TRST, sreda 15. oktobra 1958
Le»o XIV.. Št. 243 (4090)
PRIMORSKI DHEVHIK
	
Cena 31 Lir	
Tel.; Trst 94-638. 37-338 - Gorira Poštnina plačana v	93-808, 33-82 gotovini
T*™NI*jy°: UU. MONTECCHl št. (, II. dM. — TELEFON 93-MI IN 94-83* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -
OGLASOV:	Podružnica GORICA: Ulica S. Peilico t-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo
*-	'	vsag mm višine v širidj enega stolpca: trgovski 80, 1 inančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel- 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Indijska pobuda med razpravo o razorožitvi v OZN
Tudi afriške in azijske države zahtevajo
takojšnje prenehanje jedrskih poizkusov
v
Ženevskih razgovorov pa naj bi se udeležil tudi Hammarskjoeld Angleški delegat zagovarja ameriško stališče - Sovjetski profesor o nevarnosti nadaljevanja poizkusov
h. _ indija je skupno z drugimi enaj-t'cGetn ^ n’ 'n azijskimi državami prediožila v poli-iitvi ki u OZN nov načrt resolucije o razoro-ciiaspreminja prvotni indijski načrt. Nova resolu-!nedtem t-Va .tako->-''nje pre-nehanje jedrskih poizkusov, tev jjo-J*0 Prvotni načrt omenjal
kv. Načni*0 Je Prvotni načrt omenjal samo prekini-02n ^ dvanajstih držav priporoča tudi, naj tajnik j. pomaga udeležencem bodoče ženevske konference. > *i so podDisale re-   :—■	.	.
s°luciin''’ 50 Podpisale rebrni vS°\. AfSanistan. ®ina tnj-m	Cejlon,
*i:a VndlJa’ Irak, Indone-
Ifmen ar0k°’ Nepal’ ZAR in
N’ova
takojšni oluc‘ia, ki zahteva »v Prenehanje poizku-kinitev.. esl° njiki začasno pre. >)»	» _k>olj kakor prejš-
**ališčuri	sovjetskemu
tudi i. ver>dar pa upošteva ki ,, ■ J0 več delegacij, naj tfcležii eneVske konference u-žato a l»d' Hammarskjoeld, dj (r?a .nodo Združeni naro-dtlonineje Povezani z njenim v
ie dan°Iitičnem odboru OZN *ki j?? govoril tudi britan-Nobjc aa.vni minister Alan ?ova vl^avil je, da se nje-5bv(Zat- a ne more za sedaj itivii, d? b° dokončno u-se, d-. sv°ie jedrske poizku-do j z Ugotovitve, da pride n , genske razorožitve, li. bdal je
ponudb
Sl 1f,iied,rsh'h poizkusov od d,- "žtobra dalje. Dodal je. Poizt dokončne prekinitve •ivj “sov lahko pride samo v ^ . sPlošne razorožitve. tihtafV,rnil je zatem sovjetsko it ,ej0’. n®i se velike države itdt ,aal dokončno odpovedo !titn.lrn Poizkusom in to v ru, da se doseže spora 'ki:-3 drugih področjih raz-'žv; al> pa ne. Obtožil je t sko zvezo, da postavlja ’ ko grozi, da bo ob-
flHlIllinilllllllllllHMIIIMIHIIIIIIIII
P« pogrebu Pokojnega papeža
t vi’ u- — Papeža so sicer 4f Sn jbeljek pokopali, ven-,VU	es dovolili občin-
p f‘op v kripto bazilike :it Za da je šlo gledat, »č,s oeha.ia zadnje — sicer ',C(lliia ^ bivališče Eugenia ■ 08febn: pravili so že četrti iS!®k« t °bred, redna kardi-.‘i tiara?inBlegaci-ia' ki je se-?S je ? na 22 kardinalov, .bllln Hela dopoldne svojo sHi n, sakodnevno sejo. V
j.Pa
c*>Tmgan. —
E>vi’ Dkl ie iz Sir‘je- a
Beirutu, in pozno
if^itlal:	rbfispeli v Rim še
Plila r'nKs iz Koelna, T* . iz Toronta (Kana-
•MiiUlba nadškof Bologne,
kSStt ,^\rcar°' ki je dal a to na ddhodu slovesno o-ti. Pozdr.^kolodvor so ga pri-i:?sti j ®vit predstavniki o-
.fas‘ _A*
(č četa" ,llu.bi postrojena čast-viMi ii.,0jakov. Neki popol-
'Hih<la b0 J Yar*avi ob->a'
iti.^dvai kardinal Wi»zynsky kov Rim v petek, tfdibai se. le -vedelo, da
i:;qmai c.-v bZ|1i n. Pidac že zaradi kiin misli na potovanje
k?Slla Za8dl ”gtonu je bila slo-A «e .sn>ea za Pijem XII., Din. ®isenif udeležil predseci ^o^-er s Posterje,n ^o^koni A I-uce in predaji ‘"ei-gi:komisije za atom-tili lt'je V° Bavconom. Zad-'ti *adni.e bodo tud' udele-£i.*» .obredne svečano-n2)# v RPezem. ki bo v ne-l^bl paR,n>u. V Rio de Ja-it a Pred ' -ie a“dušnice ude-
e^ločil	*k Kubiček,	ki
ti Sal * da
MeL^jni
h^ešn^.. 0 uspešnosti	ali
CKt ,tl	dač.na balzami-
*t sn	—	___..
‘OČil ,
Nikjpal ’ da ga bo v. Rimu Teiv-;0lni minister gene-
VoJPjftegj 80 8* uporabili za
'1« la OofaiPeza’ so dale P°'
SL* da7b no pojasnilo, ki
2*ka
Pfof* n krozku ,ujega
btli fzži r'• reste Nunzi m libj*ke u„lsi- prvi je z nea t(..,fja ? 1Verze in se dolgo dru»;Praaanii balzami-01» ’k 5i, P® je osebni
poja«Pn°lt0inega PaPeaa-hn^1^0 J« imelo prav-
bal^P dokazati, da je ^'ranja, ki je bil
pS
ža papeža, gotovo Nn "e 'v. P® so razne o-**ti	ni 'u*' da prav v tem
f'	drav« . Posebno uspe-
Jtži] da .'k* sta navedla « a? v - le truplo pet dni S *?« Ostoru, kjer je Di-* n kjer ■ *toPinj tempera-^0.,'tloba J* blla oslepljujo-b itd*1*	oseb	v
.»^ii sklad OZN
('*■ - SkupMi-S **6vi „ d*nes odobrila s ,'Siua*bn»	za	ustanovi-
*klada OZN za a	» gospodarskemu
!' i‘ li,: *a*dostno razvitih J.a, bi) n°vitev tega skla-?Jdni* n®eelno določena »r? rasedanju skup-b i »kl^^v.jo^d. bo
WWiš' » , d račel svoje o-r s „acetnim kapitalom 0 milijonov dolar
novila svoje atomske poizkuse, če ne bodo zahodne države sprejele njenih predlogov. Izrekel je upanje, da bo sovjetska vlada spremenila svoje stališče.
Zatem je podbijal sovjetske trditve, da so ZDA in Velika Britanija napravile nekaj svojih poizkusov tik pred svojo napovedjo o nameravani prekinitvi. Pripomnil je. da je tudi Sovjetska zveza enako ravnala, preden je marca prekinila svoje poizkuse. Poudaril je tudi, da angleška vlada ni skrivala svojih poizkusov, pač pa jih je že prej uradno napovedala.
Dalje je britanski predstavnik očital Sovjetski zvezi, da skuša prejudicirati rezultate ženevske konference in jih spremeniti v enostavno ratifikacijsko ceremonijo.
Zarem je pobijal sovjetske lucijo, ki jo je Velika Britanija predložila skupno z ZDA in z drugimi petnajstimi državami. V zvezi z izjavami švedskega zunanjega ministra, da je enoletna prekinitev jedrskih poizkusov nezadostna je Noble izjavil, da bo »Velika Britanija upoštevala to, kar je razumno in mogoče pričo zapletenosti položaja«.
Zahodno resolucijo sta na današnji seji branila tudi predstavnika Brazilije in Peruja.
Sovjetski delegat Zorin, ki c odgovoril angleškemu delegatu, je izjavil, da želi vedeti, ali Velika Britanija sprejema sistem nadzorstva, ki so ga predlagali strokovnjaki na ženevski konferenci, ne pa ali Velika Britanija ugodno sprejema sklepe strokovnjakov.
»Sovjetska zveza, je dejal Zorin, je že sprejela sistem nadzorstva, ki so ga predlagali strokovnjaki v Ženevi, medtem ko ameriška in britanska vlada nista do sedaj sporočili svojega sprejema«.
Pobijal je trditve angleškega delegata, da namerava SZ postaviti zahodne države pred ultimat, ko poziva skupščino, naj se že prej izreče za brezpogojno in dokončno ustavitev jedrskih poizkusov. »Raz-lika je,» je dejal Zorin, »da vi predlagate prekinitev poizkusov, mi pa predlagamo, naj se za vedno ukinejo.« Dodal je, da prav dejstvo, da zahodne države povezujejo to vprašanje z napredovanjem na drugih področjih razorožitve, pomeni ultimat.
Sovjetski profesor Aleksander Kuzin je danes izjavil v Moskvi, da bi nadaljevanje, jedrskih poizkusov v enaki meri kakor v letih 1954-1958 lahko povzročilo smrt okoli 10 milijonov ljudi zaradi levkemije, raka in dednih bolezni v eni sami generaciji v začetku prihodnjega stoletja.
Prof. Kuzin je to izjavo po-
dal na sestanku sovjetskih znanstvenikov, na katerem so razpravljali o rezultatih nedavne konference* znanstvenikov iz raznih držav, ki je bila v Avstriji.
Na tem sestanku so soglasno sprejeli resolucijo, ki poziva tuje znanstvenike, v prvi vrsti ameriške in angleške, naj z vsem svojim znanstvenim ugledom podpirajo zahteve svetovnega javnega mnenja za takojšnjo in brezpogojno prepoved poizkusov s katerimkoli jedrskim orožjem.
Moskovski radio pa je nocoj javil, da se bo jutri začel v SZ »mesec proti jedrskemu orožju«. V tem mesecu bodo organizirali v SZ zborovanja, na katerih bodo zahtevali popolno prepoved jedrskega o-rožja.
  «»——
Nova vlada štirih ministrov v Libanonu?
BEJRUT, 14. — Čeprav še ni uradnega potrdila, se zdi vendar verjetno, da je libanonska kriza, ki traja od 25. septembra, t. j. odkar je bila sestavljena nova vlada po nastopu novega predsednika, sedaj vendarle rešena. To je izjavil tudi Saeb Salem, voditelj bivših upornikov, ki je povedal, da je bilo število ministrov zmanjšano od osem na štiri.
Novo vlado sestavljajo poleg predsednika Karamija še Husein Oueni, Pierre Gema-yel ter Raymond Edde. Kačami ima poleg predsedstva še resore financ, državnega gospodarstva, obrambe in informacij. Oueini je minister za zunanje zadeve, pravosodje in načrtovanje:	Gemayer
za javna dela. zdravstvo, na rodno vzgojo in poljedelstvo; Edde pa je minister notranjih del, socialnih zadev ter pošte.  «»-----------------
Danes sporazum za konferenco o Cipru?
PARIZ, 14. — V pariških diplomatskih krogih menijo, da bi se mogle Velika Britanija, Grčija in Turčija na jutrišnjem sestanku stalnega sveta NATO takoj sporazumeti za konerenco o Cipru, na katero bi bile povabljene turi. Francija, Italija in ZDA. Baje bi povabili tudi predstavnike ciprskih G rk o v in Turkov.
Grška liberalna stranka je danes zahtevala od kralja Pavla, naj vlada pod vodstvom Karamanlisa odstopi, češ da je slabo vodila ciprsko vprašanje. Karamanlisova vlada je namreč naklonjena Makariosovem načrtu za neodvisnost Cipra.
Z otoka Cipra prihajajo vesti- o zelo številnih napadih na britanske vojake. Medtem ko te vesti ne govore o smrt-
sc ga ustrelili britanski vojaki. ko se na poziv »stoj« ni ustavil. Neki drug Gnk pa je bil močno ranjen, ko je pobegnil vojakom, ki so ga preiskovali.
Beneški župan podal ostavko
BENETKE, 14. — Socialdemokratski župan Gavagnin, ki je pred tedni sestavil občinski upravni odbor s pomočjo socialističnih in komunističnih svetovalcev, je danes napovedal ostavko. Socialistični svetovalec odv. Sullan je obtožil PSDI, da krši sporazum, ki ga je sklenila s socialisti in komunist: in rekel, da bodo tudi socialistični odborniki podali ostavko, ker je za novo krizo kriva tudi KD. Predstavnik KD pa je predlagal, naj bi Gavagnin sestavil odbor, v katerem b: sodelovale vse stranke. O županovi ostavki bodo glasovali na prihodnji seji.
Začetek razgovorov Kardelj - Džaanda
V Beogradu menijo, da je nujen Cangkajškov umik s Kvemoja in Macuja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — V Beogradu so se danes dopoldne pričeli jugoslovansko-indone-zijski politični razgovori. Indonezijo je zastopal na razgovorih predsednik vlade Džuanda Kartavidžaja, ki vodi delegacijo, Jugoslavijo pa podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kardelj, člani izvršnega sveta Milentje Popovič, Hasan Brkič. I.jubo Babič državna podtajnika Srdjan Priča in Anton Vratuša ter veleposlanik Jugoslavije v Indoneziji dr. Stane Pavlič. V prijateljskem ozračju in duhu medsebojnega razumevanja sc med razgovori izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih Na prihodnjem sestanku bodo proučili možnost razvoja dvostranskih odnosov in druga vprašanja skupnega interesa.
Predsednik zveznega sveta Srbije Minič s soprogo je danes opoldne priredil kosilo na čast predsedniku indonezijske vlade in njegovi soprogi. Nocoj pa je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj priredil v zveznem izvršnem svetu slovesen sprejem na čast indonezijskim gostom.
Po pozitivnem sklepu kitajske vlade o podaljšanju zatišja na fukjenski fronti so po mnenju v Beogradu mož-j
posti za rešitev krize na Daljnem vzhodu izboljšane. S tem ja Kitajska s svoje strani prispevala k pomiritvi položaji in povečala možnost za trajno rešitev vprašanja obalnih otokov in položaja na Daljnem vzhodu sploh. V Beogradu sodijo, da je sedaj vrsta na Washingtonu, da napravi pozitiven korak, da bi se te možnosti uresničile. Čeprav je glavni vir krize tuje vmešavanje v notranje kitajske zadeve in politika ZDA do Kitajske. je zaenkrat najvažnejše, da se Čangkajškove čete umaknejo s Kvemoja in Macuja .ker je njihova navzočnost na omenjenih otokih neposreden povod za zaostritev odnosov in stalno napetost na tem področju. Zaradi sklepa kitajske vlade o podaljšanju zatišja se bodo ameriško-ki-tajski razgovori v Varšavi nadaljevali v ugodnejšem ozračju. Čeprav Kitajska tega neposredno ne prizna, je vendarle s svoiim sklepom sprejela stališče ZDA, da se oo topovskih salvah ne more raz-goVarjati, in s tem storila pomembno koncesijo ZDA Pot do sporazumne rešitve bo verjetno dolga in težka. Upati je. da se bosta Washington in Peking v Varšavi vendarle končno sporazumela nekje na sredi poti.
B. B.
Dulles izključuje pogajanja o kitajskih obalnih otokih
Senator Mansfield za sestanek Dulles ■ Čuenlaj v primeru neuspeha sedanjih pogajanj * Pred zmanjšanjem števila Cangkajškovih rojakov na Kvemoja ?
WASHINGTON, 14. — Ameriški državni tajnik Dul-ies je na tiskovni konferenci izjavil, da ZDA nimajo načrta siliti cangkajska, naj zmanjša svoje oborožene sile na Kvemoju. Dodal je, da se bodo ZDA «še dalje trudile, da zagotovijo mir v Foimoški ožini, toda ne da bi se izognile svojim obveznostim do Cangkaj-
gka)>-	goče	»mešetarjenje«	s	Pekin-
Dulles je zatem izrekel zadovoljstvo, ker je bile zatišje v Fomtoški ožini podaljšano za štirinajst dni. Dodal pa je, da ZDA niso pripravljene pogajali se s Kitajsko o obalnih otokih ali dovoliti, da se ti otoki prepustijo Kitajski.
Dulles ni izključil možnosti, da daljše zatišje lahko avtomatično pripelje do temeljite spremembe položaja na področju Formoze in da bo mogoče spjejeti ukrepe, ki naj zajamčijo, da obalni otokii »ne bodo več nevaren činitelj za mir«.
Zatem je Dulles dejal, da spada vsak sklep glede Kvemoja v pristojnost Cangkaj-šfeove vlade. Dal ie razumeti, da bi vojaški sklep o pre-grupaciji obrambnih sil na tamkajšnjem področju lahko
sprejeli sporazumno.
Zanikal je, da bi bilo mo-
MiiHiimmitiiimnmiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiimiiiiiiitiiiiiiiimiHiitnniiimuMiimiiiiHiiiiitimimniiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiitHtHiHMiiiiHiiiiiniiniiMHMttHmitiinimiHinmniiimMMMiHiiiM«
Afera Giu[fre pride sedaj pred sena!
Poslanci odobrili Malagodijev predlog za parlamentarno	preisk Anonima
Poslanci vladnih strank so odbili predlog/ da bi komisija lahko zasliševala državne funkcionarje
(Od našega dopisnika)
RIM, 14 — Poslanska zbornica je danes odobrila zakonski osnutek za ustanovitev preiskovalne komisije o škandalozni aferi Giuffrtjeve «Anonima Banchiem. Najprej so o predlogu razpravljali dopoldne v komisiji za ustavne zadeve poslanske zbornice. Pri tem se je izkazalo, da je točno polovica članov komisije, in sicer 15, za spreminjevalni predlog socialističnega poslanca Targettija, 15 članov pa proti. Kot smo že poročali, je Targetti predlagal, da državni funkcionarji ne smejo biti izvzeti iz vrste tistih oseb, katere bo komisija smatrala za potrebno zasliševati, češ da morajo čuvati uradno tajnost.
