nwi fiiri **««*■ r#w«rwrmif > ■ ‘
Posamezne številke: Na* ,v5 »^Tadne Din —♦50, ob ne- .S"
J d el jali Bin l*-#	\|-
» * *TAB0E* izhaja vsak dan, razven	r S
J f nedelje in praznikov, ob 18. eri z	JJ
■ ;• daLumora naalednjecra dne ter etanu '. ■
“ mesečno no posti D 10*«—, »a ino- J
■ * zemstvo D 18 —, dostavljen na dom ■
5 D ll’ — , na izkaznice D 10’—•	*
Inserati po dogovoru,
J f; Naroča se pri upravi „TAB0KA“,	*
■ MAK1B0R, Jurčičeva ulica Stev# 4,	h
viliii irtl *■ ■iVifiiiin »a B)
«	Posamezne Storilke:	Na.	!
I	radiio Din —*50, ob	uo	*
■ f deljali Din 1*—.
H •* UREDNIŠTVO se ualuga v Mari- ? «	bora, Jurčičura ul. št. 4, i.	u»d
etropje. Tolelon internrb. št-	27G
u 1 uUiUl.HVil Ul. bi«	J
aUopje. Tolelon iuterarb. b UPRAVA se nahaja v Ju
st 270.
— j- * Jurčičevi
ulici st. 4, pritličje, desno. Telefon st, 21. SHS pošlnočekovni račun etev. 11.787.
Na naročila brez denarja se ne ozira« — iiokoniai se ne vračajo.
Uto: SIL
Maribor, petek 14. aprila 1922.
Sovjetska Rusija na . zapadu.
v Zastopniki sovjetsko Rusije so za-C®H v Genovi podajanja s kapitalističnimi in buržoaznimi državniki zapadle Evrope. Čičefin, Litvinov, Krasili e tntti qu'anti — v čem se razlikujejo °d drugih diplomatov1? Njihov nastop kaže nobene rovblucijouarne geste; .Čičerinov govor je češkoslovaški dopisni urad primerjal z volilnim govorom ambicijoznogu kandidata, ki upodablja, velike besede, da pokrije male Btvtari. in vendar je svet pričakoval,da 6e bc-do takoj . pri nastopu pokazale Kloboke razlike med sovjetskimi dele-Batr in buržoa-.kimi«. Široka »javnost 110 more otresti romantičnega poj-Dicvijrija revolucije zlasti, še ruske re-^olpcije. Rusija je za zapadnjaka Pravljična, dežela; komunistični prvo.-ki jo vladajo, so v očeh znpada na Ipd zločinci, na pol orijontnlki despoti -1'" T'i -■ (;T* in ene linči« in drugih eksotičnih pravljic. Ni čuda. če si je široko občinstvo po vseli opisih ruske revolucije in njenih grozot, ustvarilo nekako romantično predstavo o trenutka, ko se srečata, oba pol i i i čn n. sveto-!',a: zapadni in ruski. Kakor smo vi-dfdi, j« bil (a irenutek tako preprost in Prozaičen, kakor vsak začetek mednarodne konference. M:>žje, ki so.seso-K'15 v (Jonovi, zasledujejo čisto real-10o cilje: njim ne gre za teoretičen'pre-5’ir. ampak za to, kako bodo trgovali fived seboj. K večjemu jih zanima, kolike 'sinejo zaupati <1Vug drugemu in «a.kt) bodo po--e'.v ali v medsebojne go-fPodareke sfere. V trenutku namreč, ,tko s:o evropski državniki v Cannesu pozvali sovjetsko .Rusijo na mednarodno gospodarsko konferenco, je postalo SjMziuinje de iure formalna, zadeva, koralni pate«, da zapadn.iak, prijatelj travnega reda in tradicijonalnih evropskih običajev, ne more sesti za. isto jjftizo 7 zastopniki nelegalnega režima, katerih imen se oklepa odgovornost Ja. nezaslišana grozodejstva, je izginil !lko naglo kakor pred dobrimi p ct.de-loii patos monarhov nasproti republikanskim tovarišem... ''a fo na-' “ezadnje ne gre, o tem bo sodila zgo-
irl
'°vina
m;slita Llovd George in
Jpnin. Tako sede sovjetski zastopniki R,,edi. z n st c>! mikov parlamentarnih in Pelo fevdalnih režimov, in kljub vsej Različnosti interesov imajo vsi ti dr-'/,avniki en skupen interes: ob raniti se 5}a krmilu in preizkusiti vsa sredstva, se njihov režim zasidra trdneje...
Kotovo je, da so čisto realne potrebe pripeljale sovjete na zapad. Zanimivo ^e; da so te potrebe tako malo komun i-Rti6ne kakor so »buržoaske«. To so gozdarske zahteve vsakega vladnega aparata, pa naj nosi-to ali ono firmo. "^uunLzem ni izpremenil gospodar-?ke strukture ruskega ozemlja, ampak “° .ie samo poslabšal. . Kako je padla ^"ska poljedelska produkcija, o tem “jam priča 117 milijonov sestradanih, smrt obsojenih ruskih državljanov. ■. ^dja je sicer razdeljeno, a plugi so *a.ki kot so bili. in niiržik jo tako primitiven gospodar, kakor je bil pod ^'jern. Tu ne more nobena reforma *?lc spremeniti, dokler niso dani vsi . (>goji za ^orah it«iprej. Še slabše- je z 'bistrijo in trgovino. Dasiravpo so ?y,ieti dali več koncesij privatni ini-^1ativi, je tudi itu zavladal priimtivi-isi niti eno znamenje ne kaže, d^ jjL?® hotela ruska -industrija ra.zma.h-'V 'rVSf'j vstati iz sedanjega imrtvi-jje' ^ealne potrobe so ostale iste; ista beda in isto rusko bogastvo, iinih 'bia so je izvršila bolj v možga-i&kt ^^nreznikm’ kakor pa v dejan-Življenju. Zato pristopajo ruski lucijouarci brez i^rednili cest ivv,
Iz ministrskega sveta.
Razprava o VVrangSovi akciji. — Novi volilni zakon.
ZM Beograd, 33. aprila. Na vče- so se dovolili potrebni krediti, nadalje rajšnji seji ministrskega sveta se je je ministrski svet odobril licitacijo za razpravljalo tudi o ruskem vprašanju eksploatacijo državnih gozdov v Bosni. '	'	-	---	-	1	Poštnemu	in brzojavnemu ministrstvu
se jo odobril kredit 10 milijonov dinarjev za zgradbo telefoničnega in brzojavnega omrežja v južni Srbiji. Prometnemu ministru se je dovolilo skloniti pogodbo z delavnicami v Bosni, in Smederevu ^a zgradbo vagonov. Nato jo sledilo posvetovanje o volilnem zakonu. Podrobnosti niso znano. Domneva se, da je ministrski svet zašel v atmosfero, ki so da razčistiti samo potom volitev. Za danes popoldne jc sklicana seja, na kateri so bo nadaljevala raz-Jaukovič. Za proslavo kraljeve poroko prava, o volilnem zakonu.
in sicer o akciji generala Wraiigla proti Rusiji. Posvetovanje jo bilo tajno in tudi ministri o tem nočejo ničesar izjaviti.
ZM Beograd, 13. aprila. Na včerajšnji seji ministrskega sveta,_ ki jo trajala do 21. ure, je poročal ministrski predsednik o poročilih zunanjega ministra dr. Ninčiča iz Genove. Poročila so vzbudila precej razburjenosti, ki pa se je polegla, ko se jč doznalo, da jo v gospodarsko komisijo izvoljen z it) glasovi tudi naš zastopnik dr. Vel.
Movo notranje poso|slQ.
ZM Beograd, 13. aprila. Bud/,cini predlog k dvanajstinam za. mesec maj predvideva med drugim novo notranjo posojilo. Člen 2 P določa, da se lahko najame novo notranjo posojilo za izgradilo poslopij, železniških prog in za konsolidacijo državnih dolgorv pri Narodni banki. Posojilo se razpiše s premijami do ene milijardo dinarjev. Za dobitke in obresti se. plača največ 7% letno. Lastniki, ki imajo odloke o povrnitvi med vojno nastale škode, ka-
kor tudi lastniki predvojnih obligacij bivše avetro-ogrske monarhije, ki jih je naša upirava žigosala, dalje tudi oni, ki imajo bone o 20-odstotnem odtegljaju pri žigosanju kron in ki se glase na zneske pod J000 K, smejo pri podpisovanju tega posojila plačati 80 odst. v gotovini in 20 odstotkov v dotieaih vrednostih papirjih. Način posojila, njega dobo, višino obrestovanja ter način amortizacije določi1 ministrski svet.
Pred odločitve v- muslimanski stranki.
