tisto, kar pač že mora biti. Dalo pa se je razmeroma s Furlanijo prav malo, tako malo, da nima nikdo povoda hvaliti se radi tega. Dr. Gregorčič pa se hvali po .Gorici". Ker ga nočejo drugi hvaliti, se hvali sam. Samohvala ni nič vredna, naravnost nesramno pa je, ostudno, nevredno vsakega moža, da zato, ker se je dalo Slovencem par drobtin, dr. Gregorčič trdi, da so on in njegovi pristaši pokazali, da čutijo in delajo za narod! To je tako gorostasno, tako podlo, da ne najdemo dovolj besed, da bi to * prav označili. Ali to govori — slaba vest! Kako je slaba ta klerikalna vest, dokažemo, saj se bomo bavili sedaj prav temeljito z minolim zasedanjem, v katerem je imela slovenska narodna čast in slovensko ime le — tri zastopnike 1 Prvi vinski semenj v Vipavi. — Vipavska občina priredi prvi vinski semenj v nedeljo dne 27. novembra 1904. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to svrho prinese s seboj eden ali več litrov svojega pridelka za pokušnje. Semenj prične ob treh popoldne v prostorih g. J. PetrovCiča v Vipavi. Motam in istega dne bo ob eni uri popoldne kranjski deželni potovalni učitelj g. Fr. Gombač predaval o umnem kletarstvu. Tega predavanja se sme udeležiti vsakdo. Vljudno se prosi, da posetijo ta semenj zlasti gostilničarji in vinotržci v mnogobrojnem številu, ker pride prav veliko vinogradnikov iz vipavskega okraja in Goriškega, ki prineso svoj izborni letošnji vinski pridelek na po-kušnjo in na prodaj. Gene letošnjemu pridelku so prilicno zmerne. Županstvo v Vipavi: Anton Hrovatin. Uradniško komsnmno društvo snujejo v Gorici. Imeli so zborovanje ter izvolili osnovalni odbor. Navzočih je bilo kakih 30. — Glede na posebne razmere na goriškem trgu mislimo, da to ne bo nič drugega nego nova pomoč enemu veletržcu ter pogin več jestvinarjem. Ne verjamemo, da bi se dalo kaj prištediti ter vživati nižje cene nego so v prodajalnicah; če pa bi bilo ravno kaj, bo najbrže tako malenkostno, da se ne splača imeti posebno društvo. Uradnikom so bili zvišali plače, trgovcem pa davke. Kdo bo plačeval davke, če se uničuje davkoplačevalce? — V tistem osnovalnem odboru je vse laško, le neki Piriavez, o katerem pravijo v ,Gazzettinu*„ da je višji rač. svetnik, bi utegnil biti Slovenec! Iz Kobarida. — V pondeljek dne 28. novembra t. I. bo letni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v gostilni pri . Nemcu" ob g1/* popoldne. — Predsednik. Ustavil voz. — E. Vattolo se je peljal v nedeljo zvečer iz Moše v Gorico v svojem vozu s svojo družino. Malo pred Ločnikom vstavi nekdo voz ter začne izpraševati V. to in ono. Spočetka je Vattolo odgovarjal, končno pa, ko je videl, da se bližata še dva sumljiva človeku, pognal konja ter tako ušel rokom malopridnežev. Zaprli so brata Jak. in KI. Galasa iz Št. Vida v Furlaniji, ker sta pokradla pri L. Bregantu v ulici Formica raznih rečij v vrednosti 38 K. Brata Galas sta delala pri novi železnici. Stanovanje s hrano L 2b0!čtadruIL dobra hiša. uprav. »Soče« Ponudbe pod solidnost na Vojna med Rusi in Japonci. Izgube Japoncev pred Port Arturjem znašajo doslej, kakor se splošno zatrjuje, nad 70.000. Port Artur. Pariški .Matin" je priobčil poročilo svojega dopisnika iz Čifu od 18. t. m., ki je govoril z bujnim dopisnikom .Novosti" in .Novega kraja", ki je dospel s .Rastorop-nijem* iz Port Arturja. Isti zatrjuje, da so Japonci od početka obleganja do danes malo napredovali. Posadka je o tem izgubila 15,000 mož. Mnogi vojaki, ki so bili ranjeni, so se vrnili k svojim oddelkom. Sedaj je živil v obilici in dovolj streliva. Dopisnik je izjavil, da se zaraore Port Artur držati do