LISTEK. ZSodbe napoleonskeja vojakc). i Fna«o«ld »pisal j9rolcmann-ChaLrian; preložil Al. B. 11. nadaljevanje. bi zdaj sem videl, da Rusi v sklenjenih kolonah dkjajo proti nam. »Prvi red . . . na kolena . . . nizko bajonet!« je uka2_l general. »Gotovo!« Ker je bil Cebedej pokleknil, sem stal pravzaprav v pnri vrsti. Zdi se mi, kakor bi videl še zdaj, kako ta gruča fconj in Rusov, ki se s sabljo v roki sklanjajo naprej vrši proti nam v polnem bajnem redu, in kakor bi slišal še vedno, kako general za nami veleva mirno kakor na vežbaKšču: »Pozor na ukaz: streljafjl — Pomeri . . . Streljaj!« Vsi štirje štirikotniki so ustrelili naenkrat — zdelo se tm je, kakor bi se nebo podiralo na nas. Komaj se je bil dim nekoliko razvlekel, smo vddeli, kako so Rusi dirjali nazaj. A zdaj so grmeli naši topovi in krogle so bile hitrejše od konj. >Nabijte!« je ukazal general. Menda še nikdar v svojem življenju nisem občutil tak«go veselja. »Evo jih, beže!« sem rekel sam pri sebi. In od vseh strani je jeknil klic: »Živio cesail« V svojem veselju sem kričal z dnigimi vred. To je trajak) kako minuto. Potem so se karejd zopet premaknili — že smo mislili, da je vse končano. Ko pa smo bili še dvesto do tris-to korakov oddaljeni od grape, je nastal grozen vrišč, in general je velel drugič: »Stoj! . . . Na kolena . . . Nizko bajonet!« Rusi so kakor pdš prihreščali iz globeli, da bi navalili «M nas. IVišld so vsi skupaj: zemlja se je tresla pod konjririmi kopiti. Povelj ni Mo mogoče več sližati, a priTajeni . razum franco&ki nam je veleval, da moramo streljati v mno j žico, in tako je pričel pokati četni ogenj kakor drobnenje I bobnov pri paradaK. Kdor tega ni Jjjlišal sam, si tudi pred- istavljati ne more kaj takega. Nekaj Rusov je prišlo prav do nas: videlo se je, kako so se vzravnavali v ddmu, takoj i nato pa zopet ni bilo videti ničesar. ; Nekaj minut smo neprestano nabijali in strel^ali, nato I pa je hrup prevpil rezki glas generala Chemineaua, ki je { veleval prenehati s streljamjem. Skoro si nismo upali slušati; vsak je hitel, da je usirelil še enkrat. Ko se je bil ddm razpršil, smo videli, kako je na nasprotni strani grape konjenica dirjala v breg. Takoj nato so se razdelili štirikotniki in proddrali sttvo v kolonah. Bobni so klicali k naskoku, topovi so grmeld. »Naprejl . . . Naprej! . . . Zivio cesar!« Cez kupe konj in ljudi, ki so se še zvijali po tleh, smo korakali v grapo ter na oni strani proti Weissenfelsu plezali zopet navzgor. Kozaki in 1-ovci, s torbicami za patrone na hrbtu, ijja so dirjali pred nami, kar so mogli: bitka je bila dobljenal A tisti hip, ko smo se bližali mestnim vrtom, so se njdh topovi, ki so jih vlekli s ssbo, ustavili za nekim vrtom ter nas obsipali s kroglami. Ena je saperju Merlinu razdrobila nogo in mu odtrgala glavo. Saperskega korporala Thomeja je zadelo v nogo, da so mu jo zvečer v Weissenfelsu morali odrezatL Zdaj smo pričeli teči, kajti čim prej dospeš, tem manj časa imajo oni za streljanje — to je raz umel vsakdo izmed nas. Slednjič smo skozi žive meje, vrtove in hmeljeve droge na treh krajih prodrli do mesta. Maršal m generali so prihajali za nami. Naš polk je prišel noter skozi topolov drevored, ki je držal ob pokopališču; ko smo prišli na trg, je po glavni cesti primarširala druga kolona. Tam smo se ustavili in maršal je nemudoma odposlal sedemindvajsete, da osvoje neki most in če mogoče sovražniku zapro umdkanje. Med tem je došel ostanek divizije ter se razvrstil na trgu. Župan in svetovalci Weissenfelsa so že stald na pragu mestne hiše, da nas pozdravijo kot dobrodošle. Ko smo vsi zopet stali v vrstah, je maršal knez Moskovski zajahal na fronto ter nam zaklical z veselim obrazom: »Tako je pravl . . . to mi je všečf . . . Zadovoljen sem z vamil . . . Cesar naj zve, da ste se vrlo držalif . , . Vrli dečld stel« Ko mu Je rekel general Sovdian: »Dečki se bodo naredilil«, je rekel: »Seveda, to je že v krvi, v krvil« Kar se mene tiče, sem bil \es srečen, da v bitki nisem iztaknil ničesar. . Bataljon