ZM S a r a. j e vo, 13. aprila. Spaliovi skupini se je posrečilo zelo razcepiti, musimansko organizacijo. Baglajičcvfl skupina je po vse4**s»i»uitttijik še v večini, vendar pa bo dr. Spaku uspela njegova grupacija ekstremnejših elementov. Njegova skupina se pripravlja, da bi pojutrišnjem, ko so vrši v Sarajevu sestanek glavnega pdbora muslimansko organizacije, prisilila
ministra Omeroviča in V ilovica, da izstopita iz flade. Spahovi pristaši so v neprestan i zvezi z Hrvatskim blokom v Zagrebu. Kakor že naznanjeno se pojutrišnjem vrši-seja osrednjega odbora niusliinajis/ke organizacije, ki bo po vsej verjetnosti razčistila situacijo v stranki in odločila, ali Ostanejo musii-mani še nadalje v vladi ali pa stopijo v opozicijo.
Konferenca v Genovi.
Razprava o valutnem problemu. — Posyetovanja male antante. — Nemška spomenica o položaju Nemčije. — Leninov prihod se pričakuje. — L lov d George in Barthou odpotovala v Rapallo.
DKTT Genova, 12. aprila. Podod
bor finančne komisijo je na svoji današnji seji sklenil koncentracijo dela pododborov. Vršila, se je predhodna razprava o spomenici, ki so io izdali strokovnjaki v Londonu. Zakladni kancelar sir Horne je predlagal, raj se skliče konferenca vseh državnih bank, na kateri bi se razpravljalo o valutnem problemu, k čemur bi se pridobilo tudi ameriško Fedoralo banko Zedinjenih držav. Nemški finančni minister je opozarjal, da jo treba ta problem vsestransko, proučiti, tako iz motranje-pol i ličnega, kakor zunanjepol i ličnega položaja, ker je ravnotežje v notranjem proračunu brez ravnotežja v zunanjem budžetu nemogoče. Gluckstandt (Banska) jo opomnil, da je izključeno, so naenkrat zopet povrniti k zlati valuti. Prej je treba izboljšati prometne razmere. Eakowski (Rusija) je izjavil, da se poročilo strokovnjakov v1 glavnem strinja z nazori ruske delegacije, po-
niki male antante so se danes posvetovali o stališču, ki naj ga zavzamejo v slučaju, če bi prišlo na vrsto vprašanje statusa ono ter vprašanje medsebojne obveze vseh evropskih držav, da so medsebojno ne napadejo. Doznava se, da v principu temu ne nasprotujejo, vendar pa zahtevajo, prodno v to privolijo, dovoljne garancije.
DKTT Berlinu, 12. aprila. »Vossi-sclie Zoifcung« poroča, da so predali nemški delegatje v otvoritveni seji gospodarske komisije na genovski konferenci veliko nemško spomenico, ki ob-razlaga gospodarska položaj Nemčije ter predlaga, naj se dovoli Nemčiji mednarodno posojilo z odobritvijo antanto.
DKTT Genova, 12. aprila. Italijanski listi poročajo, da se / vso gotovo-vostjo pričakuje, da se Lenin osebno udeleži genovske konference.
DKU Gon o v a, 12 aprila. Lloyd
sebno. kar se tiče omejitive papirnatega George jo danes 'odpotoval z Barthou-denarja. •	jem v Rapallo, kjer bosta razpravlja-
DKU G o no v a, 12. aprila. Zastop- \a o tekočih zadevali.
Naraščanje brezposelnosti v Ameriki.
DKU London, 12. aprila. Hoover objavlja., da je v Ameriki brezposelnost v zadnjih mesecih' silno narastla. Produkcija jo padla na eno četrtino predvojnega stanja.
Borza 12. aprila.
Zagreb. Devize:	Berlin'	108—111.
Milan 1640—16G0,	London 1355—1365
Newyork 302-303, Pariz. 2775-2825. Pr a-.
ga 625—627, Švica 6000—6100, Dunaj 4— 4.075, Budimpešta 39.75—42, valute: dolar 299—302.50, avstrij. krone 4.50—5 .češke krone 605—610, 20 K v zlatu 900, funti 1360, napoleoni 900, marke 112, lire 1625— 1650, inadž. krone 45.
Curih': Berlin 1.75, Newyork' 313, Lori-'dori 22.70, Pariz 47.40, Milan' 27.70, Praga 10.85, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.65, Varšava 0.14, Dunaj 0.065, avstrij. žig. krone 0.07,
Številka; 86.
moralnega, distinkta le mizi, kjer sede idejni tovariši onih, proti katerim so v Rusiji postavili barikade in na te vislice.
Tudi v ostali Evropi so polagoma umikajo ra.zlike med zmagovalci in premaganci; psihoza strašne vojne o-čividno izginja, da enkrat v temni bodočnosti. zopet pretrese evropske možgane. Moderna tehnika .je tako zavez-ljala. evropsko gospodarstvo in tako zbližala evropske narode, da so zaman vse lepo deklamacijo, in vsa mimika »zapadnjakov« nad nelegalnimi tirani.: vprašanja so tu, globoko h koreninam realnega življenja segajoča vprašanja, in njih je treba rešiti v medsebojnem interesu. .
Cičerinove uvodne besede o razorov ženju nedvomno pristajajo njegovemu' nastopu in revolucijski avreoli, ki ga obdaja — tako kot pr isto ja militaristična gesta francoskemu delegatu, vojnemu ministru Barthou-u. Navsezadnje to ni bilo bistveno. Cičerin doda. se bo Trockij istotako odločno upiral razoroženju kakca’ Barthou, zakaj noben izjned njih ne veruje v skorajšnjo moralno razorožitev človeštva, kij je predpogoj za dejansko odložitev o-rožja. Niti »komunizem«. niti »kapitalizem« so nista odrekla imperijalizmu in fizični zmagi, zato te geste niso niti najmanj resne. V najboljšem slučaju je upati, da so zedinijo za kopijo wa«-himgtonskega pakta o enakomernem oboroževanju.
Intersanten pa je čičerinov incident z Bratia.iioni in japonskim delegatom Tslio. Oičerin se je tu zavzel ta na«ijonalno zahteve ruskega naroda in pokazal, da' tudi komnnizem ni ubil tradicij) ruske države. fiUMremija ja hotela tik pred Biiatianovim odhodom; v Geno^’o proglasiti aneksijo Besarabije. Japonska je zasedla lep kos ruske zemlje v Sibiriji, postopajoč pri tem čisto po metodah zapadnih iinperijali. slov. V čičerinov i gesti proti Romuniji in Japonski je bila gesta nesmrtnega ruskega nacionalizma, gesta bo< dočjiosti. Oropana, oslabljena in iizmu-* cena matuŠlca je potom svojega mučitelja. slovesno, a* zgodovinskem trenutku politične Evrope, protestirala proti tujcem, ki so sc vsesali vanjo kot polipi . . ,
Teli par momentov karaikterizira trenutke, ko se nov r evtokt c i jonarn i režim zbližuje s staro in novo Evropo. Kakšno bo slovo, to je še v. megli bodočih dni ...
Politične vesti.
* »Glas \l groba«. Šušteršič pi'oti klerikalcem. Včeraj je izšla v Ljubljani brošura bivšega, voditelja, slovenskih klerikalcev dr. Šušteršiča, naslovljena »Glas iz groba«. Šušteršič, političen mrlič, obtožuje iz tujine klerikalno stranko, .njeno voditelje in vso njeno politiko pred vojno, med vojno in zlasti sedaj v Jugoslaviji. Noben klerikalni nasprotnik ni tako ožigosal delovanja. SLO in tako neizprosno razkrinkal klerikalnih voditeljev, kakor njihov nekdanji general Šušteršič, ki doibro pozna, svoje ‘ovce. Klerikalna stranka ho Šušteršičev oreh težko po* žrla. Sicer ima lepo, gardo v Mahniči Sušteršičevi šoli zraslih političnih je. zuitov, ki bodo skušali Šušteršičev« akcijo zvrniti na ramena demokratom (Peskova »Jugoslavija« je že začela bobnati prvi marš), vendar pa vodstvu SLS iri klerikalnim zaveznikom ne bo nič pomagalo jezuitsko zavijanje. Klerikalci stoje na sramotnem odru nagH in zasramovani kot še niso stali nikdar. S Sušteršičevim »Glasom iz groba« so lxnno še pečali podrobneje.
* a •'Rajanjih z Italijo so širijo razne s-?1jotine. Zadnja vest iz Ra-
SEraa 2»
vTKBTJl**,
marmor, aprila 1922
palla. poroča, 3a so dosedanja pogajanja imela samo informativen značaj. Pogajanja se po vesteh »Giocmale d’Ita-lia« tičejo nastopnih vprašanj: 1. Določitev meje Julijske Benečije napram Jugoslaviji. 2. Način, kako bi 6e omogočilo življenje mestu Zadru. 3. Rešitev teritorijalnega in gospodarskega vprašanja Reke. 4. Ureditev trgovskih zvez itd. Ureditev vprašanja varstva italijanskih narodnih manjšin v Dalmaciji. 5. Ureditev kulturnih odnoša-jev obeh narodov.