meseca marca. Morje pred Port Arturjem je sedaj popolnoma zamrznilo. Poročilo generala Stoslja. Brzojavka generala Steslja od 2. t. m. poroča: Srečen sera javiti Vašemu Veličanstvu, da so moje* hrabre čete od 25. oktobra do 2. novembra odbile vse japonske napade. Najsilneji napad je bil dne 30. oktobra, toda tudi tega dne je bil sovražnik na vseh točkah odbit. Istega dne niso Japonci več ponovili napada. Veliko mrliče v je ostalo na bojišču nepokopanih. Naslednjega dne je sovražnik dvakrat ponovil napad, — toda oba napada sta bila z bajoneti in ročnimi granatami odbita. Nadporočmk Jelšin je bil ranjen na rokah in nogah. Razpoloženje čet je izvrstno. Težko je najti najhrabrejše, vsi se bojujejo kakor junaki. Privatno pismo generala Steslja. Sorodniki generala Steslja v Petrogradu so te dni dobili od njega iz Port Arturja pismo, v katerem med drugim piše: .Posadka v Port Arturju šteje še 28.000 mož, ki so vsi od prvega do zadnjega pravi ju* naki. S streljivom in živili je trdnjava še preskrbljena za več mesecev. Seveda sveže zelenjave nimamo, toda ta .luksus" se da že še pogrešati*. Stesel je prepričan, da se trdnjava vzdrži do prihoda baltiškega bro-dovja na bojišče. Pa tudi pri skrajni nevarnosti ni misliti na kapitulacijo, ker bi se v tem slučaju vsakdo raje hladnokrvno odločil umreti. Iz Mnkdena. .Birževija Vjedomosti" poročajo iz Mukdena 21. t. m.: Ljuta kanonada se je razvila med med obema armadama preteklo noč. Japonci so napadli Putilovo goro, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Rusi so opazili, da se velika japonska vojska pripravlja na splošni napad. Ob reki Saho je ruska artilerija prisilila sovražnika, da se je umaknil. Na ruski vzhodni fronsi poskušajo japonske kolone, da obidejo levo krilo. Razgled po svetu. Zadnje vesti. — V državnem zboru je govoril naučni minister Hartel, povdarjaje potrebo rešitve laškega vseuč. vprašanja, zatrjeval je, da glede Tešina in Opave je odločila potreba, sicer pa ni povedal nič novega. Z bojišča ni danes nič posebnega. Baje se pridružujejo čete hungusov in mongolov Japoncem. V tunelu skozi Karavanke pri novi železnici je eksplodiral plin. Mrtvih in ranjenih več delavcev, med njimi kakih 8 z Bovškega. Državni zbor. — Iz državnega zbora ni poročati nič posebnega. Pričel se je z jeli valiti orjaški valovi oblakov, sedaj črnih kakor mrtvaški prt, pa zopet zlato obrobljeni s hrbtom medena barve, časih je postalo temno, kakor po noči, da je gospa Celina prosila, naj prižgemo svetilnice, potem pa je znovič padel na svet zlokobni rudasti blesk. V vsej naravi je tičal nekak strah. Gospod Hva-stovski je zdirjal na pristavo, hote naročiti, naj odže-nejo živino s polja, toda pastirji so jo prignali sami že brez naročila; kmalu smo začuli žalostno mukanje krav, katero je v tej tišini odmevalo celo do naših stanovanj. Teta je vzela v roke lavretanski zvonček ter jela ž njim teči po vsej palači in besno zvoniti. Niti nisem poskušal pojasnjevati ji, da zvonenje sredi atmosfere tako nepremične, more poprej privesti nego oddaljiti strelo, in dasi sem bil povsem prepričan, da ji v danem slučaju ne morem pomagati, sem jo vendar spremljal pri tem obhodu, ker me je bilo sram, da bi se izpostavljala sama. Teta je bila videti naravnost ponosna, ko je s po koncu nosečo glavo zrla izzivajoče v te črne in ? rene oblake ter jim grozila s svojim zvončkom. Ni mi bilo žal, da sem šel ž njo, ker sem imel pred seboj nekako simbolično sliko: v trenutku, ko vse trepeta pred grozo, se skriva v osup-njenju in sahne strahu, se vera edina ne boji, ona celo izziva in zvoni! To je, naj si bo kakor