Za Targettijev predlog so glasovali vsi opozicijski člani cd	skrajne	levice	do	skrajne
desnice, razen monarhista De-gli	Gcchija.	Proti	pa	so gla-
sovali demokristjani in socialdemokrati. Na ta način je bilo	poročilo	komisije	za po-
slansko zbornico negativno.
V zbornioi	sami	je	Target-
ti nato malo spremenil svoj predlog, poslanec Bozzi pa je predložil drug predlog v duhu Targeltijevega. Nato pa so razne skupine povedale svo-
r.ih žrtvah, pa je postal smrt-pa mnenja, sam Bozzi je kri-i:a žrtev neki ciprski Grk, kiltiziral ministra Del Boja, ki
je izjavil pred dnevi, da bo vlada na razpolago parlamentarni komisiji, toda tako, da M posamezni ministri poročali komisiji o delovanju državne uprave, t. j., da komisija ne bi mogla sama zasliševati posameznih uradnikov. Poslanec Bozci je poudaril, da bi na ta način vršili vso preiskavo praktično člani vlade. V tem primeru bi imela parlamentarna komisija celo bolj omiljeno pristojnost ’ od preiskovalnih organov, ki jih ime-ruje vlada.
Komunistični poslanec Gul-lo pa je poudaril, da predstavlja uradna tajnost oviro, ki mora biti odstranjena, če se i.-kreno želi, da bo komisija izvršila svojo nalogo.
Dejal je, da so to oviro odstranili celo za preiskavo o krivdi za znameniti poraz pri Kobaridu v prvi svetovni vojni, čeprav je šlo tedaj celo za vojaško tajnost.
Kljub vsem tem utemeljenim razlogom opozicije pa demokristjani in socialni demo-
Vojaki v Alžiru se neradi pokorijo ukazu De Eaulla Ferhat	Abasponavlja	ponudim za s Francijo
Mendes France poudarja, da so potrebna dejanja - Danes se bo De Gaulle posvetoval z generalom Satanom • Abas napoveduje izpustitev francoskih ujetnikov
ALiZIR, 14. — De Gaullov ukaz generalu Salanu, na podlagi katerega morajo vsi častniki opustiti sleherno politično dejavnost, je izzval precejšnje nezadovoljstvo med francoskimi kolonialisti in vojaškimi desničarskimi krogi v Alžiru. Vendar pa so se vojaki pokorili ukazu in zapustili odbor javne rešitve.
Ta odbor je sklenil biti v pripravljenosti in bo stalno zasedal. Na svoji današnji jutranji seji, kateri je predsedo val general Massu, je general izjavil:	»V	skladu z ukazi
predsednika vlade zapuščamo odbor javne rešitve za Alžirijo in Saharo.« Ostali člani odbora so nasprotovali temu odhodu. Toda general Massu je izjavil, naj ne vztrajajo, in je zapustil dvorano. Sledilo mu je vseh U častnikov, članov odbora.
Po kratki prekinitvi seje so se civilni člani odbora vrnili v sejno dvorano.
Na popoldanski seji je odbor sklenil poslati v Pariz dva predstavnika svojega glavnega odbora z nalogo, da zaprosita za razgovor z De Gaul-lom. Odbor so spopolnili s civilnimi člani. Za predsednika odbora je bil irrenovan musliman flid Kara.
Odbor je sklenil nadaljevati svojo dejavnost. Zvečer so njegovi civilni člani objavili izjavo, v kateri pravije. da bo treba izpraznjena mesta v odboru spopolniti in dodajajo, da so sklenili »nadaljevati borbo za uresničenje smotrov cd 13, maja, t. j.; popolna in
dokončna integracija Alžirije in Sahare s Francijo ter narodna obnova«.
Tudi akcijski odbor bivših bojevnikov je poslal generalu De Gaullu pismo, v katerem izjavlja, da so njegovi ukazi nerazumljivi.
Mendes-France pa je izjavil, da navodila generala De Gaul. la »pomenijo nekaj novega in posledice teh navodil bi utegnile biti zelo važne«. Poudaril pa je, da se bo lahko odprla pot za pomirjenje, samo če se bodo ti sklepi lojalno izvajali. Te besede odražajo po mnenju opazovalcev dovolj jasno zaskrbljenost nekaterih političnih krogov, ki se sicer strinjajo z De Gaullovim stališčem. bojijo pa se, da bodo njegove ukaze in načrte ovirali vplivni francoski predstavniki v Alžiriji in nekateri vojaki, ki se ne morejo sprijazniti s tem da ne bi zavzemali političnih položajev v državi.
Za jutri je general De Gaulle sklical sejo vlade, na kateri bodo razpravljali o položaju v Alžiriji. Na sejo bo povabljen tudi general Salan, ki je prišel danes v Pariz, da priča na procesu zaradi atentata. ki je bil izvršen 16. januarja 1957 proti njemu in ki se je ponesrečil.
Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas pa je v Tunisu dopisniku zahodnoberlinskega lista »Der Tag« ponovil ponudbo za pogajanja s Francijo.
Na vprašanje, ali je priznanje alžirske neodvisnosti po-
goj za pogajanja, je Ferhat A-bas izjavil:	»Nismo postavili
pogojev, niti pogoja za priznanja neodvisnosti. Danes to ponavljam. V nasprotju s tem, kar je bilo rečeno, nima naš predlog propagandnih namenov. Narekovala ga je želja, da se končno neha nepopisno trpljenje .ki ga povroča ta vojna. Alžirska vojna je strašna tragedija.«
«Poznam De Gaulla od leta 1943 in vem. da je velik patriot in človek, ki ga navdaja dobra volja. Ne more zatisniti oči pred dejstvom, da se gibanje proti kolonializmu ne more ustaviti. Ponudil je Afričanom neodvisnost. Cernu naj bi z Alžirci ravnali slabše? Mi nismo sovražniki Francije. Nasprotno, sodelovati hočemo z njo na podlagi novih vezi, takoj ko bomo dosegli neodvisnost.«
»Moram« privoliti v koncesije, da bo mogoče doseči, da bo naše ljudstvo po preživelih preizkušnjah piivolilo v sodelovanje s Francijo. To je naloga, ki si jo nalagamo.«
Ferhat Abas je zatem izjavil, da so Alžirci pripravljeni izpustiti francoske ujetnike brez slehernih pogojev.
»Nimamo propagandnih namenov,« je dodal »pač pa nas navdajajo samo človečanski navdihi. Nismo stavili pogojev in nismo zahtevali medsebojne akcije. Nadaljevali bomo našo akcijo v tem smislu, naj bo francoska reakcija kakršnakoli.«
»Ujetniki, je nadaljeval A-
bas, so na francoskem ozemlju. Izročeni bodo Rdečemu križu, nekateri v Tuniziji in drugi v Maroku. Nameravamo izpustiti čim večje število ujetnikov, kolikor nam bo to omogočila vojna dejavnost.«
Na vprašanje, kako spravlja v sletad svoje humanitarne namene z ukazi, naj se nadaljuje in poveča teroristično delovanje v Franciji, je Ferhat Abas izjavil: »Neki časopis je napisal, da sem jaz izdal take ukaze, kar je laž. Dejansko je položaj povsem drugačen. Organizacija alžirske osvobodilne fronte v Franciji je že eno leto zahtevala naše dovoljenje za teroristično kampanjo. Dolgo časa smo zavračali to zahtevo, dokler nismo pred nekai tedni privolili s pogojem da se napadi usmerijo samo proti vojaškim in vojaško-gospodar-skim objektom, ter da se civilnemu prebivalstvu in policiji prizanese.«
Dopisnik nemškega lista je nato vprašal, kako je ta izjava v skladu z atentatom proti Eiffelovemu stolpu. «Dobro veste, je odgovoril Ferhat A-bas, da se v ostrosti borbe ukazi na splošno ne spoštujejo.« Tedaj je časnikar vprašal: »Vi pravite, da je vest, češ da. ste ukazali nadaljevanje terorističnih akcij, lažna. Ali lahko poročam, da se te akcije ne bodo nadaljevale?«
Na to vprašanje je odgovoril obrambni minister Krim Belkasem:	«Naša vlada je
razpravljala o tem vprašanju, toda nismo še nič sklenili,«
krati niso hoteli glasovati za Bozzijev spreminjevalni predlog, ki je bil odklonjen z 254 proti 252 glasovom. Takoj nato so glasovali o Malagotlije-vem zakonskem predlogu v celoti in ga odobrili. S tem je bil postopek v poslanski zbornici zaključen in Malagodijev predlog bo predložen sedaj v razpravo senatorjem, ki bodo ves postopek ponovili. Sele nato bo ustanovljena komisija.
V senatu so danes odobrili proračun prosvetnega ministrstva. Pred tem je govoril minister Moro, ki je dejal, da Fanfanijev šolski načrt predstavlja le finančni okvir, kajti prava reforma šole bo prišla na vrsto šele pozneje in polagoma. Moro je v svojem govoru branil privatne klerikalne šole.
Danes se je sestalo tudi vod. stvo KPI, na katerem je poročal Togliatti o notranjem položaju za njim pa Longo a mednarodnem položaju. Vsebina obeh poročil ni znana.
Togliatti in Terracini sta danes hkrati obiskala tudi predsednika Gronchija in mu izročila dokumente o kršitvah zakonitosti, ki so jih zagrešili v zadnjem času vladni organi, predvsem pa organi javne varnosti. Dokumenti se delijo na dva dela: v prvem je obrazložitev kršenih načel, v drugem, pa seznam kršitev (prepovedi, cenzura, oviranje sindikalnega delovanja itd.).
Jutri pa se bo sestalo vodstvo PSI. Nenni bo preči-tal poročilo, ki ga je pripravil za januarski kongres stranke. Struja Lelia Bas-sa je objavila svoj program, ki sestoji iz naslednjih točk:	veljavnost demokratič-
ne alternative, ki jo je nakazal beneški kongres stranKe. toda tako. da se ta alternativa ne sme tolmačiti fronti-stično ali pa v socialdemokratskem smislu; borba za socializem in borba proti blokom: nobena socialistična borba ali pa borba za osvoboditev kolonij ni mogoča brez obstoja ZSSR ali proti ZSSR. t. j. na socialdemokratskih pozicijah, razredna borba, ki pa ne sme ovirati diskusije med PSI in KPI, čeprav je potrebno nenehno iskati to razredno enotnost med obema partijama ter hkrati onemogočiti kakršno koli vertikalno cepitev, ker so komunistične si le neobhodno potrebne za u-resničenje demokratične alternative.
Dunes se je sestalo tudi de-mokristjansko vodstvo, na katerem so komemorirali pape ževo smrt in izrazili zadovoljstvo za uspeh KD dosežen na tržaških občinskih volitvah.
Neki tednik je objavil danes poročilo republikanskega prvaka in bivšega obramH»ie-ga ministra Pacciardija, ki ga je Fanfani poslal na neurad ni obisk v dežele Bližnjega vzhoda. V poročilu izraža Pac-ciardi svpje kritično mnenje glede stališča, ki ga zavzema Fanfani zlasti do predsedn,-ka ZAR Naserja.
Senator Pastore (KPI) je s skupino drugih komunističnih senatorjev poslal predsedniku senata Merzagori pismo, s katerim zahteva sklicanje skupine seje komisij za zunanje zadeve in za obrambo. Na se-
poročala o postavljanju ameriških izstrelkov v Italiji. Neki demokrist.ianski poslanec
pa je postavil vprašanje, ker je »zaskrbljen, ker se je cena surovemu maslu izredno dvignila«.
V nedeljo in ponedeljek so bile občinske volitve v 38 občinah z nad 10.000 prebivalci, v nadaljnjih treh pa so bile samo delne volitve za posamezne volilne sekcije. Pjed volitvami je bilo stanje naslednje: v 13 občinah so bili občinski odbori sestavljeni iz večine PSI in KPI, v 18 pa iz KD ali iz KD in drugih strank, v 6 občinah pa iz drugih strank. Po volitvah pa bo v b’ občinah večina KP in PSI, 24 bo občino upravljala KD sama ali pa KD in druge stranke, v 7 občinah pa ostale, stranke.
A. P.
gom glede obalnih otokov. V kratki pisani izjavi pravi Fo-ster Dulles, da krajše zatišje nikakor ni »trdna osnova, na kateri je mogoče ustaliti položaj v interesu miru«.
Na koncu je izjavil, da je smoter Kitajske na Daljnem vzhodu v glavnem zasedba Formoze, umik ameriških čet z vsega področja ter razbitje zavezništva med ZDA in Cangkajškom.
Dulles je tudi izjavil, da dvomi, da bi Združeni narodi lahko omogočili pozitivno rešitev spora v zvezi z obalnimi otoki, ker Kitajska nasprotuje, da bi o tem razpravljali v OZN. Na vprašanje ali je možno, da ZDA s svoje strani predložijo zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu, je Dulles odgovoril, aa morajo tak sklep odobriti Združeni narodi, ter da dvomi o možnosti takega sklepa zaradi morebitnega sovjetskega veta.
Zalem je Dulles izjavil, da se sedaj ZDA pogajajo v Varšavi s Kitajci in da se mu ne zdi umestno naprej povedati, kakšno stališče bo a-meri.ška vlada eavzela med temi nogajanji.
Dulles je tudi izjavil, da nima nobenega predsodka proti sovjetskemu predlogu, naj bi se konference o ustavitvi jedrskih poizkusov udeležili zunanji ministri. Dejal je, da bi prav gotovo šel na konferenco, če bi se mu njegova navzočnost zdela potrebna ali koristna, da se zagotovi uspeh. Toda izrekel je mnenje, da za sedaj ni to potrebno. Izjavil je tudi, da so mnoge stra ni tega vprašanja preveč zapletene in tehnične, da bi lah-ko o njih govoril.
V Tajpehu zatrjujejo v pooblaščenih krogih, da bi (ormoška vlada privolila na zmanjšanje svojih posadk na Kvemoju in Macuju, če bi se ZDA obvezale, da bodo branile te otoke. To naj bi bil kompromis med Washingtonom in Tajpehom.
To vest je objavil večerni list v Tajpehu »Ta Hua«. V poučenih krogih menijo, da je vest točna, če se upošteva, da je ravnatelj tega lista med vidnimi osebnostmi v Kuo-mintangu. Čangkajšek ima sedaj na otočju Kvemoj in Ma-ču okoli 100.000 mož.
Ameriški demokratični senator Mansfield, ki je član zunanjepolitičnega odbora, je izjavil, da ne bi smeli izključiti sestanka med Dullesom in Cuenlajem. da se zagotovi mir na Daljnem vzhodu. Pri-
Pri osvajanju vsomirja
V SZ pripravljajo raketo za na Luno
riške oblasti so objavile nekaj ugotovitev glede rakete Pioneer, ki je bila izstreljena proti Luni. Tako poudarjajo, da niso nikoli imeli namena doseči tako imenovane »hitrosti za beg«, t. j. 25.000 milj na uro, ker to za poskus ni bilo potrebno. Potrebno bi bilo, da bi dosegla hitrost največ 24.120 milj na uro, S ta hitrostjo ter s smerjo poti, kot je bila predvidena, so upali v uspeh poskusa, foda raketa je dosegla največjo hitrost 23.440 km na uro, ker je v začetku letela preveč navpično ter je tako morala premagovati večji upor težnosti.
Pioneer Je dosegel najvišjo tečko z 79.212 miljami, nato pa je padel proti Zemlji pod vplivom težnosti in se je gotovo vnel v atmosferi nad Pacifikom. Da bi se odtegnil težnosti Zemlje, bi moral izleteti iz območja Zemlje s hitrostjo 25.000 milj na uro in bi moral ohraniti zadostno hitrost, da bi prišel v območje privlačnosti drugega planeta. Ali pa bi moral zapustiti Zemljo z manjšo hitrostjo, zavoziti na pot Lune, nato pa se s še enim sunkom odtegniti težnosti Lune.
Sovjetski znanstvenik Bron-stein je v intervjuju danskemu komunističnemu glasilu izjavil, da imajo sovjetski znanstveniki dovolj močne rakete, da bi lahko dosegli Luno. Specialisti že izdelujejo raketo, ki bo v bližnji prihodnosti izstreljena na Luno. Raketa bo imela približno take dimenzije kot drugi sputnik, t. j. okrog 450 kg. Bronstein je tudi rekel, da sovjetski znanstveniki študirajo dva nastanku naj bi oba ministra črta; po enem bi laketo spu-
Aineričani pa že govore o rakeli za na Venero, medtem ko nameravajo 7. novembra ponoviti izstrelitev rakete na Luno
WASHINGTON, i4. — Arne-j stili na površje Lune, po dru-
gem pa bi raketa letela o-krog Lune in se vrnila na Zemljo. Zadevne račune dela prof. Jegorov na akademi-j znanosti z velikimi elektronskimi stroji.
Nadalje je sovjetski znanstvenik dejal, da bodo te rakete opremljene z instrumenti za merjenje mase Lune in rjene sposobnosti prevodni-štva toplote in elektrike, s televizijo za registriranje plati Lune, ki je obrnjena od' Zem-ije, in za ugotovitev, ali nudi površje Lune točke za pristajanje vsemirskih letal.
O tretjem sputniku je prof. Bronstein dejal, da so ga nekateri označili za leteči laboratorij. »Toda jaz bi ga raje imenoval leteči inštitut, tako popolna je njegova znanstvena oprema,« je dostavil.