* Madžarska v Genovi. Madžarska je stavila oziroma še namerava staviti v Genovi več važnih trgovinsko-pro-metnih zahtev, med njimi tudi vzpostavitev direktne žele™iške zvezo z Italijo preko Pragerskega.
* Anarlija predlaga zvezo evropskih držav. »Petit Parisien« poroča, da namerava Lloyd George predlaga;,i na genovski konferenci zvezo evropskih držav, ki bi jamčila za desetletno nevtralnost.
* Rusija naj prizna privatno lastni-jto in svobodno trgovino. Lloyd George je izročil vorlji make delegacije spomenico o ureditvi 6dnoSaj(?v mad Rusijo in ostalo Evropo. V tej spomenici zahteva, da naj Rusija prizna privatno lastnino, ki je pogoj za obnovo poljedelstva. Pomoč inozemstva na industrijskem polju'je fnogoča le-pod gobovimi jamstvi za svobodo trgovino *er varstvo delodajalcev in delavcev. Rusija naj pripozha finančne obveznosti caristične vlado in vlade Ke?on&k3g& in jamči za izpolnitev teh obveznosti. Sovjetska vlada v oj prizna vse škode, !ki so nastale tujim državljanom vsled kršitev pogodb. — Čičerin pripravlja na to spomenico obširen odgovor.
Dnevna kronika.
— Pogreb V. F. Jelenca se je vršil
včeraj z vsemi vojaškimi častmi ob o-*rromni udeležbi občinstva. Krsto se prepeljali na vojaški lafeti, ki so jo spremljali dobvovoljci in vojaki. Pogreba se je udeležil ves oficirski zbor ljubljanske garnizije z generalom Prokičem na čelu, nadalje pokr. nam. Ivan Hribar, celokupno uredništvo »Jutra« in vsi ljubljanski tovariši-no-vinarji. Krsto so pokrivali številni venci. 'N^^robu so se poslovili od pokojnika srlavni urednik »Jutra«, goan. Stanko Vivanto: v imenu dobrovolj-cev se je poslovil od svojega vojnega tovariša dr. Ljudevit Pivko, imenom Udružen.in. novinarjev pa predsednik ljubljanske sekcijo g. Fr. Smolej. Bila prerano umrlemu tovarišu lahka zemljica jugoslovanska!
— Kralj zahteva skromno proslavo povodom poroke. Načrt proslavo povodom kraljeve poroke se bo znatno spremenil. ker kralj zahteva, da se proslava izvrši čim skromnejše.
     —
Gostovanje varaždinskega ansambla v Mariboru.
(Konec.)
Očrtajo« Vučino, dosledno dalje, <iam ga Ogrizovič prikazuje v drugam dejanju kot ljubimca, ki mere ljubiti samo nekaj močnega, njemu podobnega. Čeprav že v šestdesetem letu, ni zadovoljen s samim navadnim poljubom, on hočo celo žensko. Vučina in Stana se morata vzeti, ker sta močna, jaka, a samo taki imajo pravico do življenja. V tretjem dejanju, ko ga Stana udari s sekiro, izgloda kakor da je Vučina mrtev, toda to le na videz. Vučina je le omamljen, prebudi se, sliši ver, pogovor med Stano, Jeko in Midunom, vstane in vzame Stano za ženo. S tem jo prikazan vrhunec njegove moči, Ti dve poslednji dejanji eta interesantni radi razvoja, oziroma radi preekreta-, ki se izvrši v Stani. V prvem dejanju se naim rrika.Tujo Stana kot njegova rival in ja, Nikolova zaročenka. katerega on ubije. Ona ve, da jih je Vučina tako kakor Nikola, spravil že več s sveta. On ima fiO lot, ona pa je mlado dekle dvajsetih let. Kako »e pqtom more zaljubiti vanj? S tem, da si jo on kot slnbejšo enostavno podvrže! To ni m otroče, ker nam v celotnem delu dovoljkrot dokaže, da jo močna, ter da ima dovolj silo, upreti se mu. V prvem dejanju se nam pokaže poseben odno-šaj med njima; Stana
— »Dom kraljice Marije.« Tako se bo imenoval dečji in materinski .dom v Ljubljani, ki ga hoče narodni ženski savez Jugoslavije dvigniti povodom kraljeve poroke. Stal bo 50 milijonov kron. Prispevki se zbirajo.
— Zemljoradniki, dr. Novačan in stvarnost. V 78. številki našega lista smo objavili popolnoma stvarno kritiko celjskih resolucij Novačanove Slovenske zemljoradniške stranke. V tem članku smo se opirali na. zemljoradni-ško ideologijo, kakor jo zastopa Avra-movič med Srbi, Dušan Grubič in drugi zagrebški omladinci med Hrvati. Dokazali smo, da dr. Novačanu ni do agrarruo-socijailne borbe, temveč za. navadno politično demagogijo. Temperamentni dr. Novačan je na ta članek našega sotrudnika, ki se teoretično zelo zanima za novo zem 1 joradn ioko gibanje, v pomanjkanju stvar a ih argumentov udaril s pestjo po svoji uredniški mizi in zapisal tele »duhovite« polemične besede:»Čudimo se, da se je vrgel (»Tabor« namreč) ravno na nas, ko imajo vendar dem okra! i polne roke dela, da mašijo široke luknjo v svoji, toneči barki. Ti batinaši in šklafaj-zarji, oberbatinaši in obe*šklafajzarji naj rajši opustijo Vse svoje časopise in naj pridejo v »Našo vas's itd. Bravo, g. Novačan! — Kako stvarna je bila naša kritika, dokazuje »Slobodna Tribuna« z dne 11. t. m., ki prinaša na naslov g. Novačana iz omladinskih zemljoradničkih krogov več stvarnih opazk, ki se popolnoma ujemajo z našimi izvajanji. Tu oitamo besedo o g. Novačanu: »Poslije njegova istupa u Celju mi smo prestali vjerovati g. Novačanu. Njegov rad u buduce smatramo za štetanai opasan po zdrav razvitak zemljoradnioko stranko i pokrota.« Seveda se bo g. Novačan otresel tega težkega očitka iz vrst zemljoradničke omladine s šlagerjem »oberbatinaši^ itd. Ti šlagerji bodo res še učinkovali nekaj časa, vsaj tako dolgo, dokler se našemu kmetu ne odpro oči, dokler ne začne res samostojno misliti in razločevati politično zrno od demagoških plev. Do tistega časa pa ljudje drugih nazorov, kakor jih ima drr. Novačan, ne bomo šli v dezinfekcijski aparat »Naše vasi«, ker se bojinto, da. bi se ne očistili, temveč celo še nalezli kaj več . . .
— Narodna Obrana je izdala objavo, v kateri odločno zavrača trditve, da je NO tajna teroristična organizacija, ter izjavlja, da jo javna patrijot-ska in nacijonalistična organizacija; tudi zavrača trditev, da .je NO eksponent kakšne politično stranke.
— Košarice je dobit dr. Korošec od vojvodinskih Nemcev in Madžarov, katere oboje je snubil za svojo stranko ponujajoč jim avtonomijo, če bi ga podpirali v boju proti centralizmu. 0-boji pa v svojih časopisih izjavljajo, (ki ne pot roVi'.jejo uikakšne avtonomi-
pripoveduje s strastjo. kako ga je vda-rila po obrazu, ko jo je betel pritisnili k sebi. S strastno razdraženostjo sili Nikolo, naj ga ubije. Početkccn drugega dejanja pa nam postano jasnejši od-nošaj med njima. Stana prizna, da ga mogoče vendarle ljubi, čeprav ga sovraži. A zbira meči, da ga ubije. Ulogo, katero igra, da se mu kot pastorka približa tor ga uniči, ne uspe. V stavi se hoče pustiti Vučina od nje ubiti; ako ima dovolj moči, da ga ubije, postane svobodna, ako pa je nima in ga no moro ubiti, mora postati njegova žena. Stana izgubi stavo, kajti zmanjka ji moči, da bi ga ubila. Tedaj ga poljubi, ne enkrat, dvakrat. Plaši se samo okolice, zdi se ji stra-šno živeti z onim, s katerim živi njena mati, da bi postala mati njena služkinja. Medtem pa se onadva ljubita kljub temu dalje in Stana začuti v tretjem dejanju, da jo mati. Vsi oni potresi v njeni duši, a največ vendar oni instinkt, ki je pri njej na jmočnejši, da era ubije, neka. nenaravna ljubezen, ki se razvija v strast za umorom, zmagajo v njej in one ga udairi s sekiro po^glavi. Ko pa ji tudi to ne uspe, ko Vučina vendarle ostane živ, živi, ee združi z njiin, močna z močnim.