hoče, znak nepreračunljive moči v človeški duši. Vrnila sva se, ko je jel prvi grom razgrajati po nebu. V nekolikih minutah se je hrup spremenil v neprestani grom. Imel sem tak vtis, kadar se je grom kotal po oblakih, da se strop vsaki hip podere in vse skupaj se z nepopisljivim hrupom zvali na tla. Treščilo je v ribnik, nahajajoč se na koncu parka, a potem drugič, in sicer še bliže, tako da so stene naše ploševske hiše strepetale do tal. Moje gospe so jelf moliti Utanije; jaz pa sem imel trenutek velikega ne- okusa; zdelo se mi je namreč, ako bom molil ob enem ž njimi, da bo to od moje strani svetohlinstvo, ako ne, pa se jim bom zdel nekak slabo vzgojen modrijan, ki ne jemlje v poštev navadnega vaškega običaja, a pred vsem drugim strahu žensk. Mahoma pa sem se prepričal, da sem se motil, ko sem slutil, da se tresejo strahu; njih lica so bila mirna in celo jasna. Očividno so se jim že navadne litanije zdele tak varstveni ščit zoper vse nevarnosti, da za bojazen ni bilo več prostora v njihovih srcih. Takrat mi je prišla v glavo tudi druga misel, namreč ta, kako sem jaz tuj po svojem duhu sredi teh treh poljskih žensk, od katerih ve vsaka desetkrat manj, a po navadni človeški meri je vendar vsaka desetkrat več vredna nego jaz. One so slične knjigau, k;i sicer nimajo mnogo stranij, toda so polne jasnih in preprostih pravil — med tem ko v vseh te"i zvezkih, iz katerih obstojim jaz, ni niti ene nedvomljive resnice — in jaz sem prvi, ki zdra-jam o sleherni. Toda te misli so bile le kratke, kajti razpršila jih nevihta, ki je jela besneti čimdalje huje. Vihar je jel pihati znovič s tako močjo, da se je kar park pripo-gibal pod njegovim pišem. Bili so trenutki, da je na-krat prenehal in takrat je dež v potokih lil na zemljo. Videl sem ne kaplje, marveč nepretrgane motvoze vode, družeče nebo z zemljo. Drevoredi parka so se spremenili v deroče potoke. Časih je nepričakovan, strašen piš razbil v prah vso vodo, ki je visela med nobom in zemljo — in svet je obkolila tako gosta megla, da se ni videlo niti za korak daleč. Ogluša-joča kanonada groma je trajala brez prestanka. Ozračje je bilo prenapolneno z elektriko. Moje žile so urno vtripale; celo v sobanah se je moglo čutiti ona zdražljivo vonjavo nevihte, ki nastana od gromo-treska. Končno po vzgledu unanjih elementov so se otresle vezi tudi moje misli in želje. Pozabil sem na vihar, videl sem pred seboj samo Angelico; izgubil sem popolnoma oblast nad seboj, in približavši se ji, sem dejal: »Ali hočeš gledati nevihto.« »Prav,« mi odvrne. »Pojdi z menoj v ono sobo... Ondi je beneško okno...« Šla je in obstala sva pri oknu. V tem hipu se j g popolnoma zmračilo, toda vsaki hip je ta mrak razdiral bel in rudast blisk, odgrinjajo gtobel neba ter obenem razsvetlil najina lica in ves svet, zalit z vodo. Angelica je bila mirna; samo za vsakim bliskom se mi je zdela še bolj zaželjena. »Ali se ne bojiš?« jo vprašam šepetajo. »Ne.« »Daj mi roko...« Ona me je začudena pogledala, Trenutek še ni bil bi jo pograbil ter pritisnil svoja usta na njena — na kar naj bi se Plošek pogreznil v zemljo, toda ona se je prestrašila ~- ne viharju — marveč izraza mojega lica in tega šepeta, kajti umaknila se je hitro od okna ter se je vrnila v sobo, v kateri so ostale starejše gospe. Ostal sem sam — z občutki jeze in ponižanja. Brezdvomno bi bil zlorabil Angelično zaup^ivost, a vendar se mi je zdelo, da mi je s tem pomanjkanjem zaupljivosti pokazala zasmehovanje. Sklenil sem dati ji to Čutiti. (Dalje pride,) dolgiai govori o Iuomostu, o laškem vseučilišču, pokazalo se je, da narodnostna gonja Se živi močna. K