PRIMORSKI DNEVNIK Izostale I gruppo Leto XXIII. St. 92 (6676) TRST, sreda, 19. aprila 1967 MED RAZPRA VO V POSLANSKI ZBORNICI Ponovna polemika o neplačevanju davkov in o višini utaj za delnice Vatikana Danes dopoldne skupno zasedanje zbornice in senata Poročilo tajnika stranke Rumorja na zasedanju vsedržavnega sveta KD - Reale o stavki sodnih kanclistov 5ra»RlM’ 18' — Poslanska zbornica je danes nadaljevala raz-cii« ? 0 ikonskem predlogu glede plačevanja davkov na akne ni Je P°novno Prišla v ospredje polemika o davkih, kijih za i,laeH.J'e Vatikan. Gre za dva ločena pravna akta, in sicer eten 6 obravnavanega zakon- DO' lišl* ontSL Predloga, s katerim so »a Plačevanja davkov . akcije dobrodelne ustanove, i izmenjavo not med Itali-i" “V Vatikanom leta 1962, ki Dr Pi bila nikoli ratificirana na*T Parlamentom in ki se nanj.,9 na osvoboditev plačevali za vatikansko premoženje. OrpH16111 so že obširneje govorili finai senatom, kjer je minister za o davLPruti ."av,ed.el tudi podatke in «!• - ’ kl llh država m prejela, itpS čemer je navajal dokaj nizke tianeT6' Prav 0 teh podatkih se je iP if* Ponovno vnela polemika, ko ” Komunist Roffooll; i«.«, razl “^aoist Raffaelli prav iz tega *« -ga napovedal, da se bodo ko- cS« držali pri glasovanju. So Se J" ocricciolo pa je mnenja, da nava ^ra^anie tudi v tisku obrav- * izredno ostrino in da je ne arnost ponovnega razcepljenja bolje"0''1 ?ato Je P° njegovem naj-la n spr.eJeti kot zadostna pojasni-senalnancne.ga ministra Pretija. V o . se je nadaljevala razprava losnjem državnem proračunu, zasedi dopoldne bosta ob 10. uri in a skupaj poslanska zbornica člananat’ *d bosta izvolila novega bo vrhovnega sodnega sveta, ki dinijamenial umrlega odv. Coman- ZaklhCter zaJavna dela Mancini je za ig zvečer v okviru komisije abravn"9 de*a poslanske zbornice se nan-V0 zakonskega predloga, ki tiees ,a na spremembo urbanistič-blinistZakona od 17- avgusta 1942. čaj Je poudaril prehodni zna-bo 0i.6a sprememb, s katerimi se OS' srednrk^d3 možnost nadzorstva o-in*f nijQ *1,1 oblasti, tako da se spopol-C? itiereii 1^tatki, ki nastajajo zaradi i». bi okalnih oblasti. dr. en°gacMa ENI, ki sta jo vodila l dne nk in inž. Girotti, je dopol-trgovjl^^tila ministra za zunanjo ,, Janj ."cJ°lloya o rezultatih poga-‘leralnibZl Prisostvoval je tudi ge-(1;J Paolis ravnatelj za valute dr. De (13 lastij'Hkaferega je minister poob-(li otdinar'9 izvede medministrsko koti:#1 Kot siru->° •2a dokončanje pogajanj. ,i;i načelu« 7e Poročali, gre za sicer ^ za n °d°britev ministrskega sve-, da sgP^Sodbo o graditvi metanovo-; seveda ,st’. istočasno pa je treba ' vinskik Cediti vrsto valutnih, trgo-1 kar bn „m, drugih podrobnosti, za l' banjo ,poskrbelo ministrstvo za zu-J kot je ‘rgovino na podoben način, t 0 posKrbelo v primeru pogodbe zamenja generale v vodstvu armade brez obvestil in brez obrazložitev. Položaj bo tudi glede tega vprašanja postal jasnejši v petek, ko bo v senatu o tej zadevi ves dan razprava. Danes je začel v Rimu v EUR zasedati vsedržavni svet KD, na katerem je prečital obširno poročilo tajnik stranke Rumor ob prisotnosti Mora, ministrov Fanfanija, Guija, Tavianija, obeh namestnikov tajnika Piccolija in Forfanija in številnih podtajnikov. Iz uradno objavljenih poročil izhaja nekako že dokaj čudna popolna enotnost, ki je verjetno utemeljena z uvodnimi u-gotovitvami Rumorja, da za KD nedvomno predstavlja pozitiven element stabilnost vlade, za kar se je Rumor izrecno zahvalil Moru in njegovi spretnosti. Rumor je nato ponovno poudaril, da tajništvo stranke odločno nasprotuje kakršnemu koli poskusu krize vlade, ki bi bila samo škodljiva za državo. Glede «verifikacije» je Rumor prav tako navajal nekatere pozitivne elemente, med najbolj pomembnimi pa je navedel ozračje dejanske enakosti pogledov med obema strankama. V ta okvir je nekako postavil tudi zadevo «Federconsor- manjkljivosti, ker nimajo vladne odgovornosti. V zadnjem delu govora je Rumor najprej omenil potrebo pogumne politike, da se izvede civilni in gospodarski razvoj »nosilnih struktur* družbe, končno pa je dokaj na široko ponovil že stare demokristjanske Hasuna v Bonnu BONN, 18. — Glavni tajnik arabske zveze Hasuna, ki je prišel danes v Bonn, se bo jutri in v petek sestal z zunanjim ministrom Brandtom, ki ga je povabil v Zahodno Nemčijo. V četrtek ga bo sprejel tudi kancler Kiesinger. Bonska vlada namerava s tem poudariti važnost, ki jo daje Hasunovim napo rom za normalizacijo odnosov med Bonnom in arabskimi državami, ki so bili prekinjeni maja 1965, ko je bonska vlada navezala diplomatske odnose z Izraelom. Vsaka odločitev glede morebitne obnovitve odnosov pritiče svetu ministrov arabske zveze. Zato ni izključeno, da bodo sklicali izredno sejo tega sveta že maja, če bo Hasuna prepričan, da lahko svetuje obnovitev diplomatskih odnosov z Bonnom. IZJAVE POMPIDOUJA V POSLANSKI ZBORNICI De Gaulle je«rade vol je» sprejel vabilo italijanske vlade zi», češ da so socialisti pravilno lo-, teze glede mednarodnega položaja, čili vprašanje obračunov od struk- j Ponovil je popolno soglasje s stali-ture organizacije. Med najbolj pozi- šči papeža in pozivi U Tanta, pri tivnimi elementi pa je po njegovem ■ čemer je zanimivo, da je zagovar- mnenju dejstvo, da so povezali vpra šanje dežel z reorganizacijo državne uprave in krajevnih ustanov in da so v skladu s tem preložili volitve za deželne svete na leto 1969. Glede socialistične združitve je de-1 jal zadnjo papeževo encikliko" pred nekaterimi napadi. Vsedržavni svet KD bo jutri nadaljeval razpravo in bo določil tudi datum sklicanja kongresa stranke. Za četrtek so avtonomne sindikal- jal, .da je najprej kazalo, da bojne organizacije javnih uslužbencev slo izredno gladko, kasneje pa se napovedale vsedržavno stavko, ki bo je pokazala nujnost daljše poskusne dobe, zaradi česar so nastale posledice na vseh ravneh pri sodelovanju med strankami. Rumor je nato zelo dolgo govoril o krizi komunistov, vendar pa je istočasno tudi realistično dejal, da ni verjetno, da bi prišlo do rezkega padca glasov, češ da lahko komunisti izkoriščajo vse nepravilnosti in po- SKLEPI SESTIH FINANČNIH MINISTROV Sporazum je precej daleč od stališča Washingtona Dokument v osmih točkah, ki služi kot navodilo predstavnikom šestih na konferenci v IMashingtonu 1 fa g,.,": generala armadnega i i sest«? yedovata. V četrtek se ' "lce za k kom*s'ja poslanske zbor-*?°r(>čiln °.ambo in napovedano je cerner n ministra za obrambo, pri ?Pe' ledena ,v uradnem sporočilu ni [rF aar Da j tema obravnavanja, ven-niff *uster J6 ze*° verjetno, da bo mi-s ( o zaS?yedal nekatere podrobno u Zart**- 4 puuiuuuu- Sn°sno sjg razvoju zadeve SIFAR V zvezi z imenova- -„ine stranke je vče-KP SZ N*edi5“vVOr‘1. Prvi tajnik — j hostijo1 je obtožil Zanodno sP°dbuja ponovni dvig . oeri - ■- n Dodn.ru krvavo vojno Vietna- lmPerialistov J J« tudi p, MUENCHEN, 18. — Davi se je zaključil sestanek finančnih ministrov evropske gospodarske skupnosti, na katerem so govorili predvsem o mednarodnih denarnih vprašanjih in podrejeno temu o sedanjem stanju dela za carinsko in davčno uskladitev. Ministri so se sporazumeli o naslednjem: 1. Dejstvo, da sedaj ni pomanjkanja mednarodnih likvidnih sredstev, ne izključuje, da ne bi že sedaj računali na ukrepe, ki bi bili sprejeti v primeru prihodnjih dodatnih potreb. Morebitne ukrepe za ustvaritev dodatnih rezerv ali alternativne rešitve je treba podrediti ugotovitvi splošnega pomanjkanja, bolj. šemu delovanju prilagojevalnih procesov, boljšemu ravnotežju pri mednarodnih finančnih sporazumih. Teh ukrepov ne smejo narekovati potrebe v zvezi s plačilno bilanco nekaterih držav. 2. Ti ukrepi se ne smejo prilagoditi kratkoročnim cikličnim pojavom, temveč dolgoročnim potrebam. Obtožbe o sleparijah pri francoskih volitvah 3. Sedanja važnost šestih in njihova enotnost v skupnem tržišču jim morata v vsakem primeru zagotoviti zadosten vpliv v mednarodnem denarnem skladu, zlasti pri glasovanju. !S hlfPca^j^huiusUčnih strank, da O l-notmisli srihn listah* s-s? eIu’tnosti gibanja. Na ta , hib „, la,lku evropskih komu-h. ^cin *„ra,,k v Karlovih varih Cv Ev?on0rU‘ « varnosti In mi- Glede novih pobud tor°P':. Mi__________ u.Sii ".^žanje z vzhodnimi dr. tj* boluBrez"Jvv izjavil, da je C^gi 3*k» Politiko presojati na ^ dejstev i„ ne na podlagi Ve',°u 7",k #rancoske vlade Pom-tirtV*a*ie v. »hrazložltvl politike nosni’, da jJZJavil v poslanski zbor-oh. vafcii 6 Gaulle «rade volje« Skl*'6 Rim 0 itali.ianske vlade, naj ta* i><*g(i.ii <>l) deseti obletnici rim-« !>e. Prinnmnil ie da m... dom^tauet 1 PriP°mnl* je. da s;*« na vrhu ob mo- ZtZ SLSSS i ’ “a se sporazumejo o po- , Vi) “Va0i| 1 ^delovanju med šestuni da j, fatein je Pompidou Izja-I c» »iJeita I1 c*Ja nikakor noče biti dfi?si1nr('i,ilnamu Poudaril je tu-o ...tvanclje za zbllžanje i »s- / lara,,)skimi državami, če / d# vila, (. vlada dala nekatera za-J k Vli^la 86 tiie n,’pne P°llt,ke 1 V«j v*« ,lr»Unija je kupila za ne-K S?,[°kovk\kor milijon šterllngov \ f' ka h htUn ‘ndijskem oceanu, na • K%«0,*"fišL**.r?Uiti “"dfiknamc. *• ki naj nadomestijo J v AdL,n .tl|di britanska opo-/ en“ in Sintapuru. 4. V teh pogojih bi bilo v primeru priznane nezadostnosti mednarodne likvidnosti mogoče v prihodnje pripraviti v mednarodnem skladu uvedbo pravic za pogojne in nepogojne dvige. 5. S tem v zvezi nastaja vprašanje, ali bodo potrebni računi in financiranja, ki bodo ločeni od sedanjih sporazumov mednarodnega denarnega sklada. 6. V vsakem primeru bi morali določiti povračilo avtomatičnih dvigov za dolžnike, ki bi izkoristili svoje celotne pravice, zato da se prisilijo, da v kratkem roku obnovijo svoj prejšnji položaj. 7. Pravice za dvige v mednarodnem denarnem skladu niso neposredno prenosljive. 8. Finančni ministri so tudi poslušali poročilo o napredovanju za poenotenje tarif v notranjosti skupnega tržišča in so sklenili predlo- žiti vsa ostala vprašanja v" zvezi s trgovinskimi težavami v skupnem tržišču komisiji gospodarske skupnosti v treh mesecih. Zahodnonemški finančni minister Strauss je izjavil, da so te točke navodila za predstavnike šestih držav, ki odhajajo na bližnjo konferenco v Washington. Predstavnik francoske delegacije je izjavil, da je bil v Muenchnu dosežen sporazum zaradi skupnega zunanjega pritiska in da je sporazum precej daleč od stališča Wa-shingtona. Na vprašanje, ali ga bo skupina desetih sprejela, je odgovoril, da dvomi. upir rfi. Francoski finančni minister De- bra je izjavil, da po njegovem i bo mnenju skupina desetih ne bo sprejela osmih točk današnjega dokumenta, dodal pa Je, da bo mednarodni denarni sklad sedaj primoran sprejeti svojo reorganizacijo. «Naj bodo nesoglasja med šestimi kakršna koli, in ta so številna in resna, je dodal Debre, so pa sporazumni o potrebi svoje solidarnosti.« Po njegovem mnenju je danes poleg tega postalo jasno, da ne bo nobeden od šestih sprejel odločitev, ne da bi se posvetoval z drugimi. Minister Je na koncu izjavil, da se Nemčija, Francija in Belgija PARIZ, 18. — Poslanec z Martini-ce Aine Cesaire je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da so golisti dobili večino v parlamentu, ker so bile v prekomorskih departmajih volitve umetno spremenjene s sleparijami. Na tiskovni konferenci so bili navzoči tudi avtonomistični voditelji Antilskih otokov in Reuniona, ki so bili poraženi na volitvah. »Tisti, ki so okrog mene, je nadaljeval Aime Cesaire, s odgovorni politiki, ki so prišli ne zaradi tega, da bi se pritoževali, temveč da obvestijo javnost o važnem političnem problemu.* trajala 24 ur. Te organizacije se namreč niso strinjale s stališčem vsedržavnih sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL, ki so se dogovorile z vlado za globalno rešitev vseh vprašanj javne uprave in to tako glede položaja uslužbencev kot tudi glede reorganizacije uprave. V zvezi z napovedano ločeno stavko je tajnik UIL Benvenuto ugotovil, da gre za sindikalne organizacije, ki so hotele vedno ohraniti razlike v sistemu državne uprave. Tiskovni urad ministrstva za promet pa je sporočil, da bo kljub napovedani stavki nekaterih funkcionarjev v četrtek železnica normalno obratovala. Sodni kanclisti stavkajo že 15 dni. O tej izredno ostri stavki so danes razpravljali v senatni komisiji za sodstvo, ko je minister Reale odgo i voril na nekatera vprašanja. Mini-! ster je dejal, da vlada ocenjuje to stavko za zelo resno, ker je proglašena za nedoločen čas in je s tem povsem paralizirala delo v sodnih uradih, po drugi plati pa je o-nemogočila pogajanja. Reale je poudaril, da se država ne more pogajati, medtem ko se nadaljuje tako ostra _ stavka, in da so pogajanja mogoča samo po prekinitvi stavke. Še zlasti je ostro obsodil dejstvo, da_ stavka vpliva tudi na svobodo državljanov in da se s tem zastav j ljajo zelo resna vprašanja, k' p» bi jih lahko najbolje rešili samo z lastno disciplino. Drugače pa je Reale izrekel pripravljenost obravnavati vprašanja te kategorije in je za nekatere zahteve priznal, da so povsem upravičene Jordanija je že sklenila normalizirati odnose z Bonnom. Za to pa se zanimajo tudi Sudan, Saudova Arabija, Libanon in Alžirija, številni arabski voditelji poudarjajo, da gre tu predvsem za politična vprašanja in ne gospodarska. Zaradi tega bo Hasuna govoril v Bonnu predvsem o političnih vprašanjih. Arabskim državam gre predvsem za to, da se bonska vlada obveže, da ne bo dobavljala orožja Izraelu, da ne bo dajala reparacij Izraelu (leta 1966 so se reparacije, ki jih Nemčija dolguje, spremenile v normalno gospodarsko pomoč), da se ne bo vmešavala v notranje zadeve arabskega sveta, da ne bo zavzela enostranskega stališča v sporu med Arabci in Izraelom in da bo v večji meri prispevala za pomoč palestinskim beguncem. Francija ne išče osamljenosti, čeprav ne odobrava dejavnosti ZDA v Vietnamu PARIZ, 18. — Predsednik francoske vlade Pompidou je v poslanski zbornici izjavil, da je general de Gaulle «rade volje« sprejel vabilo italijanske vlade, naj pride v Rim ob 10. obletnici rimske pogodbe. Dodal je: «Ta sestanek na vrhu med voditelji šestih držav mora biti priložnost za iskreno in splošno izmenjavo pogledov, ki naj omogoči določitev perspektiv za politično sodelovanje med šestimi. Pogoji, v katerih so bili zadnji sestanki v Bruslju, dopuščajo zmeren optimizem. Tudi sestanki, ki smo jih imeli z vlado Nemške zvezne republike glede evropskega sodelovanja, so bili obetajoči. Vsekakor pa bo gospodarska in še bolj politična graditev Evrope šestih zahtevala še dolge napore in mnogo taktnosti.« Glede drugih plati francoske zunanje politike je Pompidou izjavil, da politika in obramba Francije temeljita predvsem na jedrski zastraševalni sili, in je dodal, da Francija ne išče osamljenosti, še dalje je članica atlantskega zavezništva; ostaja prijateljica ZDA, čeprav ne odobrava njih dejavnosti na nekem delu sveta. Francija namerava nadaljevati graditev Evrope in to kaže s svojimi pobudami, pa naj gre za graditev gospodarske skupnosti, spojitev raznih skupnosti ali dejavnost, ki je potrebna za uskladitev politike glede davkov, energije, prevozništva itd. Glede odnosov z vzhodnoevropskimi državami je Pompidou izjavil: »Vzporedno s svojo dejavnostjo v notranjosti zahodne Evrope nadalju. je Francija svoje napore za ponovno zbližanje z državami vzhoda. To zbližanje je v skladu ne samo z našimi interesi in starimi tradicijami, temveč tudi z razvojem politike dejanskega pomirjenja, ki je potrebna za mimo reševanje evropskih vprašanj. Nekaj korakov naprej je bilo storjenih, drugi bodo sledili. Bližnji obisk generala de Ganila na Pojskem, vabilo na obisk v Sovjetski zvezi (ki mi ga je sovjetska vlada znova poslala in ki sem ga sprejel za začetek julija), kažejo voljo vseh prizadetih vlad, da uresničijo to zbližanje v večjo korist Evrope in miru.