Vučina je, Ičalcnr omenjeno, že v prvem dejanju dovršen, ni pa še dovršena Stana. Ta močna postava so mora še razviti in razvija se tudi v omenjenih dveh poslednjih dejanjih. Bolje se nam razkrije v drugem, a najbolj v tretjem. Še oslabljena valed Niikolovc
jo. Značilno pa je vsekakor, da išče dr. Korošec v Nemcih in Madžarih zaveznike proti edinstvenosti države!
— Novinarska vest. Ljubljansko »Jutro« je otvorilo v Mariboru v Barvarski ulici št. 1 podružnico svojoga upravništva, katero vodi urednik g. Milan Plut. Tam jo tudi podružnica »Tiskovno zadrugo«.
— Amerikanske zapuščine. Ministrstvo za. soc. politiko razglaša: Vse osebe, ki točno vedo, da imajo pravico do zapuščine ali premij od zavarovanj svojih rojakov v Ameriki,* naj pokrajinski upravi prijavijo pismeno sledečo podatke: ime umrlega rojaka, njegov poklic, kraj smrti, dan smrti, vzrok smrti (bolezen, nesreča), rodbinsko razmerje s prosilcem, ime in naslov prosilca, prilični znesek zapuščino.
37.000.000 Rusov umira!
Ljudje, Slovenci!
V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljačenju... v širnih stepah Rusije pa čaka 37,000.000 ljudi na smrt od lakote.
Solnčna žega je izsušila rusko zemljo in uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira... Ruske matere rotijo v zadnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se udajajo v strašno usodo smrti.
37,000.000 ljudi strada, od katerih preti 19,000.000 neposredna smrt, če so v zadnjem hipu vse človeštvo no zave svoje najsvetejše dolžnosti do sobratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križev, je v septembru 1. 1921. prosil evropske vlade za posojilo v znesku
5.000.000 funtov šterlingov (okoli 7 milijard naših kron). Ta znesek bi zadostoval, da se prežene belo ženo s po-volžskih poljan. Toda Evropa je bila gluha, tista Evro,pa, v kateri je sama Anglija izdiila 20.000.000 funtov štor-lingov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu tretjino zahtevane vsote.
Čas hiti in vsako uro se množe grobovi od Volgi. V dvanajsti uri so vendar pričela razna humanitarna društva zbirati prispevke za pomoč Rusiji. Na nas je, da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebo greh brezbrižnosti in trdosrčnosti. Obračamo se zato na vse ljudi, ki bivajo v Sloveniji, da prispevajo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Ljudje, pomagajte ljudem! Slovenci, pomagajte otrokom, starišem in vdovam tistih milijonov ruskih vojakov,ki so s heketombami svoje larvi v Karpa-
smrti, katerega je* ljubila, pove v po-čefcku drugega dejanja, da ima poleg mržnje za Vučino vendar tudi ljubezen. Ta preokret bi bil nemogoč, da ni bilo v njej že prej naklonjenosti do njega. Že v prvem dejanju nam njeno pripovedovanje, kako ga je z užitkom udarila, njeno zanimanje za Nikolovo očitanje Vučini, da jo hoče imeti zase in njena strast, da ga ubije, kaže neko posebno stanje. S tem tolmačenjem nam postane jasen ves poznejši preokret. Ako ne bi bila njena ljubezen do Nikole nekaka reakcija napram onemu posebnemu cuvstvovanju za Vučino, bi ne mogla tako hitro izraziti ljubezni do njega, ampak bi ga morala — po strast venili nagonih, ki so ji prirojeni — ubiti iz sovraštva in zato da maščuje Nikolo. Ona je resnično močna v svoji strasti in zato najde zadoščenje v Vučini. Ona to čuti. Od-gojena je v dolini kultumejše in mirnejše ter so ji okolnosti v katerih živi Vučina neugodne — prestar ji je po letih, odnošaj ima z njeno materjo, živi nasilno. Radi toga-je treba, da se to zapreke razčistijo tor da pride njena narava do popolnega izraza. V tej borbi z Vučino nam prikazuje svojo nagonsko in odločno naravo. Zato jo njena nagonska ljubezen tudi tako izpre-pletona z mržnjo. Drugo dejanje je s svojimi prizori močno, toda prvega vendar ne dosega. Tretjo jo v. početku zelo dramatično, poslednja dva prizora, ko gre za to, kako skriti Vnčinovo* truplo in ko so hočeta Jeka in. Mičun s
tih1 gradili temelje vaše svobode. Kri stjani, usmilite se kristjanov! Kmetje in delavci prihitite na pomoč kmetom in delavcem. — Odbor za pomoč gladu joči m v Rusiji. — (Pododbor v Ma riboru).
JDS,
Demokratski družabni večer priredi mariborska krajevna.  nacija
Demokratske stranko v soboto 8- maja v zgornjih prostorih Narodnega doma.
Zaupne sestanke priredi nar. posl. dr. Vek. Kukovec v pondeljek 17. t.in. ob 10. uri dopoldne v Trbovljah, ob uri popoldne v Hrastniku.
Veliki demokratski rbori so -se vršili minole dni v južni Srbiji: Beli Pa-lanki, Pirotu, Lebanih, Leskovcu itd* Na shodih so govorili ministra Pribi* če vic in Rafajlovič, poslanec Radosavljevič' itd. Povsod je bilo na shodih po več tisoč ljudi.
Mariborske vesti.
Maribor 13. apr la 1922.
m Velikonočna številka »Tabora« izide v soboto popoldan v običajnem nedeljskem obsegu ter z bogato prilogo na 4 straneh. Skupaj torej na 1? straneh.
m Smrtna kosa. Dne 12. t. m. je u-mrla v Krčevini ga. Eliza Sfarading&T. roj. Burgstaller, v 85. letu starosti.
m V mestnem stanovanjskem uradu, kateremu načelnik je sam g. ža pan, zavladajo uprav idilična socijal-na dobrota. To dni jo vložilo tukajšnje društvo državnih nameščencev ostre pritožbo na ministrstvo za soc. politike kot nadzorstveno oblast, ker je g. žu-pan kot načelnik stan. urada skupno « f svojo izbrano komisijo stanovanje i* Maribora odislega uradnika v Maistrovi ulici odkaza.l brezposelnemu ve-rižniku, ki se z avtomobilom okrog vozi. Med uredništvom vlada radi te ne-^uvene korupcije veliko ogorčenje. ti:
m Predavanje v Ljudski univerz’; Sinoči je predava! v Ljudski ;iniverzj urednik Božidar Borko o bodočnosti evropskega človeštva. Predavatelj j°.v kratkih obrisih očrtal razvoj fevdaliz-rna in aristokracije, postanek meščanstva, ki je polagoma, 'rušilo fevdalni absolutistično državo, dokler koncem osemnajstega stoletja, ni pretrd3 njenih trhlih zidov revolucijonarii8
demokracija, sad gospodarsko - socija*' ne'diferenci je in kulturnega razvoja v smeri individualizma in racijonalizinf' V riadaljnem delu svojega predavani9 se jo pečal s sodobno demokratični družbo, ki jo po njegovem nazoru šel--v prvih etapah svojega, razvoja in ** se mora. kulturno ustaliti in nravi}0 preporoditi človeka in človeštvo, hoče dati bodočnosti kaj trajnih vre«'
tem okoristiti, ne delujeta več tako. kor tudi ne poslednji, ko so Vu&ilia zopet zave in osam osvest i.
Varaždinci so odigrali »Vučino« lZ; vrstno. Na našem odru so redkokdaj odigrava resnično življenja; tok ra smo ga videli v celoti. G. Tepavac .1C bil kot Vučina po svoji moči in na*t°' pu pravi junak iz Like. Njegovo o8' ravno igranje je kazalo jasno nasih^' ža in gospodarja situacije. Nikola (T°j mašič) in Jeke (Angjelkovičova) st!. bila dosti dobra. Izvrstno je odiSl‘a ulogo g. Dub&jič (Mičun). Podal j° vega slabiča, ki pa je vendar pre®1 '• ten. Ga. Mitrovičeva, katero pozna’® tudi kot izborno subreto, se je popoln ' ma uživda v ulogo Stane. Pokaz^^ ^ je kot močno, drzno dekle, a vcU ' nekaj boljšega za goro. Bol nad ral^L nim in mrtvim Nikolom jo izrabi ^ pristno, močno. Ostala je dobra tu01 drugem in tretjem d,ejonju.
Gledališče jo bilo, kakor pri n^'3|.0, pili ge. Mitrovičevo .v opereti, s rimi si je namnh osvojila maribo'^ publiko, tako tudi pri uprizoritvi 5	.
čine«, poliio do zadnjega kotička. ^ drami v Mariboru, vsaj v tej ŠO ni bilo toliko ljudi, kakor v nedc ^ pri »Vučini«. Dobro bi Lilo. ako J)* y nam Varaždinci nokaza.li šo v_ka ^ g
drugem delu, da bi jih spoznali
te strani. Morda pa bi kazalo tudi * ^ čino« ponoviti. Uspeli bi gotovo^ izostal.