je do drugega dne ostai v WeJssejnfelsu. Nastanili so nas pri meščanih, ki so se nas bali ter nam dali vse, kar smo zahtevali. Zvečer so prišli nazaj sedemindvajseti ter biili nastanjeni v starem gradu. Zelo snvo bfll utrujeni. Ko smo bili popušili nekaj pip in se pogovorili o svojlh junaštvih, smo jaz, Cebedeij in Klipfei v d«lavnict mizarjevi legli spat na oMance ter ležali do polnoči, ko je nas zopet irobenje pozvalo k zbiranju. Zopet smo morali vstati. Mizar nam je dal žganja in odrinili smo. I>eževalo je, kot bi iz škafa lil. Bataljon je prenočeval pred vesj« ¦-Kleben, d>ve uri od Weissenfelsa. Zaradi dežja pa nismo bili posebno dobre volje. Polagoma so se nam pridružili še drugi oddelki. Cesar je bil prišel v Weissenfds in tretji armadni zbor bi bil moral priti za nami. Ves dan se je govorilo o tem in nrvhojji so bili tega veseli. Drugo jutro ob petih je bataljon kot predstraža zopet odšel. Pred nami je bil potok Rippach. Napraviti bi bili morali ovine-k, da bi bili prišli do brvi, a mi smo šli kar preko n/jega. Voda nam je segala do pasu. Ko sem noge vlekel \z blata, sem si mislil: »Ko bi ti bil kdo to povedal prej, ko te je pri gospodu Guldenu včasih bolela glava in si dvakrat na teden menjal nogavice, bi tega ne bil verjeH Človeka doletijo res čudne stvari!« Ko smo na drugi strani potoka hodili po bičju, smo na višinah na levi strani naleteli na kozake, ki so nas opazovali. Počasi so šli za nami, a si nas niso upali napasti. Zdaj sem izprev-ddel, da sta blato in močvirje vendar ko ristna. Tako smo hodiji že dalj kot eno uro. Bil je že vdik dan, ko nas je opozorUo silno streljanje s puskami in gromenje topov, da smo se ozrli proti Kleibenu. Poveljrvtk }e s konja pazno giedal preko bičja. ¦ ' To je trajak) precej časa. Narednik Pinto jta retei: taDivizija prodira in naskokujejo.« Tutdi kozald so napenjali ušesa in izgindli šele čez eno wra. Potem smo vddeli, kako je divirzija po ravnini na desni p*rodarala v kolonah in gnaia pred sabo rusko konjenišlva. aNaprejj!« je zaiklical poveljnik. jPričeli smo teči, ne vedoč zaka^ vedno ivaprej ab pototuv dokler nisnio prišli do starega mosta, kjer sta se zlivali Rippach in Grune. Na tem kraju bi biM nvorali zadržati sovražnika, a kozaki so že opazili našo zviiačo: vsa njih krdela so se umaknida čez Gruno preko plitvine. Ko je divdzija prišla do nas, smo zvedeli, da je maršala Bessieresa ubila topovska krogla. Nato snvo zapustiii most in se nasranili pred vasjo Gojrsohen. Splošno so govorili, da velika bitka ni več daleč, in da je bilo vse, kar se je zgodilo do zdaj, le mala ptredigra, da se pokkusi, se U novinci dobro ponašajo tudi ~v ognju. Po tem si vsakdo lahko predstavlja misli, lci §o HKM-ale obbajati pametnega človeka, ld )e bil proti svoji volji v takem položaju in med tako brezskrbnimi ljudmi, kakor so bili Fiirst, Cei>edej in Klipfei, ki so bili prav dobre volje, kakor da bd jim taki dogodki mogli prinesti kaj okugega, nego streie iz pušk, udarce sabelj in rane od bajonetov. Ves daa in celo po noči sem mislil na Katarino in prosil Boga, naj čirva moje življenje ter mi ohrani roke, y so potrebtne siramaku, da si laihiko tzasluži vsakdanji žtvat XQI. Na hribu pred Gross-Gorschenom so zapaldli ogenj, v vas pa je odšel oddelek ter pripeljal s sabo kakih šest krav za kvho. Bili pa smo tako trudni, da nas je mnogo »¦jši spalo nego Jedlo. Med tem so prihajali vedno novi polki s topovi dn streljivom. Proti enajsti uri je taborilo na ^riču deset do dvajset tisoč, v vasi dva tisoč mož — cela iivizija Souhanvova. General in njegovi ordonančni častnnfci so stanovali v velikem mlinu na levi poleg rečice, katero imenujejo »Plavni potok.« Straže so stale kroginkrcg gričo v strelni daljavi vsaksebi. Vsled hudega napora sem nazadnje zaspal tudi jazv ¦pa sem se čez eno uro eopet prebudl, ka|ti ea nami protf tisti oesti> ki se pričenja pri starem mostu pri Poserni ter drži od LCiteena in Lipskega, sem slišal ponoči silen hi\ip, drdranie voeov, topov in vozi s smodnlkom, kd je prihajalo sfcozi nočno tihoto zdaj glasneje, zdaj tiše. Narednik Pinto ni spal. Pušil je pipo in si pri ognju sušU noge. Vsakokrat, ako se je zganil ta ali oni, je hotel govoritL aKaj je, rekrat?