« Pompidou je nato poudaril, da vojna v Vietnamu še vedno ogroža svetovni mir, in je nato govoril o sodelovanju z deželami v razvoju. S tem v zvezi je omenil dejavnost Francije na raznih sektorjih. Govoril je nato o notranji politiki in se je zlasti ustavil pri gospodarskih in socialnih vprašanjih. Poudaril je, da je glavna skrb nove vlade polna zaposlitev in stanovanja. Kar se tiče znanega »amandmaja Vallon« (ki določa udeležbo delavcev pri dobičku podjetij), je Pompidou izjaviu: »Povezanost delavcev z napredovanjem gospodarstva in torej z napredovanjem pod- jetij je toliko potrebnejša, ker bo treba del prihrankov in investicij ne samo ohraniti, temveč povečati. Na tem sektorju ne bo vlada čakala, da bi začela akcijo. To bo storila z namenom, da v ničemer ne zmapjša možnosti investicij v francosko industrijo in bo bedela nad ohranitvijo nujno potrebne oblasti vodstva.« Glede odnosov med večino in op» zicijskimi strankami je Pompidou izjavil, da je vlada s svoje strani pripravljena na dvogovor, bodisi da gre za diskusijo o političnih, gospodarskih ali socialnih vprašanj. Pripravljena je na dvogovor s strokovnimi m sindikalnimi organizacijami. Prav tako je pripravljena priporočati in podpirati dvogovor mea delodajalci in sindikati. Na stotine ptic žrtev petroleja iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai 1111111111 m iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiimnniiiiiiiimtiiiliiu KONGRES VZHODNONEMŠKE ENOTNE SOCIALISTIČNE STRANKE Brežnjev je ponovno obtožil Bonn do spodbuja na ponoven dvig nacizma Vendar pa komunisti nimajo bonske politike kot nekaj nespremenljivega Ponoven poziv na sklicanje mednarodne konference komunističnih strank Velika Britanija kupuje otoke Navzoči so nato govorili o korupciji in sleparijah med zadnjimi volitvami in pokazali številne dokumente. Bivši poslanec Reuniona Paul Verges je izjavil, da je prišel trenutek, ko je treba obvestiti javnost, kajti preprečiti voljo ljudstva, da pride demokratično do izraza, pomeni prisiliti ljudstvo, da se zateče k nasilju.« Zatem Je izjavil, da bi on in njegovi prijatelji dobili tri sedeže na Reunionu, če bi volitve bile demokratične. Pri tem je omenil stališče, ki ga je on zagovarjal med volilno kampanjo: avtonomni statut v okviru francoske republike s trajnim smotrom glede notranje politike; nacionalizacija sladkorne industrije, agrarna reforma in nadzorstvo nad zunanjo trgovino. LONuGN, 18. - Velika Britanija je kupila za nekaj več kakor milijon šterlingov več otokov v Indijskem oceanu, na ' katerih bodo verjetno zgradili angleškoameriška oporišča. Britanski minister za o-brambo je v spodnji zbornici izjavil, da so plačali 1.013.200 šterlingov lastnikom otokov Desroches (južno od Sejšelskih otokov), Far-quhar (severno od Madagaskarja) in petih otokov, ki sestavljajo otoč. je Chagos (Južno od Maldivskih otokov). Otok Farquhar (ki ima 172 prebivalcev) in otok Desroches (112 previbalcev) sta pripadala privatni kom, medtem ko je otočje Chagos, kjer živi okoli tisoč prebivalcev pripadlo neki družbi. Zvedelo se je, da namerava britanska vlada zgraditi na teh otokih skupno z ZDA (tranzitne postojanke«, ki bi lahko nadomestile letalonosilke za letala »F. 111» ter britanska oporišča v Adenu in Singa-puru BERLIN, 18. — Dauies je na kongresu vzhodnonemške e-notne socialistične stranke govoril prvi tajnik KP SZ Brež-njev, ki je obtožil Zahodno Nemčijo, da spodbuja ponoven dvig nacizma in da podpira krvavo vojno ameriških imperialistov v Vietnamu. Dodal je, da medtem ko Vzhodna Nemčija ljubi mir, je Zahodna Nem- čija središče sil, ki hočejo revizijo meja in zopetno pridobitev ozemelj, ki so jih zgubili v drugi svetovni vojni. V Zahodni Nemčiji je na stotine aktivnih organizacij, ki so militaristične in revanšistične. Nacizem, ki ga danes uradno predstavlja tako imenovana narodna demokratična stranka, znova dviga glavo. Brežnjev je poudaril, da je potrebno sklicati mednarodno konferenco komunističnih strank, da bi sveta, zlasti pa komunističnega gibanja. Pomoč Vietnamu bi bila bolj učinkovita, če bi mogli priti do skupne akcije vseh komunističnih držav in tudi Kitajske pri pomaganju vietnamskemu ljudstvu. Brežnjev je tudi ponovil poziv za mednarodno konferenco delavkih gibanj in poudaril, da bi ta konferenca važno vplivala na ohranitev enotnosti komunizma. Pripomnil je, da je sedaj čas, ko bi lahko začeli razpravljati o konkretnih vprašanjih, ki se tičejo priprave te konference in da bi se tudi spo. razpravljali o enotnosti gibanja, j razumeli o vprašanjih," o katerih*so lede Dllžn 'OCTQ codonlro 1 -a 1— Glede bližnjega sestanka evropskih komunistične stranke mnenja komunističnih strank v Karlovih bi jih morale obravnavati, varih je Brežnjev izjavil, da bodo, na tem sestanku govorili o varnosti in miru v Evropi in v okviru te varnosti ie treba z Vzhodno Nemčijo ravnati enakopravno. Dodal je, da bo Sovjetska zveza po potrebi branila interese in pravice Vzhodne *' da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifitimiiitiiiiiiiiiiiiiiirMiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiliitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Strela udarila v letalo 23 potnikov mrtvih Nemčije. Tako imenovani novi kurz zvezne vlade do evropskega vzhoda ni nič drugega nego taktičen manever, ki ne more varati tistih, ki presojajo politiko na podlagi dejstev in ne besed, je poudaril Brežnjev, ki je obtožil Zahodno Nemčijo, da povzroča mednarodno napetost. Zlasti Je obsodil zahteve Bonna po Berlinu, o katerem je izjavil, da je mesto s posebnim statutom in nima nič opraviti z zvezno republiko Glede nesmiselne trditve Bonna, da govori v imenu vsega nemškega ljudstva, je Brežnjev izjavil, da gre za žalitev suverenih pravic druge nemške države. Po mneju Brež-njeva preživlja zunanja politika bonske vlade tako hudo krizo, da se celo druge kapitalistične države Evrope začenjajo oddaljevati od Zahodne Nemčije in ji grozijo s popolnim osamljenjem na celini. «Evropa si ne more dovoliti, je do Tončič o pogajanjih z Italijo DUNAJ, 18. — Avstrijski zunanji "duister Tončič je danes poročal komisiji za zunanje zadeve v poslanski zbornici o stanju pogajanj glede Južne Tirolske. Njegovemu poročilu je sledila daljša razprava, o kateri pa niso znane podrobnosti! Avstrijski tisk še vedno komentira zaključke nedeljskega posvetovanja v Innsbrucku in to dokaj pesimistično, češ da niso jasna različna stališča glede mednarodnih jamstev. V tej zvezi se čuje očitek, da je Tončič sicer izjavil, da ima dva predloga za mednarodna jamstva, da pa s temi predlogi ni prišel na dan. I Tant v Pakistanu RAVALPINDI, 18. — Glavni tajnik OZN U. Tant je prišel danes iz Afganistana v pakistansko prestolnico Ravalpindi, kjer bo ostal tri dni. Na vprašanje časnikarjev, kako so posamezne vlade reagirale na razne mirovne predloge, je U Tant odgovoril, da je ugotovil «splošno odobrabanje« v državah, ki jih je med sedanjim potovanjem obiskal (Cejlon, Indija, Nepal in Afganistan), glede dejstva, da mora biti prvi korak za začetek mirovnih pogovorov ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama. BUDIMPEŠTA, 18. - Budimpe-štansko sodišče je obsodilo danes na smrt tri bivše pripadnike madžarske fašistične stranke, ki jih je spoznalo za krive, da so izvršili vojne zločine proti koncu leta 1944. Od drugih 18 obtožencev jih je bilo sedem obsojenih na 15 let zapora, devet pa na zaporno kazen od 8 do 14 let. Razprava se je začela 19. januarja in javni tožilec je zahteval devet smrtnih obsodb. Ravnatelj društva za zaščito živali je izjavil, da bo na stotine ptic poginilo zaradi petroleja. Ravnatelj organizacije civilnih prostovoljcev je izjavil, da so že pripravili stro- je za kopanje, ki bodo "začeli delovati, če bo petrolej še dalje priha- jal na obalo. V tem primeru bodo postavili pregrade iz peska, da bi preprečili, da bi s plimo petrolej prodrl preveč v notranjost obale. Ce bo morje še dalje prinašalo petrolej, bodo številni kopališki kraji na tem področju prisiljeni odreči se letošnji turistični sezoni. Bombni atentat v Brixenu LJUBLJANA, 18. — Mešani zbor slovenske filharmonije je danes skupno z orkestrom odpotoval na enajstdnevno gostovanje v Italijo, kjer bo nastopil v Turinu, Firencah, Perugi, Rimu, Aquili, Bariju in Messini. Letalo je eksplodiralo v zraku TEHERAN, 18. - Včeraj je v letalo iranskega vojaškega letalstva «C-130» udarila strela in je eksplodiralo v zraku. Vseh 23 potnikov, ki so bili v letalu, je zgubilo življenje. Letalo je odletelo iz Širaza in je bilo namenjeno v Teheran. V njem je bilo devet častnikov in pet podčastnikov s svojimi družinami. Ko je skušal pilot med nevihto pristati, je v letalo udarila strela in letalo je eksplodiralo. Danes razsodba na procesu proti Mihajlovu BEOGRAD, 18. — Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se je danes končal proces proti bivšemu asi-1 stentu zadrske filozofske fakultete publicistu Mihajlu Mihajlovu, ki je1 obtožen sovražne propagande po ril sovražno propagando proti . goslaviji, napadal bratstvo in enotnost in integriteto Jugoslavije ter da se je povezal z raznimi emigrantskimi skupinami. Zahteval je od sodišča, da pri odmeri kazni upošteva, da Je bil Mihajlov že prej obsojen za podobna dejanja. Branilca obtoženega advokati dr, Glovacki in Veljko Kovačevič sta v svojih govorih vztrajala na tem, da je obtožba pravno neutemeljena in da sploh ne gre za sovražno propagando, temveč kvečjemu za širjenje netočnih vesti. Tako obramba kot obtoženec vztrajata na tem, da Je Mihajlov z vsem svojim publicističnim delom dokazal, da je za bratstvo in enotnost, da je za socializem in da je njegova krivda edino v tem, da se zavzema za večstrankarski sistem, da sodi, da v enostrankarskem sistemu ni mogoč razvoj socializma in polne demokracije. Obsodba bo izrečena jutri ob 12. uri. pa hoče landska zadovoljujejo z začetkom nove 'eta. I členu 118 kazenskega zakona. Po pe kreditov, Italija in Holandska j dokaznem postopku, v katerem so hočeta iti dlje. Italija in Ho- bila prebrana številna pisma med želita uvešti nov pravilnik,1 Mihajlovim In Ivtnom in so zasli- medtem ko Nemčija, Franclja in šali tri razbremenilne priče, je Jav-Belgtjn mislijo, da ta novi pravil- nt tožilec v zaključnem govoru u- hik ni potreben, ker bi napravil gotovil, da je proces celotno po- iz kreditov denamegn sklada pra . trdil obtožbo in dokazal, da je Mi-vo novo rezervno valuto. hajlov vztrajno in premišljeno šd- BEOGRAD, 18. — Pod predsedstvom maršala Tita je bila danes v Beogradu skupna seja predsed-ništva izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so razpravljali o nekaterih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Na seji so bila podana in sprejeta tudi poročila o razgovorih delegacije Zveze komunistov z delegacijami drugih komunističnih partij. dal Brežnjev, da bi pasivno čakala, da zvezna vlada opusti svojo nevar-politiko in se nezaupanja, bi skleni-jedrske- no zunanjo porušiti zid postavila.« Brežnjev je dodal, da tev pogodbe proti širjenju ga orožja mogla znatno zmanjšati nevarnost novih spopadov. Kot drugi koristen in konstruktiven korak za mir je Brežnjev predlagal posvetovanje med vsemi evropskimi državami, katerega bi se udeležili obe nemški državi, »ker vključitev Nemške demokratične republike v sistem evropske varnosti je v korist vseh narodov stare celine«. Brežnjev Je nato izjavil, da so evropske socialistične države pripravljene res normalizirati svoje odnose z vsemi drugimi državami in tudi z Zahodno Nemčijo. Zato so pripravljene na začetek političnih, gospodarskih in kulturnih stikov s temi državami, poudarjajo pa, da se to ne bo nikoli zgodilo na škodo enotnosti in koristi vse socialistične skupnosti ali njenih poedinih članih in zlasti ne v škodo Nemške demokratične republike. Zatem je Brežnjev izjavil, da sta ga njegova stranka in njegova vlada pooblastili, naj znova poudari, da »so nam koristi Nemške demokratične republike pri srcu kakor vam«. »Zato smo pripravljeni v primeru potrebe Jih odločno braniti z vsemi našimi silami.« Brežnjev pa je nato izjavil, da komunisti nimajo bonske politike kot nekaj nesprejemljivega. »Nimamo namena, je dodal, avtomatično odbiti vsak nov element, ki bi se pojavil v tej politiki.« Govornik Je nato omenil ameriški napad v Vietnamu in poudaril potrebo okrepitve enotnosti revolu. BRIXEN, 18. — Davi ob 4. uri je v Brixenu eksplodiral pred sedežem za poletne tečaje padovske univerze eksplozivni naboj, ki je povzročil manjšo škodo. Naboj je bil povezan z urnim vžigalnikom. Eksplozija je razbila vrata bližnje transformatorske kabine ENEL, na bližnjem poslopju pa so popokale vse šipe. V zidu je nastala razpoka. Nekaj ur ni bilo v mestu električne energije in tudi telefon ni deloval. Iz bližnje karabinjerske vojašnice so takoj prišli karabinjerji za prve ugotovitve. Jutri izstrelitev rakete «Titan 3» CAPE KENNEDY, 18. - Ameriško letalstvo namerava izstreliti v petek raketo «Titan 3», ki bo nosila pet satelitov. Dva satelita bosta imela nalogo ugotoviti morebitne jedrske eksplozije v atmosferi ali v vesolju, drugi pa bodo imeli nalogo proučevati učinke sončnega žarčenja na umetne satelite, učinke breztežnosti na vrelišče tekočin in učinke breztežnosti na trenje med predmeti. Kanada in Vietnam PARIZ, 18. — Včraj se je začela v Parizu druga razprava v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke. Za to raz. pravo so menjali porotnike. Prva razprava Je bila od 5. septembra do 19. oktobra in so jo prekinili, ker je tedaj nenadoma prišel v Pa-riz maroški polkovnik Dlimi, ki je obtožen, da je sodeloval pri ugrabitvi Ben Barke Danes je predsednik sodišča začel zasliševati cionarnih in naprednih sil vsega DUmija, ki Je izjavil, da Je nedol- žen. Dodal je ,da so kršili sporazume med Francijo in Marokom, ker so ga postavili pred sodišče. Pripomnil je, da bd bil lahko ostal v Maroku, da pa ima zaupanje v sodelovanje med Francijo in Marokom. Med zasliševanjem DUmija ln nekaterih drugih obtožencev ni prišlo na dan nič novega. Slika ka. že zadaj na desni brata ugrabljenega Ben Barke, ko zapušča sodno palačo skupno s svojimi advokati. OTTAWA, 18. — Novi kanadski predstavnik v mednarodni nadzorstveni komisiji za Vietnam Ormond Dier bo še ta teden obiskal Hanoj. To je sporočil kanadski zunanji minister Martin, ki je dodal, da se bo Dier verjetno pogovarjal s sevemo-vietnamskimi voditelji o kanadskih predlogih v štirih točkah. Martin je izjavil, da ima vtis, da hanojska vlada, kljub negativnemu komentarju v listu »Nan Dan«, ni še imela možnosti diskutirati o celotnem tekstu predloga. DAMASK, 18. — Predsednik vlade ZAR Soleiman Je prišel danes v Damask na petdnevni uraden obisk. Pogovarjal se bo s predsednikom sirske vlade in z drugimi člani vlade. Pred odhodom iz Kaira je lajavi!, da obisk pomeni »nadaljevanje osebnih stikov med naprednimi silami arabskega sveta«. NEW YORK, 18. — Nad 80 km obale polotoka Cape Cod je obdala plast surovega petroleja, glede katerega niso mogli še ugotoviti od kod prihaja. Petrolej Je začel v nedeljo onesnaževati obalo. Obalna straža je takoj poslala patrulje helikopterjev, da bi ugotovili, od kod prihaja petrolej, toda brez uspeha. Vzorci petroleja, ki so jih pregledali v laboratoriju, pa so omogočili ugotovitev, da gre za surov petrolej, ki zelo verjetno prihaja iz kake petrolejske ladje. Sedaj je treba ugotoviti, ah Je petrolej ušel skozi špranje rezervoarjev kake ladje, ali pa se je razUl po oceanu, ker se je kaka ladja potopila. Medtem je petrolej povzročil svoje prve žrtve. Več sto vodnih ptic se je zateklo na obale in mnoge od njih so poginile. Na najbolj prizadeta področja so prihiteli civilni prostovoljci, da bi rešili ptice, ki so še ostale žive. Skupine ljudi so prihitele na obalo z brisačami in škatlami detergentov in so začele prati ptice, ki jih je kaj lahko uje-ti, ker ne morejo več leteti. Tbda s tem nastaja nov problem. Ptic ne morejo izpustiti na svobodo tudi potem, ko jih očistijo petroleja, ker detergent odstrani naravni vosek s perja, ki pticam omogoča, da plavajo na vodi. Zato da se vosek znova obnovi, je potrebno nekaj tednov, in ta čas morajo ostati ptice v kletkah. 