SfofiBer, ?*; aprt» igjft	*	„*dl	2£	B-OF	'&*
SfFžffl 3
fflot. Oraennail So kaotične razmere v sedanji Evropi, ki so v znatni mpri posledice tega, ker je nova demokratična družba premalo vzgojena za demokracijo in ker stari fevdalnomilitaristični režim skuša z vsemi sredstvi otežkoči-1 Mavi razvoj demokracije in zlorabiti njene slabosti. Predavanje je vsebovalo mnogo zanimivih zgodovinskih, ®ocijalnih, kiilturnohistor ičnih in psiholoških momentov. Obisk jo bil dober. ■Prihodnjič se vrši literaren večer. Podrobnosti šonaznanimo.
— Glasbeni Matic! v Mariboru eo 'T zadnjem času darovali: Kovina., me-talurgična industrija 400 K; Ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini 400 K; Ernst Zelenka, trgovec 400 K; Opekarna Denvuschek 1000 K; Paro-*nn Scherhaum 2000 K: G jur o Valjak, veletržec 400 K: Jugoslovansko inženirsko podjetje 200 K: Posojilnica, v Mariboru (Nar. dom) 8000 K; dr. Viktor Kac, zdravnik 400 K; dr. Alojzij »uvan, odvetnik 400 K; dr. Ferdo MiilJer. odvetnik spravnino 1G00 K; ■Peter Hocbnegger, tovarnar 200 K;
Franjo Rosin n. od v. 500 K. gospodična Vikiea Rojko nabrala malih pridevkov 316 K in članarino 102 K. — "sem darcvateljem in nabiralki iskre-hvala, drugim pa prošnja in pripojilo.
m Prijava orodja. Policijski komi-*arijat razglaša: Ma osnovi Hena 1. zagona z dne 13. febr. 1922. štev. 78. Ur. ‘^a 1.30-1922. o hranjenju in nošenju °rožja, je gospod minister za notranje Nadeve z odlokom z dne 22. 3. <J. "■ Br. 5006 odredil, da je tumestno že Posest puške in revolvorja vezana na Posebno dovoljenje in to nekvarno določbi člena 4., ki predpisuje za nošenje 0r°žja brezizjemno orožni list. Ker je &®ri navedeni zakon dobil s 15. 3. 1922. 0 o vezno moč vabi se vse v območju Podpisanega policijskega komisarijata “ivajoče imej i tel je orožja, da pismeno Prijavijo označeno orožje in s_ prijavo °benem zaprašijo dovoljenje njega polsti in to najkasneje do dne 1. maja 1922. Te prijave oziroma prošnja je ko-Jekovati z 2 dinarskim koleicotn in s Priložitvijo 5 dinarskega koleka ter ^raati pri policijskem komisarijatvi na Slomškovem trgu št. 1. 0. nadstropje *^ba št. 13. Iz prijave mOra biti raz-'’ldno ime, poklic iii bivališče prijavni-°vo (prosilčevo) število, vrsta, opis ^ožja in kraj kjer so isto nahaja. — Prestopke tega zakona kaznujejo okr.
. ^dišča z globo od sto do petsao dinarji ali z zaporom do 14 dni in s ken-iskacijo neprijavljenega, orožja.
. m Mariborske banke v soboto pred “ raaniikn ne uradujejo.
» Dl Društvo jugoslovanskih akademi-°v v Mariborn poziva vjee člane, da ^ zanesljivo udeleže debatnega veče-i|}> ki so vrši danes Četrtek 13. t. m. ob • Uri. v društveni sobi. in Predavanje o elektriki. Ljudska univerza priredi serijo predavanj o Jektviki. Predaval bo g. prof. dr. Pc-^°Tnik. Pa bodo predavanja zanimi-®3Ša., bo predavatelj delal razne po-v u5e- Elektrika je danes na.jzanimi-e.iša prirodna sila in je v interesu 'phernega. človeka, da bližje spozna 3ene skrivnosti. Tipati je tedaj, da bo ^eležba še obilnejša kot je bila pri P^vkar zaključenem kemičnem teča-r1- predavanja o elektriki se prično 24. ?rila ob pol 8. uri zvečer ija državni ^nnziji (fizikalnin kabinet). Vršila hodo vsalci pondoljek.
Di Vsi hotelski, kavarniški in re-avracijski nastavljene! v Mariboru ^ Prosi jo da- se polnoštevilno udeleži-jč Pogovora radi natakarskega ven-^ v petek 14. aprila 1022. zvečer ob l’ri v gostilni Orovič, v vrtnem sa-
Odbor.
]. 111 Velika kavarna. Najmodernejša • av;'U'na v Sloveniji. Na razpolago tu ^ uiozemski listi. Eleganten Bar. —
■ °vno koncerti.
'Poneverba. Tvrdka Mesulan iz ki -a ‘i6 imela v Mariboru zastopnika, 1,1 imel nalog prevzemati za tvrdko Prihajajoče iz inozemstva v Ma-iin ,)r-. Pred nekaj dnevi pa je mo/, ne-*** ^ffinii z zneskom 7—8 tisoč di-ii;i v- Izdala, se je za njim tiralica, Ij^lagi katere je bil te dni v Ljub-1 aretiran in izročen sodišču.
Otekel pes? V sredo ob 6; uri 80 na dvorišču hišo $t. 46 v
rri(>vi ulici opazili psa, ki je kazal Zr|akr i->a6»io stekline. Pa se pre-
preči morebitna nesreča, je poklicani stražnik preklal psu s sabljo glavo.
m Priporočljiva služkinja. Mat. Polič iz Koroščeve ul. št. 20 je javil policiji, da je pri njem uslužbena Marija G. svojevoljno zapustila službo ter odnesla s seboj tudi nekaj ženske obleko in drugih stvari. Tik pred odhodom z vlakom je bila »begunka« aretirana. Ukradene stvari so še pri njej našli.
m Najden ščipalnik. Po zboru zaupnikov JPS v nedeljo v Narodnem domu so se našli v veliki dvorani naočniki (ščipalnik). Kdor jih je izgubil, naj se zglasi v našem uredništvu, kjer jih dobi nazaj.
Dopisi.
7.k. Polskava. (Dopis.) Šolskn drča priredi na Velikonočni pondeljek v dvorani g. Kaca ob 14. uri R. Renarje-vo otroško igro »Škratelj«. Otroci nastopijo tudi z raznimi pevskimi točkami.	%
Št. Ilj v Slov. gor. Dne 6. aprila ob 20. uri je imelo tukajšnje pevsko društvo »Obmejni zvon« II. redni občni zbor. Udeležilo se ga je precejšnje število olavnov. Predsednik je pozdravil navzoče, nakar je podal besedo tajniku, oziroma blagajniku, kateri je zelo obširno in izčrpno podal svoje poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo je imelo 7 nastopov in veselic, kar je večinoma bilo "v korist šolskim otrokom. V eni lanskih sej je društvo izvolilo za častnega člana g. Franja Thalerja, tukajšnjega veleposestnika na »Karlovem«, ker ei je pridobil mnogo zaslug za njega obstoj. Izročilo se inu je tudi lepa diploma. Za loto 1922 se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Fran Novak, postaje-načelnik; tajnik Ferdo Slana, pri pr. fin. kontrole; blagajnik Fran Ronko, progovni mojster; odbornika Adam Sardoč, učitelj fn Josip Benčič, pripr. fin. kontrole. Po dolgih In temperamentnih debatah je predsednik zaključil lepo ueipeli II. občni zbor.