Na vprašanje o izstrelitvi ameriške rakete proti Lurd, je Bronstein izrekel mnenje, da so napravili Američani važen korak naprej pri osvajanju vsemirja. Postavili so tudi nov višinski rekord poletu. Vse to bo imelo veliko važr.ost za nadaljnji razvo.; tehnike raket in za pripravo vsemirskih poletov Ni pa Bronstein mnenja, da bi imel ta poskus posebno vrednost za raziskavo vsemirja. Za le-uspeh Piotieerja je dal sovjetski znanstvenik dve moznj pojasnili: 1. pogonske rakete niso bile dovolj močne, da bi dale v začetku hitrost 11,1 km na sekundo: 2. pot rakete ni bila preračunana brezhibno.
«New York Times« piše, da bodo ZDA najbrž drugo leto izstrelile raketo proti Veneri. Nadalje piše. da ima letalstvo v načrtu spet izstreliti raketo proti Luni t, novembra.
pomnil pa je. da bi do tega sestanka moralo priti šele tedaj, če varšavski razgovori :n posredovanje v OZN ne bi uspeli. Senator je izrekel zadovoljstvo, ker so Kitajci podaljšali zatišje. Izjavil je, da je treba ta sklep pripisati v veliki meri nedavnim izjavam Eisenhovverja in Dullesa, ■: sta dala razumeti, da sta pripravljena pogajati se.
Agencija »Nova Kitajska« pa izjavlja, da enote kitajske vojske strogo spoštujejo ukaz obrambnega ministra o prekinitvi obstreljevanja Kvemoja. Agencija dodaja, da Cangkaj-škove sile svobodno nadaljujejo svojo dejavnost. V kitajskih krogih izjavljajo, da bodo takoj obnovili obstreljevanje obalnih otokov, če bodo ameriške ladje začele spet spremljati Čangkajškove ladje.
Tito na Brionih .•
BRIONI, 14. — Predsednik republike maršal Tito je po proslavi v Zenici odpotoval na Brione. Maršal Tito je danes na Brionih sprejel novega jugoslovanskega veleposlanika v Cilu Ljubo Fausta.
-«»-
Veljko Mičunovic odpotoval iz Moskve
MOSKVA, 14. — Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi \ eljko Mičpno. vič je odpotoval danes iz Moskve na novo službeno mesto v Beograd. Na moskovskem letališču so se od njega poslovili načelnik protokola zunanjega ministra Sovjetske zveze Moločkov in člani diplomatskega zbora, akreditirani v Moskvi.
V Bonnu razgovor Adcnauer-Smirnov
BONN, 14. — Sovjetski veleposlanik v Zahodni Nemčiji Šmarnov je bil danes uro in tri četrt pri kanclerju Adenauerju. Med razgovorom je baje bila poudarjena želja, da bi se razgovor kmalu nadaljeval. Kaj sta kancler in veleposlanik Smirnov govorila, se ne ve, toda sovjetski veleposlanik je bil videti po razgovoru optimistično razpoložen,
——«»----
Incident
v
TOKIO. 14. — V japonskem parlamentu se je danes dogodil incident v zvezi s sporom med socialističnimi in konservativnimi poslanci o vladnem zakonu, katerega namen je povečati oblast policije. Številni socialistični poslanci so se zabarikadirali v dvorani, kjer bi se morala sestati komisija, ki naj bi razpravljala o načrtu zakona. Poslanci so odločno branili vstop poslancem vladne večine yt policiji. Končno so se sporazumeli, da bodo jutri skupno nadaljevali razpravo o načrtu zakona.
Delegacija ZAR zopet na zasedanju Arabske lige
TUNIS, 14. — Tuniški zunanji minister Mokkadem je dejal, da tuniška vlada proučuje možnost, da prekine diplomatske odnošaje z ZAR zaradi incidenta na zasedanju Arabske lige. Iz Kaira je pa že prišla vest, da se je egiptovska delegacija vrnila na zasedanje Arabske lige, potem ko je bila na zasedanju sprejeta resolucija, ki obsoja Tunizijo. Navzoče delegacije so s ploskanjem sprejele e-giptovsko delegacijo ob nje-ntm povratku na zasedanje.
Tramvaj trčil v vlak
BEOGRAD, 14. — Danes se je dogodil v Beogradu nenavaden incident- neki tramvaj je trčil ob vlak, pri čemer sta zgubili življenje dve osebi, drugih pet pa je v smrtni nevarnosti.
Nesreča se je dogodila v jutranjih urah v predmestju Beograda, ko so vsa vozila polna delavcev, ki se vozijo na delo. V vlak, ki je prihajal z glavne postaje in je bil namenjen v Niš je zadel tramvaj, ki se ni mogel pravočasno ustaviti ter je podrl zaporo ob tračnicah in močno zadel ob poštni vagon vlaka.
Nesreča se je baje dogodila zaradi blata, ki je bilo v tračnicah tramvaja zaradi nočnega dežja.
Tržaški
Vreme včera): Na)višja temperatura 17,3, najnižja 12,1, ob 17. uri 16,2, zračni tlak 1012,7 pada, veter zahodni k severozahodni k 4 km, vlaga 57 odst., nebo 4 desetine pooblačeno, morje skoraj mirno« temper at ura morja 20.9- .
Dan«*, SREDA, 15. oktobra Terezija, OorMd • ^ Sence vzide ob 6.20 jn zagone 17.21. Dolžina dneva 11.01. vzide ob »22 in zato ft«/».,***' Jutri, ČETRTEK, 16. oktobc* figi, HotimiT .
Po nedeljskih in ponedeljskih občinskih volitvah
Sestava novega občinskega sveta na podlagi preferenčnih glasov
Tov. Jože Dekleva )e dobil 826 preferenčnih glasov - Največ glasov je dobil nosilec liste KD Franzil, ki noj bi bil bodoči župan Že sedaj je jasno, da bo težko sestaviti novi občinski odbor, ker socialdemokrati pravijo, da nočejo sodelovati z liberalci
Včeraj smo delnico o volilnih deljskih in ponedeljskih občinskih volitev za obnovitev tržaškega občinskega sveta. V razpredelnici je razvidno neuradno število glasov, ki so jih dobile posamezne kandidatne liste in primerjava izidi preteklih občinskih in političnih volitev. Čeprav izidi r.iso uradni, kljub temu ni mogoče pričakovati od uradnih podatkov, ki jih bo objavila osrednja volilna komisija baje v začetku prihodnjega tedna, da bi spremenili sestav bodočega občinskega sveta. Slo bo le za kak glas več ali manj, Ostane pa še odprto samo vprašanje republikancev, iti so po neuradnih podatkih dobili dva svetovalca, in sicer enega	iz zelo	■ nizkega ostanka, ki	je	po	neuradnih	podatkih	le	za	malo višji	od
ostanka glasov misovcev. Dokončno uradno štetje glasov, bi znalo odvzeti republikancem enega svetovalca in ga dati misovcem, ki bi v tem primeru povečali število njihovih svetovalcev v občinskem svetu od devet na deset. Obenem pa smo objavili tudi neuradno številp svetovalcev,	ki	so	jih dobile	po-
samezne liste.
Včeraj pa so bili objavljeni tudi neuradni podatki o preferenčnih glasovih. Po teh. podatkih so bili izvoljeni v novi tržaški občinski svet sle deči kandidati (v oklepaju preferenčni glasovi); ' -	’
NEODVISNA socialistična ZVEZA:	Jože Dekleva
(826).
KJPI: Vittorio Vidah (4369), Giuseppe Pogassi (1347), Marija Bernetič (1233), Giuseppe Burlo (610), Ernes-t'0 Radich (601), Franc Gombač (597), Arturo Calabria (542), Laura Wei.ss (391), Claudio Tonel (246), Giusenpe Muslin (233), Jolanda Russo (198). Umber-to Sajovitz (192), Atto Braun (157), Ferdinand Zidar (99).
KD- Mario Franzi! (7915), Paolo Venier (2148), Ester Ba-stiani (1668), Fausto Fecorari (1323), Ugo Verz:- (1316), Do-rr.enico Rocco (1254), Marcel-lo Spaccini 6112«), Raimondo Visintin (1103), Luigi Cividin (tisoč oseminpetdeset), Nereo t topper ' (1016), Sergio Gaspa-ro (949), Domenicantonio A-dovasio (930), Mario	Del Con.
te (927), Lorenzo	Colautti
(904), Arnaldo Fantasia (789), Teodoro de Rinaldini (735), Fausto Faravuna (726), Pia Gregoretti (718), l.odovico Za-netti (695), Sergio Coloni (654), Luciana Benni (651), E-gidio Babile (606), Krvino Puppi (599).
SOCIALDEMOKRATI:	Giu-
seppe Dulci (147R), Lucio Lon-za (1002), Tullio	Puecher
(389), Michele Miani (371).
REPUBLIKANCI; flio Ge-p-pi (601), Edoat-db	Cumbat
(498).
Liberalci: Daniele M«r-
purgo (893), Luigi	CarHone
(446).
MSI (fašisti); Alfio Morelli (5413), Riccardo	Gefter-Won-
drich (2094), Claudio de Fer-ra (1502), Ida	De Vecchi
(1311),	Francesco Petronio
(842),	Giovanni	Guerrieri
(769),	Enrico	Tagliaferro
(757), Luigi Ruzzier (641), Si-sinio Zuech (574).
FRONTA ZA	NEODVIS-
NOST’ Valerio Borghese (564).
SLOV.	LISTA;	Josip Agne-
letto (449).
TRŽAŠKA UNIJA; Carlo Tollov (187).
SOCIALISTI:	Bruno Pin-
chenle (457), Salvatore Tei-ner (239).
Radikalci, združena monarhistična lista in	neofašistična
nac. stranka dela pa niso dobile nobenega kandidata, ker niso ddjegle zadostnega količnika
objavili razpre- i , Od inpjstih , kandidatnih
ln,ih izidih ne-J ust, ki so sodelovale na nedeljskih in ponedeljskih ob-činssih vtflitvah, jih bo enajst imelo svoje predstavnike v novem občinskem svetu. Radikalci se tudi tokrat niso u-veljavili, saj, so dosegli vsega skupaj le nekaj nad 1000 glasov. Najbolj poraženi pa so bili na teh občinskih volitvah monarhisti, Čeprav so nastopili z enotno listo, niso dobili niti enega od dveh svetovalcev, ki so jih imeli v prejšnjem občinskem svetu. Nova neofašistična nacionalna stranka dela pa ni dosegla niti 500 glasov, kav dokazuje, da se v Trstu skrajna desnica zbira vsa okrog fašistične MSI, ki je obdržala svoje pozicije iz leta 1956, obenem pa precej zgubila v primerjavi z majskimi državnozborskimi volitvami.
Značilno je tudi dejstvo, da je pri teh volitvah odpadlo precej starih in znanih imen iz prejšnjih občinskih svetov. Najbolj se to opazi pri Krščanski demokraciji, kjer ni več »stalnega« župana Barto-iija (pravijo sicer, da bo kandidiral za senatorja. Dejstvo pa je, da so ga odstranili, ker je «že odslužil patriotskim koristim mesta«), predsednika ACLI Masutta, bivšega pokrajinskega tajnika Romana, posianca Sciolisa, predsednika šovinistične organizacije Lega Nazionale Harabaglia, prof. Gride.lija, tajnika Delavske zbornice (CISL) Novellija, Co-slovicha in Vaseotla Na njihova mesta so prišli novi ljudje, med katerimi so tudi nekateri, ki sedanjemu vodstvu l.i preveč všeč, da so bili izvoljeni. V bistvu pa so demokristjani vendar izvolili div ločeno število starih odbornikov, ki bodo tudi v novi občinski upravi določeni, da zasedejo odborniška mesta. Nosilec liste dr. Fraeuril pa je hil določen za župana, če bo šlo vse v redu.
Tudi pri fašistih je nekaj nov;h imen. Predvsem manjkajo nekateri ljudje, ki se niso strinjali s politiko tajnika federacije ..-fidoreMiMU.iV »n i.* • , Pri socialdemokratih pa ie odpadel bivši ftdkftVffJk i..$£r nussi - Gsmbel in na njegovo mesto je bil izvoljen predsednik tržaškega odbora Rdečega križa odv. Puecher.
V komunistični listi pa ni s.korai nobene spremembe, razen da nista kandidirala bivša svetovalca Luchesi in Stanka Hrovatin. Na njuno mesto it bila ponovno izvoljena Marija Bernetič, na novo pa je bil izvoljen Ferdi Zidar.
liberalci bodo imeli tudi e-r.ega novega svetovalca, ki bo prvič sedel v klopeh občinskega svetg.
Ravno tako to prvič sedel v občinskem svetu Valerio BCrghese za Fronto za neodvisnost. Tolloy pa se bo ponovno vrnil v občinski svet.
Toda najvažnejše pri teh volitvah je novi politični sestav občinskega sveta. Po sedanjih neuradnih podatkih so stranke tako imenovanega demokratičnega centra (KD, ;PSDI, FRI in PLI) dobile skupno absolutno večino, in sicer 31 r.a 60»sveto»altev. Demokrist
lodifaldl nilz njo, Mo P?-oteno’ gospolarili na občini nadaljnja štiK leta. Toda
‘prrje teinnA ia sjmn. 'ak-
no
moteno' gospodarili na občini še nadaljnja štiK leta. Toda tu’
v ce
cialdemokrati so že leta 1956 odlrtntrtlt kakršno koM sodelovanje v občinski upravi ,z liberalci,’ ki jih prištevajo med desnico. Tedgj jim je tudi uspele,1 4» jo KD pristala na izključitev liberalcev iz občinskega odbora. Sicer pa bi tudi s sodelovanjem liberalcev tedaj ne jmeli večine.
Izjave voditeljev nekaterih strank
Glede sestave bodoče občin- nanjo podporo dveh sOciali-ske uprave so že sinoči neka-1 stičnih svetovalcev. Tudi ta
teri voditelji strank dali prve izjave, ki napovedujejo nove težave za izvolitev župana in odbora z gotovo večino. Kot smo že omenili so demokristjani in liberalci usmerjeni na »demokratično« občinsko upra. vo kar po njihovem pomeni obnovitev razpadle štiristran-karske koalicije »demokratičnega centra«. Tajnik Ki) Belci jo včeraj izjavil, da je se-stava občinskega odbora odvisna od »dobre vorie demokratičnih strank«, lp! sicer od dohre volje KD, PSDI. PRI in PLI. Predsednik tukajšnje PLl pa je (Mal, da* je od KD odvisno, ali bo dobilo mesto ((demokratično občinsko upravo«.
Vse drugačno izjavo pa je podal tajnik federacije PSDI prof. Lonza. Najprej ie izključil kakršnokoli sodelovanje njegove stranke z liberalci, kar pomeni, da že sedaj izključuje možnost sestave nove občinske uprave s »štirimi strankami demokratičnega centra«. Prof. Lonza je izjavil da je najbolj naravna pot za sestavo nove občinske uprave ta, da se Krščanska demokracija programsko usmeri na »demokratično levico« V tej zvezi je treba povedati da se
kombinacija bi zagotovila občinskemu odboru stalno večino, ker bi razpolagal z 31 glasovi. Toda proti tej rešitvi so se demokristjani še pred volitvami odločno postavili. Obenem pa je treba poudariti, da sta bila za socialiste izvoljena dr. Pincherle, ki ne uživa pri demokristjanih posebne simpatije, in dr. Teiner, ki je hudo skregan z republikanci in zlasti z njihovim svetovalcem Geppijem.
To pomeni, da obstajajo že sedaj velike težave za sestavo novega ohčinskega sveta, kar nam potrjuje tudi i/java tajni-ka republikanske sekcije prof Cumbata. ki je bil izvoljen za svetovalca. Po njegovem mne niu bi se morali v-i občinski svetovalci zavedati svodh odgovornosti in ravnati tako da se prepreči vrnitev prefektur-nega komisaija.
Kot torej vidimo je sestava bodoče občinske uprave odvisna predvsem od politike večinske stranke Ce bo KD vztrajala na »demokratičnem centru«, ki ga socialdemokrati nočejo obnoviti, potem bo imela štiri svetovalce PSDI v opoziciji. To pomeni, da se be morala za sestavo odbora obr
la svetovalcev za dosego večine Ce pa se bo KD otresla močnega desničarskega vpliva in bo privolila na zunanje sodelovanje PSI. potem ne bo težav za sestavo odbora. Toda PSI se do sedaj ni še izjavila in je tudi od nje odvisno, pod kakšnimi pogoji lahko podpre takšno koalicijo. Nekateri pa namigujejo tudi na možnost sestave manj. šinskega odbora KD. PSDI in PRI, ki naj bi imel zunanjo podporo Tolloya in Agneletta. Ta kombinacija je zelo tvegana. ker se na omenjena d'»a svetovalca ne bi hotela nobena od treh navedenih strank odkrito vezati.
Nove volitve torej niso prinesle mnogo sprememb v po-
gledu sestave stalne občinske uprave. Zato obstaja še vedno nevarnost, da bomo imeli ponovno prefekturnega komisarja na občini, če se KD ne bo odločila za novo socialno in demokratično občinsko upravo.
 «#-------
Sestanek sveta Delavske zbornice
Danes zvefer se bo sestal generalni svet sindikalne organizacije Nove delavske zbornice, ki so razpravljali o rezultatih vpisovanja in plačevanja članarine in o novem vpisovanju v letu 1959.
Zaradi nepopustljivosti zveze bolnišnic
Danes 24-urna stavka uslužbencev vseh bolnišnic
Sindikati so oprostili stavke nujno potrebno število osebja
Pokrajinski sindikat uslužbencev lokalnih ustanov in bolnišnic — CGlL je včergj izdal uradni proglas, v katerem ugotavlja, da ni prišlo od FIARO nobeno sp‘oročilo in da so zaradi tega nacionalne sindikalne organizacije potrdile protestno stavko uslužbencev bolnišnic. Stavka se bo pričela danes ob 6. uri in se bo končala jutri ob 6. uri.