prejšnjemu poročilu imamo Se povedati, da sU posl. Sternberg in Per-nerstorfer napadala cesarsko rodovino. Vse-nemci se zaganjajo v slov. pmlelkev Opavi in Tešinu. Posl. Tamboai je zastopal mnenje, da mir na Tirolskem napravi cim Širša avtonomija za Trident. C. In kr. vojno ministrstvo je kupilo doslej izdani sliki ;Bled*'in »"Belo-peško-Klanško-jezero* od akad. slikarja J o s. 6 e r m a za vsa svoja vzgoje-vališCa in izobraževališča. Upati je pač, da si bodo slike omislile tudi naše šole in na-narodna društva ter-s tem preprečile 2e to-likrat konštatovano očitanje, da najde dobra stvar doma priznanje še le ko je bila že povsod priznana in odlikovana. Sijajna manifestacija se je vršila v nedeljo dop. v Trstu. V ,Nar. domu" se je zbralo na tisoče Slovencev na protest, da se Se sedaj nimajo slov. šole v Trstu. Navzoči so bili tudi soc. demokratje. Sprejeli so dve ostri resoluciji v zadevi slov. gole v Trstu, potem pa odkorakali, kakih 10.000 po številu, pred namestništvo z deputacijo na čelu, ki je izročila spomenico svet. Schwarzu. Množica je pela slov. pesmi, se vrnila pred Nar. dom ter razšla v najlepšem redu. Nič še ni zgodilo, niti jeden redar ni imel nič opraviti. —- Tako manifestirajo Slovenci v resnih stvareh ! # Dražbi sv. Cirila in Metoda t LJubljani je vplačala tvrdka Ivan P e r-dan zopet znesek edentisoč kron kot delež pripadajoč naši družbi iz prodaje druž-binih vžigalic. Podpirajte rodoljubne Slovenke, zavedni Slovenci to podjetje in razširjajte porabo družbinih vžigalic, kaj ima družba do danes od teh vžigalic še 14.400 K. prispevka. Velika eksplozija plina se je dogodila v Ckagu. Eksplodinlo je v plinarni 18 reservojarjev plina. Ponerrečilo je okoli 50 oseb. — Koliko jo stala bitka pri LIhO-Jangft? — To vprašanje ie neki izvedence izračunU na sledeči način : bitke se je vde-ležilo 125.000 Rusov in 150.000 Japoncev, Ako se od tega številr odšteje reserve ter se računa z dejstvom, da se niso mogli vsi vojsfci naenkrat bojevati, se lahko vzame, da se je približno 60.000 Rusov in 80.000 Japoncev bojevalo 60 ur. Vsak vojak je porabil 1200 patron, torej skupno 160 milijonov, kar je vredno 8 milijonov kron. Tristo topov, ki so bili v bitki, je iztreijalo kakih 4 in pol milijona granat, ki stanejo povprečno 8 kron torej skupno 36 milijonov kron. V tej svoti niso seveda uračunjeni stroški za popravo pušk in topov; po dveh ali treh.bitkah, kakor je bila ona pri Liaojangu, je taka poprava neobhodno potrebna. Vsak japmski poljski top stane približno 8000 kron. Veliki topovi, ki branijj Port Artur, stanejo do 800.000 kron in vsak strel stane 100 kron. Dosedaj je izdala japonska vlada za vojni materijal 240 milijonov kron; Rusi so poprosili dvakrat toliko, tako, da je porabljeno iz raznih evropskih in azijskih arzenalov za 720 milijonov kron vojnega materijah. Akad. teh. društvo .Triglav" je izvolilo na II. red. obča. zbora dne 12. XI. 04 za tekoči zimski te^aj cdbor, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik: phil. Ivan Steblovnik. Podpredsednik: phil. Jos'p H*cin. Tajnik: phil. Srečko Serajnik. Blagajnik: lehn. Viktor Plehan. Knjižničar: iur. Aleks. HraSovec. Gospodar: phil. Jakob Kelemina. Odb. nam.: iur. Fran Pavlic. Tretje letno porofillo podpornega društva na slov. vlsokošolec v Pragi. — Iz poročila povzamemo sledeče podatke: Društvo je imelo v preteklem šolskem letu 1903/04. 