19. aprila 1967 Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.1, najnižja 12,1, cb 19. uri 16.7, vlaga 47 odst., zračni tlak 1005.2 stalen, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13.2 stopinje. ž&ski dnevnik Danes, SREDA, 19. aprila Ema Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 18.55. Dolžina dneva 13.42. Luna vil* de ob 12.24 im zatone ob 3.06. Jutri, ČETRTEK, 20. aprila I Božidar SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ali res preti nevarnost, da ne bodo zgradili v Trstu tovarne Grandi Motori? Krožijo govorice, da jo bodo baje zgradili pri Tržiču - Začetek razprave o resolucijah, KPI, PSIUP in PRI o županovih programskih izjavah Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta, ko je demokristjanski svetovalec Gasparo v razpravi o resolucijah o programskih izjavah župana zagovarjal prejšnjo občinsko upravo in prejšnjega župana dr. Franzala, da sta storila vse za o-hranitev ladjedelnice Sv. Marka, ter da bo nova uprava budno spremljala izvajanje sklepov CIPE, je ko. munistični svetovalec Calabria vprašal demokristjane: »Povejte mi takoj, kje bodo zgradili tovarno Grandi Motori? To vprašanje je zbudilo med svetovalci izredno pozornost, saj smo potem zvedeli, da še ni gotovo, da bodo novo tovarno strojev zgradili v Trstu, pri Orehu, marveč, da jo nameravajo baje zgraditi nekje pri Tržiču. Razumljivo je, da bi takšna rešitev popolnoma ovrgla vsa dosedanja zagotovila o gradnji tega velikega podjetja v Trstu kot nadomestilo ukinitve ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev, z vsemi nepopravljivimi gospodarskimi posledicami za tržaško gospodarstvo. Razpravo je začel vodja komunistične svetovalske skupine Cuffaro, ki je obzrazložil resolucijo skupine KPI. Najprej je dejal, da je v županovih izjavah nekaj novega in pozitivnega, v primerjavi s politiko prejšnje uprave, zlasti ko se sklicuje tudi na odporniško gibanje. Cuffaro je nato poudaril, da se v županovi izjavi zaman iščejo razlo- gi sedanjega gospodarskega stanja Trsta in zahteve po novi vladni politiki do našega mesta ter da se v ujma vnem programu župan ne dotika bistvenega vprašanja morali-zacdje občinske uprave. Iz tega dela poročila sledi, je ugotovil svetovalec, da sedanja uprava ne namerava sjmemeniti poti, ki jo je začrtala prejšnja Franzilova uprava. Nato je očital strankam odbora, da so do sedaj vedno skrivali prebivalstvu resna in težka gospodarska vprašanja mesta ter da so pristale na uničenje ladjedelnice Sv. Jlarka. Kaj pa namerava narediti V tem pogledu nova uprava? Pravi le, da bo budno sledila izvajanju sklepov CIPE, sklepov, ki jih je večji del prebivalstva obsodila. Potem ko je dejal, da stranke odbora podpirajo politiko privatizacije tržaške podržavljene industrije, je vprašal župana, kako mislijo izvajati gospodarsko načrtovanje, če je vlada popolnoma zapustila Trst in ga izročila v roke monopolom. Prav tako je očital županu, da ne govori ničesar o pristaniških dejavnostih in o bodoči pristaniški ustanovi, o proračunu in o urbanistiki, se pravi o vprašanjih, ki so- življenjskega pomena za mesto. Tudi glede drugih vprašanj, je županovo j>oročilo zelo skopo, je ugotovil Cuffaro. Glede slovenskih vprašanj pa je svetovalec Cuffaro dejal, da se žu-j>an patemalistično sklicuje na njihova reševanja v okviru italijanske kulture in civilizacije. Ko pa je bilo treba konkretno rešiti določena vprašanja v korist Slovencev, je p>o-udaril svetovalec, smo vedno naleteli na odklonilna stališča. Nato je svetovalec Pincherle (PSI UP) obrazložil svojo resolucijo. Tudi Pincherle je ostro kritiziral stranke odbora zaradi njihovega popuščanja glede vprašanja ladjedelske industrije in očital, da je bila vsa njihova prejšnja politika v obrambo ladjedelnice Sv. Marka le pesek v oči prebivalstvu. Pincherle je dejal, da se bo njegova skupina tako v občinskem svetu kot tudi drugje še naprej odločno borila proti p>oli-tiki izvršenih dejstev. Tudi republikanec Fragiacomo je v obrazložitvi svoje resolucije govoril predvsem o ladjedelski industriji in je dejal med drugim: «Ali se v občinskem svetu soglasno poiščejo ustrezne rešitve, ali pa bodo ladjedelske in pomorske tradicije Trsta popolnoma izbrisane.)) V začetku je občinski svet potrdil nekaj sklepov, ki jih je sprejel prejšnji odbor. Jutri v Ricmanjih predavanje o raku Jutri ob 20. uri bo v prostorih prosvetnega društva v Ricmanjih javno predavanje o temi: »Zdravljenje in preventivno zdravljenje ženskih rakastih obolenj«. Predaval bo primarij centra za rakasta obolenja v Trstu prof. Lovenati. Zveza italijanskih žena (UDI), ki prireja predavanje, vabi vse žene na predavanje, na katerem bodo lahko dobile razna pojasnila. SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina odobrila osnutek zakona o ustanovi za razvoj kmetijstva Začetek razprave o zakonskem predlogu KPI in PSIUP za demokratizacijo Delavskih zadrug . Odgovori na vprašanja in interpelacije svetovalcev Včeraj je deželni svet s 30 glasovi na uporabo slovenskega jezika v demokristjanov in socialistov odobril zakonski osnutek o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva. Proti so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PLI in MSI, medtem ko se je svetovalec Slovenske skupnosti Škerk vzdržal. Pred glasovanjem so dali svetovalci glasovalne izjave. Miso-vec Boschi je med drugim v svoji glasovalni izjavi rekel, da ne bodo glasovali za zakonski osnutek, ker je bil sprejet spreminjevalni predlog, ki dopušča uporabo jezika, ki je različen od italijanskega (pri tem je mislil na slovenščino). Svetovalec Škerk je rekel, da se bo vzdržal, ker je dal več spremi-njevalnih predlogov, a so dejansko sprejeli samo tistega, ki se nanaša liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii V OBRAMBO PRIDOBLJENIH PRAVIC Jutri 24-urna stavka uslužbencev vseh strok v krajevnih ustanovah Že včeraj se je začela stavka zdravnikov umobolnic po vsej državi Jutri bo po vsej državi in tudi pri nas enotna stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Zaradi tega sta se tudi v Trstu sestali pokrajinski zve. zi sindikatov krajevnih ustanov CG IL in CISL-FIDEL. Tajništvi sta u-temeljili resne razloge, ki so povzročili stavkovno gibanje. Pri tem gre za obrambo pravic, ki si jih je stroka priborila in ki so v nevarnosti zaradi raznih ministrskih u-krepov. Nadalje niso za te uslužbence raztegnili v raznih pokrajinah poenotenja prejemkov, mnogim u-službencem so odvzeli že pridobljene doklade itd. Sindikati zahtevajo izboljšanje plač občinskih tajnikov, ureditev položaja začasnih uslužbencev, zvišanje nagrade za službo INADEL tudi začasnim uslužbencem, izenačenje pokojnin. Sindikalni zvezi sta pozvali tudi sindikalne sekcije, da določijo, kateri uslužbenci bodo oproščeni stavke. Pri tem morajo upoštevati, da je treba, da uslužbenci stavkajo v čim-vpčjem. številu, saj bodo le tako zagotovili priznanje svojih pravic in teženj v vidu reforme javne uJ prave, preureditev plač in kariere osebja. Sindikata sta tudi pozvala vse osebje, naj strnjeno stavka. V obrazložitev vzrokov stavke pravijo vse tri vsedržavne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, da je prišlo do spora predvsem, ker skuša vlada doseči znižanje upravnih izdatkov krajevnih ustanov, kar pa neugodno vpliva na uslužbence, saj so jim znižali prejemke. Poleg tega nočejo urediti vprašanja začas- nih uslužbencev, tako da jih je na j zvezi z nameravano popolno libera-tisoče, ki nimajo nobenega pravne-1 lizacijo izdajanja licenc za gostilne tiiiaaaiiiiiiviiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaaiiraaiiiiiiBiitiiiaiiBiatMttaiiiittiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiaaiiiaiiiiaiiiiiiiiiiRiiaiiiiiiiiiii POSPEŠENE PRIPRAVE NA RAZSTAVIŠČU V soboto svečana otvoritev razstave cvetja, sadja in povrtnin Slovesnosti se bo udeležil minister Spagnolli Na razstavišču pri Montebellu se pospešeno nadaljujejo priprave za skorajšnjo razstavo cvetja, sadja m povrtnine, ki jo bodo odprli v soboto. Ravnatelj razstave prof. B. NatU bo jutri ob 12. uri imel v novinarskem krožku tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil glavne značilnosti letošnje prireditve. Medtem pa se tudi uprava razstave pripravlja na sprejem vedrega števila obiskovalcev iz tukajšnjih krajev in tudi iz tujine. Razstava bo odprta vsak dan (do 7. maja) od 8.30 do 13. ure ter od 15. do 22.30, ob nedeljah in praznikih p>a neprekinjeno od 8.30 do 22.30. Vstopnina bo znašala 350 Ur, znižana vstopnina 300, za skupine obiskovalcev 250, za šolarje po 150 Ur Kakor znano, bo letošnji prikaz obsegal tudi novo razstavo, namreč razstavo sadja in povrtnine. To je zbudilo še posebno pozornost poslovnega sveta in razpoložljiv prostor je bil že od vsega začetka v celoti razdan, čeprav ni to najboljša sezona za prirejanje razstave sadja in povrtnine. Do izraza bosta prišla sodobno sadjarstvo in pa pridelovanje povrtnine v toplih gredah. OkoUca Trsta zalaga tudi v tem času državni trg z nekatenmi tipičnimi pridelki, med temi zlasti z radičem »prvega reza«, s solatino in še zlasti s kumaricami, ki se izvažajo tudi v tujino, zlasti na Šved sko Na razstavi bodo letos sode lovaU pridelovalci, trgovci in uvoz niki domačega in eksotičnega sadja. Nastopili bodo tudi nekateri pridelovalci iz pokrajin Roviga in Verone, še številnejši pa bodo razstavljavci iz Vidma. Med razstavljenimi pridelki bodo tudi prve češnje in prve jagode, kot tudi odličen grah, ki se pri-delule na našem področju. Dan otvoritve, tj. v soboto, bo posvečen nacionalnim parkom na svetu Na otvoritveni slovesnosti bo prisoten tudi minister za pošte in telekomunikacije Spagnolli, ki je poskrbel za to, da bo ob tej pn-točnosti izšla posebna serija znamk na lemo nacionalnih parkov. Za časa razstave bo deloval na Montebellu začasni poštni urad s poseb; nim žigom. Prodajali bodo tudi razglednice, ki jih bodo interesenti lahko odpošiljali, ožigosane s tem žigom. Znamke iz serije nacionalnih parkov bodo po 20, 40, 90 in 170 Ur in bodo veljale v poštnem prometu do 31. decembra 1968. V paviljonu, kjer bodo turistične razstave raznih pokrajin iz dežele Furlanije - Julijske krajine, bodo urediU tudi razstavo o nacional- in eksotične primerke iz najrazličnejših držav. Drevi in jutri zborovanji KPI o najemninah in izgonih Tržaška federacija KPI priredi drevi ob 18.30 na Trgu sv. Antona javno zborovanje, na katerem bo občinska svetovalka Jole Burlo govorila o vprašanju stanovanjskih najemnin in izgonov. Jutri ob 16. uri pa bo Jole Burlo govorila na Trgu sv. Jakoba o istem vprašanju. Čestitke Benvenutiju ga jamstva za službo, niti prave kariere. Razen tega je namen stavke, da ohranijo sindikati pravico, da s pogajanji uredijo razna vprašanja, in sicer tudi ureditev kvalifikacij in plač v okviru potrebne preosnove raznih služb in staleža. Poleg tega je treba izboljšati službo v interesu skupnosti. Sindikati ugotavljajo, da je prišlo do zastoja pogajanj zaradi brezbrižnosti vlade, katera bi rada izenačila plače krajevnih uslužbencev z minimalnimi plačami državnih u-službencev. S svojo stavko zahtevajo uslužbenci tudi zakon o zvišanju odpravnine, ki še ni odobren in katerega osnutek leži že mnogo mesecev v predalih. Borba se tiče tudi pokojninskega zavarovanja. Stavka se tiče uslužbencev vseh občin na Tržaškem, tržaške pokrajine in dodeljene umobolnice ter tržaške in miljske ECA. , Od strnjenosti stavke je odvisno, ali bodo pogajanja, ki se bodo pričela med vsedržavnimi sindikalnimi zvezami in pristojnimi ministrstvi 22. aprla uspešna. Kljub stavki na bodo zagotovljene pogrebna služba, higienska služba, hitra pomoč in orevoz bolnikov, razkuževalna služba, služba v laboratorijih za orofi-lakso, nujne analize, služba v tržnicah in v klavnici. Mestni redarji bodo opravljali samo najbolj nujno službo, da se zagotovi varnost meščanom. Od včeraj pa stavkajo zdravniki v tržaški umobolnici v okviru vsedržavne stavke, ki jo je napovedalo združenje zdravnikov italijanskih umobolnic AMOPI. To združenje je izdalo p>oročilo, v katerem pravi, da protestirajo s stavko proti vladnim oblastem, ker so p>okazale brezbrižnost do vprašanja umobolnic. Tako so na primer zavrli razpravo o raznih osnutkih za zakonodajno reformo glede bolnišnic in glede mezdnih in normativnih določb, ki se tičejo zdravnikov. Tudi zadevna komisija, ki so jo ustanovili, da bi proučevala razna vprašanja, se je sestala samo enkrat in pokazala le, da obstajajo spori glede pristojnosti notranjega ministrstva in ministrstva za zdravstvo v tem pogledu. Zdravniki že leta in leta zahtevajo reformo zakona iz leta 1904, po katerem delujejo umobolnice. Združe. komurkoli. Tajništvo je seznanilo prisotne s številnimi ugodnostmi, ki jih lahko gostilničarji dosežejo za gradnjo ali p>opravilo in povečanje svojih lokalov, ter je še pojasnilo številne predpise, ki se nanašajo na gostinsko poslovanje. Na koncu so gostinci izvolili iz svoje srede strokovni odbor ter izjavili, da se bodo v čimvečjem številu udeležili občnega zbora združenja, ki bo v nedeljo, 28. maja t.l. Videmski predstavniki na zagrebškem velesejmu Predstavnika videmske trgovinske zbornice podpredsednik dr. Job in načelnik zunanjetrgovinskega oddelka dr. Covre sta si v spremstvu treh videmskih časnikarjev predvčerajšnjim ogledala spomladanski mednarodni velesejem v Zagrebu. Kakor znano, je videmska zbornica pripravila tudi letos na zagrebškem sejmišču večji stand, Iti je v paviljonu št. 21 in v katerem je razstavljeno blago 22 podjetnikov, trgovcev in industrijcev iz videmske pokrajine. Med ogledom sejem, skih paviljonov sta skupino furlanskih izvedencev spremljala predstavnika zagrebških poslovnih kro- predavanjih, tečajih itd. za slovenske kmete. Kar se tega spreminje-valnega predloga tiče, pa so že na delu nazadnjaške sile v Krščanski demokraciji, ki želijo, da bi ga vlada zavrnila. Bettoli (PSIUP) je dejal, da bi morala biti ustanova za razvoj kmetijstva važno sredstvo za napredek v tej važni gospodarski panogi. Toda edini pozitivni element novega zakona o tej ustanovi se nanaša na zadružništvo v kmetijstvu. Toda tudi pri tem so omejitve, saj bodo na primer konzorciji za izboljšanje zemljišč delovali samostojno in ustanova bo kvečjemu lahko sodelovala z njimi kakor tudi z drugimi že obstoječimi ustanovami. Tako ustanovi ostane dejansko samo ime od tega, kar so si prej o njej predstavljali napredni krogi. Sicer pa se ne strinja s sedanjim zakonom niti vsa večina v PSU in KD. Zato bo potrebna borba, da se zakon spremeni. Socialist Moro je dejal, da je bil potreben učinkovit instrument za razvoj kmetijstva. Obširna razprava je pokazala, da bo ustanova konec koncev z vsemi pomanjkljivostmi koristna. Moro je tudi zavrnil očitek o koritarstvu. Rekel je, da ve za zahteve ACLI in sindikatov, ki pač težijo za izboljšanjem razmer delovnih ljudi. Moro je dejal, da je prepričan, da bo ustanova kljub vsemu nasprotovanju pripomogla k izboljšanju položaja v kmetijstvu ter je rekel, da se socialisti že 70 let bore za izboljšanje položaja delavcev in kmetov. Komunist Pellegrini je dejal, da bo njegova skupina glasovala proti osnutku. Rekel je, da se njegova stranka že dolgo let bori, da bi u-trla v kmetijstvu pot k napredku, in sicer gospodarskemu in socialnemu. Omenil je tudi krizo v kmetijstvu in dejal, da bi jo odstranili lahko le s spremembo njegovega u-stroja. Poudaril je veliko rakovo ra no izseljevanja, ki je tudi posledica propada kmetijstva. Končno je poudaril, da so potrebni bolj učinkoviti instrumenti kot je nova ustanova. Demokristjan Mizzau je trdil, da bo nova ustanova mnogo pripomogla k razvoju kmetijstva. Rekel je, da je njegova stranka vedno branila kmete in da tudi največ kmetov voli zanjo. Kar se izseljevanja tiče, je dejal, da je to sicer boleča zadeva, da pa je odhod kmetov v industrijo neustavljiv proces, saj po meni povečanje števila industrijskih delavcev in uslužbencev pri raznih storitvah ter upadanje števila zaposlenih v kmetijstvu pravzaprav gospodarski napredek. Kar se načrtovanja tiče, je rekel, da ni zanj pristojna nova ustanova, marveč deželni svet in deželni odbor. Po odobritvi zakonskega osnutka so začeli razpravljati o zakonskem predlogu svetovalcev KPI in PSIUP, po katerem naj bi vrnili Delavskim zadrugam prvotno pravno ureditev, kar pomeni, da naj bi jih demokratizirali. Poročevalec manjšine Šema (KPI) je imel dolg govor, v katerem je utemeljil razloge tega predloga. K stvari se bomo še povrnili, V začetku seje so odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Med drugimi je odbornik za turizem odgovoril na interpelacijo svetovalcev KPI Ber gomasa in Jarca glede zahteve, da bi odprli nov mejni prehod v Ul. sv. Gabrijela v Gorici. Odbornik je dejal, da goriški trgovci in trgovinska zbornica nasprotujejo otvoritvi tega prehoda, češ da bi se s tem le oškodovala trgovina. Slovensko gledališče v Trstu V četrtek, 20. aprila, ob 21. uri v kino dvorani v SKEDNJU, v nedeljo, 23. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH, v torek, 25. aprila, ob 17. uri v dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non č una cosa seria) komedija v treh dejanjih Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran. Laura Adani kot «gospa Warren» Gledališka skupina «Teatro indi-pendente», ki jo vodi Maurizio Sca-parro, je včeraj zvečer prvič nastopila v Avditoriju s Shawovo komedijo «Obrt gospe Warrenove». Delo, s katerim veliki irski dramatik biča družbo v svojem okolju, je zrežiral Roberto Guicciardini, ki je pravilno poudaril shavaovsko ironijo, na določenih mestih pa tudi človeško toplino. V naslovni vlogi je nastopila Laura Adani, ki jo je občinstvo pozdravilo s ploskanjem pri njeni prvi pojavi na odru. Mnogo-lično osebnost te ženske, ki je produkt družbe, po kateri Shaw udriha, je znala priljubljena umetnica podo.ti na splošno zelo prepričljivo. Njena hčerka Vivie, nosilka pozitivnih avtorjevih nazorov, je bilg mlada Ada Maria Serra Zanetti in je njena igra zadovoljila. Mogoče sta bili včasih obe nekoliko prehrupni. Fri moških je znal Renzo Giovam-pietro z dovolj mimo igro kot Sir George Crofts, nemoralni družabnik gospe Warrenove. razkriti svojo pokvarjenost in istočasno pokvarjenost družbe. Dober je bil Elio Za-muto kot arhitekt Praed, ki je pošten a si zapira oči pred stvarnostjo. Mladi Frank je našel dobrega interpreta v Ruggeru Mitiju, prav tako pa njegov oče pastor Garde-ner v Carlu Bagnu, starem znancu tržaškega občinstva. Ljudi na predstavi žal ni bilo posebno dosti, toda tisti, ki so bili, so bili s predstavo zelo zadovoljni. V Kulturnem domu razstava J. Cesarja Na pobudo kulturne komisije pri SKGZ bo v soboto, 22. aprila t. 1. ob 18. uri v foyerju balkona Kulturnega doma otvoritev RETROSPEKTIVNE RAZSTAVE TRŽAŠKEGA SLIKARJA JOŽETA CESARJA OB NJEGOVI 60-LETNICI Razstava bo odprta do 14. maja. Prosvetno društvo IVAN CANKAR vabi člane in prijatelje na prireditev danes, 19. t. m. ob 21. uri, ko bo gostovala dramska skupina prosvetnega društva Prosek - Kontovel v dvorani v Ul. Montecchi 6 z veseloigro. županova Micka » PD BARKOVLJE priredi v četrtek, 20. t. m. oj) 21. uri v društvenih prostorih Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za peti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v četrtek ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil Pierlutigi Urbi-ni, kot solist pa bo na. stopil violinist Riccardo Brengola. V sekciji KPI v Domu pristaniških delavcev bo drevi ob 20. uri javno predavanje, na katerem bo prof. Stellio Spadaro govoril o temi: »Gramsci in italijanska pot v socializem«. Predavanje bo v okviru proslav 30. obletnice smrti Gramsci j a. SPOMINSKI VEČER za bivšim pevovodjem in predsednikom društva MILANOM PERTOTOM Poleg priložnostnega govora bo na programu nastop pevcev pievskega društva PRO-SEK-KONTOVEL, profesorice Feodore Ferluge In domač« gojencev šole Glasbene matice v Trstu. Vabimo prijatelje in predvsem člane, bivše pevce pokojnika, da se udeleže tega večera. PD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL iz Nabrežine vabita vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 22. t. m. ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. gov inž. Kneževič in inž. Kurelič iiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiilHiiiitiiiiiimriiiiiii iiiliiililiiul IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Na zatožni klopi obtoženci zaradi eksplozije v Ul. della Tesa Ukradli so mu knjige Na komisariatu Kolonje se je zglasil prejšnjo soboto 29-letni trgovski predstavnik Bruno Carboni s Stopnišča Monticello 4 in povedal, da so neznanci ponoči s silo odprli vrata avta fiat 600 TS 85995, ki ga je pustil v Ul. delTOliveto, ter ukradli 23 knjig (razne enciklopedije). Carboni je med drugim imel v avtu «Otroško enciklopedijo« in posamezne knjige enciklopedij «Univer-so», »Leonardo«, «Caccia», «Citta e Paesi dTtalia« in podobno, ki jih je ponujal v prodajo zasebnikom. Carboni je p>ovedal, da so bile u-kradene knjige vredne 183.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo. Nazionale 15.30 «Grand Prix» color. James Garner, Eva Man1 Saint, Yves Montand. ( ExceIsior 16.00 «11 Faraone« Pou3 film v technicolorju, predlagan nagrado Oscar. Prepovedano mla ni pod 18. letom. f Fenice 15.30 «A noi plače Flinta » ve De Luxe. James Coburn. Eden 16.00 «L’amante sul sofa» therine Deneueve, Pierre Brass* ' Grattacielo 16.00 »La Bibbia« Tee", color. Michael Parks, Ulla Bergo John' Huston, Stephen Boyd. Ritz (Ulica San Krancesco 10) , 16.00 «Matt H-edim... non pero® j Technicolor. Ann Margret, Martin, Karl Malden. ,, Alabarda 16.30 «Hong Kong P° franco per una bara« Colorscor Helga Andersen, Heinz Drake. j Filodrammatico 16.30 «Questo mondo delle donne« lechnic^ti Prepovedano mladini pod 18. le*j Moderno 16.30 «Uccellacci e uc«»J ni« Film, s katerim je Toth “ gič dobil nagrado «Nastro d’aU( to«. Prepovedano mladini po® letom. j, Cristallo 16.30 «Penelope la mag"1, ca ladra« Nathalie VVood. Ted1 rt>lor- , Garibaldi 16,30 «Amore e desioea, Technicolor. Prepovedano rmv1 pod 18. letom. Ogoljufal je sonarodnjaka Agenti letečega oddelka so te dni prijavili sodišču zaradi goljufije in nedovoljene nošnje orožja 28-letne-ga Jugoslovana Miiorada_ Vlajiča, & je začasno prišel v naše mesto. Prejšnji petek je Vlajič blizu kolodvora na Trgu Liberta ogoljufal rojaka 21-letnega Željka Skalickija za 30.000 dinarjev in nato izginil. Ska-licki je goljufijo prijavil na policiji in agenti so kmalu nato Vlajiča prijeli in ga odpeljali na zaslišanje. Pri telesni preiskavi so pri njem našli oster nož na zaklop, zato so ga prijavili zaradi goljufije in nošnje orožja. Aurora 15.30 «L’uomo del banco pegni« Prepovedano mladini 18. letom. Capitol 15.30 «Parigl brlicU*" Paul Belmondo, Charles Bto-Leslie Caron. Impero 16.00 «La contessa dl Kong«. Vittorio Veneto 15.15 »Chl di Virginia Woolf» Film 5 usca*-. Elizabeth Taylor, Richard Bun, Prepovedano mladini pod 1*. tom- ,„a1 Ideale 16.00 «Salomone e la reginU Saba« Technicolor. Gina LoU®^ glda, Yul Brynner. Asloria (Ulica £oruttl. fllobus Stoji 16.00 «11 messaggio del rinneS^ G-lenn Ford. Astra 16,30 accini, predsednik pokrajine Savona, deželni odbornik za špjort Cumbat in občinski odbornik za šport Ceschia. Župan je izrazil zadovoljstvo zaradi zmage Benvenutija, ki je v čast tudi Trstu, občinska uprava pa je sklenila, da mu pripravi časten sprejem ob povratku iz Amerike. Včeraj so se sestali na tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja člani gostinske stroke ter obravnavali številna vrašanja, s katerimi se v svojem delu gostinci vsak dan srečujejo. Prisotni so med drugim naprosili tajništvo združenja, naj skuša olajšati prodajo terana kot tipičnega domačega vina, kot je bilo že leta nazaj z zakonom dovoljeno. Naprosili so še, da bi združenje rešilo izdajanje priložnostnih dovoljenj za praznične plese. Sprožili so mnogo vprašanj glede priložnostne zaposlitve ustreznega osebja ter izrazili še ogorčenje v ...............min...nun....uniinni.i.. POLNIJO SE REZERVOARJI PRI DOLINI Količina pripeljanega petroleja bo kmalu dosegla 230.000 ton Sprejem ob odhodu prve petrolejske ladje iz Trsta Sinoči ob 17.15 je angleška petrolejska ladja »Daphnella« odplula Iz Zaveljskega zaliva ponovno proti nahajališčem surovega petroleja na Bližnjem vzhodu. Prvi tovor nekaj čez 50.000 ton nafte je tako spravljen v rezervoarjih pri Dolini, medtem ko se drugi tovori že bližajo Trstu. V včerajšnji številki smo napovedali, da bosta kmalu pripluli še dve tankerski ladji, najprej John Knudsen (22. aprila), nato pa še Esso Essen (26. aprila). Danes sta bila na pristaniško poveljstvo najavljena še dva nova prihoda, namreč ladje Kongstein, ki bo pripeljala 24.000 ter Thorshammer, ki bo pripeljala 57.000 ton surovega petroleja. Obe ladji bosta prispeli v nih parkih. Na to razstavo bodo j Trst v torek, 25. aprila. S tem bo poslali rastiine, florealne posebnosti I količina pripeljanega petroleja do- segla 230.000 ton. Pred odhodom Daphnelle so predstavniki velikih mednarodnih petrolejskih družb pri. redili v nekem tržaškem hotelu sprejem, katerega so se udeležili župan inž. Spaccini, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik družbe za čezalpski naftovod Green, ravnatelj družbe inž. Di Monda, poveljnik pristanišča Savarese, predsednik Centra za gospodarski razvoj dr. Padoa, delegirani upravitelj Italcantieri dr. Cortesi, glavni ravnatelj De Rosa, predsednik Arzenala Sv. Marka inž. Stuparich in nekatere druge osebnosti. Na sprejemu Je predsednik družbe Shell Ita-liana inž. Guicciardi izročil v spo- je začela včeraj zjutraj kazenska obravnava proti trem osebam, ki so obtožene, da so 14. julija 1963 nenamerno povzročile smrt treh o-seb ter hude poškodbe drugih 17. Gre za tragično eksplozijo v Ulici della Tesa, ko je ob 6. uri zjutraj eksplodirala v pritličju poslopja št. 5 mešanica karbidnega plina in zraka. Zaradi eksplozije se je sesulo celo poslopje ter pokopalo pod svojimi ruševinami skoraj vse stanovalce. Ob tej priliki so izgubili življenje Vittorio Loreia, Antonio Bas-sani Chiabai in Alma Pelos por. Bassani. Ranjene pa so bile naslednje osebe: Livia Bonivento por. Fi-gelli, ki se je morala zdraviti od 35 do 38 dni, Lidia Cucazzi por. Vecchietti (15 do 20 dni), Tullio Gobani (15 do 20 dni), Irene Mucchiut-ti vd. Tavagnacco (20 dni), Giovan-ni Marino (10 dni), Perla Figelli (10 dni), Nerina Mandricardo por. Measso (5 do 6 dni), Bruna Miccoli vd. Mandricardo (7 dni), Maria Bi-got (15 do 20 dni), Pierina Tabarin por. Lovisi (8 do 10 dni), Maria Stella Lovisi (5 do 6 dni), Fabio Si-moncelli Cossani (10 dni), Guido Simoncelli Cossani (7 do 8 dni), Tullio Spazzali (8 do 10 dni), Valena Socoli por. Rossetto (7 do 8 dni), Piero Loreia ml. (10 dni), Diego Buffa (10 dni). Na zatožni klopi sedijo: Josip Dujc, star 47 let s Trga sv. Jakoba 9-1; Karlo Gergič, star 55 let s Furlanske ceste 57; Riccardo Mai-tan, star 57 let ter stanujoč v Ulici Baiamonti 8. Prva dva obtoženca sta bila lastnika delavnice, ki je bila nameščena v pritličnih prostorih poslopja, kjer je prišlo do eksplozije. Maitan pa se mora zago- poveljniku Daphnelle umetniško reprodukcijo zvona cerkve sv. Justa. [altan pa se m var jati, ker je bil v trenutku nesreče načelnik 3. sektorja mestne čistoče. Obtožnica dolži vse tri, da so skupno nenamerno povzročili smrt omenjenih treh oseb, in sicer Prispevajte iia DIJAŠKO MATICO I količin karbida in neprimernih e-lektričnih vodov, ki so v danih okol-nostih predstavljali stalno nevarnost Nevarnost je izvirala iz dejstva, da je bilo v delavnici več kot 50 kg karbida, kar je bilo zelo nevarno, upoštevajoč dejstvo, da se je že prej zgodilo, da je prišlo do poplave v delovnih prostorih. Obtožnica pravi, da bi morala lastnika delav niče spričo te nevarnosti uporabljati jeklenke z acetilenom namesto karbida. Nadalje ju dolži, da nista poskrbela za pravilno zaščito električnih vodov. Do eksplozije je prišlo namreč zato, ker je voda zalila delovne prostore, prišla do karbida, sprožila kemično reakcijo, ki je na- polnila vse prostore z acetilenom. Poleg tega je voda povzročila na električnih vodih kratek stik, ki je zažgal mešanico zraka in acetilena ter tako povzročil eksplozijo. Obtožnica dolži nadalje Maitana, da ni v svojstvu šefa 3. sektorja mestne čistoči e poskrbel za varnost na omenjenem odseku Ul. della Tesa. Trdijo namreč, da so Maitana večkrat opozorili na morebitno nevarnost, saj je voda že dalj časa prej zalila ob priliki močnega dežja ulico ter zamašila odtoke ob pločnikih. Baje so tudi njegovi predstojniki zahtevali naj Maitan pjoskrbi za čiščenje odtokov, česar pa obtoženec ni storil. Poplava, ki je kazala na resno nevarnost, se je zgodila 35 dni pred usodnim 14. julijem 1963. Ker so bili odtoki zamašeni, je voda preplavila ulico ter vdrla v delovne prostore podjetja »Ideale«. Obtožnica nadalje dolži vse tri, da so povzročili telesne poškodbe v obtežilnih okoliščinah 15 osebam. Posebna obtožba pa velja za hude telesne poškodbe z obtežilnimi okoliščinami glede dveh oseb, in sicer glede Flavie Manzano in Sergia Manzana, ki sta utrpela zelo hude poškodbe na nogah. Na včerajšnji obravnavi so sodni ki zaslišali najprej obtožence, ki so zanikali vsakršno odgovornost za i tragični dogodek. Nato so sodniki I zaslišali 28 prič. Vseh obtožilnih prič pa je 62, razbremenilnih pa kakih deset. Obravnava bo trajala ves ta teden ter se bo morda zaključila v ponedeljek ali v torek. Proces se bo nadaljeval danes ob 9.30. Skočila je v morje In utonila Priletna ženska je včeraj zjutraj pred vodnjakom v Barkovljah skočila v morje in utonila. Gre za 65-letno Olgo Sincovich vd. Neslch lz Ul. Valmaura 2, ki se je navsezgodaj odločila za usodni korak, prišla v Barkovlje in izpolnila svojo namero. Na travo blizu vodnjaka je Sincovicheva položila osebno izkaznico, obleko m na listku napisano številko telefona svojih sorodnikov. Sla je nato na školje in se vrgla v morje. Truplo nesrečne Sincovicheve so okrog 10. ure zagledali mimoidoči, ko je plavalo na morski gladini. Prihiteli so agenti s komisariata v Barkovljah in sodni zdravnik Nico-lini. Truplo so jjotegndli na suho in po pregledu je sodni zdravnik ugotovil, da Je Sincovicheva utonila -mmnmmnnt predvaja danes. 19. t. m. ob 18. uri zabavni film: I terribili antenati tli James Bond Igrajo: JEAN HARLOW, STAN LAUREL in OLIVER HARP* Največ smeha v zgodovini kil1® približno tri ure prej. Po opravlje-.................... ' oljenjem nih formalnostih in z dovoljenjem namestnika državnega pravdništva dr. Breudja, so truplo prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do U. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon-Alia Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al Due Mori, Trg UnVti 4; Nlco-II, Skedenjska ulica 80 (Skedenj), NOČNA SLUŽBA LEKAKN (Od 19.39 do 1.30) Glustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr, Sl-gno-rl, Trg bolnišnice 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7. SPD Trst vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, dne 21. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. KINO PROSEK-KON TOVEl predvaja danes, 19. t. m., ob 19.30 film: GIURAMENTO Dl SANGUE (KRVNA PRISEGA) V glavni vlogi igra VALLACE BERI1* Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 18. aprila 1967 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 57-l«tnl Carlo Ottavlo Faverio, 59Jei.nl Narcuso Crevatln, 75. letna Anna Bortolottl, 79-detnl Glo vanml Goina, 64-letnl Corrado Romeo, 38-letni Leone Luxich, 88-letna Aiu-gusta Delconte vd. Fontanot, 79-letni Andrea Sellbara, 85Jetni Gregorlo Coglievina. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan CanKlU vešča, da bo Jutri v četrtek ot> telovadba za otroke. SPD Trs« javlja, da bo za ne prvomajske praznike orlial,|)t, Izlet v Dolomite za turiste, Je ln alpiniste. Podrobnejše clje v Slovenskem klubu. Krožek absolventov iloveni*^ govske akademije prireja dne Ja majski plc-nic z avtobusom t neško Slovenijo. Cena 1000 *J|! ne, za nečlane 1300 lir P™J |č sprejemajo vsak dan v Tržašk* gami od 18. do 19. ure. Sporočamo, da nas Je za vedno zapustil naš dragi ln nono MARIO SLAVEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 17. uri iz Žalosti v Dolini št. 219. Žalujoči žena Amalija, hčeri z družin*1111^ brat, sestra in drugi sorodniki Dolina, 19. aprila 1967 - J- 19. aprila 1967 MOČAN STAVKOVNI VAL V FRANCIJI Večji del narodnega dohodka pripada kapitalistom Tisoči delavcev v železarnah, ladjedelnicah, letalskih tovarnah, v rudnikih že tedne ne prihajajo na delo - Sindikati zahtevajo večje plače, krajši delovni urnik in polno zaposlenost - Bitka okrog vprašanja tuje delovne sile ■ Pritisk na novo vlado Francijo ponovno pljuska val V nekaterih velikih indu-j,,™ bazenih na jugu in zaho-dežele tisoči rudarjev že tedne ^Majejo na delo. Samo v rud-zeleza stavka 13.000 rudar-v ladjedelnicah na atlantski au nad 300 delavcev ne dela že ,• roarca. Enako število jih avka v kemični industriji. V stavkihSe- P3*13!3!0 delavci dveh veli-inj„ zejezarn, delavci elektronske drugi e, k)varne tetel in mnogi ^ogih mestih stavke sprem-j 1°. ludi demonstracije in pro-i .ni mitingi, ki se pogosto kon-1° v spopadih z orožniki. Pred np, . sP°Padih z O avn]m je v Saint-Nazairu od-“l0 na “ bi ulice 50.000 meščanov, da f.J^dsrnost ter jih podprli. Vse g vine in uradi — privatni in dP ®Vru — so bili zaprti. V Borza UXu j.e dil ustanovljen odbor aJg** stavkajočim v drugih 800 j 3 na Področju Lorene je Prosi ■ vcev *z različnih panog darn id° enodnevno stavko soli-rnosh z rudarji. HitteLaVci Pretežno stavkajo proti m plačam. LahteyaJo npr. V Saint - Nazairu povečanje svojih knuec3*h dohodkov za 16 odstot-samn d,elodaialci Pa jim ponujajo . 0 dva. V Saint - Entiennu za- mesečni do- sindikati, da vih t ne 2našaja manj od 600 no-PatrnnaPkov’ vtem ko iih P°nuja stavkatčiSamM 43°- V Cell-°?henu zvišo^V .. zahtevajo povračilo za v vi- „ Zvišan7„ .. fauievajo povraci 1°^ šini Zlvljenjskih stroškov D*“ Odstnttmi o HolriHaiol 0bljuhu OdStotkov, 3 delodajalci ne rurini],:rj'J ničesar. V lorenskih hteVp Postavljajo rudarji za-ket P° splošni reviziji plač, (John,j,0 Pred šestimi leti mesečni frant znašali od 700 do 1500 Vrhut' danes P3 od 550 do 1150-50 , tega zasluži danes okrog frant ' rudarjev manj od 700 zapov°v, .mesečno. In tako delavci bokali od mesta do mesta, realnih^0 stegnacijo ali padec ht<;ve 0 mezd ter postavljajo za-pre; ,P° povečanju nominalnih •torno’ jdstaja o ^ 5ajUe. p j Zahtnf®. P°večanih mezd sindikati Uoeoi aj0 tudi izboljšanje delovnih ,0' i» J v’ skrajšani delovni urnik medtem ko patronat zavrača te zahteve ah pa samo na minimalno izbolj- titfi Pranrn0^°v^eno polno zaposlitev. tedenskzi delajo povprečno 45,5 ure pa#? od t Ko- kar je za nekaj ur več afJ*| 2ahr,ri a’ kolikor delajo delavci v u* htevT *■ Nemčiji, ZDA ali SZ. Za-*■ * je skatov pa so najpogoste-I dela Periene proti odpuščanju z JV Latipt0 Povečanju brezposelnosti. breznJ® v Franciji okrog 350.000 St 1 l*na J|od katerih je četrti delo. «ad!h ljudi, ki prvič iščejo be sa ‘likati obtožujejo patronat j dostogč10 tega. da ne odpira za-c)\'i blest 83 levila novih delovnih J avtomat; arVeč- da z uvajanjem ?r°izvnHZ?cl^e *n z modernizacijo že ohvh,,nj€:. ®e zmanjšuje število fevog plečih. To zlasti prizadeva bazen t aje’ kakršen je rudarski r ftj'h noruene' kjer se je v zad-| ZaPosWu ad šestih letih število 20 na ,,,. ructarjev zmanjšalo od to t, s°č- V Lillu je npr. saditev 9enVarna napovedala odpu-<40o n'?0 delavcev od skupnih Med i- druga pa 160 od 550. vpdi tud- ka^ 'n patronatom se bja tnio , bitka okrog zaposlova-^istjL u ovne s’le- P° uradnih v Frani!-'- P°datkih dela danes n.e rač„1J1 ?>700.000 tujih delavcev, rimj ?.aj°č Alžirce, nad kate- Statistikah evidenco n io ----- v posebnih t>atr0naf . Sindikati zatrjujejo, da h r lfenat ; zuujujeju, ua • 2a L lzkor,šča tujo delovno si-canje mzevanje mezd ter zavra- tepraaktev domačih delavcev. Zr>ačaj„ so stavke krajevnega casovn ’ ujHmva množičnost, pQHn„VzP°rednost, a še poseb-bi prei^°ra. ki jo uživajo od stra-beko sn! x stva' vsekakor izražajo t ega ra°sn° nezadovoljstvo delav-•®v narr,5feda kar zadeva razdeli-botranin dt1(;ga dohodka in vladno doka Publiko. Sindikati že dav-favski PZUjej°. da je edinole de-blaoZr.ed’ ^ Plačuje ekonom-^°stenje dežele in stabili-h bavainapodarstva. Najpogosteje Jh - Jajo podatki o nesorazmer- ju jj- !0dbje^ .Pbvečanjem profita, proiz-bi (n 3 Produktivnosti dela na driin?°Ve^anjem realnih mezd ® , strani. Tako niso bile °beno leto povečane več 1111,1"",......................................... % sv 'A ovem ^ a« bo ,iod 21.3. do 20.4.) Uspeh ( tu1, šep,°dbudil k novim dejavno-iKIj Hi j tesneje se boste povezali * f osebo. \ * imV,arjaind 21-4’ do 20-5-) Vs>. ki se V! i dan z raziskovanjem, bodo » j SeCbos srečo. Prejeli boste ne-bVo, novco. i stw z v?eli(od 21-5- d0 216 ) Bra SgV 8voi(1tmi razpoložljivimi sred-šfiJFeve* 1Rterese. Ne ukvarjajte "baipi s sentimentalnimi zadev-^Ak ' Slnj Večd i2.6' d0 22-7.) Vnesite ki , vanip oed? v svoje finančno jJ* sPoštujejo.lte Si drUŽb° °Seb’ feo^.7. do 22.8.) Ustvarili Vtffilbio va ni Pogoj* za vse, ki se fig? nekn nmetnosti. Na novo bo brC^ICA, stero prijateljstvo, »tejtg Jod 23.8. do 22.9.) Ne W:(‘ nim„ s. Predstavniki oblasti. 111 ste nann,te proti vam, le vi nekoliko nervozni. kot štiri odstotke, vtem ko se je letna stopnja povečanja proizvodnje vrtela okrog 7 odst., a stopnja produktivnosti dela okrog 6 odst. Levji delež narodnega dohodka, potemtakem, pospravijo lastniki kapitalov, ki jih ščiti vlada. Stavkovni val je tudi izraz pritiska delavskega razreda in sindikatov na novo vlado, ki se ima že v kratkem — verjetno konec tega meseca — predstaviti pred parlamentom z osnovnimi koncepcijami svoje bodoče notranje politike. Toda, v tem ko sindikati pritiskajo z ene strani, pa mogočni patronat (združenje lastnikov kapitala) pritiska z druge. Vse doslej je pritisk patronata bil močnejši in učinkovitejši. Kapitalu je domala vsakokrat uspelo, da si je od vladne strani zagotovil najugodnejše pozicije in ugodnosti. Mu bo to uspelo tudi tokrat? Naj-poprej mu bo. Vendar je danes marsikaj dru- gače, kot je bilo pred tremi ali štirimi leti. Pri tem je predvsem treba upoštevati rezultate preteklih parlamentarnih volitev, ki ne dovoljujejo nobenega dvoma glede nezadovoljstva volivcev z dosedanjo vladno notranjo politiko. To nezadovoljstvo, se ve, ni novo, a ga je vlada doslej v znatni meri nevtralizirala s svojo usmeritvijo na področju zunanje politike. Danes pa na to ne more več računati. Nova vlada bo, verjetno, morala nekaj storiti, je pa — vsaj trenutno — malo upanja, da se bo parlamentu predstavila s kakim programom socialnih reform. Sicer pa se bo za stvarno orientacijo nove vlade v notranji politiki izvedelo maja, ko je napovedana tiskovna konferenca predsednika de Gaulla, ki bo — kot pričakujejo — izključno posvečena bodoči notranji politiki. M. BESLAC Profesorji nočejo plačevati Johnsonove vojne ITHACA (New York), 18. -V Ameriki se odpor proti Johnsonovi politiki v Aziji, konkretno odpor proti ameriški imperialistični vojni v Vietnamu izraža na najrazličnejše načine. Združenje profesorjev in znanstvenikov verske organizacije, študentske strokovne zveze, skratka najrazličnejše organizacije in ustanove protestirajo proti napadalni politiki, ki jo vodi washingtonska vlada, protestirajo proti požiganju in pobijanju v Južnem in Severnem Vietnamu. Zanimiv primer tega odpora je primer skupine petnajstih profesorjev z univerze «Cornell» v Ithaci. Petnajst profesorjev tega vseučilišča je sklenilo, da bodo svoj odpor proti politiki ZDA v Vietnamu izrazili s tem, da ne bodo plačali polovice davkov na svoje dohodke. Profesorji so izjavili, da ne bodo plačali svojih davkov, ker gre po njihovih računih polovica sredstev državnega proračuna ZDA za kritje stroškov oboroževanja in stroškov, ki jih imajo ZDA s svojo napadalno politiko v Vietnamu. Eva Pilarova, najbolj popularna pevka na Češkem .........................................................................................................»n............................................................................................. TUDI PRI NAS SO PONOVNO SPREGOVORILI 0 «PILULI » Razviti svet bi mogel preprečiti katastrofo Demografski pritisk v primerjalnih absolutnih merilih - S tem, kar porabi Američan v letu dni, mora Azijec živeti 35 ali celo 40 let Te dni se tudi pri nas začenja ponovno razpravljati o «piluli». Brž ko je papeževa enciklika «Na-predek narodov* posredno nakazala nevarnost, ki jo predstavlja •.demografska eksplozija*, so se v rimskih odgovornih krogih opogumili in začelo se je govoriti o možnosti in potrebi, da se razveljavi fašistični zakon, ki prepoveduje celo propagando za kontrolo rojstev. Italija sicer ne spada med prirodno bogate države, vendar je razvita in se zato pri nas za sedaj še ne more govoriti o prenaseljenosti, o «demografski eksploziji*. Vendar pa je z druge strani razviti svet — po besedah enciklike — dolžan pomagati siromašnemu, nerazvitemu svetu, kjer je problem prenaseljenosti že sedaj pereč, še huje pa se kaže za bližnjo bodočnost, da ne govorimo o prihodnjem tisočletju. Da bi aktualnost «demografske eksplozije* bolj otipljivo prikazali, bomo navedli nekaj absolutnih in nekaj primerjalnih podatkov. Za konec pa bomo navedli še mnenje strokovnjaka, ki nas bo nekoliko »potolažil*. Najprej nekaj podatkov. Na svetu živi danes okoli 3 milijarde 300 milijonov ljudi. Države, ki štejejo največ prebivalstva so: LR Kitajska — nad 700 milijonov ljudi, Indija — 460 milijonov, Sovjetska zveza — 230, ZDA pa bodo v kratkem štele 200 milijonov. Če primerjamo te štiri države, vidimo, da obstaja med življenjsko ravnijo Kitajske in ZDA pravi prepad. Podobno je tudi med Indijo in SZ odnosno ZDA. Toda ne gre v tem primeru le za posledice števila ljudi, ki žive na Kitajskem odnosno v ZDA, pač pa za stopnjo razvoja v eni ali drugi državi. Če bi n.pr. hoteli bogastvo ZDA razdeliti na 700 milijonov ust, kolikor jih šteje Kitajska, bi sedanja proizvodnja ZDA bila dovolj za veliko bogatejše življenje, kot ga imajo Kitajci danes. Število ljudi, ki živi na določenem področju, torej ni absolutno, ampak le relativno merilo, povezano pač z bogastvom in proizvodnimi sredstvi dežele. Iz tega logično izhaja naslednje: če bi bila Kitajska gospodarsko tako razvita, kot so ZDA, bi v sedanjem razmerju prebivalstva in potencialnih možnosti 700 milijonov ljudi ne predstavljalo problema. Še v večji meri velja to za Indijo. Da pa zadeva ni tako preprosta, nam pričajo drugi, primerjalni podatki. Poleg tega imamo na voljo vrsto podatkov, ki bodo nekoč po vsej verjetnosti veljali tudi za že razviti svet. Ustavimo se pri nekaterih primerjalnih podatkih: Indija šteje danes 460 milijonov prebivalcev. Toda s sedanjim TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Lahko odslovite nekega svojega sodelavca, vendar boste kmalu ugotovili, da vam bi bil zelo koristen. Večer boste prebili v prijetni družbi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Doslej neugodne okoliščine se bodo nenadoma spremenile na bolje. Ne dovolite, da bi vas kdo poniževal. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Z dobrim prijateljem boste sklenili tudi trdno poslovno zavezništvo. V čustvenem pogledu ne boste še dosegli tega, za čimer hrepenite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne čakajte, takoj izkoristite neko ugodno priložnost. Ironija ni primerna v odnosih med zaljubljenci. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ženske kažejo veliko razumevanje do vas. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobili boste zaposlitev, ki ste si jo želeli. Manjši spor med vami in drago osebo. Jadrnica (Foto M. Magajna) ritmom razmnoževanja bo že čez dobrih 15 let štela 800 milijonov ljudi. Če v Indiji že danes ljudje umirajo od lakote, kaj bo šele tedaj. Kitajska sicer ni v tako slabem položaju. Toda Kitajska šteje danes okoli 700 milijonov ljudi, čez dve desetletji pa bo štela že eno milijardo 250 milijonov prebivalcev. Postavlja pa se vprašanje, ali se bo njena proizvodnja mogla tako naglo povečati, da bi življenjska raven ostala vsaj na sedanji ravni. Toliko za sedaj o teh dveh primerih. Sedaj še nekaj podatkov za ves svet: Danes živi na Zemlji 3 milijarde 300 milijonov ljudi. V začetku našega štetja, torej pred približno 2000 leti, je živelo na Zemlji okoli 250 milijonov ljudi. Da bi se število prebivalstva na Zemlji podvojilo, je bilo treba tedaj čakati torej 1600 let. Nato je bilo treba počakati le dvesto let in število ljudi na svetu se je že podvojilo in smo tako pred 150 leti na Zemlji imeli eno milijardo ljudi. Za to, da bi se število ljudi na Zemlji ponovno podvojilo, je bilo treba le sto let. Po sedanjih računih pa bo potrebnih 1; 45 let in že se bo število prebivalstva ponovno podvojilo, tako da bomo ob koncu tega tisočletja ali v začetku prihodnjega imeli na Zemlji že sedem milijard ust. Bo do tedaj proizvodnja prehrambenega blaga in drugih potrebščin narastla v enaki meri? Nekateri strokovnjaki pravijo, da bo, drugi pa dvomijo. Toda tudi če bi se uresničilo to, kar trdijo optimisti, bi takšno razmerje — podvojeno število prebivalstva in podvojena količina proizvodnje — ne zadoščala, kajti že danes sta dve tretjini prebivalstva sveta podhranjeni, da ne govorimo o drugih potrebah za kolikor toliko dostojno življenje. Pri tem pa velja dodati še naslednje podatke: Najbolj naglo se prebivalstvo množi na področjih, ki so najbolj zaostala. Konkretni podatki: Pred sto leti je v Afriki živelo 95 milijonov ljudi, sedaj jih je okoli 310 .milijonov. ZDA so pred sto leti šte'-> 26 milijonov ljudi, danes jih imajo 200 milijonov. (Tu je razlika velikanska, vendar je ta primer izjemen, kajti razvoj ZDA ni šel «po normalni poti*). Južna Amerika je pred sto leti štela 33 milijonov ljudi, danes jih šteje okoli 240, azijska celina jih je imela 749, danes pa že eno milijardo 785 milijonov, Evropa