Sv., Lenart v Slov. Goricah. Še iz avstrijske dobe dobro znani občinski tajnik Janez Schibert je napravil iz našega občinskega urada strankarski urad zoper vsakogar, kateri ni njemu po volji. Pred vsem je značilno, da izvršuje ta mož ob enem posle občinskega pisarja, sprejema plačo za to in je kljub teinu občinski odbornik. Okrajno glavarstvo v Mariboru bi vprašali, ali je to združljivo z obstoječim občinskim redom ali ne. Kako pristransko izrablja, ta mož svoje stališče, 'kaže to, da ee še vedno čuti kot bivši namestnik državnega pravdništva in ovadi vsakogar iz občinskega urada, kakor da bi ta posel spadal med prvo posle •občinskega poslovanja. Značilno za njega je le to, da ovadi ravno le one osebe, ki ne trobijo*v gotovi rog. Tako se je čutil občinski urad primoran o-vaditi nekega veleposestnika radi nedovoljene prodaje alkoholičnih pijač in to no mogoče radi tega, da bi se varovala pravica krčmarja, marveč samo radi tega ker je bil ta mož član narodnega sveta. In gospod pisar še ima drznost zabrusiti to v Jugoslaviji obsojenemu kakor v posmeh v obraz. Ovadil je tudi krčmarja Z. radi tega, ker ste baje prenočili pri njem dve ženski, ki ste izvrševali v tej noči nečisto obrt. Mož, sam občinski odbornik so je moral zagovarjati pred sodiščem. — Sokol X. je zapustil svojo službo v eni tukajšnji pisarni in čaka na rešitev svoje prošnje za sprejem v drugo pisarno v svojem stanovanju pri Sv. Lenartu. Občinski urad izda »povelje«, da se mora takoj izseliti, ker nima tukaj poklica in nakaže stanovanje drugi osebi. Gospica C. stanuje na obisku pri neki rodbini. ' Pazno oko in zavist opazi, da se je gospodu X. tnelo srce. Ker gospica C.- ni somišljenica, dobi ferman, da mora takoj zapustiti občino in to tekom treh dni. Lekarnar D. prosi za stanovanje. Njegova prošnja se ne podpira, ker ni pristaž. V trgu se oglasi mlad* čevljarski mojster, ki je dosedaj delal v prvih deia,vnicah v Mariboru, ko je slišal, da tukaj ni čevljarja. Prijavi se pri občini. Gospod Sahibert očividno izve, da je mož Sokol in mu zažuga v svoji mogočnosti, da ga da nagnati iz trga. Leonardo RtiUuti, ki vrizna, da je italijanski državljan. o katerem se'ne vW>' nl'5 fll iro-liun, mož ki nima obrti, dobro živi in
nič ne dela, pa stanuje neovirano oc občinskega urada pri Sv. Lenartu. — Strežnica Streck, vdova po davčnem slugi, ki je optiral za Avstrijo, dobi potom občinskega urada, stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, očividno ker jo šo vedno zagrizena Nemka. Te razmere na naši občini smo morali koneč-no vendar enkrat javno ožigosati, da bodo različne oblasti, posebno okrajno glavarstvo, sprejemalo poročila naše občine z večjo rezervo, da no bode bivši avstrijski duh penzijoniranega orožnika še nadalje okužal našega ozračja.
Kultura in ume nos!
s Ljubimkanje. Drama v treh dejanjih. Spisal Arthur Schnitzler, poslovenil Milan Skrbinšek, režija Milana Skrbinška. Arthur Schnitzler je Dunajčan in v dunajskem miljeju se vrše vse njegove dramatične in pripovedne stvari. Nobeden ni pred njim doumel tako dunajske ^uše, kakor on, Dunajčan, to je človek svoje vrste, ki ima svojo lastno ideologijo, svojo lastno moralo. Najbolj je Schnitzler postal popularen s svojim »Eeigenom«. — »Ljubimkanje« je iz njegovih prvih časov. V tej drami je predstavil dunajsko družbo, mlado, lahkomiselno družbo, ki živi za trenutke, ki ljubim-kuje, ne da bi se zavedala, da s tem često ubije one, ki še niso dozoreli v igri življenja. To ni hudobija, ni pokvarjenost, ampak lahkomiselnost in kdor je imel priliko živeti na Dunaju, ta ve, da Dunajčani v resnici niso slabi, ampak lahkomiselni. Mlada Fritz in Theodor se igrata s Kristino in z Mici. Mici je dozorelo dunajsko dekle, zato je njena ljubezen do Theodora istotako tudi le igračkanje, ona ve, da jo bo danes ali jutri Theodor pustil, zato se ne razburja radi njegovega obnašanja. Drugačna je Kristina, nepokvarjeno, naivno dekle je, ki prav nič no spada v dunajsko družbo. Ona vzame Fritzovo ljubimkanje resno, zato potem, ko pride razočaranje — pade, konča si mlado življenje. Igra. v celoti ni bila slaba, režija dobra, manjkalo pa je ono, oni, ki bi morali biti najbolj dunajski in ki bi morali biti ljubimca — to niso bili. Theodor Kaiser je lahkomiseln kavalir, operetna figura, veder, vesel, spreten konverzator, živa živahnost in obenem eleganca. Gospod Kovič to ni bil, ker ni mogel biti, ker mu manjkajo vse navedeno lastnosti-Njegove kretnje so nerodne, eleganca prisiljena, njegov organ nesimpatičen. Ko je oponašal natakarja, ni bil komičen radi komike, ampak radi svoje prisiljenosti in nerodnosti. Skoro vse isto velja za Fritza Lotheimerja, tudi ta je Dunajčan, Čeprav duševno različen od Theodorja. G. Mikulič pa je bil zanj pretežak, preveč skonstruiran in pf'omalo pristen. V ljubavnih scenah je pokazal že v prejšnjih ulogah, da ni ljubimec. Vsled tega je manjkala ona ljubimčarsko-dunajska atmosfera in to je vzelo drami bistva Schnitzlerijan-stva. Karikatura v pravem smislu je bil Jermanov »neki gospod«. Prišel je na oder kakor duh, oziroma Krist s kubističnimi gestami in ker je pri njegovem nastopu manjkalo tudi g. Mikulinu sile, je bila to gotovo najslabša scena. Pi i tem je treba pripomniti nekaj, kar sicer ne spada sem. G. Jerman je.nova moč, toda taka, kakršnih imamo že dosti preveč.Zato bi vprašali upravo, če misli iz našega gledališča res napraviti azil vseli poklicanih in nepoklicanih začetnikov? Če misli napraviti iz gledališča dramatično šolo slabo nadarjenih učencev, naj to vsaj pove, da bomo vedeli; potem se bomo postavili tudi na temu primerno sta-stališče. Gledališče, kakršno si želimo, bi shajalo z manjšini ansamblom, toda takim, katerega bi tvorile res dobre moči. Edina, ki nas je presenetila v prijetnem smislu, je bila gdč. Testenova. Njena Mici je bilo pravo, pristno, neprisiljeno lahkomiselno dekle. Vodstvo je tu lahko videlo njeno sposobnost in uporabnost, zato naj jo v prihodnje 110 sili v uloge, ki niso zanjo, ako mu je njeno napredovanje res pri srcu. Ga. Dragutinovičeva je bila naša stara dobra igralka, ki je pogodi! značaj Binderiee ter odigrala to ulogo dovršeno. Ga. Šetinska je zasnovala Kristino dobro. V prvem dejanju še ni ugajala popolnoma, tembolj pa v dtugem, a "posebno t tretjem, kicr ne je razživela ter ustvarila tuintam u-
metnino. Vidi se, da, v letošnji sezoiji stalno napreduje. \Veiring je bil str. rec one dovršene vrste Skrbinžkovi starcev, katerih nam je podal že obilo, vse skoro enako dovršeno, in kateri sr kljub temu, da so si silno podobni, vendarle vedno zanimivi. Obisk je bi
srednji.	 r
x Rudolf Oerny, pevovodja praške, ga pevskega društva »Smetana«. 01 priliki koncerta pevskega društva »Smetana«, ki bo v torek 18. aprila v Mariboru, se nam zdi umestno, da se spomnimo z nekaj vrsticami dirigenta R. Černy, ki si je stekel, še predno je postal pevovodja »Smetane«, nevenlji-ve zasluge za slovansko pesem. Rudolf Cernj>- se je rodil 17. avgusta 1876. leta Ko je dovršil učiteljišče v Pragi, se je posvetil glasbi. Klavirja se je učil pri K. pl. Sladkovskem, operno in koncertno petje pa pri Moriou Waller-steinu. Po zaključenju glasbenih študij je ustanovil s pevci A. Mikolašem, J. Novakom in B. Svoj sikom Češki pevski kvartet, v ktcTem jo pel sam II. tenor. Razen tega je spremljal sam so-lopetje na klaviru in je bil vodja in duša petnajst let (1899—1914.) trajajočega, podjetnega delovanja Češkega pevskega kvarteta. Delovanje kvarteta lahko delimo v dve dobi. Prva doba sega od 1. 1899. do 1903. in je bila nekaka priprava. Priredili so mnogo koncertov na Češkem, Moravskem, v Šleziji, na Dunaju, nadalje 1. 1902. v Draždanih, v Lipskem, v Magdeburgu, Hamburgu, v Severni Ameriki (kjer jo bilo okoli' 30 koncertov) in končno 1. 1903. na Balkanu. Naslednji dve leti so posvetili študiju novih del in so preložili odlična dela češke in slovanske glasbeno literature v francoščino in angleščino. Lota 1906. začne druga koncertna doba, o kateri naj omenimo v informacijo le nekaj občudovanja vrednih podatkov. 6. avgusta 1906. L nasitopi Češki pevski kvartet pot okolj sveta. Na šestmesečni turneji v seve« roameriškili Združenih državah je nastopil kvartet na 100 koncertih; vodilnim možem in učenjakom univerze n* Chicagu je zapel 30 slovanskih (tudi! jugoslovanskih) narodnih pesmi v 9 jezikih. Pri koncertih na Japonskem' je tvorilo uvod kratko informativno predavanje o češkem in slovanskem petju v angleškem in japonskem j etiku. Cela ta doba je bila ogromna propaganda , ki je ni še. prekosila druga. Ko se je razšel (ob izbruhu vojneX kvartet, se je posvetil R. Černy popolv noma praškemu pevskemu zbore? »Smetana«, ki ga je vodil že od 1.190& Z njim si je priboril na dveh pevskih! tekmah' prvo nagrado (v Plznu letal 1912. in v Pragi 1. 1921.) in je nastopil od 1. 1909.—1921. na 119 produkcijah, na kterih so peli 127 skladb 53 skladaj tel jev, a.li skupno 677 točk (s ponavlja* nji vred).
x Društvo slovenskih upodabljajo« čih umetnikov je objavilo notico, kateri zahteva pošiljatev umotvoro^ za beograjsko razstavo do 15. aprila,’ kar pa je bila pomota. Rok za pošiljal tev poteče šelo 15. maja t. 1.