2175-97 K dohodkov — okoli 230 K manj kot lani —- in 1806*58 K izdatkov. Društveno imetje znaša 1776 42. Razmeroma najmanj je prispevala Kranjska. Podpirancev ie bilo iz Kranjske 10, iz Primorske 5, iz Štajerske 4 in iz Koroške 1, dale pa so: Štajerska 802-00 K, Kranjska 572-40 L, Primorska 468.95 K, po drugih krajih 271-29 K. — Število podpirancev je letos narastlo. Značilno je, da pogreša društvo med podporniki »banko Slavijo* in več odličnejših domoljubov. Redni udje plačajo letno 6 K, ustavni ki enkrat za vselej 50 K, pravne osebe 100 K... Naj se Slovenci zavedajo svojih dolžnosti napram tako važnemu društvu 1 Društvo ima dozdaj 17 ustanovnikov, 16 iz prvih dveh let, v zadnjem letu pa je pristopil le 1. Kaj naj pomeni ta hladnost do Prage, za katero se tako radi navdušujemo. Največja piščalka na svetu. — Največja piščalka deluje pri električni cestni železnici v Saint-Louisu, To je trikratna piščalka, ki naznanja štirikrat na dan čas in sicer 16 kilometrov daleč. Najprej 30 protestirali sosedje proti tej novotariji, ker so menili,, da bo piščalka imela strašansk, močan in riepjfetOT^Ta^Totlar-Tffotili str^m. Piščalka ima čist, poln in muzikaličen glas. Piska ob 7. zjutraj, o poldne, ob 1. popoldne in ob 6. zvečer. Srečni kurjač. — Kot kurjač je zapustil pred tremi leti ubogi "Anglež Albert "VVinter svojo domovino. Delal je potem > nekem kamenolomu v Avstriji. Ko je nekega dne lomil kamenje, videl je v bližini golobe. Zgrabil je kamen, da vrže v golobe, apredno je vrgel kamen, ga je pogledal. Videl je, da ima v rokah kremen, ki je imel v sebi znatno zlata. Pridobil si je dotični kamenolom in izkopal je toliko dragocenega kamenja, da se sedaj k svoji stari materi vrača v domovino kot miljonar. I Berači med sabo. — V monakovski dvorni pivarni se je te dneve sklenila sledeča oddaja trgovine. Berač, ki je moral na povabilo iti k svojim premožnim sorodnikom, je prodal svojemu kolegi 3Voje odjemalce, katere je imel zaznamovane v debeli knjigi in sicer po im?nu, stanu in ulici. Pri vsakem je bil točno zaznamovan čas, kdaj se sme priti, ne da bi se ga spodilo, svota daril, jedij (njihova kakovost), čevlji, obleka, kruh (bel, črn) itd. Drugi berač je kupil vse to za 60 mark, katere je tudi hitro izplačal. Lep honorar. — Kakor poročijo iz New-Yorka, dobi od neke fonogrofske družbe slavna pevka mdm. Lilian Nordica 56.000 mark za štiri pesnice. 24.000 mark je dobila koj, ko je zapela pesni v gramofon: od leta 1905. do 1908. dobi na leto 8000 mark. S tem honorarjem je združen edini pogoj, da g. Nordica ne zapoje nobene pesni v gramofon kake druge gramofonske družbe do leta 1908. Barlkadnl hoj zaradi ssakona o cepljenju koz. — Iz Rio de Janeiro poročajo, da so bili zadnjo nedeljo zaradi novega zakona o cepljenju koz resni nemiri. Množica je poškodovala cevi za plinovo razsvetljavo ter vodovodne cevi. Zgradila je tudi barikade. Vojaštvo je moralo navaliti na barikade in jih je šele o polnoči vzelo upornikom, a streljanje je pozneje še trajajo. Dvanajst oseb je bilo usmrčenih in 60 ranjenih. Palačo predsednikovo straži vojaštvo. riboreji. Pri znanem pomanjkanju vode v Gorici ni mogel Pavletič vzrejati večjega števila rib. Drugi gospod je bil Viljem pl. Rit-! t e r-Z a h o n y v Stračicah, dovzeten za vse lepe, dobre in koristne reči, ki ni vodil le svojih obsežnih tovarniških podjetij najskrb-nejše" in uspešnejše, marveč je dobi! tudi časa, .posvetiti se umetni riboreji. Od enega vališča se je pospel do treh, od 2000 komadov do 15000. Po njegovi prerahT šnM'sfe~nr -nadaljeval jaz umetno riborejo ter jo pričel z val-ščem s 500 ribic ter prišel do 5 vališč z okroglo 20.000 ribic. Jajčka sem dobival spočetka, kakor g. Pavletič ia V. pl. Ritter-Zahonv, iz Hfcningena, pozneje iz c. kr. zavoda z». riborejo v Solnogradu in še pozneje iz Kottlovega