Zato da bolniki in prebivalstvo ne bodo preveč oškodovani, je sindikat uslužbencev izdal naslednje ukrepe, s katerimi oprošča naslednje u-službence;
SPLOSNA BOLNIŠNICA: L uradniki; l zadolžen za nakupe; 2 skladiščnika; 2 pri sprejemnem oddelku in 1 anagraf-ske službe; 2. delavci: 4 kurjači, 1 mehanik in 1 električar; 3. bolničarji: 2 zaposlena v kuhinji, I na oddelku za dezinfekcijo, I na oddelku za previjanja in 4 pri sprejemnem oddelku; 4. vratarji; o-proščeni so samo oni, ki so na
  milimi im iiiiiiiDiiiitiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nekaj misli po tiskovni konferenci dr. Kinaldinija
Za razvoj turizma na našem področju se mora predvsem	uredit
Tujci pogrešajo tudi razvedrila in zabave Pobude zasebnikov pa bremenijo preveliki stroški
Ob zadnji tiskovni konferenci, ki jo je imel ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove dr. Rinaldini, smo zvedeli za več zanimivih podrobnosti o tem, kako-. gJiedajo pri tej u-stanovi na raaaa vprašanja tu-^ rističnega značaja, predvsem pa kaj manijo e turistični va-lorizletji naše obale.	"
Predvsem irmramo poudariti. da uu*_ y ešeli , zanimanje, ki ga Pokrajinska turistična ustanova kaže do tega vprašanja, saj je to vprašanje bi-stvehefTa’ fiomeria za razvoj turizma na našem področju. Ce ne bi imeli Setljana in Devina, tedaj smo lahko gotovi, da bi zanimanje za naše področje prišlo do veljave le v onih prehodih tujih turistov, ki, potujejo v .Jugoslavijo ali iz nje in se v našem mestu zadržijo le toliko časa, da si ogledajo pristanišče, grad Sv. justa in Miramarski grad, kar pomeni pol dneva ali največ en dan Sesljan in Devin pa predstavljata na našem področju kraja, kjer se turisti — bodisi prehodni bodisi oni, ki pridejo nalašč zato k nam — zadržijo po več dni in sta torej oba kiaja letoviški naselji v pravem pomenu besede. Zato moramo še enkrat samo pohvaliti iniciativo tako devin-sko-nabrežinske občine kot Pokrajinske turistične ustanove, da se devinsko-sesljansko področje proglasi za letovi-ičarski predel in ustanovi avtonomna letoviščarska ustanova, ki bo že v bližnji bodočnosti morala poskrbeti za večji turistični razmah na tem področju.
Toda načrti o bodočem razmahu turizma so še po predalih in v glavah ljudi, ki se s tem vprašalnem ukvarjajo, medtem ko realnost zahteva, da se rešijo one zadeve ki sl rešiti dajo brez ijitervencif kanih ministrsttv ali drugih bfftioprifh »oblastvenih ustanov jn za katale uresničitev je potrebno le nekaj dolure volje rizadetih. Tu mislimo nave-i nekaj; kritičnih pripomb, šmo jilf pogrešali v poro-'
£
tržaški socialdemokrati še . niti na fašiste, ker med (navedita zavzemajo za sestavo jimi strankami in gibanji ne odbora KD, PSDI in PRI z y.u-1 more dobiti zadostnega števi-
Čilu ravnatelja Pokrajinske turistične ustanove, s ki prav
gotovo zaslužijo vso pozornost pristojnih oblasti.
V našem dnevniku smo že pisali o glavnem kopališču v Sesljanu, ki je last devinskega princa. To kopališče je kamen spotike vseh ljudi, ki o-biskujejo Sesljanski zaliv, pa naj bodo to Tržačani ali tujci. Znrjavela in na več me-rih potrgana železna ograju vzbuja vtis, kot da smo komaj prišli iz vojne in podrte terase ta vtis samo podkrepljujejo. Kabine — oziroma bivše kabine — so popisane in onesnažene, kot da bi bile napravljene za javna stranišča in ne za kopališče, medtem ko se po obali nabira nesnaga, da se človeku marsikdaj gabi stopiti v vodo. Mislimo, da je vprašanje ureditve tega kopališča osnovno vprašanje v razgovoru kako m kaj storiti, da pride Sesljanski zaliv čimbolj do izraza.
Mimogrede naj tudi omenimo vprašanje prometnih otokov na državni cesti 14, od koder se odcepi cesta proti Sesljanskemu zalivu. Ne moremo razumeti, kako da AN AS ni v poletni sezoni našla toliko sredstev, da hi te prometne otpke zasuli in posadili s travo ter lepotičnim grmičevjem, kot ne moremo razumeti, da še vedno obstajajo kosi nekdanje ceste, ki vzbujajo prav nič zavidljive komentarje tujih in domačih turistov ter izletnikov. Menimo, da je nujno potrebno, da ustanova ANAS do prihodnje poletne sezone poskrbi za ureditev prometnih otokov kot tudi za odstranitev asfaltnih kosov stare ceste, ki pri turistih zapuščajo izredno slab vtis.
Nadalje se lastniki javnih lokalov, predvsem restavracij In betelov pritožujejo nad visokimi dajatvami, če hočejo prirediti kakšno zabavo v razvedrilo tujcev oziroma turistov sploh. Dejstvo je da turisti v Sesljanu in Devinu po- I
grešajo predvsem zabave, saj ni nobenega športnega igrišča, niti glasbe niti. kakšnega glasbeno-pevskega programa. Vemo, da je že marsikdo skušal, oziroma imel vsaj namen pripraviti kaj .takega, a ko je vzel v roko svinčnik ter začel računati, je svoj namen opustil. Menimo, da br bilo treba poiskati način, da se. izogpe prevelikim stroškom, ki bremenijo hvale vredno iniciativo zasebnikov, kajti le na ta način bomo dosegli, da se bodo turisti v devinskd-sesljan-skepi predelu zadržali dalj časa. Ne spaemo namreč pozabiti, da naravne lepote n« odtehtajo vsah zahtev turistov^ ki ljubijo udobnost in si žefljo čim-več razvedrila.
Pomembno je tudi vprašanje gradnje voznih cest in pešpoti do obalnih predelov med Barkovljami in Seslja-nom. Toda tukaj je treba u-poštevati tudi zahteve kmetov, ki so lastniki brega nad morjem in ki imajo precejšnji del svojih dohodkov prav od pridelkov, ki jim jih nudi breg. Zato že danes opozarjamo pristojne oblasti, da kmetom ne bodo ponudili cen, ki so zanje nesprejemljive, temveč da se bodo z njimi pogajali na osnovi onih cen, ki danes veljajo na trgu s parcelami in zemljišči. To je najmanj, kar lahko zahtevamo, če nočemo, da pride do trenj, ki bi ustvarila hudo kri med lastniki zemljišč in morebitni-,mi kupci.
Pridržana prognoza za zastrupitev z gobami
Po deževju se gobe pojavljajo po naši zgornji okolici vsepovsod in so žal prevelike vabe za nekatere gospodinje, ki menijo, da so vse užitne in so tudi prepričane, da jih poznajo. Toda gobe so zelo varljive in marsikatera ženska je že okusila na lastni koži, kako močan je njihov strup.
Včeraj pa se je žal isto pripetilo najprej Mariji Gherlan por. Frausinovi z Gornje Grete in Albini Unušič por. Or-landini z Vrdelce — Gornjega Sv. Cilina. Qbe ženski so Sprejeli s pridržano prognozo na zdravniškem oddelku, in sicer z isto diagnozo; zastrup-ljenje.
Frausinova, ki se je pripeljala z zasebnim avtom v bol-
nišnico, je izjavila, da je zaužila gobe ki si jih je samg nabral* nedaleč od svpjega stanovanja.
Orlandinijevi pa je gobe podarila njena 29-l«tna Snaha Maria Bembi, stanujoča kot ona v isti hiši. Gobe je snaha čsebišo nitbrala favno tako v gozdičku nedaleč od stanovanja.
Nesreči na delu
Sredi dela v skladišču »Jadranske rižarne« v območju novega pristanišča je 32-letni tažak Armando Brecciaroli iz Ul, Ctpitelli padel z dveh ma trov visokega podstavka, pri čemer se je seveda potolkel v glavnem po nogah.
Ker zdravniki v bolnišnic: niso mogli izključiti možnost kostnih poškodb, so ga po nudeni prvi pomoči premestili na ortopedski oddelek, kjer se bo verjetno moral zdraviti mesec dni.
Na delu, in sicer na gradbišču na Kolonkovcu se je ponesrečil tudi 38-letrii Bruno Melchior iz Gornje Grete, kateremu sta dve opeki zmečkali palec desne roke. Melchio-ra so sprejeli na I. kirurškem oddelku in sicer s prognozo okrevanja v 15 ali v primeru kostnih poškodb v 30 dneh.
Pri padcu si je ženska zlomila kolčni sklep
56-letna Marija Marinčič por. Capellari iz Ul. Sv. Vida je prisiljena zaradi ohromelosti preživeti ves dan na postelji in tudi na stolu. Pred dnevi pa je proti večeru padla s stola, a šele včeraj se je z rešilnim avtom zatekla V bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom kolčnega sklepa levč noge. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku, vendar so si zdravniki pridržali prognozo,
Domenicl Prina z Drevoreda XX. septembra pa se je pod nogami vdrla streha, na katero je stopila, da bi prišla do perila, ki ji je padlo tja.'-Verjetno je bila ženska pretežka ra streho In tako ke je ifnenada znašla v tiskarni pod streho.
Kljub padcu se Je le malo ranila v sedalo, tako‘ da je zadostovala malo jodove tinkture. Po nudeni zdravniški pomoči s* jo odslovili. Vseeno pa bo morala počivati nekaj dni.
glavnem vhodu od 12. do 14. ure ko sorodniki, obiskujejo bolnike;,. 5, zaposleni na inštitutu patologije, biokemije in radiologije, v kuhinji, krvni banki, mrtvašnici anatomskem uradu, praIHTči in garderobi; 6. šoferji,, zaposleni pri kuhinji. . •	<	■
Prevezovalniia in prva pomoč; delo bo skrčepo na minimum in bo’ delala’ samo polovica bolničark in uslužbencev. Čistilke bodo delale po prazničnem urniku.
Bolnica Sv. .Marije Magdalene; 1 uslužbenec na oddelku za dezinfekcijo in 2 na oddelku za prvo pomoč, 3 vratarji, vsi uslužbenci kuhinje, 1 kurjač in 1 delavec.
Vsi oddelki bodo delali s skrčenim urnikom kot v nedeljo.
SAI — klinilca za novorojenčke:' uslužbenci v oddelku za mleko 1 delavec in l kurjač, vritarji in uslužbenci prve pomoči. Vse ostalo 'osebje bo delalo s skrčenim urnikom kot ob nedeljah.
Otroška bolnica Burlo Garo-folo; polovica vseh uslužbencev, 1 delavec, 1 kurjač ter vsi uslužbenci v kuhinji, pralnici, radiološkem in kemijskem kabinetu ter l uslužbenec garderobe in vratarji.
Vsi ostali uslužbenci navedenih bolnišnic bodo stavkali.
Popoln uspeh stavke kamnosekov
Tudi včeraj se je nadaljevala stavka kamnoseških delavcev, po vsej Italiji in tudi V naši pokrajini. Stavka, ki je trajala dva dni, je zajela skoro vse delavce, saj, niso stavkali samo delavci kamno-L —
loma v Sesljanu, tako da je stavkalo okoli 95 odst. vseh delavcev. '
Do stavke je prišlo v nacionalnem okviru, ker delodajalci nočejo povišati prejemkov, ki so že vrsto let na enaki ravni in že zdavnaj ne zadostujejo za preživljanje. Delavci zato upravjčeno zahtevajo povišanje prejemkov za 15 odst.
Stavka se bo nadaljevala v ponedeljek, če delodajalci he bodo popustili in kaže, da bo trajala najmanj tri dni, verjetno pa bodo ze prihodnji teden — v primeru nepopušča-n.ia •— proglasili stavko za nedoločen čas. dokler ne bodo prisilili delodajalcev na popuščanje.
Nedopustno ravnanje vodstva Del. zadrug
Komisarska uprava Delavskih zadrug nadaljuje s pritiskom na prodajalce mesnic in trgovin z živili, da bi prevzeli prodajalne v privatno upravo. To kljub temu da so zagotovili, da dokler ne bo prišlo do sestanka na uradu za delo, ne bodo sprejeli nobenih novih ukrepov.
Direkcija tega najvažnejšega tržaškega delavskega trgovinskega podjetja torej nadaljuje s politiko, da bi likvidirali Delavske zadruge in se vedno grobo krši sprejete pogodbe in sporazume.
Predvideva se. da bo že v tem tednu prišlo do skupščine uslužbencev Delavskih zadrug in da bodo po vsej verjetnosti na skupščini sprejeti sklepe za ostrejše protestno gibanje.
predor med Senenim trgom in Trgom Baiamonti ie dalj časa popravljajo in je zato prepovedan prehod pešcev skozenj. Popravljanje bo trajalo skupno okrog leto dni
tmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiinimimiHiiiiimiiHMiiiiHiiiiiiiiiimii
Žalosten konec starčka
Najprej je zažgal stanovanje nato pa se je obesil ob vratih
Vse kaže, da je mož obupal, ker se je čutil zapuščenega
Pod težo svojih 78 let in na-
Veličan samotnega življenja
Veličan samotnega življenja je .Lovrenc Zakrajagk iz An-dttW C.;, C<4omhn, ki je bil
včasih zaposlen pri avstrijskg
posrečil. Ob stranišču je priletni mož navezal na zehelj vrv in postavil pod njo stol. Takoj zatem je odšel v kubi-
Razporeditev 60 sedežev v obč. svetu
	1958	1956	1952	1949
KPI	14	14	6 (11)	13
KD	23	20	28 (22)	25
PSDI	4	4	5 (3)	4
PRI	3	2	4 (3)	3
NSZ	1	2	1 (1)	1
PLI	3	1	3	(2) 4	(7)	1
MSI	O	9		4
Fl	1	—	6 (9)	5
SL	1	1	1 O)	1
PR	■	—	—: —	—
MU	-	2	1 (1)	—
UT	1	—	— —	—
PSI	3	3	J ( )	—
PNL	-	—	— —	—
OSTALI		2	— —	3
Opomba: Leta 1952 jo razdelili sedeže na podlagi «sleparskega zakona«. Razpredelnica omenja med oklepajem sedeže, ki bi pritikali raznim strankam po propor cionalnem zakonu
njo. kjer je zažgal cunje in
papir. Ko so zublji zajeli ne-,
kij pohištva,aje hladnokrvno stopil do vrVŽ, si jojzataVml
okoli vratu in se spustil.
nje vrat tudi na stopnišče. To te opazil Luigi Zotta, ki sta nuje v isjj hiši in ke,r se je bal hujšega, je tčlefonsko poklical na kraj gasilce. Sicer je tudi on hotel začeti z gašenjem in ko se mu je posrečilo vlomiti vrata Zakrajško-vega stanovanja, so pridrveli na kraj gasilci, ki so takoj spravili v pogon brizgalnice.
Ker so jih opozorili, da mora biti v notranjosti Zakrajšek, so šli v spalnico in ker ga tam niso našli, ao skozi dim prehodili celo stanovanje, dokler niso pri stranišču ob vratih, ki peljejo na balkon, videli senco obešenega moža, ki se je s koleni dotikal tal. Seveda so mu nemudoma priskočili na pomoč, a zanj je bilo že vse končano.
Njegovo truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico bolnišnice, medtem ko so gasilci o-stali na kraju do popolne pogasitve požara, ki je povzročil kakih 300.000 lir škode.
Motociklist podrl pešca
Med prekornčenjem DAn-nuziovega drevoreda ae *e Ferdinand Klaj iz Ul. del Ri-vo znašel nepričakovano pred motorjem, s katerim je Tarci-sio Maier iz Skedenjske ulice vozil proti Garibaldijevemu trgu. Maier ni utegnil zavreti, medtem ko se pešec ni utegnil umakniti motociklistu s posledicami, da se je znašel na tleh z raznimi odrgninami po rokah. Sicer poškodbe niso nevarne, vendar je tudi možno, da ima kake kostne zlome. V tem primeru se bo moral zdraviti v domači oskrbi, ker so ga odslovili iz bolnišnice, od 6 do 40 dni.
Karambol avta pri dolinski šoli
Zaradi prehitre brzine ni mogel 38-letni Romano Černigoj z DVAnnupziovega drevoreda pravočasno zavčeti fiat 600, ko je na ovinku privozilo z nasprotne strani motorno kolo. Šofer je ^avil na desno, a ja pri tem treščil ob cementni rob, pri -čemer se je njegovo vozilo precej poškodovalo. Nezgoda se je pripetila včeraj piopoldne pri šoli v Dolini. Tako Černigoj kot Nerina Oio vd. Pečenko iz Ul. Cigotti, ki se je vozila z njim, sta se ranila, zaradi česar je bil potreben njun prevoz in tudi sprejem v bolnišnici.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. oktobra 1958 se j« ' v
Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 3 osebe, poroki pa sta bili 2 POROČILI SO SE:	uradnik
Stelio Guštini in knjigovodkinja Fiorella Jacopini, težak Marcello FilkpuM.1 tn, gospodinja Fiorenttna Maria Bambich UMRLI SO: 15-letni Elio Elia, 6E-letna Orsolina Reven por. elemente, 39-letni Fulvio Ban.
 «»------
NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14: Croce Az-zurra, Ul. Commerctale 26. Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju opravljata vedno nočno služba.
—-«»-----
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5.850,—	6.200,—
Marengo	4500,—	4 600.—
Dolar . , .	623 —	627,—
Frank franc.	133.—	137 —
Frank Švicar.	144.—	146 —
Sterling	1,730.—	1.765 —
Dinar ,	72 —	75 —
Šiling ,	23.60	24,—
Zlato iti,	706.—	708 —
Zah. n. marka	148.—	149.50
[ bazna obvestila j
Visokošolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trstu obvešča, da sprejema prošnje za akademsko leto 193S-39 samo do 25. oktobra t. I.