* Nove skladbe domačega skladatelja. G. kapelnik Schonherr je predal vojaški gobdi kopico lepih slovenskih' skladb, katere bo vojaška, godba tekom te sezone pri promenadnih koncertih v? parku proizvajala. Med skladbami s0 nahaja »Slovenska koračnica«, ' Iz slovenskih krajev« (venec valčkov po narodnih pesmih) in »Slavija-koračnica««
ŠSavenska banka d. d, v Zagrebu.
Pod predse^ništvoin društvenega; predsednika Zimmermanna se je vršila v soboto 8. aprila t. 1. v Z#crebu letošnja glavna skupščina >Sl a venske banke«, ki jo bila pomembna radi tega, ker so je na njej izvršila fuzija a Jugoslovansko Union-banko, preje Mariborsko ekskomptno banko. Ta fuzija ‘predstavlja prvo sistematično združenje slovenskih in hrvatskih gospodarskih sil in je s tega stališča tudi splošnopolitičnetra pomena. Sl a venska banka je bila že dosedaj eden od največ j ih denarnih zavodov v državi. Imela, je na Hrvatskem. v Primorju in v Srbiji 10 podružnic, njena polno v-plačana glavnica je znašala 100 mili« jonov kron. Na Dunaju in v Budimpešti poseduje banka afiliirane zavoda v Južni Ameriki v Buenos Airesu ia po drugih mestih svoje posebne agen«
feije. Njene vloge so znašale v 1. 1.921'.
027 milijonov kron, celokupni promet ma je naraste] od 11 milijard v letu &920 na 54 milijard. Od čistega dobička 10 milijonov 480.065 K 32 vin. je za-Vod 'za leto 1921 razdelil 8% dividende.
Banica. angažira v nekaterih. važ-0iK vel. industrijskih podjetjih, med lir. vodi konzorcij, sestoječ iz države, neke angleške, družbe ter banke, kate-Vi je pričel v Slavoniji, z vrtanjem na novo odkritih petrolejskili poljih, ki 3bet;t velike uspehe.
S fuzijo z Jugoslovansko TJnion-lOanko razširi Slavonska banka svoj delokrog tudi na Slovenijo, ker prevzame 7 podružnic in 2 ekspozituri 'Union-ban ko. Po fuziji bo imela banka delniške glavnice in oficijelnih rezerv nad 200 milijonov kron in vlogam i. nad H milijarde razpoložljivih denarnih sredstev.
V novi upravni odbor, kaieromu jo izvoljen za predsednika, znani zagrebški veletržec* Janko. Zimmermann, za jL. ipodpredsediiika veleindustrijalec V. jiilrko, za.H.,podpredsednika pa otl votlinic dr. Rudolf Botlanič, so nadalje izvoljeni: Ivo Antičevič, glavni ravnatelj Zadružno# saveza v jOBranko Arko, odvetnik in. jZagrebu; dr. Fran rerno. ravnatelj (Mesijie hranilnice v Ljubljani; Emil rpl. Eisnor, arhitekt na, Dunaju; dr. K. tiPranz. iin.lustrija.lec v Mariboru; Vik-(tor Glaser, luduslrijalee. v Rušah;’ Ivo voljen Milan Krekovi«.*, za njegovega
ll $$ 8$ S
Avanturističen rcrnan
Splitu; dr.
posestnik v
Grgurina, veletržec, Rijoka-Zagrpb; dr. Milo Katic, primarij v Dubrovniku; Anton Kristan, glavni ravnatelj državnega imetja, Bel je; dr. Albert Kramer, Ljubljana; dr. Franjo Lipold, odvetnik, Mairibor; Vinko Majdič, in-dustrijalec, Kranj; dr. 'Milan Mayer-Maric, Zagreb; Stjep&n Mihu n, posestnik, Zagreb; Peter Orepič, industri-jalec, Dubrovnik; Franjo Pavelič, ve-letržee, Zagreb; Lovro Petovar, posestnik, Ivanjkovci; Ciril Pirc, župan. Kranj; Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj Slavonske banke, Zagreb; Albert Rupp, veletržec, Osijek; dr. Edo Radoševič, zobozdravnik, Zagreb; dr. Andro Svilokos, geiufralni konzul SHS, Valparaiso (Cliile); dr. Fritz Scherbaum, industrijalee, Maribor; Ante Šutej, industrijalee, Zagreb; Vladimir pl. Treščec-Bra.ujski, veliki župan v pok; Zagreb; Eitvin AVeiss, veletržec, Zagreb; Gustav We&ten, in-dustrijalec, Celje; Filip Supančič, posestnik, Ljubljana: —r V nadzorstvo pa so izvoljeni: Makso Bauer, veletržec, Zagreb; Franc Denvusohek, industrijalee, Maribor; dr. Emanuel Kovačič, mestni fizik, Brod na Savi: Milan Krekovi«, zemljemerec, Zagreb; dr. Janko Olip, odvetnik, Beograd; V. Spasojevič, vseučilišču i profesor, Beograd; Oton Sclnvarz, veletržec, Zagreb; Ivan Veselič, trgovec, Ormož. — Za predsednika nadzornega odbora je iz-
ica pa Ivan Veselič. — Za generalnega. ravnatelja Sla-vferiske banke je postvljen Avgust Praprotnik’.- Banka bo imela poleg svoje glavne centrale v Zagrebu posebne poslovne centrale a’ Ljubljani in Beogradu.
7
Šport.
o P i vremeni' odbor za laku atletika
v Beogradu, izabran od zbora, sip or tista na dan 10. 3. 1922 god., izradio je stažu i program za trke »Kroš-lcon-tri«, koje če se održati u Beogradu ria pebar »Politike« 17. aprila 1922 pre-poldne, na konjskem tnkališou Dunav-skog Kola Jahača »Knez Mihajlo« i razpisuje ga ovini svima klubovima (sportskim i atletskim), društvima i školama iz cele Kraljevine, u vezi. sa dole označenim kategorijama. Trkač-ka staea: Dužina staae je oko 6 km. Start i oilj na konjakom trkališčn Dun. Kola Jahača. Kategorije: 1. Seniorska. Za s ve lakoa tleti čare, članove Ju gosi. Lakoatletfkog Saveza. 2. Juniorska. Za sve one, koji nisu dobili prvu nagradil na kakvoj trči od 3 km pa na više. 3. Početnici. Za one, koji nisu u-čestvovali <na Irkama 3 km na više. 4. Fotbalska. Za loptače, članova 'Jug. Lop. Saveza. 5. Sokolska. Za Sokole ■sviju- društava u Kraljevini. (5. Diji-čika. Za dijake sviju škola do 20 godim. Svi trkači mora ju biti člani kakvoj šport, ili. atletičkog kluba,1
društva, ili »ltole. 'Pobednik pelinvfl »Politike«': Prvi trkač, koji udje iicild< dobic onoliko tačaka, koliko v.n svega. trkača stigne. Povlastice aa vožnju: Kako je vrlo važno pitanje po* vlastica prilikom putovanja za one, kojijdolaze‘iz drugih mesta, da uziim učešca na ovoj velikoj pešačkoj troti t° je Privremeni odbor za-Laku Atlcliku stavio sebi ti dužnost, da regrfliši5 t'1 stvar kod Ministra Saobračaja. 0 po-Arlasticamia ili. eventuelno bezplatnoj vožnji svi če se učesnici blagovreoieflo izvestiti. Podrobnejši popis v »S številka 5.