zavoda za riborejo v Redl-Zipfu na Gornje-Avstrijskem, Ta jajčka so bila vedno jajčka lososo vih postrvi j (saltu o trutta). O uspehih navedenih riborejcev pozneje. Ker riboreje, v kolikor vem jaz, ne goji nikdo več, zategadel hočem s temi vrstami spodbuditi, da se morda zopet dobi kedo, ki' bi nadaljeval, kar se je pričelo pred mnogimi leti in z uspehom nadaljevalo do pred 9 leti. Torej morska ali lososova postrv seje že vzrejala v Soči z dobrim uspehom, zato si jo oglejmo nekoliko bližje, če je sposobna tudi za umetno riborejo. Kaj pa je pravzaprav umetna riboreja ? No, umetna riboreja pač ni nikaka umetnost, marveč obstoji vsa umetnost v tem, da se natančno pazi na vse naravne dogodljaje, to je dobitev jajec po pravočasnem iztresenju iz živali-matere, oploditev teh jajec po mleč-njaku moške ribe po iztresenju iz istega. izploditev teh jajec, izreja ribic, da so velike približno za prst, in potem se jih spusti v ribjo vodo. To je umetna riboreja. Morska postrv je za take svrhe posebno sposobna, doseže dolgost do 1 metra, tehta 5 do 7 kilov, celo 14 do 15. (Pride še.) DramatiCnim društvom la diletantom se nadalje priporoča za uprizoritev igre »TaMje«. Ureja F. Go vek ar Izdaja in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček I. zvezek: Pri puSoavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. < : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 žensko osebe.) III. « : Starinarica. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. c •. Medved snubač. Veseloigra v enem de-. . , janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Doktor ribar. Veseloigra v enem de- janju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. < : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veselo- igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.) VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIII. < : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — {2 možki, 5 ženskih oseb.) t, IX; « : Idealna tašča. Veseloigra" vimeni[~&e-~~ janju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. zvezek: Eno uro doktor. Burka v enem de- . janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « .; Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — (•* možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Mesalina. Veseloigra v onem dejanju — (3 možke, S ženske osebe.) XIII. « : Nemiki ne znajo. Burka v enem de- janju. (8 možkih, 1 ženska oseba.) XIV. « : Raztresenca. Veseloigra v enem de- janju. (3 možki, 1 ženska oseba.) XV. « : Prvi plea. Komedija v enem dejanju« (2 možki, 6 ženskih oseb.) XVI. « : V medenih tednih. Burka v enem dejanju. (5 možkih, 3 ženske osebe.) II. « : Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. 8 možkih 4 ženske. Kolporter za časopise, knjige in druge tiskarske izdelke dobi takoj službo. Biti mora polnoleten. Nekaj kavcije se zahteva. Zaslužek dober. Ponudbe: Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje. Nadalju ie Iv. Rollet. O ribjem lo^u. (Dalje.) Tretja vrsta bi bila vrsta lososov, ki je tevstna riba, kakor sulec, je težka 20—30 kilov, raste hitro, za časa drestitve (ikrenja) gre v sladke vode, živi pa največ v severnem in vzhodnem morju. Glede na našo adrijansko oziroma sredozemsko morje, bi prav radi tega ne priporočal navadnega lososa (saliuo-salar), Čeprav je drugače izvrstna riba. — Sedaj prihajamo do jezerske postrvi (salmo Iacuslris.) Te postrvi se redijo dobro v glavnem v srednoveropejskih jezerih, kakor jezero Hallstadt?ko, Attersko, Bodensko itd., skratka glavno v onih ježevih, ki se nahajajo 1200 do 2000 čevljev nad morjem, dočim