( R A P I O ~~)
SREDA, 15 oktobra 1955 RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba: 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena tn dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Kocze Antal in njegov ciganski orkester; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza: Giorgio Bernucci: Mednarodne organizacije: »Organizacija ameriških držav«; 18.10 Richard Strauss: Simfonija domesti-ca, op. 53; 18.50 Orkester Len Mercer; 19 00 Zdravniški vedež;
19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Južnoameriški odmevi; 21.00 Ivo Vojnovič: «Ekvinokcij», drama v štirih dejanjih- nato Lepe melodije, lepi glasovi; 23.30 Nočni ples.
RADIO THFT
11.30 Simfonična glasba; 12.10 Orkester Piero Rizza; 14.30 Tretja stran; 16.30 Dino Dandi; »Srečanje z mladimi«: Lucia Macre-zia; 17.30 Puccini: »Tosca«, I, dej.:
18.15 Nastop ansambla Pacehiori; 18.40 Nastop pevskega zbora »Montasio«; 21.00 Koncert sopranistke Irmgarde Seefried in pianista Erika VVerba
11. PROGRAM 9 30 Venec popevk; 13.00 Pesmi v dveh: 16.15 Besede v glasbi; 16.00 Tretja stran; 17.00 Glasba v dveh barvah: 20.30 Glasbeni varietč; 22.00 Vito Blasi: »Displa-ced persons«, slušna igra.
RADIU KOPE K Poročila v slov.:	7.00,	7.30
13,30, 13.00,
Poročila v Ital.:	6.30.	12.30.
(7.15. li) 15. 22 30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL;
7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12 05 Prenos RL; 12 05 Opoldanski cocktail; 12.50 Operne arije,' .13.40 Kmetijski nasvetf; 13.45 Od melodije do melodije; 14 30 Okno v svet- 14.45 V ritmu valčka;
16.20 Koroške narodne pesmi; 15.40-16.00 Prenos RL; 16.00 Zgod. be za otroke; 16.45 Ritmi in popevke; 18.15 Za prijatelje Jazza 19.30-22.15 Prenos RL.
SLUVKNI JA 527.1 n, 282,1 m, 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00	8,00
10,00,	13.00,	13.00.	17,00.	19.30
22 1)0, 22.55.
«*i? LtV&if
masa iT J. Dffenbariia: *.W >-
bed« pojo; 10.30 Mali dopoldanski koncert; 11.00 Poj« Pratik Sinatra; 11.15 Iz filmov in glasbenih revij; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo; 12.05 Hammond orgle v ritmu; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Igrajo In pojo Veseli planšarji; 12.45 Poje Zenski vokalni kvartet; 13.30 Robert Schumann:	Kreisleriana; 14.05
Radijska šola za srednjo stopnjo; 14 35 Zabavni zvoki: 15.40 Novosti na knjižni polici — Mikluho Maklaj:	Popotovanja j» Tihem
oceanu; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — II.: Pesmi Iz Slovenske Benečije; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev Igra Mariborski Instrumentalni ansambel, pojeta sopra-ni.'tka Nada Zrimšek in basist Aleksander Kovač; 18.35 Razigra, na godala; 20.00 S salzburškega feativala: W, A. Mozart: Figarova svatba, III. in IV. dejanje; 21.40 Dvajset minut s plesnim orke-stiom Kurt Edelhagen; 22.15 Nočni koncert.
TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18 30 Poročila; 1845 Valentino Bompia-nl: »Ob nedeljah počivamo«. Igra; 20.00 Prvi razstavljavci v Ca’ Pesaro; 20.30 Poročila; 21.00 Musič Hall- 22.00 Milan se širi navzgor; 22.30 Cestna patrulja; 23.00 Poročila
SNS
v TRSTU_
V soboto 18. dkt»b£ ob 20.30 uri v.dv°-a.ri Zadružne g°sW»* t f
KONTOVEUJ uprizori
dežurna
SLUŽBA
V nedeljo 19- °lct^ 0b dvorani Tk^V
dežurna
služba
Jerzy Lutotvsži
slovenska PROSVETNA ZV*-** V TRSTU
V soboto 18. oktobra 1*®J ob 20.30 v Avditon v Trstu
KONCERT
moškega pevskega DPD »Svoboda*	.
ki bo izvajal nartj0” in umetne
-a rt 2«
Vstopnice bodo na..jje polago od četrtka na sedežu SFž- v Ul. Roma 15-11.
f OLEPA
TEATRO NUOVO
„ Nu°v
Pri blagajni Teatro bla* v Ul. Giustiniano in P spr« gajni v Pasaži Protti jemajo abonmaji	_a	s*
ško sezono 1953-59. p:,ande prične 20. oktobra s	sj	ff
lovo igro «Questa se cita a soggetto«.
l.xcelsior, 15.00. gret«, Jean Gatun
ai-
Komts^, (ji-Annl*
Fenice. 16.00: ((Zakrkn^^, M-ci», V. De Sica, VV. ^
Riva.	in	8*1«
Nazionale. 15.00. 1*3® V. & «Nesrečniki». Iz ronj?-nieie L« goja. Jaan G8bin, ‘jL.giafli lorme, B. Blier, S. pr. < Bourvtl. Vstopnina -; ^mti|
ALeCw’,“p; « «$$^
povedane.	jo,
Supercinema. 13.30. LlVai»i v,
22.00: »Most na reki lnead*Li HoJden, A. Guinness, £
Fiiodramraatico.	criedi
knez«, O. VV Fischer. » rietč. Zadnji dan . v Grattacielo. 16.00: ‘^-sein* zu», Toto, Silva K	j
Memmo Caratenuto. t UL, Cristallo. 16.00: «Moja ^mva, policaj«, T. Pica.	^
Tognazzi, Zadnj da"L v U Capitol. 16.00: »LjubMgJ flot rizu«, Romy Schnelde Buchholz, M. Lane. —ger u, Astra Roiano. 1600:	i]W 16
prva ljubezen«, L.	^
Alabarda. 16.00: veški torpedi«. Fjlni japonske mornarice ^!*, Aldebaran. 16.00: «Pobe jo Hadey, A Dale. . na Arision. 16.00: «I°/abn, V. C preteklost«, E. ManW, tese.	„	,2	00:	S?	?■
-iJif1
Nevvman.	»Nepr*1"
Garibaldi. 16.00:	pt-
meč«, Icikavva DI* tatl J^-ro** Ideale 16.00:	‘Kapfu	H.
nick«, H. Rohman * TraP" linpero. 16.30: «Dru j0u,
R Lenerik m H. s.ffpar Italla. 15.30: «Caj ‘"pn K*^ Deborah Kerr m •>	, dg er.
-j-— mno: »M . g gjtai’
Aurora. 16.30, ls'ju’vv<x>d'v:
toplo poletje«, J. "
Moderno. 16.00:
plaičem«, Fernzndek.1<;j S. Marco. !«■(»>_‘j&K*r
G.
t*u
skega morja«,
Andrevvs. olmon ln„ , Sivonr. 16.00: «S,n?S?nd*'L,,
P. Finch tn K. „ soglašl*’ Viale 16.00: «več«; 501 je Oberon, C. VVildf Vittorio Veneto. '®n-tra t” znorel«, Frank. b'n*	pr«
Gavnor. Zadnji dat w j« Bcivedere. 15.30. «• ward. /0>)t več znal«, 3. ® 00 21-3®L, £ Marconi. 14.30, '8°
na in mir«, A. Za^Lv«1; Fonda, ^	V
Masslmo. 16.00.	^a», 0.
*vo: iskanje "t"*1	ft<'
banks jr.	..Rlflf1*' ' ve.
Novo cine. 16.oy.	v
vals in M. ^pAtov«nl<
Odeon 16.00: U ^ — ,-ottd* -
K*
:,o„,	pi6<iS.,.
nero«. Gianni ',®rejev»^ln<iar Radio. 16.00: »Ponar V11*
be«, E. Flynn, r-- H
KINO V,^ Kansa5”''
Verdi: «Maščev»'d
MAH
CHEMASt-C’ lt Ipp
n A 701’ A v KLJUCN . UHr.">"p0 1», pr UL. FABIO
38-903. OD M ALU * g ppl ffO-
TURISTIČNIH HAZ£*zijB
DELAVNICA ZA «	jP
TOR JEV
TEČAJ SRBOHRVA ste dJ1r-
ZIKA. Da bi "^LsKO j* u«£, sko fdlružetij?”
srbohrvafškega Jf-L
/lasti konverzaci j v „^^1^
do 25. oktobra t. -, g,
združenja, Ul. F 37608,
FOTOAMATER#1
Drobnozrnato r* ^ lepe odlise in l»rezb'^®* ■
krbi
eanja vam pres
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST
Ulica sv.
Fran
elsk*
živite po Glede zd
RAK (od ; Ce ljubljeni nekaj očitati, tem pregrobi.
Maj« zg živino letos
nasvetom
krizo,
r:eprimerno^vec; pa naj jih iščemo v nas samih, v večinskem narodu ali v šir-
Ob sedemdesetletnici slov. šole pri Sv. Jakobu
zewiovini tr-
boin m v njl" tli	za	svoj	narod-
1888Tf"ek,’« 15- oktober
:'etemd^ fn dan- Pred ianašn^Ho111 *6ti ra »Voja vi.? prvic odprla Stricem n fiovenskim u-** v rno,?rva slovenska šo-
G;uiiamnftu m ?icer v Ulici
Slovensk,riKtV'-Jakobu'
(o » starsi v mestu
Uspeš.,, ® nekaj let brez-
ttestni Potegovali, da bi
l,0venskirJ?la!istrat odPrI ttu šoln otrokom v me-
^ MPJ„-ma;teririem ^e‘
lahtovo J , očetje so to
Tržaški odos edno odbijali.
teku k c °venci so se za-t*gii ri[1mGpcmoci in do-»v. či-j, J.e šolska Družba 11 Pri s„ lrl Metoda odprli • Jak°bu najprej Ul dobro ,6C (3- l- 1387)
čredni610 kasneJe še Toda ho? ?snovno šolo. »aj bi v-,24 Javno šolo, ki •o bil« , unestna, kakor Uidi slov!Se, italijanske in
tSSkt V spodnp in
trajal č« kl okolici, je tfžaški <3,Paprej. saj so se Pravni i enci kot e nakopani kot"ZaV^ani in me*
ko
obren1eS°raZmern0 ena'
Ctvalci*cinenieni davkopla-njihovi ^Vedal1 da imajo U° svou 0^ vso pravico Pie pl ' slovenske javne pritožbe m blh j e- ki so romale do 'ttttva 0’ lja do mini-»aju g,.2®, šolstvo na Du-P ostai« e zavrnjene ali fcvora nerešene, brez od-
Venrtar .
i°vatij« vztrajno pote-* rnestn 2a slovensko šolo tret un'i„i al° popolnoma »a. Družba sv. Ci-varni toda je le s te t*! ki ,.Ponašala breme-1:0 boli -l6 nalagalo ved-IsIih. razvijajoče se za-
Učit«,^V0 in marsikdaj °trfttwVo družbenih šol % v /“ir vrtev ostalo pr-Nrsitd"les.ecu brez plače; Sv rsJ-^e niorala Druž-Sni v. ia *n Metoda na Sv	svojih	odbor-
Stii.Jetl. Posojilo, da je Ntoa .Zveznostim do 7 bii0' Uciteljstva. četudi Jih.s koščeno načelu, % J® mestni slovenski % s Pravic° do svoje No , ’ ’e vendar po-ftotnn družbo izdatno rbvan; ra0k>rom e ni te v do-» Ha .državnih učite-
?'Metrw.iluzbovanje na ci' ™ dGv*h šolah. Ta dr-
^.4o^moč je sicer pri-:ie v iL Pozno, saj so bili* Šoli , o .1909 na zaseb-i*li ine_stirje državni u-
*e je njihovo šte-
S ata? sek‘ v kasnejšo *** letih in je do-W t eolskem letu 1917-
|N 'let,, V zadnjem sol-Sffi v stari monar-f%lj«5tzavnih dodeljenih ‘ rtio« na skuPno 60 učiva.kolikor jih je C* 9>m letu na šolat,1 Ciril-Metodo-K *>a * Pri Sv. Jakobu m tSJMdottu. Med u-(>W*'ame borbe in it2 ihr>^. Ja našega ljud-S ,?ararr>o šteti tudi dej-i.tfttla -Je tudi tržaška Cjo Up?^lna sprejela v b <CžHav° «> svoje bre-Vsvb,na otroška vrt-k?v' Ivanu in v Ro-T? tudi sedaj ob ini?« ovitvi sloven-» , 'stva zopet občin-
LSerphtfke spremembe H^Vai« 1918 so seveda i>^kih d; na Položaj Uj.losip,, S°1 v mestu. Le
vztrajanju
fe V -
KN °?kre
s!/) ki j pri1 i^v.
I ma Je vse do svojega
to>ilMmS*ptf'mbru 1930 feiNž učenci doka-k kih «,*enjsko voljo tr-oncev. Sledila '	?. doba nasilnega
,1 nas je oropal Utabori ,maSovita narod-antlfašistič-
takratna io decembru 1920 ovolila. da se po-“ zasebna o-Sv. Ja-
k Vb^rrna, _______________
W fadovtm Je med dru'
lbv« ^di Prinesla leta *ilhteske obnovitev vsega wj?vitev šolstva in u-lv av dveh mestnih
V NnCi»?akobu in v UL
V6tj» ,ka. ter kasneje ti.0 sttir, . Donadoni. Ilvjdtlt t, tržaški Sloven-5®*oi tJ*n° d0 svojih K ‘k” tddi v mestu. Po
lih ajo keterega se re-tu, dcenci teh šol, 0 smatrati kot Sm^iteir, koi naravno l*i h*o L,. 0 nekdanjih za-^Acn,J11' Sv. Jakobu
čl » O' L i smo mestni S , iavn dob°jevali svoj ®da osnovne šole,
»l t. ker «be more zado-S1hu',8erni te šole, skup-
Sh >ovm™im‘ 8love"' toiaJ mi in sr-J Sv> v Italiji,
'Jfc/A	_____
sred-
ho * itaiiji, s©
lUte! TM^ormalnem po_
Sh dajst let Po za-lSlii;il štfUse svetovne !‘« teb b’ lota po pre-1 Un.a'ev P° ita-m-vq 1 ^ Pi'avi, ni naše
bS * Itam0nit0 izena' vMhi. o al'janskim šol-
Xi.‘ bnCyeda nima n^ ^ lhS dic samo v žmotnem po-
ložaju našega učnega o-sebja, temveč postavlja našo šolo tudi v drugih pogledih v podrejen položaj in daje spodbudo vsem skritim in očitim nasprotnikom slovenskega šolstva, ki se neprestano in ob vsaki priliki zaganjajo v niegov obstoj.
če se ozremo na sedemdesetletni obstoj slovenskega osnovnega šolstva v mestu, vidimo, da se je to šolstvo morale vseskozi pebijati skozi ogromne težave in neprestano odbijati napade enega in istega nasprotnika: to je italijanskega šovinističnega nacionalizma, ki je vedno stremel, da prepreči, da bi se siovenski mestni otrok preko šole vključil v slovensko kulturno občestvo in si tako vzgojil zavest o svoji narodni pripadnosti. Ti čudni patrioti so vedno tudi po priznanju raznih nacionalističnih piscev, poniževali kulturno poslanstvo s roje šole v sredstvo za raznarodovanje slovenskih otrok. Lov na slovenskega otroka, ki ga izvajajo ob javni časopisni kampanji v najrazličnejših bolj ali manj prikritih oblikah, z moralnim pritiskom, z izkoriščanjem ekonomske odvisnosti slovenskega človeka, ni nič novega. V vseh časih se je dogajalo tako.
Iz italijanskih virov posnemamo naslednjo kalkulacijo. Ob ljudskem štetju 31. decembra 1895 so našteli v mestnem središču 9022 Slovencev. Ker je takratno štetje pokazalo, da je bilo 16 odst. prebivalstva starih od 6 do 14 let (šolska obveznost!), bi moralo biti v mestu približno 1443 slovenskih šoloobveznih otrok (Ne računajoč pri tem, da so števni komisarji marsikaterega Slovenca vpisali za Italijana, kar je itak zgodovinsko dokazano). V šolskem letu 1895-96 pa je bilo vpisanih na slovenski zasebni osnovni šoli 365 otrok. Kje je bilo nad 1000 slovenskih otrok? Našli bi jih v italijanskih mestnih in nemških državnih osnovnih šolah, kjer sta oba naciona-1‘zma pretvarjala slovenske otroke: prvi v «prist» ne» Italijane za očuvanje italijanstva Trsta, drugi v ipristne> Nemce za izgradnje nemškega mostu do Jadrana.
V starih kronikah beremo, da so — posebno v prvih letih delovanja slovenske šole pri Sv. Jakobu — bili učenci te šole večkrat oejansko napadeni od nahujskanih nestrpnih pobalinov in nekajkrat so pobili tudi sipe na šolskih oknih. V božičnih počitnicah 1895 je celo nastal v enem razredu te Sole požar, ki pa je bil pravočasno zatrt, da ni nastala večja škoda.
Razvoj slovenskih šol v mestu pa je šel kljub vsem takim in podobnim napadom in oviram nenehno navzgor. Od 74 učencev, ko-
kor jjh je imela šentjakobska šola v prvem letu svojega obstoja 1. 1888 se je število učenčev slov. šol pri Sv. Jakobu in na Aque-dottu dvignilo do 2499 o-trok v šoi. letu 1917-18.