« je vprašaL A vsakdo se je delal, kakor da ga ne čuje, se zeva|e prevalil ter znova zaspal. V zvoniku v Gross-Gorsohenu je udarilo šest, ko sem se vzbuddl. Vsled hoje po močvirju so mi bile kosti v ledju m stegnih kakor ražbite. Vendar sem se vzravnal, uprši rroke v tla: hotel sem se pogTeti, ker me je zeblo. Ogenj je dogoreval, ostal je samo še pepel in nekaj oglja. Narednik je bil vstal in gledal preko meglene ravnine, čez katero je švigalo nekaj solnčnih žaricov. Vse je spalo krog nas, nekateri na hrbtu, drugi postrani, noge obračajoč proti ognju. Nekateri so hropli ali govorili v spaiuju. Ko je narednik videl, da sem se vzibudil, Je vzel žareč ogel in ga poioiil na pipo. Potem je pa rekel: »Hej! Strelec Bertha, mi smo torej zdaj v zaledju?« Jaz nis«m razumel popolnoma, kaj je hotel reči. »Ti se temu čudiš, rekrut?« je rekel dalje. »To je vendar jasno: mi se tu lusmo ganili> armada pa je šla naprej. Včeraj je stala tam pred nami ob Ruppachu, zdp.j pa stoji tza nami pri Liitzenu: namesto na čelin, srno zdaj v za-plečju.« Pri tem je škodoželjno namežiknil ter parkrat potegnii iz pipe. »Ali smo zaradd tega kaj na boljšem?« sem vprašal narednika. »Na boljšem smo zato, ker pridemo pred njimi v Lipsko in Prusom za vrat«, je odgovoriL »To boš pozneje že izprevided, rekrut« Zdaj sem pričel opatzovati okoldco ter videl pred sabo prostrano, močvimato ravnino, po kateri sta tekla Gnma in Plavni potok. Z bregov teh potokov se je dvigalo nekaj gričev, v ozadju pa je bdla videti večja relca: narednik je rekel ,do je Elster. Cez vse to je Jutranja megla razgrinjela •3vo*jo tenčioo. Ko sem se potero obrnil, sem t& namd v dodini ugledal vrh zvoiuka Veldkega Gerschena in jbolj zadaj na d«sni in levi pet do šest maliih vasi v nižavah tmed griči, kajti kraj je zelo hribovdt in vasi Kaja, Eisdoif, Staraiedel, Rahna, Mali in Veliki Gorschen, katere sem spoznal medtem, leže vse med temi griči ob nvajhnih, močvirnih ribnikiv ob katerih rastejo topoli, vrbe in breze. Veliki Gorschen, k|er smo bili nastarujeni ,]e bil v dolini najdalje pcmafcnjen paroti Elsteri; najbolj oddaljena je bila Kaja, za katero drži velika oesta iz Liitzena v Lipsko. Po gričih je biJo sicer rvi-» detd samo stražne ognje naše dilvizije, a ves tretji arnvadni zbor je bil nastanjen v vaseih, v Kaji pa je bii glawiŁ kvartir.  Okrog sedme so speče vzbudllL bobni in trdbente jea* dečeg-a topništva in trena. Vojaki so šli dol v vas, nekateii po les, driigi po slamo in seno. Potem so prišK vozovi s krmo in streljivom. Razdelili so kruh. in patrone. Mr smo ostali na svojem inestu ¦in pustili armado iti proti Lipdt«mu, zato je trdil naredniik Pinto, da smo zadnja straža. Iz vasi sta prišK gor k nam dve branjevki. Ker sem š*» imel pet tolarjev po šest frankov, sem KipOu in Cebedeju ponitdil čašico žganja, češ, da je to dobro proti škodljivi jutranji megli.. Tudi naredniku Pintu sem ponudiil eno; vzel p je ter rekel, da žganje s lcrtchom človeka dela pogumnega. Biii smo prav dobre volje in nikomur se ni sanjjalo, kakšne strašne stvari se bodo še goddle ta dan. Vsi smo •mislild, da Rusi dn Prusd niti ne nusKjo na to, da bi nas iskali za Gruno. A so dobro vedeli, kje smo, in krog desete ure je general Souham s svojimi častniki v skok prijezdil gor po liribu. Nekaj je bil opazil. Jaz sem ravno staš na straži pri piramidah iz pušL Še danes ga vidim sivolasega, z velikim, beloobšitim klobukom, kako je pridirjal na vrh hriba, nastavi na oko velik daljnogled, se potem vrnil, dirjal v vas in ukazal trobiti za zbiranje. Predstraže so se pomajkndle k nam iin Cebede^ M je rlmel sokolje oči, je rekd: »Tu doli ob Elstri čete kar mrgole na vse strani . . . nekaj jih prodirra celo v lepem redu, druge pa čez tri mostove vto i_ močvirja. To bo ploho, ako vsi li navale rb nas!« <&Ł& priK.)