je v onih, ki se nahajajo 4000—5600 nad morjem, ni najti vač. Tudi ta vrsta tehta do 17 kilov, daje jako okusno meso in lepe porcije. Njen življenski element pa so notranja jezera in njih pritoki. Oglejmo si datje morsko postrv (salmo trutta), imenovano tudi lososova postrv. Pri tej vrsti omenjam že kar naprej, da bi bila ta riba najprimernejša za Sočo, ker imamo s to 7rsto na razpolago že nekaj izkušenj, kajti pisec teh vrst je tekom več let na leto po 20.000 ribic te vrste spuščat v Sočo. Ob tej priliki se mora spominjati dveh gospodov, ki sta si tudi pridobila zaslug za umetno -iborejo, ali sta, žal, že davno umrla. Ta dva sta: monsignor Pavletič, svoj čas ravnatelj goriške gluhonemnice; ta gospod je pri' čel v Gorici z umetno riborejo, vsako leto je spuščal v Sočo okoli 500 mladih ribic ter mi potem pomagal s sveto-n in dejanjem pri naznanilo. Obveščam s tem slavno občinstvo, da mi je poveril konsorcij nadaljno upravo hotela ,.prl zUtem Jelenu" v Gorici, ter naj se blagovoli obračati odslej v vsaki zadevi le na me. GORICA, 20. nov. 1904. Z odličnim spoštovanjem flnt. 3erkiC fotograf. Doslej fe izšlo u zalogi „Goriške liskarne fl. flabrščelt" o Goric! ? knjig „Uenca slovanskih povesti)" I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. SlepSovodja — 4. Slika iz gladnih let. — S. Slovaške sličice. — 6. Ada. V. OčenaS. — 8. Sovražnik. — Cena.........K 1'— II. knjiga: 1. Mati in sin. - 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. —¦ 6. Zlatija, vojaška i.ovesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. - Ceua ....Ki'— III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1'20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gor.du. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva kuzarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. —2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. - 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1*20 »Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščino, poljščine, češčine, slovaščine in srbohrvaščine. — /jthaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po pošti, na) priden« 10 oln. za poSinlno. «*- Pošilja sj jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -%a Ila znhleoanje pošiljamo cenik naše knjlžeone zaloge. Christofle & C.^ c. in kr. dvorni založniki Znank« tovarni 0 Heinrichhof Dunaj I. Opera Eing 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vsah vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. W- Ilustrovan cenik na zahtevanje. -"%H Vsi Ohristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje iz< virnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Katarina Kvartič, dipl. babica ulica Orzoni št. 38. iti Gorica # Gorica H6tel i-! v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernin cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj» -pivo. podata izbira klobukov za dame po zn)«Fi)ib ceoab. = Matilda Pan = v Rasteliu št. 3. II. nadstr. Zahuala. Naznanjam slavnemu občinstvu, Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga očeta in sina Josipa Rom c. kr. fin. komisarja kateri je izdihnil svojo blago dušo dne 16. t. m. ob 4. uri zjutraj, so nam bili dokazi sočutja v veliko tolažbo. V dolžnost si štejemo, izreči tim potom srčno zr u!o prečastiti duhovščini, gosp. nad respicijentu Umeku-u za m-usnj venee, c. kr. finančnim okrožnim postajam za venee in spremstvo, vsem gosp. uradnikom, ter c. kr. orožnikom, blagim Kobaridcem kateri so se udeležili pogreba. Bog povrni tudi onim, ki so nam bili v bridkih trenutkih na strani! V KOBARIDU, dne 19. nov. 1904. Žalujoči ostali. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št 12 prve vrste najboljši!) tvrdk iz Istre, Dalmacije, Malfetie, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K —-72, —80, —-8S, —98,104, 112, 1-20, 1-36, 1-44, 1-60, 180. -------' Na debelo eene ugodne. ------- PoSUja poštnine prosto na dom. Posodo se pnšSa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. da sem ! preselil suojo gostilno iz ulice Montecucco št. 5 v RAŠTELJ št 17 „AHa Grotta", kjer točim dobra bela briška in črna furlanska vina. Z dobro kuhinjo na »goriški način« postrežem o vsakem dnevnem času. Se toplo priporoča udani ¦ Furlan Anton, gostilničar. r^arol praščiK, j pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Komu št. 8. ! Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za j birmance, torte i. t. d. | Priporoča se slavnemu občinstvu za sinogobrojna naročila ter obljublja solidn. j p strežbo po jako zmernih cerah. j TrL>oV5ko-obrtr(a regi2troVaqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po 4*/i%> — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplak vanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Oolail: a) podpisani.........K 1,174.800- b) vplačani..... ...» 370.103'— Dana posojila ...........> 1,930.929'— Vlog« •...............» 1.828.591*— m®mwmmmmwmwmmmmmmmwmmmwmw® )\ntoi\ Uvanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske mpmrhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahteva pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-laški Trg m plzenjsk piva »prazdroj" iz sloveče češke ,,i šeanske pivovarne". Zalogu ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. ZLAT4R = DRAGOTIN VEKJET = (C. VECCHIBT) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. mn Cene zmerne. rzz=r Cono zmerna. Postrežba poštena In točna. Lekarna Cristofoletti v lonci na travniku. J. Zornik trgovina z modnim in svilenim blagom, pleteninami perilom, potrebščinami za šivilje in krojače, uljudno naznanja, da se je ~ ' preselil Bor* dpe 15. novembra 1904 ~9& v iosposko uliGo št 10, tik hotela „M krone". BW* SHT- ¦**•» Močno znižane eene samo še do končane preselitve. Po tovarniških conah: volnene rute, šerpe, Jaeger in belo perilo, in pletenine. Večja partija letnih in zimskih blus za dame radi opustitve istih, samo dokler traja še zaloga: za polovico eene. Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmdnc barve po K1-40, bele barve K 2. Trskino Seleznato jetrno olje. Raba toga olja jo sosebno priporočljiva otrokom iti dečkom, ki so nervozni in nežno narave, so ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem ... ..........._,„ vse kostno bolezni, zložni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. — Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev, -——i..^-^^......- Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče so vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4H Cpistofolettijeva pijača iz kine in železa H* najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsknim oljem. ' Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. .......------- Prva kranjska z vodno silo na turbino dehijsca tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjska priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, iinett-ljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpežno izdelano stofe, fotelja, vltne stole, gugainke, naslonjače itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Nalvečja Izbtra stolov, naslonjačev, 'n gugalnikov iz ttstovine. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevaleem na debelo se dovoli znaten popust.