Menim, da bi se morale naše sedanje generacije zgledovati ob žilavi vztrajnosti, borbenosti in požrtvovalnosti nekdanjih rodov, ki sO v trdnem vsakdanjem boju z nasprotniki našega šolstva dosegali u-speh za uspehom. Maloduš-ni ljudje, in teh, žal med nami ni malo, bodo seveda ugovarjali, češ da so kljub vsemu takrat razmere bile ugodnejše kot so danes. V resnici bi neka podrobna proučitev takratne in sedanje situacije
morda pokazala za sedanjo dobo kako negativno postavko, ki je nekoč ni bilo; toda res je tudi, da bi bilo ugodnejših postavk v primeri s
sem mednarodnem in svetovnem merilu. Problem narodnih manjšin in njihovega obstoja je danes občečloveški problem. Mi imamo ne le v deklaraciji o človeških pravicah, temveč tudi v londonskem sporazumu in ne nazadnje v sami ustavi italijanske republiko, zagotovljene pravice do svojega samobitnega narodnega obstoja, ki ga more zagotoviti le svobodna, enakovredna in e-nakopravna šola v materinem jeziku. Tudi to bomo prej ali slej dosegli, četudi vemo, da se bodo nacionalistične in reakcionarne sile temu še upirale. Zato ne bo šlo to gladko in brez boja.
D. M.
Prva stavba šole Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu
tlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllljIlllll^llllllllllll^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIMIIIIUIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIII
OBISK V MESTU, KJER MLADENIČEM PRIMANJKUJE DEKLET
V 10 letih je zrasel velikan
Zeniški kombinat je spremenil staro mestece v moderno mesto - Zeniški plavži požro 1000 vagonov surovin na dan, za njihove izdelke bi pa potrebovali 500 km dolg vlak
Kateri Tržačan ne pozna tržaških plavžev tam ob robu mesta pod Skednjem. V zadnjem času se o podjetju ILVA veliko govori in piše, ker zaradi .zastarelih naprav njeni izdelki ne morejo biti na domačem tržišču konkurenčni. Kljub temu pa je to podjetje po svojem obsegu veliko podjetje in zaposluje nad 1300 delavcev. Ce pa si moremo v mislih predočiti sliko desetih podobnih podjetij postavljenih drugo k drugemu, bi mogli i-meti sliko največjega tovrstnega jugoslovanskega podjetja — kombinata Zenico, ki je v nedeljo slavil uradni zaključek svoje gradnje. V naši včerajšnji številki smo poročali o govoru jugoslovanskega predsednika, ki je na tej proslavi govoril o jugoslovanskih notranjih in zunanjih zadevah. O tem velikem kombinati' je le malo govoril.
Plavži v Zenici imajo staro tradicijo. Do pred začetkom zadnje vojne pa je to bilo sorazmerno skromno podjetje, veliko manjše od tržaških plavžev. Danes pa je Zenica največji kombinat v Jugoslaviji. Mesto Zenifa je pred vojno bilo majhno bosensko mestece z vsemi tradicionalnimi posebnostmi, v katerih se je odražal močan vpliv stoletne turške zasedbe. Danes pa je Zenica moderno mesto. Začnimo s številkami:
Pred vojno so zeniški plav* t' zaposlovali največ do tisoč delavcev, danes jih v kombinatu dela 13.500. Ta moderni kombinat je terjal 76 milijard dinarjev investicij. Njegov letni bruto produkt' pa znaša 136 milijard dinarjev. Tu izdelajo na leto, ko vse podjetje še ni v polnem pogonu, 750.000 ton jekla, 600 t:soč ton koksa in 520.000 ton valjanih in kovanih izdelkov. Na tolikšno število delavcev ir, tak obseg podjetja se zdi, da bi proizvodnja morala biti večja, toda rekli smo že, a a podjetje ne daje še polnega učinka, pa čeprav Jela s polno pa.ro. Dejstvo je, da takšna podjetja, ki se sproti rojevajo in večajo, ne morejo dati takoj vsega svojega u-činka in že samo vodstvo ra-
čuna s težkočami tehnološkega procesa, z nujno njegovo izbolišavo in s še nadaljnjim povečanjem kombinata, ki naj bi čez deset let dal milijon 200.000 ton jekla m ustrezno večjo količino koksa in drugih izdelkov na leto. Ce nam te številke še ne povedo dovolj, bomo navedli, da ima
železarna v Zenici nad 60 km lastne železniške proge, 25 lastnih lokomotiv in nad 200 tovornih vagonov. Seveda je vse to mnogo premalo v zve-
zno na dan 240 vagonov pre-1 iz njih napravili 500 km dolg moga za kok.siranje, 500 va- vlak. Se nekaj podatkov, Ze-gonov železne rude, 150 va-1 niška železarna porabi na le-
gonov apnenca, 80 vagonov starega železa, 30 vagonov o-stalih tvajin, kt, fo potrebne za .ehnološki proces, skratka okoli '1000 vagcmoV surovin na lan.
Prej smo rekli, da se bo marsikomu zdelo, da je proizvodnja tega velikana skromna. Pa ni tako, V enem letu ta železarna izdela toliko jekla, koksa in valjanih izdelal z njenimi dnevnimi potre-1 kov, da bi mogli z njimi na-bami, kajti zenišike peči po-1 polniti toliko vagonov, da bi
Fižolčki
Spisal in narisal Milko Bambič
Ko sta se prebudila, je bi !t> okoli njiju vse temno. Le skozi špranjo je svetil beli dan. Minka je zvečer zaprla pušico in — bila sta ujeta. Zdajci pa so svinčniki in ostra peresa oživeli. «Tresk, bum-tara-l.um!» so se zaletavali, za kaj. deklioa je lo Revčka fižolčka pa je metalo gor in dol, sem in tja. Strašno! «.loj. pomagajte! Konec me bo!» je Še viknil Fižulček in omedlel-
to toliko goriv, kolikor ustreza dvem milijonom ton dobrega premoga, nadalje porabi kombinat še 150 milijonov kWh električne energije. Livarna in železarna pa porabita skupaj približno toliko vodo, kolikor je porabi dnevno vse prebivalstvo Dunaja in Budimpešte.
Tu smo navedli nekaj podatkov o železarni, o velikanu, ki se je v .desetih letih razvil iz starih skromnih plavžev v mogočno velikansko novo podjetje, kjer štrli v zrak cela vrsta visokih dimnikov in od koder dnevno vozijo polni vlaki novih izdelkov in polizdelkov.
Hkrati s plavži se je nujno moralo razviti tudi mesto. Od 13.500 delavcev, kolikor jih zaposluje kombinat, se jih še vedno 5000 dnevno vozi na delo iz bližnje in daljne oko-l,ce. Toda od predvojnih 8800 prebivalcev, kolikor jih je Zenica štčia leta 1939, se je število njenih prebivalcev povečalo na sedanjih 48.000. Gradnja stanovanjskih hiš in blokov se vsa leta nadaljuje s polno paro, vendar ni tako lahko dati streho vsem delavcem in njihovim družinam. Letošnji proračun predvideva za eno milijardo 700 milijonov dinarjev gradbenih investicij, vse to pa ie še vedno premalo ip stanovanjska stiska v Zenici je velika. Zavedati se namreč moramo tudi tega, da je rojstvo, ker drugače tega ne moremo imenovati, Zenice, kot rojstvo slehernega novega mesta terjalo tudi veliko investicij za razne družbeno potrebne gradnje. Pred vojno je bilo v vsem zcnišltem okraju 16 šol, od katerih so bile v času vojne tri do tal uničene. Danes je na istem področju 41 šol in še te so prenatrpane z otroki in dijaki, ker je pred vojno bilo v vsem okraju le 2295 učencev, dočim jih je sam^ v Zenic^sedaj 9066. Ve-srecistev so morali potrošiti tudi za novo bolnišnico s 4Q0 posteljami in če so bili pred vojno v Zenici in v
vsem okraju le štirje zdravniki, jih je danes samo v mestu že 45. Zenica je dobila tudi nov velik kinematograf l nad tisoč sedeži, velik dom kulture, hotel in še vrsto družbeno potrebnih zgradb,
Za Zenico pravijo, da je najbolj jugoslovansko mesto. Ta vzdevek Zenica z vso pravico .zasluži, ker se vanjo niso po vojni doselili le delavci in nameščenci vseh glavnih nacionalnih skupnosti Jugoslavije kot na primer Slovenci,'Srbi, Hdvhti in Makedonci, pa.č, pa (odi številni ((predstavniki« vseh narodnih manjšin, ki žive v Jugoslaviji. Največ pa je v Zenici mladih ljudi. Veliko nekdanjih brigadirjev, ki so tod v bližini delali na velikih mladinskih prostovoljnih akcijah, se je za stalno naselilo v Zenici m mnogi bivši industrijski vajenci ali kmečki fantje so danes strokovni delavci tega kombinata. Po podatkih zeni-škega matičnega urada je v Zenici okoli 4000 mlajših moških v starosti med 20. do 30. letom več kot žensk iste starostne dobe, zato je zvečer na glavni ulici Ztnice, na Korzu, kar čudno, ko je toliko mladeničev in tako malo deklet. Toda plavžev si zares ne moremo zamisliti, da bi v njih delala dekleta. Pri pečeh, v livarni in valjal-nici je delo zelo naporno in terja le krepke moške mišice.
VLADA JE POZABILA NA OBLJUBO
me bencina
bodo znižali?
Znano je, da je pred sueško ta je pred anglo-frar.-coskiim napadom na Egipt, potem ko je Naser nacionaliziral družbo sueškega prekopa, bencin v Italiji stal 128 iir, odnosno 138 lir, (oktanski bencin) za liter. Zaradi povišanja prevoznih stroškov v zvezi s čiščenjem sueškega ka. nala, se je italijanska vlada obvezala nadoknaditi uvoznikom petroleja večje stroške, ki so jih le-ti imeli pri uvozu surovega petroleja. Zaradi tega je italijanska vlada zvišala ceno bencinu obeh vrst za 14 lir pri litru. Tako stane sedaj bencin v Italiji 142, oziroma 152 lir za liter. Hkrati pa se je vlada obvezala, in razni ministri so to tudi večkrat potrdili, da bo ta povi šek ukinila, brž ko bo država pokrila izdatke, ki jih je anticipirala uvoznikom v razdobju sueške krize. Po zagotovilih prejšnjega finančnega ministra Andreottija bi se to moralo zgoditi proti koncu tega meseca. Brž ko smo se začeli približevati temu datumu, je vlada pozabila na te svoje slovesne obljube in izjavila, da se cena bencina ne bo z.ni-žala na prejšnje stanje, ampak da bo ostala nespremenjena, razlika med prejšnjo in sedanjo ceno pa da se bo stekala v sklad za modernizacijo italijanskega cestnega omrežja.
To pa je vzbudilo precejšnje razburjenje predvsem med prizadetimi, ki so upravičeno ogorčeni spričo dejstva, da de. mokristjanska vlada namerava modernizirati italijanske cestno omrežje predvsem na račun avtomobilistov, kako-<Ja bi bila ta kategorija državljanov najbolj primerna da se nanjo zvrne glavno breme za modernizacijo italijanskih cest. Toda tudi mimo tega tako očitno krivičnega vlad. nega sklepa, je povsem jasno, da obdržanje cene bencinu na dosedanji višini, ne prizadene izključno avtomobiliste in pocestnike motornih vozil, ampak tudi vse druge državljane, ker se s tem povečajo stroški vseh prevoznih sredstev, hkrati pa tudi proizvodi nekaterih industrij, pri katerih služi bencin za pogonsko sredstvo.
Pa tudi sicer je ta sklep vlade neupravičen spričo okoliščine, da je italijanski bencin že itak zelo drag. Oglejmo si na kratko, zakaj je italijanski bencin tako drag. Surovi petrolej stane petrolejsko družbo, franko Italija, 18 hr; stroški za njegovo čiščenje znašajo dve liri na vsak liter To pomeni, da liter bencina stane 20 lir. K temu je treba dodati še 6 lir za nameščenca na črpalki, 3 lire za prevoz od čistilnice do črpalke in 8 lir kosmatega dobička petro. lejske družbe (v teh 8 lirah pri litru je vštet profit, splošni stroški, amortizacija naprav itd.). Prodajna cena bencina bi torej mogla biti v Italiji 37 lir za liter, če bi državne naložila na proizvodnjo nobene takse. Pred sueško kr-
zo je država bremenila z 91 lirami vsak liter rafiniranega petroleja, po tej krizi pa se je ta dajatev povišala na 105 lir.
Tako visokega davčnega pritiska na proizvodnjo bencina ne najdemo, z eno samo izjemo. v nobeni drugi državi na svetu. V Švici doseže ta pritisk le 33 lir, v Avstriji 42 'ir, v Nemčiji 45 lir, v Angliji 48 lir, v Belgiji 49 lir in v Španiji 52 lir na liter. V Franciji je ta pritisk sicer večji kot v Italiji, bencin pa je kljub temu vsaj za kaki dve liri cenejši kot v Italiji.
O tem vprašanju pa bo moral v kratkem odločiti italijanski parlament, ker so razne parlamentarne skupine podprle protest neposreono zainteresiranih kategorij in predložile poslanski zbornic, zakonski predlog, na temelju katerega naj bi ukinili vsaj poslednje izjemno povišanje cene bencinu. V osnutku, ki ga je predložil bivši minister za industrijo poslanec Cortese, se poudarja, da to povišanje cene ni več upravičeno, ker je povišek že pokril izdat, ke, ki jih je država imela s tem, da je nadoknadila uvoznikom povečane stroške za u-voz surovega petroleja. Ko bodo v poslanski zbornici diskutirali o vladnem sklepu, « katerim so določili, da bo cena bencina ostala nespremenjena, bodo proti temu sklepu glasovali tudi socialisti. Poslanec Pieraccini je ie pred basom, v izjavi, ki jo je dal šgenciji Kronos, objasnil stališče socialističnih poslancev z nasleanjimi besedami:, «Se-calisti so že pred časom zahtevali ukinitev poviška na ceno bencina, ker so medtem prenehali vzroki, zaradi katerih je do poviška prišlo. Vladna zahteva ni le v nasprotju z obljubami, ki jih je vlada dala v času predvolilne kampanje, ampak prizadene tudi obsežne gospodarske koristi. Visoka cena bencina namreč ne prizadene, kako. bi to hoteli prikazati, le potrošnjo najbogatejših slojev, ampak tudi zelo 'tevilne delavce. Ta cena vpliva na stroške prevoda in s tem na cere živilskih artiklov in raznega drugega blaga. Drag bencin vpliva tudi na avtomobilsko proizvodnjo. Skratka: gre za celo vrsto negativnih vplivov. ki jih ie treba jemati zelo resno, če unoštevamo, da se trenutno nahajamo v «go-spodarski recesiji«.
Težlko je sicer '•eči, ali bo sklep vlade o definiLvnem povišanju cene bencina naletel v poslanski zbornici na zadosten odpor, vendar pa bi bilo pozdraviti uspeh opozicije, ker bi s tem — tudi poleg vseh drugih prednosti, dosegli pomembno zmago nad zastarelim, a še vedno močno zakoreninjenim mnenjem, da gre pri motornem vozilu za luksuzno prevozno sredstvo, ki ga uporabljajo samo naj-premožnejši sloji prebivalstva.
iimniiiiiiiitiiiHiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiiiBntiiitiiiiiiiii
ilIMMHtlllinilllllllllllllllllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiMliaiilllHHUf
PONTI IZGUBIL PRAVDO
Med filmskim producentom Carlom Pontijem in baronom Ldgardom Lazzaron ifem je trajala dolga razprava, fci se je končala predvčerajšnjim pred civilnim sodiščem v Rimu, ki je filmkega producenta Carla Pontija obsodilo na plačilo 2 milijona 100 tisoč 'jr odškodnine baronu Edgar* au Lazzaroniju. Čeprav imamo opravka s filmskim pro-
zvezi s stanovanjem v Ulici Lucchesi v Rimu, ki ga je bil taron dal v najem Carlu Pon-tiju. Ko se je bil filmski producent marca 19S4 izselil v neko novo stanovanje, je pustil stanovanje, ki ga je bil najel od barona Lazzaronija tf> ki ie obsegalo 20 povsem tpremljenih sob, močno po-
škodovano. Sledila je tožba, j ducentom, ni šlo za kako film-1 dolga razprava m končno ob-sko zadevo, pač pa za spor v * sodba.
PREŽIHOV
Na mostu v Traberku ne pobirajo več mostnine. Kmetje v Šoštanju niso hoteli plačati sejmske mitmne. To bomo storili tudi mi v Slovenj Gradcu.
Na Dunaju visijo ministri na laternah.
PRVI:	Mislila sva, da bova zamudila, pa sva prva.
VOHNET:	Vaju ne poznam. Od kod pa sta?
DRUGI:	Iz Golavebuke.
VOHNECKA:	(začudeno in prestrašeno vzklikne;) Jejhatal
Zunaj narašča nemir, Škripanje les, lajanje pia, in moški glasovi, ki ga mirijo. Dimnica se polni, pozdravljanje, nemir.
TOMAŽ:	(jrozeče) Zelen lajbič, kaj pa delaš! Pazi	na	trsko,
da bo svetlo!
GOST:	Nič ne stori, da se bo le brati videlo. Mi	pa	lahko
v temi 'sedimo.
GLASOVI:	Začnimo z branjem.
Strgani dohtar, kaj čakaš?
Začni!
Začni!
Pogovor je vedno glasnejši, sliši se smeh, kriki in besede o novih dogodkih iz sveta, med katere se prepletajo besede iz proglasov,
1. GOST :
2. GOST:
3. GOST:
4. GOST:
Nekateri	poaameaniki se pri tem zasmejijo.
E GOST:	Pa še cesar je zbežal z Dunaja.
Smeh večine navzočih in vmes pripombe.
ti. GOST:	In graščaki tudi bežijo.
Splpano veselje.,
VEC GLASOV:Začnite z branjem, kaj čakate!
STRAHUN:	(s« polglasno nasmeje, udari s pestjo po knjigah)
Kaj pa bomo nocoj brali?.,. Slovensko ali nemško!
GLASOVI:	Slovensko beri! Drugega ne verjamemo!