jih je tedaj štela 266 milijonov, danes pa 604. Kakor vidimo, je najbolj razvita celina — Evropa — zabeležila še najmanjši piirastek. V kolikor bi gornji podatki še ne bili dovolj, bomo navedli še naslednje: v bogati Franciji se na leto rodi na 1000 prebivalcev 18,4 otroka, v razviti Belgiji 16,7, v zelo bogatih ZDA 26,6, na prirodno sicer bogatem vendar pa zaostalem Cejlonu 37,9, v Kostariki pa celo 51,4 otroka. Zaradi primerjave še nekaj številk, ki se nanašajo na življenjsko raven, torej na bogastvo. V povprečju pride na azijskega prebivalca za 70 do 75 dolarjev dohodka na leto. Na Afričana pride od 80 do 85 dolarjev. Prebivalec Južne Amerike je že bogatejši, povprečje njegovega dohodka znaša 240 dolarjev, na posameznega Evropejca pa pride že 1200 dolarjev dohodka na leto, dočim ima prebivalec ZDA na voljo 2900 dolarjev na leto. Če bi razdelili »bogastvo* enega prebivalca ZDA s siromaštvom, v katerem živi povprečni azijski človek, bi ta mogel s tem, kar porabi Američan v enem letu, živeti kar 35 do 40 let. Lahko bi navedli še cel niz podatkov, ki nam nazorno prikazujejo razliko med bogatim in siromašnim svetom, ter dejstvo, da se v nerazvitih predelih sveta ljudje bolj naglo množijo kot v razvitih, toda obljubili smo, da bomo navedli tudi mnenje strokovnjaka, ki skuša preplah pred »demografsko eksplozijo* nekoliko omiliti. Gre za italijanskega strokovnjaka Diega De Castra, ki meni, da je »demografska eksplozija* resen problem. Hkrati pa De Castro pravi, da se z ekonomskim, kulturnim in tehničnim dvigom zmanjša demografski pritisk. Po njegovem mnenju se bo z vsestranskim razvojem v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki stopnja prirodnega prirastka znižala, kot se je v ustrezni dobi znižala po vsem razvitem svetu. Prof. Diego De Castro pa poudarja še en moment: če se bo svet pravilno razvijal in začel eksploatirati vse možne vire pri-rodnih bogastev, »demografska eksplozija ne bo tako nevarna. Z druge strani pa je po njegovem mnenju dolžnost razvitih držav, da pomagajo nerazvitemu svetu, kajti s tem se bo zavrla tudi nataliteta, posredno torej demografski pritisk. Kakor vidimo, je problem de mografskega pritiska sicer ponekod akuten, v svetovnem merilu pa bi se mogli morebitni katastrofi izogniti, če bo na svetu dovolj «ljudi dobre volje*. Primer, ki spominja na znani film « Včeraj, danes, jutri» CEDAR RAPIDS, Iowa, 18. — Kdo se ne spominja filma »Včeraj, danes, jutri*, v katerem igrata glavni vlogi Sofia Loren in Marcello Mastroianni. V tem filmu, ki je sestavljen iz treh epizod, nam Sofia Loren in Marcello Mastroianni v prvi epizodi zelo lepo prikažeta razmere v Neaplju koj po drugi svetovni1 vojni. Preprosta Neapeljčanka, ki jo pooseblja Sofia Loren, skrivaj prodaja ameriške cigarete. Cariniki in policija so ji vedno za petami, toda ona in njena družina morajo od nečesa živeti. Da hi ne šla v zapor, je tako rekoč neprestano noseča. Komaj povije enega otroka;' spet zanosi, kajti noseče je he bodo spravili v zapor... Na to smo se spomnili, ko se je razvedelo o primeru 26-letne Catherine Schnor, matere treh otrok, ki so jo zaradi nekega kaznivega dejanja ponovno spravili v zapor. Catherine Schnor je sedaj v zaporu in za sedaj bi morala o-stati za zapahi kar osem let, katerim bi se moglo «pridružiti» sedaj še nekaj let. Ženska pa ni pripravljena zdržati tohko let za rešetkami. Zato je iz zapora napravila priziv, v katerem posredno zahteva izpustitev na svobodo. Kot razlog za to navaja dokaj čudne argumente. Ženska pravi, da so oblasti upravičene držati jo v zaporu, kajti kriva je zločina, ki ga je napravila in zaradi katerega je bila obsojena. Niso pa — po njenem — oblasti upravičene odvzeti svobodo neki drugi osebi, proti kateri «ni bil izstavljen zaporni nalog, ne obstaja nikakršna obtožnica, niti ni sodnega reka, ki bi ji omejeval svobodo*. Catherine Schnor pravi: »če bi umorila otroka, ki ga nosim v sebi bi mi sodih, in bi me tudi povsem upravičeno obsodili zaradi detomora. To posredno dokazuje, da je otrok, ki se mora roditi, že — živa oseba. Zato ima ta še ne rojena vendar pa živa oseba pravico do zaščite tako s strani same ustave, kot s strani pozitivne zakonodaje. In vendar isti zakoni so primorali otroka, ki živi v meni, da živi z menoj v zaporu, kar ni zakonsko upravičeno. Hkrati pa bi to moglo veliko škodovati njegovemu zdravju, celo njegovemu življenju.* Ko smo tako prikazali zanimivo pravno motivacijo Catherine Schnor, bomo podrobneje povedali, kako je do tega njenega sedanjega stanja prišlo. Catherine Schnor je bila obsojena na deset let zapora, ker je potvarjala čeke. Ko pa je prebila dve leti za zapahi, so jo izpustili na pogojno svobodo, zanašajoč se na njeno »častno besedo*. Toda ženska besede ni držala. Petnajstega marca so jo ponovno zasačili »pri delu*; ponovno je izstavljala nekrite čeke. Povsem razumljivo je, da so jo spet spravili v zapor in sedaj čaka na sodno obravnavo za drugo kaznivo dejanje. Toda s tem, da je ponovno kršila zakon, je avtomatično odpadel razlog, zaradi katerega so jo izpustili iz zapora. V času, ko je Catherine živela na začasni svobodi, pa je ponovno zanosila. Sedaj je v sedmem mesecu nosečnosti in pred dnevi je imela neke motnje, tako da so se že bali splava. Ob tem primeru se je ženska opogumila in naslovila na sodne oblasti svoj priziv. Hkrati je prepis priziva poslala tudi policijskim oblastem. Pred sodnikom, ki je obravnaval ta problem, se »podjetna* ženska ni pojavila, pač pa jo je zastopal odvetnik, ki je svojo tezo utemeljeval z argumenti, ki jih je navedla sama Catherine. Zares čudni so ti «juridični argumenti*, toda nič manj čuden ni bil odgovor okrajnega sodnika, ki je proti gornji tezi postavil svojo «pravno argumentacijo*. Sodnik je rekel: «če je nedolžni o-tročiček v zaporu, ni v zaporu po naši krivdi, pač pa zato, ker ga v zaporu drži njegova mati. Gospa Catherine Schnor naj »osvobodi* otroka, ki se ima roditi, naj ga rodi in tedaj bo oirok lahko zapustil zapor*. Popravili so smer satelita «Surveyor 3» PASADENA, 18. — Davi ob 6. uri so z impulsom z Zemlje na lahko popravili pot, ki vodi u-metni satelit «Surveyor 3» proti Luni. Popravek je trajal kake tri ah štiri minute, nakar se je umetni satelit ponovno »usmeril* v odnosu na Sonce ter na neko zvezdo. V trenutku, ko so izvedli popravek, je bil umetni satelit »Sur-veyor 3» 185.000 km od Zemlje in je drvel z brzino 5810 km na uro. Predstavniki NASA so izjavili, da bo treba počakati vsaj deset ali dvanajst ur, preden se bo dalo z gotovostjo reči, ali je popravek uspel ali ne. Pristanek satelita «Surveyor 3» na Luni, če bo šlo v redu, je predviden v noči med sredo in četrtkom. Hkrati ko poročajo o tem, se je zvedelo kaj več tudi o razpravah v predstavniški zbornici o nesreči s kabino »Apolon* ter o programu «Apolon» nasploh. Kozmonavt Donald Slayton, ki vadi kozmonavte za na Luno, meni, da je osvojitev Lune v sedanjem desetletju vsekakor drzen program, vendar pa da bi ga mogli uresničiti. Dua odlična koncerta v soboto in nedeljo V isti hiši — toda ne v isti dvorani — sta bila v soboto in nedeljo dva koncerta. Prvi v mali dvorani gledališča «Verdi», je bil v organizaciji združenja Arte tnva ob sodelovanju Kulturno-umetnost-ncga krožka; nastopal pa je ansambel Slavko Osterc» iz Ljubljane pod vodstvom Iva Petriča. Na sporedu tega koncerta je bila sama sodobna glasba; vsi avtorji, razen enega, so živi in še precej mladi. V ansamblu so sami odlični izvajalci, nekateri tudi znani solisti. Če pa sodimo po udeležbi (in vstop je bil celo brezplačen), se pa moramo le vprašati, ali je v Trstu res tako malo zanimanja za take vrste glasbe? Ali je vredno, iiiiiHuniiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiii Na Majorki Pri velikem Chopinu Ozka cesta pelje iz Palme na Majorki na vrh hriba. Potem je še kakih deset minut do starega gradu. Prekrasen je razgled na modrino morja, Vodiči hite pojasnjevati vse, kar bi nas utegnilo zanimati. Pripovedujejo nam o avstrijskem nadvojvodi Ludwigu Salvatorju, bratrancu njegovega apostolskega veličanstva Franca Jožefa I. Nemiren človek in pomorščak, zaljubljen v severno obalo Majorke, kjer je dal sezidati tudi grad Miramare. Toda bolj kot on nas zanimata dve plebejski imeni, dve imeni, povezani z istim gradom, obenem pa tudi z vsem svetom lepote, umetnosti in umetniške ustvarjalnosti: Georges Sand in Frederic Chopin. Kraljevski kartuzijanski samostan v Valdemusi je iz 13. stoletja. Zgradil ga je, pravijo, kralj Martin z Majorke. Danes pa ni več niti sledu o zgradbi iz 13. stoletja, vse, kar vidimo, je iz 17. stoletja, razen cerkve in stolpa, ki sta iz 18. stoletja. Sentimentalna zveza med Chopinom in Georges Sandovo se je bila izčrpala v kratkem razdobju 1838-39 na Majorki v dveh prostorih valdemuškega samostana. Mnoge slike, originalna pisma in kompozicije spominjajo na ta ah oni trenutek tukajšnjega bivanja vehkega skladatelja in prijateljice njegovega srca. Tu je tudi starinski pianino, na katerem je, pravijo, Chopin intenzivno komponiral v tistih nekaj mesecih, ki jih je preživel v Valdemusi. V lokalnem muzeju, nahajajočem se v enem od samostanskih kril, so razstavljeni številni eksponati v zvezi s trenutki in osebnostmi, ki so pomembne za Majorko in Valdemuso. Toda nad vsemi kraljuje Chopin. Prisluhnili smo tudi zgodbi o težkih dneh, ki jih je Chopin doživel v Valdemusi, kjer je togo in konservativno okolje ha Chopinovo zvezo z Georges Sandovo gledalo dobesedno sovražno. Njegovi pripadniki so storili vse, da bi življenje obeh umetnikov kar najbolj zastrupili. Navzlic temu, da so tudi med španskimi velikaši bili številni njegovi oboževalci. Konec februarja 1839. leta je odpotoval z Majorke in se semkaj ni nikoli več vrnil. Habsburški nadvojvoda, ki se je s temi ljudmi verjetno prav lepo razumel, Majorke za gotovo ni zapuščal na tak način. Toda čas, ki je najboljši sodnik, je v zgodovini obema prisodil najpravičnejše mesto. Habsburžan je malone pozabljen, Chopin pa živi v srcih milijonov ljudi s svojo glasbo, ki ne bo nikoli umrla. Na zidu v eni od Chopinovih sob v valdemuškem samostanu visi tudi srebrna plaketa, dar varšavskega Chopinovega muzeja. Prinesla jo je s sabo poljska delegacija, ki se je udeležila medparlamentarnega zasedanja na Majorki. S. D. da prihaja tistim maloštevilnim igrat tak ansambel? Avtorji na sporedu so bili: Ma-tyas Seiber, Folka Rabe, Bo Nils-son, Josip Magdič, Milko Kelemen, Franco Donatoni, Luciano Berio ter Japonec Shin-Ichi Matsushita. Pri Rabeju in Beriu je nastopila še altistka Eva Novšak, medtem ko so bili ostali trije solisti Pavla Uršič Petrič, Fedja Rupel in Jože Falout. Po slušalci so bili zelo zadovoljni in so na koncu dolgo ploskali. V nedeljo proti večeru pa je bil v gledališču «Verdi» koncert gledališkega orkestra, ki je krasno uspel. Poleg samega orkestra gre zasluga za lep uspeh mlademu dirigentu Francescu Cristojoli-;u, v tujini rojenemu in živečemu Furlanu (ki je pred nedavnim v Trstu že dirigiral), ter odličnima klavicembalistoma Ferrucciu Vi-gnanelliju ter njegovi ženi Heddi llly Vignanelli, ki je Tržačanka. Cristofoli je še enkrat pokazal (zlasti pri Straussovi tSmrti in spremembi»), da že sodi v družbo odličnih dirigentov. Oba klavicem-balista, ki sta odigrala dva Bachova koncerta, sta žela burno priznanje. Na začetku koncerta je zablestel Albinoni s svojo III. simfonijo za godala v priredbi Gia-zotta. Za novejšo glasbo pa je bil na sporedu Petrassi. Tako dirigent, solista kot orkester so bili deležni prisrčnega in navdušenega odobravanja. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Idealizirana Passaurova doživetja Katalog Passaurove razstave o Občinski galeriji nima učenoduho-vitega uvoda, kot si ga je slikar zamislil za svojo zadnjo razstavo v tej galeriji. Govori pa zato razstava sama, bolje kot prejšnja, o raznolikem ustvarjanju tega 74-let-nega umetnika izrednih slik. Ed-mondo Passauro je namreč poslednji tržaški predstavnik tistih slikarjev preteklega stoletja, iz katerih slik so zveneli še odmevi klasicizma in romanticizma. Zato danes v dobi čudovitih dosežkov barvne fotografije ne umemo več dovolj ceniti njegovo strokovno spretnost in globoko znanje, ki aa odkriva tudi Passaurova v nemščini napisana knjiga o umetnosti. Na zadnji razstavi se je Passauro predstavil večinoma s portreti. Sedaj jih ima le štiri: mater, sebe, inž. Bartolija in Mohra, ki pa v vsem potrjujejo njegovo slavo portretista vladarjev in evropskega plemstva. Leta 1948 je bil odlikovan z zvezdo predsednika republike, predlanskim pa z mednarodnim priznanjem «International Award». Vse to pa je pri nas malo znano, ker je Passauro zadnjih trideset let preživel skoro vsa v tujini. A domotožje ga je zopet vrnilo rojstnemu kraju, katerega slikovito okolico podaja tu v presenetljivih razgledih Glinščice. Resničnost opazovanja je osnova njegovih podob, v katerih ohranja doživetje lepote z izredno ljubeznijo, da se ponekod dozdeva idealizirana. Sledi pa Passauro z izostrenim čutom le oblikam realnosti, kar ugotavljamo z vestnim ogledovanjem njegovih aktov. V njih je lepota dekliških teles, zajeta v srečnih trenutkih prvega razcveta mladosti in enako natančno podana do poslednje podrobnosti kot n Passaurovih lističih cvetlic, prepojenih s še vlažnim bleskom jutranje rose. V oljih «Carovnice», v motivu iz «Faust.a» in sliki «Kapri-ca» pa utripa živahna pripoved-nost. Razen tega pa nam tudi pričajo, da Passauru ni tuj nadrealizem. čeprav ostaja Passauro, že pc svojem družinskem izvoru pred vsem aristokratičen slikar, njegovi ujedanke plavžev pod Skednjem it življenjsko prepričljiv harmonikai z ozadjem ljudskih hiš v sveže navrženi tuširanki, kažejo, da ni bil tako neobčutljiv za stvamejše prereze naše dobe. A ostal je zvest najvišjim vzorom lepote, MILKO BAMBIČ izzim/zzB 4 Vsssssr V/z/z/a v //#/-#/. Wa Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Šola - 12.00 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije - 17.00 Orkester Safred - 17.25 Šola - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost - 18.30 Violinist E. Perpich - 19.00 Ansambel Marcheselh - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbor »Glasbene matice* - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert - v odmoru: Socialne vede - 22.10 Solisti - 22.45 Sentimentalne pesmi. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.35 Mozartova opera »Cosi fan tutte* - 14.20 F. To-mizza: »La nuova časa* - 14.35 Zafredove variacije. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Poje O. Carboni - 11.00 Ansambel Grant - 11.30 Pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Zbor iz Izole - 14.00 Glasbeni vrtiljak -15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 17.00 Operne skladbe -17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Auld - 22.15 Čajkovski in Gershwin -22.35 Chopin in Smetana. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Lahka glasba - SREDA, 19. APRILA 1967 9.07 Zvočni trak - 10.05 Ital. pesmi - 10.35 Šola - 11.30 Operna antologija - 13.33 Nepozabne pesmi -14.40 in 15.10 Pisana glasba -16.00 Spored za mladino - 16.40 Plošče - 17.20 Književnost in umetnost - 18.20 Glasba za mladino -20.20 Respighi: »La campana som-mersa*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin -11.35 V Andaluziji - 14.00 Juke box - 15.00 Izbrane plošče - 15.15 Sopranistka L. Petkova - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.35 Orkester - 20.00 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Godala. III. program 10.00 Operna glasba - 10.30 Ga-lilei in Gabrielh - 11.00 Respighi-jeva «Pomlad* - 12.20 Lisztove skladbe - 13.00 Simf. koncert - 15.15 Sodobni skladatelji - 15.40 Franckova simfonija - 16.20 Bu-sonijeve skladbe - 17.10 Orfova »Carmina Burana* - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Brahmsove skladbe - 22.30 Visoki srednji vek. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 - Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Zabavni zvoki - 9.40 S. Mihelčič: Deklica Tralala - 10.15 Mozartove skladbe - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Zborovska glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Jug. pevci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz opere Boris Godunov - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 15.30 Dva umetnika - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov -18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Melodije - 20.30 Puccini: Madame Butterfly - 22.50 W. H. Auden: Pesmi - 23.05 Zaplešimo. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 12.30 Nadaljevalni tečaj 15.30 Kol. dirke - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino -18.45 Branimo nacionalne parke -19.15 Kazenski postopek - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Vstaja v Varšavi - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno 21.00 Dnevnik - 21.15 M. Laforet: «11 fantasma paga la pigione - 22.15 Znanost. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli 10.35 in 15.50 Angleščina . 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 Na Deveti otok - 17.30 Naše prijateljice živali — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Tisočkrat zakaj - 19.00 TV biro ■ 19.15 Reportaža - 19.30 Kratki filmi - 20.00 Dnevnik - 20.37 S. Mro-žek: Razmejitev — TV drama - 21.40 Jazz koncert . 22.20 Poročila • 22.30 Nogometna tekma Dinamo-Juventus. PO DOLCI IN MESTOMA RAZBURLJIVI SEJI Poobčinjenje mestne avtobusne službe ki bo pod upravo mestnih podjetij la predlog so glasovali svetovalci strank levega centra in KPI - Imeli bomo nov avtobusni park, 12 fiatov z avtomatičnim sprevodnikom Goriški občinski svet je v ponedeljek okoli polnoči, po pet ur trajajoči diskusiji, odobril predlog občinskega odbora o poobčinjenju mestne avtobusne službe. Za predlog so glasovali svetovalci levega centra in KPI, proti pa svetovalci PLI in MSI. Mestna prevozna služba bo pod upravo občinskih podjetij skupno z vodovodom, elektrarno in plinovodom. Nova služba bo razpolagala z 12 novimi avtobusi znamke FIAT, za katere bodo potrošili 115 milijonov lir. Zanje bodo kupili tudi 12 avtomatov po milijon lir, tako da bo odpadel sprevodnik. Za nakup vozil bodo prejeli deželni prispevek. Diskusija o odborovem predlogu, ki ga je na poprejšnji seji pojasnil odbornik Rovis, je bila zelo temeljita, mestoma pa tudi dokaj ostra ter je prav malo manjkalo, da niso bile izrečene žaljive izjave, zavoljo katerih bi moral kdo na zagovor pred sodišče. Posebno hudo so reagirali liberalci, ki jim pač postavljanje javnih služb pod javno upravo nikakor ne gre v račun, ker se takšno stališče ne strinja z njihovo politiko zasebne pobude. Vrsto govorov je otvoril inž. For-nasir (PLI), ki je govoril o tovarniški sindikalni pogodbi. Sledil mu je odv. Pedroni (MSI). Demokrist- Gortca VERDI. 21.00: «Andrea Chenier«. «Zgodovinska drama v 4 dejanjih — Muzika U. Giordano — Dirigent E. Pessima. CORSO. 17.00: «Cerimonia per un delitto«, Deborah Kerr in D. Ni-ven. Cmobeli ameriški film. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. «L’uomo che non voleva uccidere«. CENTRALE. 17.00: #Nuda per ama-revt, L. Palmer in Peter Van Eick; čmobeli film, mladini pod 18. le tom vstop prepovedan. VITTORIA. 17—21.30: «La spletata colt di Gringo», Martha Dovan in Charles Otter; italijanske španski barvni kinemaskopski film. Trite AZZURRO. 17.30—22: «Nessuno mi pub giudicare«, C. Caselli in L. Efrikian. EXCELSIOR. 16—22: «Le amanti del dr. Jekill». PRINCIPE. 17.30—22: «Z 6 chiama base«, E. Constantine. S. MICHELE. 21.00: «1 giusti«, A. Camus — Teatro Stabile di Trie-ste. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Rismondo», dr. Rismondo, Ul. Toti 50 telefon 72701. PLANINSKO PREDAVANJE orga nizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice danes, 19. t.m. ob 20.30 v prostorih kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Pre daval bo inž. Milan Ciglar iz Ljubljane o temi «V samotah Velebita, Bosanske Treskavice in Velike Kapele«. Predavanje bo poživljeno z okrog 220 barvnimi diapozitivi, iz tega nekoliko odmaknjenega planinskega okoliša Jugoslavije. jan Moise se je zanimal za padec števila potnikov na mestnih progah v letih 1965-66 in v začetku 1967. Komunist odv. Battello je v uvodu dejal, da je stranka v zadnjih desetih letih raznim večinam pred-lačala poobčinjenje avtobusne službe. Stranka zagovarja takšen korak, vendar pa ima svoje stališče o tem, kako naj se izvrši. Kritičnost skupine se nanaša na praktično aplikacijo sklepa. Zanjo je osnovne važnosti, da se služba ponovno o-krepi, da se obnovijo proge v Pev-mo in na Oslavje ter proga proti Rdeči hiši, bolnišnicam ter dalje v Rupo, Gabrje in Sovodnje, kakor je to pred tremi leti ugotovil inž. Maternim, ko je govoril o zanemarjenih conah. Predlagal je ponoven pregled voznih redov na zunanjih krožnih progah, zavoljo katerih je prišlo do padca števila potnikov, ko so jih spremenili. Ob koncu je prelagal sprejem resolucije o razširitvi omrežja. Socialisti odv. Peter Sancin je v uvodu dejal, da je levi center pred novim sklepom, ki je odraz programa politike levega centra, se pravi pred poobčinjenjem mestne službe. Na njen račun so možne najrazličnejše pripombe, dobre ali slabe. Predpostavljeni so zbrali dovolj podatkov, preden so se ogreli za takšen predlog. Toliko časa ga niso sporočili svetovalcem, dokler niso zbrali kar največ podatkov. Pri tem so bile zelo dragocene izkušnje zadnjih desetih let, tako da je opredelitev za nakazano rešitev zares najboljša. Nova služba se mora še kolavdirati, medtem časom se bodo pripravili novi načrti za o-krepitev službe, da bi pokrivala tudi nekatera območja, ki so sedaj brez nje. Predlagal je uvedbo novih prog v Pevmo, na Oslavje in v šent Maver. Kar zadeva tovarniškega sporazuma, veljavnega za tri leta, pa je bil svetovalec mnenja, da bi ga morali nekoliko izpopolniti. Oglasih so se še svetovalci Chioz-za, Bonnes in Bratina, ki je predlagal uvedbo proge na Oslavje. Svetovalec Zucalli, ki je dolgo časa v odboru odgovarjal za to specifično vprašanje, je dejal, da gre za uvedbo nove službe z modernim voznim parkom, katerega amortizacija se bo računala na sedem let. Navajal je tudi številke o deficitu, ki docela opravičujejo neposredno upravo. Svetovalcem je na kratko odgovoril odbornik Rovis, ki je dejal, da odbor zaenkrat še ni sklenil povečati števila prog, pač pa upošteva to nujnost. Smisel celotne diskusije je povzel župan Martina, ki je vodil sejo. Na vrsto so prišle glasovalne Izjave, med katerimi sta svetovalca Sancin in Cian izkazala svojo naklonjenost Batellovi resoluciji o razširitvi mestnih prog. Za resolucijo je prišel na vrsto še predlog občinskega odbora, ki ga je odbornik Rovis najprej prečital, župan pa ga je dal na glasovanje, zaključen z zgoraj navedenim izidom. Vesti iz Tržiča Konzorcij industrijske cone bo Imel občni zbor članov dne 24. aprila popoldne ob 16. uri na svojem sedežu na Trgu Republike v Tržiču. Med drugim bodo proučili obračun za leto 1966 in proračun za 1967. Posameznim članom konzorcija so že poslali prepise obeh poro- čil, da bi jih lahko proučili. Stavka v Detroitu. Včeraj so stavkali tri ure v obeh podjetjih v Ul. Valentinis in Galiled zaradi akordnega dela in odstotkov. Jutri pa ne bo stavke, ker se bodo sestali na uradu za delo v Gorici predstavniki obeh strani. Sestanek, za katerega je zaprosilo vodstvo podjetja, bo ob 10.30. Z vrelo vodo se je oparil 3-letni Aladino Mosetti iz Turjaka, Ul. Verdi 24. Opekel se je najbolj po nogah. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za dva tedna na zdravljenju. Na delu doma se je ranil na kazalcu leve roke 48-letni Guerrino Rebeschini iz Tržiča, Ul. XXIV maggio 25. Ker si je verjetno ranil tudi kost, so ga pridržali za 15 PRAVKAR JE IZŠLA Jubilejna 40. številka revije «Studi Goriziani» Odlomek članka avstrijske novinarke o Oslavju med prvo svetovno vojno Te dni je izšel 40. zvezek glasila državne knjižnice v Gorici iiStudi Goriziani». Ravnatelj knjižnice in urednik revije Guido Mamini omenja ob tej jubilejni številki dolgo pot, ki jo je napravila revija od svoje prve številke leta 1923 pa do danes. V tej številki je Carlo Luigi Boz-zi v članku o Carlu Michelstaedterju zbral nekaj podatkov in vesti, ki prikazujejo njegov filozofski razvoj. Tržaški esejist Marcello Fraulmi pa piše o Mariu Ranieriju Cossarju, goriškem zgodovinarju, ki je umrl pred tremi leti. V zvezi s 50-letnico prihoda italijanske vojske v Gorico je v tej številki revije tudi odlomek iz knjige avstrijske novinarke in vojne dopisnice Aliče Scha-lek z naslovom «Am Isomo». Odlomek je prevod poglavja v skrajšani obliki, ki govori o Oslavju sredi vojne vihre v času od marca do ju- lija 1916, ko je bilo na tem prijaznem brdu vse uničeno in požgano, da je bila zemlja «kot da bi umrla». Zgodovinar Sergio Tavano pa ob-ravnava v posebnem članku zgodovinske dogodke srednjeveškega Kr-mina. Isti avtor je pred nekaj dnevi v posebni brošuri, ki je ponatis iz revije «Iniziative Isontine» podal študijo o zgodovinskih in umetniških zanimivostih Krmina in okolice. Brošura je opremljena s številnimi fotografskimi posnetki iz krmin-ske okolice. Ob koncu revije je poleg seznama najvažnejših knjig, ki jih je državna knjižnica pridobila v zadnjih mesecih, tudi celoten seznam najvažnejših prispevkov, ki so bili objavljeni v 40 zvezkih, ki so izšli o obdobju od 1923 pa do danes. Med avtorji je tudi več sotrudnikov s slovenskimi imeni. dni na zdravljenju. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiitiiMifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittniiiiiiiiiimniiiiiimiiiHiiiuiiiiiiiiiiR SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Priprave za ustanovitev konzorcija plovnih kanalov v naši deželi Trgovinska zbornica razpravlja o možnosti pristopa h konzorciju - O razdeljevanju blaga proste cone Na zadnji seji odbora trgovinske, men, da s primernimi manifestaci-zbomice, ki je bila 17. tfprila pod | jami in pobudami širi med mladi-vodstvom predsednika cav. uff. Sil- no miroljubne ideje. via Bressana, so se pogovorih o mednarodnem gospodarskem kongresu, ki bo od 9. do 12. maja v Veldnu ob Vrbskem jezeru na Koroškem ter ga prireja evropsko federalistično gibanje. Imenovali so strokovnjake, ki bodo predstavljali goriške gospodarske dejavnosti na tem kongresu, in svoje zastopstvo v upravnem svetu strokovne šole v Ulici Diaz. Zelo na široko so razpravljali o beneškem vodnem kanalu, ki bi moral povezovati tudi tržiško trgovsko pristanišče. Prizadete trgovinske žbomice iz Trsta, Gorice, Vidma, Trevisa in Benetk so že pred časom sklenile ustanoviti poseben odbor, ki bo skrbel za ustanovitev konzorcija za izgradnjo in upravo beneškega plovnega kanala, ki naj se poveže s padovskim omrežjem vodnih kanalov. Na eni izmed zadnjih sej pripravljalnega odbora so sklenili ustanoviti konzorcij ter predložili osnutek statuta nove u-stanove. Člani odbora trgovinske zbornice iz Gorice so proučih načrt, ki bo stal dosti denarja ter ga bo' mogoče uresničiti samo s pomočjo državnega prispevka. Odborniki bodo znova proučih vprašanje izgradnje kanalov na področju pokrajin Videm in Gorica ter šele potem odločali o svojem pristopu h konzorciju. Odbor je nato razpravljal o trgovskih obrtnicah za supermarket ter prodajanju pogonskega goriva. Odobril je program za izboljšanje živinoreje ter proučil predloge posvetovalne komisije proste cone glede distribucije blaga proste cone. Mladinski odbor za mir so ustanovili v Gorici Te dni so v Gorici ustanovili mladinski odbor za mir, ki ima na- Novi odbor si bo ob poslabšanju mednarodnega položaja zaradi krvave vojne v Vietnamu prizadeval, da s svojim prispevkom pripomore k vrednotenju človečanstva in sklenitvi miru. IZ RABLJA Poročila sta se Edi Kuk in Milenka Komac V soboto 15. 4 sta si Edi Kuk in Milenka Komac zaobljubila zvestobo pred tukajšnjim o."!arjem sv. Ane. Zopet je zadonela, pa zaslugi našega gospoda župnika Petra Tomasinija, v cerkvi m v gostilnah slovenska pesem. Ženin Kuk Edi, rojen 12. 1. 1941 v Srmcu, je sin pokojnega Karla, ki so ga Nemci skupaj s šestnajstimi Strmčani ustrelili med vojno. V Čedadu se je v zavodu za sirote izučil elektrotehnike in sedaj je uslužben pri tukajšnjem rudniku Nevesta Milenka Komac, rojena v Soči 27.11.1943, je dovršila srednjo šolo v Trbižu. V Padovi je diplomirala za medicinsko sestro in je dobila službo v bolnišnici v Vidmu, zdaj pa bo skrbela za družino in gospodinjstvo. Pri prečkanju ceste jo je podrl avto Včeraj zjutraj okrog 8.30 se je peljal 201etni Valter Peteani, ki stanuje v Gorici, Ul. D’Annunzio 8, z avtom fiat 600 od svojega doma v smeri proti Ul. Crispi. Ko je vozil po Ul. Marconi pa mu je nenadoma prečkala cesto pri hiši št. 13 komaj 9-letna Eleonora Palazzo, ki stanuje v Ul. Cocevia 8 ter je bila namenjena v bližnjo šolo. Avtomobilist je deklico podrl in morah s*o jo odpeljati v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili udarec z oteklino na tilniku. Pridržali so jo za dva dni na zdravljenju. ... Ko se je vračal domov je padel po stopnicah Včeraj zjutraj okrog 5. ure so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Rastello št. 66, kjer se je ponesrečil 67-letni Mario Planišček, ki tam stanuje. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na lobanjo ter rano in oteklino nad levim očesom. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju: Planišček ni vedel povedati, kako se Je poškodoval. Sosedje pa pravijo, da je najbrž padel po stopnicah, ko se Je ponoči okrog 1.30 vrnil domov. NA RINGU SLAVNEGA MADISON SOUARE GARDENA V NEW Y0RKjj Nino Benvenuli proglašen za novega svetovnega prvaka V razburljivem dvoboju Tržačan premagal Griffitha po točkah - Dva k. d.: v drugi rundi Griffith, v četrti Benvenuti NEW YORK, 18. — Nino Benvenuti je dosegel svoj cilj: sredi boksarske Meke, na ringu slavnega Madison Square Gardena je odvzel enemu najboljših boksarjev srednje kategorije na svetu žezlo svetovnega prvaka. Če je kdo pred dvobojem dvomil o možnosti uspeha Tržačana, se je ta dvom, posebno od desete runde dalje, spremenil v prepričanje, da je Griffithu odklenkalo. Temnopolti Američan se je zavedel, da Benvenutija ne bo mogel spraviti na kolena. Sicer ga je spravil v četrti rundi, a še prej, in sicer v drugi, je moral tudi on poklekniti pred silovitim udarcem italijanskega nasprotnika. Griffith se je ves čas skušal pribhžati Benvenutiju, da bi ga obdeloval po telesu, toda Tržačan, ki st je med pripravami v Ameriki spoznal in sprijaznil s tem načinm ameriškega boja, mu tega ni dovohl in ga je ne samo ustavljal, temveč mu je istočasno zadajal udarce, ki so Griffithu o-hromili moč in ga verjetno tudi demoralizirali. Po k. d. Benvenu-tiia v četrti rundi je marsikdo me. nil, da se Tržačanu bhža konec. Griffith je pospešil svoj forcing v no iz razsodb sodnikov. Glavni sodnik Mark Conn in stranski Leo Bimbaum sta prisodila 10 točk Italijanu in 5 Američanu. Drugi stranski sodnik Al Beri pa je dosodil 9:6 v korist Benvenutija. Dvoboju za svetovni naslov je prisostvovalo 14.251 gledalcev, ki so spravih v blagajno Madison Squa-re Gardena 141.799 dolarjev, kar pomeni 88 milijonov hr. Tako se je zmagoslavno zakljv čilo potovanje Benvenutija ocean, kjer je z ringa Madiso" Square Gardena stopil ovenčan ! slavo, medtem ko se v preteklo«* to ni posrečilo ne njegovemu nf jaku Tiberiu Mitriju v isti kateK 59 riji ne Giuliu Rinaldiju v kategorij ne srednjetežkih boksarjev. OD 1. DO 15. RUNDE so so bi je čii m. Gl Prva — Boksarja sta si izmenja-1 je odgovoril z vrsto udarcev. ^ ~ ----------------- Enajsta — Po vrsti udarcev AH» |*? la udarce in Griffith je prvi prešel v napad, kateremu se je Benvenuti izognil. Tržačan je samo nadzoroval tekmeca in je skušal priti do njega z udarcem, vendar brez uspeha. Udarec Italijana z desnico, ki je zadel cilj, a prešibko. Tržačan je silovito napadel z rH - NINO BENVENUTI prepričanju, da mu bo uspelo. Benvenuti pa je znal trpeti kot še nikoli poprej, uporabil je vso svojo silo m voljo ter vzdržal do gonga. Od tedaj naprej pa je Tržačan pokazal vse svoje vrline: znal je nadoknaditi zamujeno, gibal se je z neverjetno inteligenco, pokazal jo, da je izkušen, ponosen, miren in predvsem je prišla na dan njegova tehnika, s katero je preprečeval napade skoraj bi rekli evforične mu tekmecu. Griffith ni popustil in Je stalno iskal možnost predčasnega zaključka. V 10. in še bolj v 11. rundi pa je premoč prvaka prenehala. Benvenuti je bil ponov- Na ohceti je bilo 93 svatov iz soške in tukajšnje okolice, saj sta Milenka in Edi zmeraj bila priljubljena. Prepevah smo pozno v noč in Italijani so lepo z nami ubirali melodije naših pesmi pri kozarcu vina. Pevski zbor, pod vodstvom našega župnika, je bil 2-krat mešan: moški in ženske, Slovenci in Italijani. Zbor je poklonil novoporočen-cema lep dar. Novoporečencema želimo vso srečo v zakonskem življenju. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi Jože Lavrenčič Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v četrtek, 20. aprila, ob 15.30 iz mrtvaške kapele civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto na pevmsko pokopališče. Žalujoči sin in drugi sorodniki Gorica, 19. aprila 1967, no poln sil in je prevzel pobudo ter je celo prevladoval v izmenjavi udarcev, ki so bih najboljše orožje temnopoltega prvaka. Benvenuti, katerega smo poznali kot elegantnega borca, se je spremenil v trdega, neizprosnega fighter-ja, ki tako ugaja ameriškim množicam. Tudi sredi Madison Square Gardena je Benvenuti navdušil ne samo petsto Italijanov, ki so ga prišh iz Italije bodrit v ZDA, ni samo navdušil italo-američane temveč tudi domačine, ki poznajo vse skrivnosti boksarskega športa. Benvenuti sl je praktično zagotovil zmago v tem «dvoboju resnice« v 10. in 11 rundi, ko je prevzel pobudo, preprečeval Griffithu izvedbo svojih najbolj priljubljenih in nevarnih udarcev in istočasno ga je utrudil tako, da mu je bilo nemogoče dvigniti se na prejšnjo višino, zaradi česar se je Američan moral s skrajno voljo posluževati le redkih, sicer zmedenih napadov z nekorektnimi udarci. Da je bila zmaga po točkah zelo promečna v korist Benvenutija, je Jasno razvid. 1 S I! POSREDOVALNICA Anton Tanc: /A SLUŽBE K «Halo! Kdo tam? O! Poljub-|am roko, gospa baronica! To-ej sobarico? Dovolj v zalogi! >a! Tudi čednih! Naravnost rasotic! — Ki se ne ženira noških? A-a, razumem! Go-pod baron, vaš sin? No, kaj iočemo — mlada kri! Dobro, obro! Takoj pošljem!« Po takih pogostnih razgovo-ih je «madam» navadno odpret vrata in pomignila eni ali [rugi čakajočih k sebi, ki je :malu nato z listkom v roki dšla. Če pa ni bilo prav pri-nerne, so to ali ono obvestili pošto. Neka natakarica je pripove- lovala: «Saj ni bilo mogoče več 'zdržati! Od sedmih zjutraj lo polnoči sem morala biti ta nogah in potem me je še [ospodar — ta grdoba — silil, laj hodim z gosti — v sobo Jlače mi ni dajal nobene, češ la si lahko sama — zaslužim — če hočem. Sol, poper, zobotrebce in vžigalice sem morala sama iz svojega kupovati, namizno perilo sem morala na svoje stroške dajati prat — Pijavke. In nič Jih ni sram!« Bledičen lakaj je tožil: «Mislite, da Je pri nas kaj bolje? Vstajaj ob šestih zjutraj in kuri ter pospravljaj sobe, čisti obleko, pomagaj pri oblačenju, strezi pri zajtrku, potem iztepaj preproge, krtači pod, pogrinjaj mizo, strezi pri kosilu, pomivaj posodo in čisti pribor« popoldne sprejemaj goste, strezi zopet pri večerji celemu krdelu povabljenih in opolnoči moraš še ponižno prositi, če smeš v svojo luknjo, kje pod stopnicami, k počitku. Pri vsem tem pa kaži vedno smehljajoč obraz, bodi vedno korekten in čist, gladko obrit in vedno s svežim ovratnikom.« «Pa vas vsaj nihče venomer ne zmerja in priganja.« «No, to imate pa čudne pojme o tako imenovanih .boljših’ ljudeh. Pri tej krščeni 21-dovki, pri kateri sem bil nazadnje in ki se ponaša s svežim plemstvom svojega moža, prejetim za «patriotične zasluge«, še nihče pred menoj ni vzdržal dva meseca. Krdelo mačk in kužkov se valja pri nji po zofah in po preprogah, a gorje, če bi se kje našla najmanjša dlačica ali prašek. Ves dan je hodila za menoj z belim robčkom v roki, s katerim je poskušala, ali ni še kje v kakem skritem: kotičku ali za kako sliko na steni kaj prahu. Pri tem pa je vpila kot obsedena, da me še sedaj ušesa zabole, če se nanjo spomnim. Vendar pa je od samega dolgočasja vsak dan letala v cerkev.« «Oh, da! Kamorkoli se človek obrne, ni za nič! Nikjer sočutne besede! Smo res u-boge pare. Pa kaj hočemo! Menda nam Je tako usojeno.« V lokal je vstopil mlad moški z rumenimi brki in lahno rdečico na licih. Zelen štajerski klobuk je imel pomaknjen na tilnik. Bil je videti razburjen. Sel je naravnost v sosedno sobo k «ma-dam«, od koder se Je skozi priprta vrata, ki Jih je pozabil za seboj zapreti, slišal razgovor. Glasno je zahteval, naj se mu vrne onih deset goldinarjev, ki jih Je plačal za službo voznika pri tistem «umazanem» špediterju. «Vi ste mi zagotavljali, da ml bo plačeval štirideset goldinarjev mesečno, pri obračunu ml Jih je pa dal samo osemindvajset, češ da še ni nobenemu hlapcu več plačal. A toliko izdam za samo hrano in stanovanje, s čim pa se naj oblačim?!« «2e niste več zaslužili,« je pripomnila «madam». «1 seveda, če človek ob štirih zjutraj začne konje krmiti, potem ves dan vozi, naklada in razklada tovore in more komaj do devetih zvečer končati z delom? Poleg tega bi moral pa še dostikrat konjem iz svojega oves kupovati in dajati vprego popravljati, kajne? In bi še tistih ušivih štirideset goldinarjev ne zaslužil? Za tistih dvajset goldinarjev, ki sem vam jih dal, ste me enostavno ogoljufali!« «Kaj? Kaj ste rekli?! Ste slišali? Vi vsi ste priče!« in Je pokazala na nas v prvi sobi. «Takoj pokličem policijo!« Mož se je zavedel in v za- dregi začel vrteti klobuk v svoji roki. «Saj nisem tako mislil, gospa. Ne zamerite! Ta hudič me je tako razjezil, da ne vem, kaj govorim. Sel sem tam proč. Tu imam knjižico. Prosim, poiščite mi kako drugo službo. Saj sem vam v redu plačal.« «2e dobro. Tam se vpišite, poravnajte vpisnino in podpišite izjavo!« «Ali, gospa, saj sem vam že prej pošteno plačal za pošteno službo. In to vendar ni poštena služba, če gospodar besede ne drži.« «Kaj meni mar! Ali se naj jaz z njim za vas tožarim? Plačajte, ali pa — zbogom!« In mož Je s težkim srcem odvezal svoj sušični mošnjiček. Vstopilo Je dekle s temno podplutimi očmi: «6, servus, Ela! Kaj pa ti tukaj? Ali si šla tam proč?« «Sem morala. Bolezen sem si nakopala. Bila sem štirinajst dni v bolnici. Pa saj ni čudno. Veš, spale smo štiri skupaj, po dve v eni postelji, Jaz, kuharica, dekla in pestunja, v majhni kamrici, poleg pralnice v podpritličju. Tla iz cementa, po stenah vse leto polzi vlaga. Vsa obleka mi je sprhnela. Počitka nobenega, vedno le gonijo!« «Res Je, poznam tisto hišo. Posli se valjajo v nezdravi luknji, gospodar pa ima v prvem nadstropju dvanajst razkošnih sob, da se po njih sprehaja.« «Madam» je stopila v prvo sobo. Ozrla se je po navzočih in pomignila čedni deklici, ki je tiho in skromno sedela pri vratih. «Lina Weber! Za vas imam nekaj!« «BolJ ko neumno izgleda, laže dobi službo,« so zavistno vihale nosove ostale, ki so zaman že dolge tedne čakale. «Od kod pa Je?« je vprašala rdečelaska v klobuku. Poleg nje sedeča ženska, z ogrinjalom preko ramen in s sledovi težkega dela na zateklih rokah, je pripovedovala: «Jaz jo poznam. Doma je doli nekje pri Mariboru na Štajerskem. Mati ji je umrla, pa je prišla služit na Dunaj k neki uradniški družini. Gospod se je poznal z njenim očetom. Pred kratkim Je pa bil premeščen nekam v Galicijo in je dekle odpustil.« desnico in ponovil udarec z levico, vendar mu je Griffith z objemom preprečil akcijo. Druga — Benvenuti se je branil s podaljšano levico, s katero je skušal držati tekmeca v razdalji. Takoj zatem udarec Griffitha z levico in odgovor Tržačana, kateremu se je Američan izognil s premikanjem telesa. Prvak je pospešil ritem in je z razmeroma močnimi udarci zadel tekmeca. Benvenuti je bil zelo miren in je z nizku obrambo vabil tekmeca v napad. Dva udarca Benvenutija v obraz, ki ju je Griffith ustavil. Nepričakovano pa je Benvenuti s silovitim udarcem z desnico v telo zadel prvaka, ki se je zrušil na tla. Sodnik je posegel in začel šteti. Američan je ostal na tleh 4", po 8” pa se je dvoboj nadaljeval s Tržačanom v napadu. Američan je objel tekmeca in prebredel nevarne sekunde do konca runde. Tretja — Griffith si je popolnoma opomogel od k. d. in je nadzoroval pobude Italijana, ki ni šel nesmiselno v napad, temveč je čakal na ugodno priložnost. Na napad z desnico Benvenutija je prvak takoj odgovoril s serijo udarcev. Italijan je imel na nosu majhno rano, ki pa ni bila nevarna. Četrta — Griffith se je silovito pognal v napad in je z desnico zadel Benvenutija, ki si je takoj izsilil razdaljo. Tržačan je še vedno držal nizko obrambo, kar je izrabil Griffith, da ga je z nepričakovanim bliskovitim udarcem po bradi podrl na tla. V 6” je Benvenuti vstal, a je bil zmeden in se je le s težavo branil pred dolgimi napadi Griffitha. Peta — Medtem ko je Benvenuti skušal držati nasprotnika z levico v primerni razdalji. Griffith ni popustil in je nadaljeval s svojo o-fenzivo. Po udarcu Benvenutija je Griffith z neverjetno hitrostjo večkrat presenetil Tržačana, katerega je še enkrat zadel ob umiku iz clincha. Šesta — Griffith je vztrajal v napadih s sklonjeno glavo, zaradi česar je moral Benvenuti stalno paziti na morebitno presenečenje. Kaže, da se je Tržačan opomogel od k. d. in je bil večkrat hitrejši od nasprotnika, katerega je večkrat presenetil z močnimi udarci z levico. Kljub temu pa ga je tik pred koncem Griffith siiovito zadel v obraz. Sedma — Medtem ko Je Američan stalno napadal, ga Je Italijan skušal držati s pomočjo svojih daljših rok v razdalji. Udarcu, ki mu ga je Griffith zadal v obraz, e-najsia — ru vtau uuaiucv . . ričana je Benvenuti pospešil rite® S« in je prvaka večkrat zadel, pa J* prav z ne preveč nevarnimi udar ( ci. Sredi runde je Benvenuti odi” 190 voril z bliskovitima udarcema * Pri desnico in levico, s čimer je d” 'ak koliko zmedel tekmeca, katereffj vpj je zadal kasneje še več udarce’1 Je Američan jih je verjetno občuti nil ■ __ _ :______ .___i.___ ,ronW 7.9> ker so bile njegove poteze veda® zar bolj zmedene. Dvanajsta — Italijan Je sprejj «4 taktiko tekmeca, katerega je brez usmiljenja napadati z vr6!; udarcev. Prvak ni znal več prise” riilj no odgovoriti. ., su Trinajsta — Medtem ko je GJ* v&r fith prehajal v napad s sklonje®" stri glavo ga je Benvenuti ustavljal p močnimi večkratnimi krošeji. OJ boksarja sta se večkrat objela, »J Jda pomeni, da sta občutila utrujeno*’ na Štirinajsta - Griffith je no napadal s sklonjeno glavo, *°t ie izrabil Benvenuti da ga je ‘°čl je Benvenuti odgovoril z močnej- šim v telo, kar je kasneje ponovil po obrazu. Osma — Griffith je vztrajal v napadu, da bi si izsilil borbo telo ob telesu. Italijan mu ni dopuščal in ker sta se oba razgrela, sta se, čeprav nehote, poslužila nekorektnih potez. Američan Je napadel in ko ga Italijan ni mogel ustaviti, se je zatekel k cllnchu. Runda se je zaključila s serijo napadov u-darcev Griffitha v telo. Deveta — Prvak je vztrajal in je bil vedno bolj učinkovit, Tržačan pa je bil buden in Je odbijal napade Američana, ki je hotel presenetiti Benvenutija, kateremu je rana iz nosa precej krvavela. Deseta — Benvenuti je hotel pre- je izrabil Benvenuti da ga je padal z uppercauti. Borba je r JO stala zmedena, vendar vedno v ^ ”, rist Tržačana. . j J*U Petnajsta — Z zadnjimi siW£ ■ < se je Griffith pognal proti Ben’’ var nutiju, ki se mu je izognil in »J *‘Vi zadel z levico. Tržačan se je j* j|ov ogibal Američanu, a ga je tudi K jjte pričakovano napadal, s čimer^;I1e| risilil tekmeca, da se je bi kakor se je mogel. Ob zakljui udarcu gonga je bil položaj popolnoma jasen: zmagal venuti. PODPISANA POGODBA 13. julija letos povratni dvoboj Benvenuti-Griffith vzeti pobudo, vendar Griffith" ni ;il ......... dopustil presenečenj In Je celo prehitel evropskega prvaka z močnim udarcem v obraz. Benvenuti mu Je med novim prvako«1 ji lija. nom Benvenutijem in prejšnjuJLJ > milom Griffithom bo 13. Julija. Itj na pogodba ni predvidevala ijj, nega srečanja, vendar je BenV® ■ A\ (k, takoj po zmagi obljubil svonj premaganemu tekmecu popraj^ j- ’ 'ta ~ taBjatata - 1 S<0 -”?• bas«8^ pit. Ta bo ali v Madison Gardenu ali na stadionu «Shea» na prostem. MtDNABOPNI NOUOMU 1 (Nadaljevanje sledi) Danes so na sporedu številne tekme za razne pokale. Najvažnejša bo v Milanu, kjer bo sofijski CSKA gost Interja v prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov. Obe enajsterici sta bolj ali manj znani. Postavi: INTER — Sarti, Burgnich, Fac-chettl, Bedin, Guameri, Picchl, Do-meghini, Mazzola, Cappelllni, Sua-rez, Corso. CSKA — Jordanov, Vasilev, Ga-ganelov, Marinčev, Stankov, Penev, Rajkov (Zafirov), Canev, Romanov (Atanasov), Jakomov, Nikodimov. Tekma bo ob 21.15, sodil pa jo bo Avstrijec Dimltrios Wlachojanis. • • * nes pi dvoboj četrtfinala za pokal sejemskih mest med Dinamom in Juven-tusom. V prvi tekmi, ki Je bila v Turinu, sta se enajsterici razšli z neodločenim rezultatom 2:2. Medtem ko Heriberto Herrera še ni Javil postave, bodo zagrebške barve branili Skorič, Cvek, Bmčlč, Be- ?lia Jal J ...... stal % cia nG lin, Ramljak, Mešič, Novak, JZj 3 Gucmirtl, Lamza in Rora. bo ob 17. uri, sodil jo bo A^jj) ‘Cj jec Paul Schiller. JugosloVfK, f : TV bo tekmo oddajala ob 22^ j« i Bologna bo nastopila v ^ tekmi četrfinala turnirja za PJ/ ? < sejemskih mest v Leedsu. TJV ^ enajsterice Leeds Uniteda Je 2 javil postavo, ki je naslednja: |ieB ednja:JZf |taj e, Reaney, Madelev, Bell, Hunter, Giles, Belfitt,Je’ Deu, nuniLi, v-tiibs, ijGllivvr i r j nhoff, Gray in Cooper. Manj«« ( Sq|, Jackie Charlton, ki si je '‘st botno tekmo Anglija - skotsK*. v \ mil prst na nogi. j v0c _________________ _____________________Ita* Š Z BOK ODBOJKARSKI ODSEK^ vabi mladince, ki bi •C 'M posvetili odbojki, da i>rid^ na ii trtek ob 19. url na si»“” ^ na izbirni trening, IU bo Pr-y 10 v A ;ta(l< •Prvi maj», Vrdelska ce»<* £ kot fk i?, s IHEONIŠ1VO. PRST - OL MONTECCHI 6, H, TELEFON 93-808 .n 94 638 - Poštni preda. 599 - FODRU2NICA. MNjBl. l/l ^ ^ fe vO*^ . . . j«11 ur nniiptn« 4 400 lir celoletna 7 700 Ur — SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Irst 11-5374 ' t Cjs četrtletna , p ----- račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGI.ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravru 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi .r\ S "h AD.T, DZS, Ljubljana, Slan trg naročajo" pri’ upravi."- " vseh drugih ‘pokrajin Italije pri aSocletk Pubbllcltk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tr»aike-a .OKa Irsl.