Gospodarstvo.
g Mariborsko sej insko poročilo. Iv*
živinski sejem dne 11. t. ni. se je Prl' gnalo 7 bikov, 127 volov, 27S krat, ter 5 telet. Skupaj 417 glav. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli kg žjjj® težo Iv 30—35; poldebeli voli 38—*,’ plemenski voli 28—33; biki za klanje 22—28; klavne krave debele 22— plemenske kra ve 16—22; krave za kio-basarjo 1.4—18; jnolzne krave 18-^2-’ breje krave 18—22; mlada živina 21--32. Mesne cene; volovsko meso II- vrste kg.. K 48—60; meso bikov, krav, teli® 48—60; telečje meso I. vi\«te 52 TI. vrste 48; svinjsko meso sveže 72—80. g Osnovanje produktne borze
Ljubljani je odobril minister ti in industrije.
'govifl®
M m, * m m.m
Kar! F i g d o r. Prevet : R. It.
(Dalje.)	(55)
Ti in :j;iz, Albin hočeva postati voditelja novega, svobodnega človeškega pokolenja. • Gospodarico sve-ita« si nve imenoval v šali. V ljubezni bom blagoslovila moje žozlo in na moji zastavi bo zapisana z zlatimi črkami beseda »Osvobojen,ie...«
Mavda odpre oči.
Kakor, da bi hotelo potrditi solnce te njene besc-Je vzžari tisti trenutek v še lepši svetlobi.
»Moji mladeniči, voditelji bodočega pokolenja že .rastg! Kadar nama pade ob poslednji uri i/, rok najina zastava. Albin — jo bodo oni zopet dvignili! Nesli jo bodo dalje. Vodili bodo ljudi, brate svobode po jasni poti — v novo jutro.
»V kraljestvo miru!«
— — Mavda zapre oči. Za trenutek se ji.zazdi kn-■kot da stoji pred njo Allan pritrjujoč njenim besedam. Kakor v sanjali se nagne naprej... kakor, da bi. se hotela skloniti k njemu, kakor da bi ga hotela poljubiti. Toda bila je le misel vročega hrepenenja. — Allan a ni.
Trepet tajne groze spreleti vse njeno telo in naenkrat jo objan^e, sama.ne ve zakaj, temna bojazen.
»No bodi hud dragi,« zašepeče, »če sem malodušja... Samo ženska sem...«
— — Tire teko. Počasi in kakor da bi se branile ,)oteči v nepovratnost. Brez cilja tava. Mavda po zapuščenih. samotnih, sobah. Ves prejšnji mir jo je naenkrat' zapustil, razblinila se je v nič vsa prejšnja, tako močna vera...
Končno se je polasti tak nemir, da ne more več vzdržati. Gori v stolpu jo vendar brezžičen br.zojav.
bi
Poslušati mora!
Mavda je bila v zadnjih dneh na skrivnem ne da Allan za to kaj vedel, dala zgraditi malo sprejemno brezžično postajo, da bi mogla še sproti dobivati z Ijiflelovega stolpa vsa poročila o poteku javne preizkušnje dalekotopilnega stroja. Postaja se nahaja v malem, zgornjem prostoru stolpa, v katerem stoji že od prejšnjega dne mlad telegrafist ob sprejemnem stroju previdno pazeč na vse pogovore brezžičnih postaj.
Dobro jutro gospod Miiller,« }ra prijazno pozdravi, Mavda. Ob njenem pozdravu se ji telefonist pokloni.
»Ali ni še nobenega poročila iz Pariza?«
»Vse polno poročil je milostiva, toda važnega nobenega. Ci. Stanlev je jedel včeraj pri Ritzu ter toliko in toliko ur zunaj pri stroju. Maloštevilne deže na tribunah, ki so bili še nerazprodani so plačali radovedneži danes s celimi tisočaki. — Reporterji vseh mogočih, listov so oblegali gospoda Stanleya, da bi izvlekli iz njega kake podrobnosti, toda kolikor se da presoditi po poročilih, ki jih pošiljajo, in niti eden govoril ž njim. Nepričakovanega se, kakor i zgleda, ni dogodilo nič.«.
»Trenutek!« Telefonist, se obrne naglo zopet k stroju, v katerem se začuje drobno prasketanje.
»Zbiranje množic na Marsovem polju se je pričelo,« prestavi glasno hitro drugo 'dragemu sledeče znamenje. »Kordon vojaštva je zasl razil sti;oj. V strojarni so delavci pridno na delu. Oba inženirja gospoda Stanleya sta stopila v pred strojnico čakajoči automobil ter se odpeljala v mesto; Pred hotelom, v katerem stanuje gospod Staule.v, se gnete nepregledna množica ljudi, ki bi radi videli slavnega iznajditelja, ko se bo odpeljal na Marsovo polje. Automobil z inženirjem je dospel pred hotel. Inženirja gresta v hotel. Očividno gresta yo zadnja, navodila za odločilni trenutek. Angleški poslanik baron Murph.v so je »ri-
ni bil seli
obenem*
telefoni«1'
Prestraši
peljal v automobilu pred hotel. Njegova legitimacij* mu pomore, da mu dovole vstop. Govoril bi rad z ?°' spodom Stanlevem. Glasom neke vesti jo ang]C!*" vlada pripravljena plačati iznajditelju celo milijav(1 funtov šterlingov, ako ji izroči stroj...«
Aparat, prestane.
Maydo spreletujeta vročina ki mraz »Kako se imenuje poslanik?«
»Murphy. - če se ne- motim,« odgovori »baron Murphy.«
Mavda prebledi, omahne, išče opore, plane telegrafist k njej.	>v
»Saj ni nič hudega«, šepeče Mavda komaj slis®] »Spala nisem in.. ,«,. čuden brezizrazen smehljaj spi leti njeno obličje... »razburjena sem.«
V aparatu prične zopet prasketati... .	.
Mavda sede na stol, katerega ji .ie bil ponudil legrafist. V njej so se prebudili vsi strašni spo®*’ na one usodne dni v Petrogradu in srce ji bije t»K močno, kakor da bi ji hotelo počiti.	v„	t
Zdi se ji, kakor da je zopet ona uboga, zapu?^^ Mavda Gre.gaardova, kakor da so izginila, se v ® razblinila vsa dna poznejša leta. skrite, tihe sre^'
vsa ona poznejša Tako jo je spremenilo že saino danjega mučitelja.
gob) ime njenega (Dalje prihodšj’1^
Podpirajte Jugoslovansko Matic® •
HBBSB
Glavni urednik: Radlvoj Rclitir. Odtrovorni urednik: Rudolf Ozim.
Pozor!	Pozor	i(	Gostilna	JALKAN",	Linhartova	ul.	13.
V četrtek, petek in soboto
v Jrošernovi kleti" v Gosposki ulici #113 peM la ccnti ril;.
Toči se pristna ljutomerska vina kakor tudi brezalkoholni grozdni sok in malinovec. — Izvrstna kuhinja vedno na razpolago.
Cenjenemu občinstvu se priporoča, da si za praznike nabavi dobre ljutomerske kapljice.
.69	Rado	in	Kati Jazbec.
>•»
I
išče
587 3—1
• VV
Ravnokar dospel:
Rizling, traminec, muškatelec, ter vin ček Setnika 1917, izvrstna kapljica iz ja reninskega dvora.
Vesele velikonočne praznike
gostom, prijateljem in znancem
55«	gostilničarka	„Baikana(<.
želi
vsem
Perfekten knjigovodja(kinj a)
slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč se išče za takoj. Ponudbe pod »Zmožnost* na upravo »Tabora".	561 3^2
Prednost imajo prosilci s prakso.
Ponudbe z zahtevo plače pod „A. B.t£ na upravo „Tabora“.
Dežne plašče
klobuke, perilo, čevlje, različno modno in galanterijsko blago v veliki izbiri pri
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg št. 2
Mala oznanila.
MoSka nova poletna obleka se po ceni proda. Kejžarjeva ul. ft 4.	568
Palice
v veliki izbiri in najceneje v galanterijski trgovini Baloh & Rosina, Grajski trg.	570
Proda se stenski telefon. Naslov pove uprava.	*
n
Kupi se: 1 dvnamo tl(jr'.|1.
voli, ca. -5.5 Kw, nov iicn, novejše typr. Procifl 1 nov nerabljen stroj ia,sine). lienje d)icktenhobelmasCl1 50Q mm odprtine in ena	,,
ročna stiskalnica iz	1,
Naslov pove oglasni Kužnik, Slovenska ul-	^
Solidne cene!
10—3
i-istaik in izcUiatcU; KonzorcU BTabw*. ^ Tiska: Mariborska tiskarna
Naznanilo slavn. občinstvu
da sem prevzela	*
gostilno „Pri Urbanu", Vrbanova ulica 2“
od g. Šober j a. Potrudila se bom, slavnem11 činstvu postreči z'najboljšimi domačimi ter pristn* dalmatinskimi vini. Mrzla in topla jedila vedno razpolago.
Za obilen obisk se priporoča
Ivanka Živic
5?!	Vrbanova	ulica	2&
Dva gospoda
iščeta separirano sobo, ako mogoče s hr centrumu mesta. Ako ni prostera za ob8, Pa 0qA
ireskrbo. Ponudbe v <