GLASOVI:	Najprej beri časnike.
VOHNET:	Časniki bodo tudi prišli na vrsto.	Brali	bomo	tako,
da bo imelo vse skupaj rep in piano.
STRAHUN:	(bere iz neke knjige malomarno in brez prave,volje
in zanimanja.) Sena se lani m veliko pridelajo in že zdaj marsiktiriga kmetovalca, ki ima kaj več živine, prav skerlfi, kako jo bo do spomladi preredil, brez de bi je kaj prodati mogel. Res je, de smo imeli pred malo leti zgvoljo prevelike suše tudi malo klaje za živino, toda takrat je bilo pa veliko repe, krompirja ino zelja, gktirimi smo živino, posebno pa krave ino prešiče čez zimo preredili. Lansko	jesen	so	pa	repo
skoraj povsod gosence pokončale,	krompir	je	večt
del pognilll, de je njegova cena silno poskočila in de ga le. na mizi premožniših ljudi vidimo, reveži pa morajo z zeljem zadovoljni biti. Zatorej se nam ni
GOST:
GOSTJE:
STRAHUN:
GOST:
čuditi, de cena sena ino tako kviško kipi.
2e po prvih stavkih se čuje kašljanje, nemir in mrmranje
naraščata.
Pustimo nocoj te stvari. Kaj drugega bi radi čuti.
(pritrjevanje od vseh strani). Da, tako je.'... Res je!.« Kaj drugega!
(hitro konča in se zadere nad pastirjem); Postani, kako svetiš? Boš ti bral namesto mene?!
Cvrkni po njem!
Ljudje začno tačas vse križem govoriti
GOST:	V nedeljo so v cerkvi brali Pastirski list.
2. GOST:	Tudi pri na*.
To potrjujejo še drugi iz ostalih krajev.
SKRATEK:	(ujedljioo) Kaj pa pravi tisto škofovo pismo?
3. GOST:	Skof nas uči, da moramo gospodo poslušati...
4. GOST:	(iz ozadja) In odrajtovati tlako in desetine.
NEKAJ
GLASOV:	Ne, tega ne bomo več delati.
KMET
IZ BRDINJ:	Rekli smo župniku, da nas ne bo v cerkev, če bo
ie bral to pismo.
GLASOVI:	Tudi mi bomo tako napraviti... Tudi tnt... Mi..
STRAHUN:	(se zadere) Mir!
Vse utihne. Strahun odloži «Drobtinice», in vzame v roke Blei vveisove zadnje »Novice«.
.(nadaljevanje sledi)
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vrnite	se	na staro stališče.
Ne kompromitirajte zaradi o-holosti svoje bodoče sreče.
BIK	(od	21. 4. do 20. 5.P
Ne tvegajte denarja v nevarni špekulaciji. Prekinili boste neko prijateljstvo, ki za vas ne pomeni mnogo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Očitali vam bodo, da ne prepričanju, bodite previd-
23. 6. do 22. 7.) osebi morate že ne bodite pri
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) SVojo neodvisnost morate braniti, ne da bi pri tem spravili v nerazpoloženje svoje sorodnike.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zaupajte preveč danim Bodite preprosti in odkritosrčni
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne mislite, da morate izbirati med prijateljstvom in ljubeznijo, kajti prvo ne izključuje druge.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite prisrčni in potrpežljivi s starejšimi družinskimi člani.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zaradi svoje neodvisnosti boste imeli nevšečnosti. Ne izdajajte nikomur svojih načrtov.	,
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Za izvedbo načrtov si poiščite primernega družabnika. Bodite prijazni z osebami, ki pridete z njimi v stik
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Kljub obojestranskim poskusom bo vzdušje ostalo napeto.
RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Ne pripisujte posebne vrednosti malenkostnim stvarem,
€!or!šho-l)ene§hi dnevnik
Danes stavkajo delavci SAFOG
Danes dopoldne bo med 9 30 In 11.30 protestna stavka de lavcev SAFOG. Slavko je pru-llasila Delavska zbornica (do trenutka, ko je šel list v tisk še nismo izvedeli, če se je pozivu priključila tudi UIl,), da bi pristojne oblasti opozorile na nevarnost odpustov v podjetju. Predsednik SAFOG dr. inž. Chiese je namreč delegaciji notranje komisije izrecno dejal, da je mogoče odpraviti krizo v podjetju samo z odpusti in s preusmeritvijo proizvodnje na take izdelke, ki se bodo lahko prodajali na tržišču.
Ob 10. uri bo na Trgu C. Battisti sindikalno zborovanje, na katerem bodo govorili voditelji Delavske zbornice.
 «»------
Izlet SPD v nedeljo na Trstelj
Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 19. oktobra enodnevni izlet na Trstelj, ki je že nekaj let zadnja izletniška točka slovenskih goriških planincev, preden za delj časa odložijo planinsko opremo. Odhod bo z vlakom s kolodvora v Novi Gorici ob 6.30, povratek pa z večernim vlakom. Ker je s Trste-}ja lep razgled po Krasu in Vipavski dolini, se izlet toplo priporoča.
Kmetovalci skrbeb
zaradi znižanja cene živini
Do tega pojava je prišlo zaradi pomanjkanja sena in nerednega dotoka živine na tržišče
Z več strani se slišijo pni- ampak tudi v ostalih sorod-
fcibe zaradi cene živine in mesa. Te cene, ki so bile že r.ekaj časa precej nizke, so se v zadnjem času še bolj znižale, tako da povzročajo živinorejcem precejšnjo škodo.
Morda najvažnejši vzrok za tako občutno znižanje cene je nereden dotok živine na tržišče. Kmetovalci v pretežni meri prodajajo živino, ko jim zmanjkuje krme. Takrat je ponudba večja in zato so tudi cene manjše. Eden izmed stalnih razlogov za tako občutno znižanje pa je (kot smo že rekli), pomanjkanje sena. /iaradi suš, ki se ponavljajo že nekaj let zaporedoma, se je pridelek sena tako znižal, da povzroča marsikateremu živinorejcu, ki je vezan na svoj pridelek krme, hude težave pri krmljenju, tolikšne, da se mu bolj splača žival prodati, kot jo krmiti s kupljeno krmo.
Prav gotovo pa ima svoj delež pri ceni mesa in živine tudi Velik uvoz. Zaradi tega se pojavljajo v najrazličnejših krajih države vztrajne govorice, da mora država vsaj za nekaj časa preprečiti uvoz živine, da se doseže ravnovesje na notranjem tržišču in s tem normalna proizvodnja ne le v živinoreji,
MIIIIIIIMIIIIIIIIttHIIIIItlllllllllllllllllllltllllllllllllIHMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItllllMIIIIIIItllllltlllll
Nenadna sprememba vremena
Vrhove nad 1.300 m pobelil prvi sneg
Pospešena gradnja vzpenjače na Višarje
V ponedeljek je splošno poslabšanje vremena prineslo tudi prvi sneg v letošnji sezoni. Iz Trbiža poročajo, da je sneg pobelil vrhove nad 1.300 metrov. Tuli temperatura se je temu primemo znižala. V samem Trbižu so zabeležili eno stopinjo pod ničlo.
Vest' je delovala kot signal Za vse ljubitelje zimskega športa. Marsikateri so že pričeli misliti na telesne pripra-v«. da bi dosegli v -začerku »■rzone, cimooljšo kondicijo. Gradbeno podjetje, ki gradi vzpenjačo na Višarje, je tudi pospešilo dela, da mu sneg, k. ga odslej dalje lahko pričakujemo vsak dan, ne bo preprečil izvedbo načrta.
Sk-ratKa, kar čez noč smo se znašli na prelomnici, ki vsaj za više ležeče kraje, kot jt- Kanalska dolina, pomenijo pričetek dolge zime. prebivalci Kanalske doline gledajo nanjo v glavnem vsi z enakimi upi: da bi bilo čimveč »nega, ker je od njega odvisen prihod smučarjev, od njih pa spet zaslužek hotelov, gostiln in kavarn.
S kuhinjskim nožem se je urezal v roko
Včeraj popoldne se je 23-le‘-ni Jožko Kosič iz Pevme, Ul. Bellaveduta J, urezal v desno roko s kuhinjskim nožem. Obvezali so ga v bolnišnici Bri gala Pavia, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa.
 «» ------
Nesreča Tržačana z motociklom pri Dohtarjih
Tržačan 46-letni Carlo yue-rinj iz Istrske ulice 183 se je že v nedeljo odpeljal s svojim motociklom BWM k so rodnikom v Doblarje v Soški
dolini. Z njim je šla tudi žena. Včeraj, ko se je vračal, pa se mu je pri Doblarjih pri petila neljuba nesreča, ki se je predvsem za motociklista slabo končala. Na nekem o-vinku je prikolica zadela ob kamen ter povzročila, da sta se oba vozača znašla v jarku. Žena je odnesla zdravo kožo, Querini pa se je potolkel po prsnem košu in po nogah. Z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa so ga odpeljali v gorisko bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo v 15 dneh.
Petejan s Peči se je ponesrečil
Ko je sel po stopnicah na senik, se je zdrsnilo 75-ietne-mu Josipu Petejanu s Peci. Pri padcu si je zlomil levo nadlahtnico. Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer si, ga pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastale Komplikacije, bo ozdravel v 40 dneh.
Predavanje Mikule Letiva
Na povabik) jčuic/.t sklh prosvetnih društi ždlki huiBo^st #ikp
slpv^n-v Kolti la Letič
v nedeljo 19: oktobri ob 16.30 v prosvefm dvorani'predaval <.Iz svoje torbe*. Ker je Mi-Kula Letič gorisfkemu občinstvu znan gost, saj ga je pred časom med nekim predavanjem o svojih doživetjih zelo zabaval, smo prepričani, da bo imel tudi tokrat veliko poslušalcev.
Vstop je prost.
mh panogah, ki so z njo v zvezi.
 « »------
Ribi krši delovno pogodbo
S tem pa tudi določila
pravilnika o prosti coni
Delavska zbornica je pisala trgovinski zbornici pismo ter njegov prepis poslala v vednost ostalima dvema sindikalnima organizacijama v zvezi z ravnanjem družbe Ribi s svojimi uslužbenci. Družba namreč he spoštuje sporazuma glede avtomobilsKega prevoza blaga in s tem povzroča materialno škodo svojim uslužbencem.
Delavska zbornica pripominja, da je ravnanje Ribija toliko huje, ker krši člen 33 pravilnika o delovanju proste cone, ki obvezuje podjetja, ki prejemajo blago proste cone, da spoštujejo delovne pogodbe in obstoječe socialne zakone. Na -koncu organizacija poziva odbor trgovinske zbornice, naj od Ribi doseže spoštovanje delovne pogodbe.
 «»-------
IZ SOVODENJ
Julri nadaljevanje asfaltiranja ceste
Sovodenjsiko županstvo sporoča, da bo občinska cesta skozi Sovodnje zaprta na posameznih odsekih od jutri 16. oktobra dalje do jirihodnjega torka, ker jo bodo znova po-Lvali s spalmobitom. Vsak promet bo na odsekih ceste, kjer bodo dela v teku, ukinjen.
■ K* ■—
IZ PODGORE
Še danes volitve notranje komisije v oddelku za rayon
•	oblil/iu	,	UUh'
Včeraj zvečer ob 18. uri so se pričele volitve v nove notranje komisije v oddelku za :ayon v podgorski tekstilni tovarni. Volitve se bodo na daljevale še danes, da bodo iahko volili delavci vseh izmen.
Organizacija kemičnih delavcev, včlanjenih v Delavsko zbornico, je razdelila med delavce letak, v katerem pravi, da so zaradi enotnosti dosegli izplačilo proizvodne nagrade. Vendar ni bilo doseženih že veliko reči. Ravnateljstvo še vedno ne izvaja v celoti kolektivne delovne pogodbe, predvsem tistih členov, ki se nanašajo na kvaliikaci-je in na doklade za škodljivo delo.
Nazadnje poziva delavce, naj glasujejo za njene kandidate:	Maria Galassa, Maria
Guerina in Maria Martella-nija.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 106, tel. 31-51
——(»------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 18,6 stopinje ob 15. uri, najnižjo pa 7 stopinj ob 6.35 uri.
Danes občinski seji v Gorici in Sovodnjah
Danes ob 18. uri se sestane goriški občinski svet, ki bo razpravljal o nekaterih manj važnih upravnih vprašanjih. Odobril bo podaritev nekaj nad 3.000 kvadratnih metrov zemljišča v Ul. sv. Mihaela v Standrežu, na katerem bodo zgradili tri večstanovanjske hiše za brezdomce, odobrili bodo okrepitev javne razsvetljave v Ul. Tabaj in v nekaterih drugih mestnih ulicah itd.
Ob 19. uri pa se bo sestal občinski svet v Sovodnjah, ki bo imenoval preglednike računov za leto 1957, izbral novo volilno komisijo, ki bo delovala do leta 1960, odobril prošnjo, da se občinska lovišča podaljšajo za nadaljnjih deset let, popravilo strehe o-snovne šole na Vrhu, konvencijo z ustanovo ONAIR za otroški vrtec v Rupi, spremembe nekaterih postavk proračuna za leto 1958 itd.
Ker v ponedeljek ni bilo iegalnega števila prisotnih pokrajinskih svetovalcev, bo seja pokrajinskega sveta v soboto 25. oktobra.
 «»------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je v tednu od 5. do 11- oktobra rodilo 17 otrok, umrlo je šest oseb, porok pa je bilo deset.
RODILI SO SE:	Eleonors
Pahor, Silvio Pecarari, Car-men Scoriaoz, Laura Gruden, Fabio Medessi, Fabrieio Perm Fulvia Hoeltl, Bruna Ma-caro, Marko Cavdek, Marco Bertolini, Paolo Rupil, Rita Badin, Alessandra Agosta, A-lessandra Princi, Viaurizio Vida, Lorenza Pesenti, Paolo Zearo.
UMRLI SO; 67-letni športnik Giovanni Kersevany; 73-letni upokojenec Florenzio Riavis; 53-letni delavec Angelo Simonit; 27-letna gospodinja Maria Tortul nor. Gros-sar; 72-letna gospodinja An-na Fomasari por. Marini; 67-letni upokojenec Carlo Alberto Coscia.
POROČILI SO SE; uradnik Giulio Rotteri in gospodinja Antonia Udina; šofer Giuseppe Zago in šivilja Fede Cu-lot; agronom Franco Baldoc-chi in gospodinja Giuliana Del Fabbro; Antonio Pado-van in gospodinja Silvia Ma-dotto; uradnik državnih železnic Mario Tinella in uradnica Aurora Zucchiatti; podoficir javne varnosti Euden Di Giu-sfo in uradnica Rosa Gaspari; gozdni delavec Giacomo Cecon in gospodinja Emilia Zei; mehanik Giuseppe Gro-tissa in uradnica Lidia Kumer; trgovec Silvio Godina in gospodinja Pierina Cumar; u-rednik Vincenzo Caravaglio in učiteljica Onorina Chientaroli.
OKLICI; orožnik Antonio Demartinis in gospodinja Ro-setta Bortolutti; kirurg dr. Bruno Troso in uradnica Luciana Covi; šofer Dario Ciam-pa in šivilja Anna Casarsa; električar Donato Pizzi in u-radnica Edda Giavon; mesar Ottavio Turus in gospodinja lolanda Žigon; gasilec Lionel-io Menegutti in gospodinja Aliče Tribusson; šofer Giovanni Presti in gospodinja Giovanna Brumat.
  «»------
Kino v Goriči
CORSO. 17.00: (Usoda cesarice*, Romy Schneider in Karl Heinzbohn. barvni film.
VERDI. 16.00: (Slovo od orož-ja», J. Jones in R. Hudson, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: (Jastreb iz Hong Konga*, J. Ishiwara in J. Tsukioka, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00: uLazzarel-la*, A. Panaro in D. Modu-gno.
MODERNO. 17.00:	(Pečina
smrti*.
B reprezentanca odpotovala v Španijo
Sele po treningu v Saragozzi
bo določena dokončna postava
*
Mod igralci je tudi Lojodice, ki je popolnoma okreval
RIM, 14. — Nogometna B reprezentanca je danes popoldne ob 16,45 odpotovala z letalom z letališča Ciampino v Barcelono, kamor je prispela ob 19,43 in od koder je nadaljevala pot v Saragozo, kjer se bo v četrtek srečala z B reprezentanco Španije v okviru tekmovanja za sredozemski pokal.
Reprezentanti so imeli danes dopoldne pred odhodom zadnji trening ki ga je vodil tehnični komisar \ iani. Trening se je začel ob 10. uri in je trajal eno uro. Udeležil se ga je tudi Lojodice, ki je še včeraj čutil bolečine zaradi pretegnjene mišice, a je do danes že popolnoma okreval. V Saragozzo je odpotoval namesto Zaglia, ki ni hotel potovati z letalom. Med treningom so reprezentanti izvajali telovadne vaje in trenirali z žogo. Udeležili so se ga; vratarja Mattrel in Sarti; branilci Robotti, Rota, Maldini; stranski krilci Fogli, Posio, David in napadalci Pascutti, Barison. Stacchini Da Costa Brighenti, Lojodice in Milani.
Vsi kandidati za reprezentanco so v dobri formi in V odlični fizični kondiciji. Ker je Lojodice okreval, bo lahko v Saragozzi igral desno krilo, s čimer bo odstranjena zadnja negotovost glede dokončne formacije.
Jutri zjutraj bodo reprezentanti imeli zadnji trening na igrišču v Saragozzi, popoldne pa se bodo uoeieziii bikoborbe.
Glede četrtkove tekme se je izvedelo, da bosta lahko do 1’ drugega polčasa zamenjana po dva igralca na vsaki strani, vratarja pa bosta lahko zamenjana med vso tekmo.
Program treningov A in B reprezentance
RIM, 14. — Program priprav nogometnih reprezentanc za tekmi Italija - Francija, ki bodo 9. nov. in Italija - Bolga rija (mladi), ki bo 8. nov. je naslednji;
29.X. Trening A reprezer, tance v Florenci;
30."X. Trening B moštva (pod 23 leti) v Florenci;
5.XI. Trening B moštva v Florenci:
6.XI. Trening A reprezen tance v Florenci.
Člani A reprezentance bodo navzoči pri svečani otvoritvi j tehničnega centra v Florenci,' ki bo 6. nov., naslednji dan pa bodo odpotovali v Pariz. B moštvo- bo ostalo v Florenci do sobote zjutraj in bo odpotovalo v Bologno takoj po kosilu,
 o--------
TURNIR REZERV
Triestina v C skupini
MILAN, 14. — Nacionalna zveza je razdelila 57 klubov, ki bodo sodelovali na turnir-
ju rezervnih moštev 1958-59 in ki se bo začel 5. nov. v 8 skupin. Triestina je v C skupini v kateri so še: Lanerossi Vi-cenza, Marzotto, Mestrina. Padova, Pordenone, Treviso, U-dinese, Venezia in Verona.
 (»-------
PRVENSTVO DILETANTOV
Libertas še neporažena
Četrto kolo nogometnega prvenstva diletantov (skupine B) je doslej največ prispevalo k selekciji. Na vrhu je namreč ostala samo še enaj-storica Libertas, ki je zmaga la v vseh štirih srečanjih in ki ni prejela še nobenega gola. Njena dosedanja spremljevalka Ponziana je zaostala za pol koraka zaradi samo neodločenega rezultata proti enaj-storici Fortitudo iz Milj, za cel korak pa se je pomaknila Muggesana. ki je premagala moštvo CRDA.
Rezultati: Libertas - •Crem-caffe 2:0, ^luggesana - *Crda 2:1, ‘Fortitudo - Ponziana 2:2, •Pieris - Aiello 3:2, ‘Cradese -Ronchi 4:2, ‘Aquileta - Tur-riaco 1:1, ‘Cava Romana - S. Giovanni 2:1, Fiumicello Istria 3:0.
Lestvica:
Libertas	4	4 0 0 8	0 8
Ponziana	4	3 1 0 10	3 7
Muggesana Fortitudo Cremcaffe Cava Rom.
Gradese Fiumicello Ronchi Pieris
Cervignano Aquileia Aiello Turriaco Crda
S. Giovanni Istria
4 0 0 8 0 3 1 0 10 3 3 1 0 14 6
8 3
5 3
9 6 8	7
5 2 4 8
6 8 7 4
2	1 I
2	1 I
2	1 1
2	1 1
3	12	0
4	2	0 2
4	2	0 2
3	111
4	112	1 10 3
4	10	3	3	10	2
3	0	1 2	2	5	1
4 0 13	16	1
4	0	0 4	2	9	0
3	0	0 3	0	8	0
V meddeželnem prvenstvu je še vedno	v	vodstvu	Pro Go-
rizia,	ki	e	v	3. kolu	na svo-
jem igrišču premagalo Mi-gliano, Edera pa je v zadnji minuti rešila točko v Do i j. Trenutno je Edera na 7, mestu s tremi točkami.
tekme s Fiorentino, v kater' je Triestina doživela že četrti zaporedni poraz v letošnjem prvenstvu, je izvršni svet klu ba na svojem izrednem zasedanju sklenil sprejeti stroge ukrepe proti tistim igralcem, ki so v tej prvi fazi prvenstva najbolj razočarali s pomanjkanjem prizadevnosti. Kot se je izvedelo, gre za ukrepe denarnega značaja, ki naj bi prizadejali napadalce Tortula, Szokeja in Massei<„
Toliko je o lem izrednem zasedanju sporočila agencija Atisa in nam zato ni znano, kaj so na omenjenem izrednem sestanku voleg teh ukrepov še ukrenili za takojšnje izboljšanje moštva, ki se doslej žal ni pokazalo sposobno za dostojno tekmovanje v A-ligi. l e.idar pa se nam in z nami veliki večini tržaških nogometnih ljubiteljev zdi, da so vsi taki ukrepi kot je omenjeni finančni ukrep proti nekaterim igralcem, kot nabijanje zvona po toči. Dejstvo je namreč, da Tortul, Massei, Szoke in še kakšen igrajo pač tako kot znajo in če ne znajo bolje, ni toliko njihova krivda kot je predvsem krivda vodstva Triestine, ki jih je angažiralo potem ko je razprodalo vse, kar je bilo v lanskem moštvu dobrega. Odšli so Petris, Milani, Mazzero, ki jih Massei, Tortul in Cazzani-
■■niMiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii iiiii iiiiin n n niiiti Ulitimi m n n iiiiiiiifiiiiiii
LONDON, 14. — Brazilska enajstorica »Bela Vista* je znova izgubila z visokim rezultatom. Tokrat jo je premagala prvorazredna angleška enaistorica Lpton Town z 8:0 (7:0).
PETEROBOJ
Tatarinov (SZ) vodi po prvi disciplini
ALDERSHCT, 14. — Po prvi disciplini (2500 m s 13 ovirami) svetovnega prvenstva v peteroboju, katerega se u-deležuje 39 atletov iz 15 držav, vodi Rus Nikolaj Tatarinov z 965 točkami. Tatarinov je zmagal v teku čez zapreke s časom 5’07". Sledita mu Rus Nikov in Madžar Na-gy z 950 točkami.
Vrstni red in časi Italija-
nov: 15 Scala (825) 5'38”8, 25. Facchini (605) — 5’55”6,	28.
Giunta (475) —- G'17".
V ekipnem plasmaju vodi SZ z 2810 točkami pred ZDA in Madžarsko z 2715 točkami. Italija je šesta s 1845 točkami
BOKS
Pravisani izgubil v Parizu po točkah
PARIZ. 14.	— Italijanski
boksar peresne kategorije Al-do Pravisani je sinoči v Parizu izgubil dvoboj r. Francozom Lampertijem v 10 rundah po točkah. Gledalci s sodnikovo razsodbo niso bili zadovoljni.
V okviru iste prireditve je svetovni prvak petelinje katc-gorije Halimi premagal Binija zaradi prekinitve dvoboja v 5. rundi.
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Simmenthal že v vodstvu z najboljšim količnikom
Predvideni poraz vrste Stock proti Virtusii
Po drugem kolu Prve serije . dardno formo. Pri ^p^rCelli)* italijanskega košarkarskega igrali dobro Pol®5„ in Ga®'
prvenstva je v vodstvu moštvo Simmenthala, ki ima sicer prav tako 4 točke kot vrsti Motomorini in Oransode Virtus, ki pa ima že sedaj znatno boljši količnik v koših. K temu ji je predvsem pomagala izdatna zmaga nad Lazi-om z rezultatom 115:49. Šibki Rimljani so bili državnemu prvaku do neke mere kos samo v prvem polčasu, ki se je zaključil z razmeroma tesnim vodstvom Simmenthala.
Moštvo Motomorini je na svojem igrišču premagalo San-tipesto, vendar pa je bila ta igra zelo povprečna. Med boljšimi je bil Andrijaševič. Oran. soda Virtus je imela v gosteh tržaško vrsto Stock in zmaga ji- je bila seveda že vnaprej zagotovljena. Igra ni nudila posebnega užitka, ker so se Tržačani v glavnem branili in pazili predvsem na to, da omejijo poraz. Med njimi se je odlikoval samo Montgomery, ki počasi prihaja v svojo stan-
•■MiiiiiiiiMMiiiHimiiiiiiiiimiiiiniiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiit
Po četrtem zaporednem porazu
Vodstvo Triestine zvoni	po toči...
Denarne kazni Tortulu, Masseiju in Szokeju
V zvezi z izidom nedeljske ga nikakor ne morejo nado-
Šahovska olimpiada v Muenchenu
Jugoslavi ja - SZ
Vse partije so se končale remi • Španija premagala Avstrijo
MUENCHEN, 14. — Derby srečanje 4. kola med Jugoslavijo in SZ v okviru glavne finalne skupine šahovske olim-piade se je končalo neodločeno 2:2. Vse partije so se končale remi ter so bile zelo borbene in razburljive. Dramatičnost je dosegla višek v končni fazi partije med Taljem in Trifunovičem, od katere je bil odvisen izid 'dvoboja. Postavljalo se je namreč vprašanje, ali bo Trifunovič vzdržal vse
( napade Talja, ki so se stalno ponavljali. Toda Trifunovič je vedno našel pravilno obrambo in v 38. potezi je bil končna sklenjen remi.
Gligorič se je moral v španski partiji boriti proti novosti ki jo je uporabil Keres, vendar je jugoslovanski velemojster prestregel vse napade in remiziral v 22. potezi. Remi sta se končali tudi partiji Matanovič - Bronstein in Pe-trosjan - Fuderer.
I Ostale partije 4. kola:	Av-
strija - Španija 1.5:2,5, Zah. Nemčija - Bolgarija 1,5:1,5 (1), ZDA - Anglija 2,5:0,5 (1), Švica - CSR o,5:1,5 (2), Vzhodna Nemčija - Argentina	0,5:2,5
(1).
Stanje po 4. kolu: Jugoslavija 11, Argentina 10 (1) SZ 10, CSR 9 (2), ZDA 9 (1), Španija 8,5, Avstrija 8 Zah. Nemčija 7,5 (1). Bolgarija 5 (1). Švica 4,5 (2), Anglija 4,5 (1), Vzhodna Nemčija 4 (1).
mestiti in kot da to še ne bi bilo dovolj, so v zadnjem trenutku prodali še Olivierija in Renosta, ki sta še vedno bila boljša od kakega Santellija in ostalih.
S takimi m podobnimi očitki bi lahko nadaljevali v nedogled, z njimi seveda kritičnega položaja ni mogoče izboljšati. Tehnično vodstvo Triestine mora pač poiskati vse možnosti, ki jih ima pri roki da reši kar se rešiti da in morda bo že današnji popoldanski trening proti ennj-storici CRDA iz Tržiča v tem smislu povedal kaj novega. Zvedelo se je namreč, ,da bo trener Ulivieri poskušal formirati skoraj popolnoma prenovljeni napad z mladimi i-gralci kot so Del Negro, Rigo-nat, Comisso in drugi.
vrl«
še Calebato, Canna 10 bini.
Tem trem vrstam sledijo mnoge s J'r| ntipest'; mi od Lanco pa do s^upi®1
ki je poslednje v te|	^
z najslabšim količnik ^ )f(1 ših. Prvo zmago -	^
kolu zabeležile Levissi®* u, tu nad Lanco.	rra	«»4
vornom in Stella	Azzč"'	^
beneškim Reyerjem- . .„1. nja tekma je bila vesZ se j«
čas zelo izravnana -fednf
zaključila le s k.os®"leem p«1-sti za domače. V ar cestar času, ko se je ogre Čič, pa je Stella A**««* birala koš za kose'".teii ««' končno zagotovila z najbol)-skok. Kristančič je o	^
ši na igrišču sploh.	,	s>!
tor, režiser in real je sam dosegel kar ^ ^ Na dnu lestvice z d'* j, razoma so Reyer, t*..
LaZi°'	, , . *0ra^
Rezultati 2. kola. .zZUf.
da - Stock 57:35,	*	issi®*
ra - Reyer 75:55,
Cantu - Lanco p7-*?’ morini - Santipast0 ..^J. * Simmenthal -	’	■'
gnis - * Livorno 76io*-
Lestvica;
Simmenthal Motomorini e - -Orans. Virtus	2	2	«	M!
Lanco.	\\\	IH
Levissima	\	\	124	-»
Stella Azzurra	?	}	J	i^	l#
Ignis Stock Santipasta Reyer Livorno Lazio
uatovoroi “J,„nk0
STANISLAV	.	V*
Tiska Tiskarski teroi
kinoprosejgkon}?!?
15 t.
predvaja danes j -ob 20. un Hi"’-
«Tvdja ženska
(La tua donna|L
Igrajo:	t*
Massimo GirotO' .^jsiP dovani, Enric°
predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 1*-Universal barvni film:
Dvoboj v Bitter RidK6
Igrajo:	LEX	BARKER.	MARA CORDAY
STEPHEN MCM ALLY
Grozljiva zgodba o zločincih na Zahodu
Z0A
2 2 ° 152 10*4 2 2 ®	93	♦
211
MIKULA LETIČ \■
INTERNA TITIS
Tik pred Temijem smo kakor nalašč doživeli enega zgoraj omenjenih zračnih napadov in tedaj je ves drhteč predlagal, naj na streho voza pritrdimo njegovo kapo z rdečim križem, da nas bo varovala.
Dovolj bo teh podrobnosti Ce bi hotel natanko opisati vse doživljaje na tej skoro 600 km dolgi poti od Casolija do Florence, bi napolnil knjigo.
Trinajst dni je trajalo	to potovanje.	Z Jerkom sva	včasih živela kot dva gospoda	— «junački»	je on	dejal —	vča-
sih pa kot dva berača. Eno noč sva prespala v zapuščenem svinjaku, ker se je zadevni — drugače	dobri	— kmet	bal
Nemcev. Za jedačo ni bilo	sile, ker sva	imela,	po Peppinovi
zaslugi, dobro zalogo kruha, sira in salame. Tobaka sem imel na kilograme. Jerko ni imel denarja, pač pa jaz — izkupiček za pisalni stroj. V Sulmoni sem še prodal par čevljev.
V družbi s Petrom Kristenom je bilo vsega v izobilju. Nemci so bili dobro založeni s konservami. Kuhal sem jaz. Za sol pa smo od domačinov dobili vina, olja. paradižnikov,
1 sadja in druge	zelenjave, kolikor	smo hoteli.
Doživeftt pa	sva tudi z Jerkom, da nama	je	revna	begun-
ka iz Neaplja s tremi otročiči v naročju odnosno ob krilu, ki je bila gotovo bolj potrebna nego midva, naravnost vsilila hlebček kruha, ker sva razumela, da bi bila drugače silno užaljena. Jerko je pri tem modroval:
— Istina je: Samo siromak siromaka razumije...
NAPREJ PROTI SEVERU
V Torontoli	ob Trazimenskem	jezeru sva	z Jerkom	čakala
en dan in eno	noč na železniški	postaji, da	bi	dobila	priliko
za nadaljevanje poti. Redni osebni vlaki sploh niso vozili. Vse najino upanje je bilo, da se vrineva v kak tpvomi vlak.
Z nama je bilo na poetaji mnogo drugih ljudi, ki so imeli isti problem in isto skrb. Vsi so želeli iti naprej in čakali so kakor midva.
Ker so bili potujoči vlaki skoro izključno vojaški, sem bil nekoliko zaskrbljen. Posebno zaradi tega, ker je ubogi Jerko čepel kakor kup nesreče v kotu In ni mogel ziniti besede. Jaz tudi nisem mogel mnogo govoriti ž njim; hrvaška govorica ni bila priporočljiva. Tukaj sem moral biti bolj oprezen nego tam doli ob fronti med kmeti.
Približal sem se zato nekemu maršalu finance v uniformi; kmalu sem ogotovil, da je to ne samo prijazen Italijan, ampak tudi zelo razgledan mož in prijeten značaj. Njega se bom držal. Njegova uniforma bo zame in za Jerka sčit, pod katerim se bova vkrcala.
Naslednje jutro je dospel tovorni vlak, ki je vozil razno blago za fašistično milico. V vsakem vagonu je bil uniformiran črnosrajčnik za stražo.
Moj maresciallo je našel prostor v nekem vagonu in kakih pet ali šest se nas je vkrcalo. Jerku sem posepnil, naj se takoj zarije v kak kot in markira spanje. Revež! Zal m> ga je bilo. Moj Jerko je bil namreč zlat, dober dečko; ampak s kraljevičem Markom je bil bolj v daljnem sorodstvu
Družba v vagonu ni bila slaba. Poleg mojega maršala neki trgovski potnik, nadalje neki obrtnik, begunec is mesta Popoli pri Sulmoni, ter neki vinski trgovec iz Orvieta. Zraven je bil še miličnik-stražnik, mlad nepomemben dečko, ki je neprestano nekaj grizel.
Pogovori so bili zanimivi, pa čeprav bolj vsakdanji. Zvedeli smo, da gre ta vlak do Bologne. Dolga bo ta zadeva; kajti vlak je dobesedno lezel. Računali smo, da ne vozi več nego 10 km na uro. Poleg tega se je večkrat ustavljal zaradi krožečih angleških letal. Vsi so zatrjevali, da od Bologne naprej vozijo redni osebni vlaki. Maresciallo je imel kot cilj Benetke in veselo sva računala, kako hitro bova od Bologne dalje napredovala. .	‘
Hladno je bilo. Cas se je vlekel kakor ženski domači leviti opolnoči. Ponekod je vlak postajal po cele ure. Na arečo so bili vsi potniki zelo živahni razen miličnika in — seveda — Jerka.
Proti večeru sem si nekako uredil ležišče in — tako mi boga! — vso noč sem prespal. Okrog sedme ure zjutraj sem
se zbudil. Stali smo. Pogledal sem ven: Velik, lep kolodvor. Kmalu sem zvedel, da smo v Florenci. Dobro sem bil prespan in obšlo me je čustvo zadovoljnosti. Dejal sem si:
— Počasi gre, pa vendar gre. Se en dan in eno noč, pa smo v Bologni.
Tedaj se oglasi na peronu pod vagonom moj maresciallo, ki je bil izstopil:
— Avvocato! Vesela novica: Ni nam treba več potovati š tem polžjim vlakom (treno lumaca). Ob 13. uri imamo osebni vlak do Bologne.
— Orazie, grazie!
Slava! življenje se začenja normalizirati. — Z Jerkom sva pobrala najine stvari in skočila iz vagona. Iz previdnosti sem sel v prometno pisarno, kjer so mi potrdili maršalovo informacijo.
NOVICE
Pavza do 13. ure mi je bila zelo dobrodošla že kake tri mesece nisem imel vesti od doma V Florenci živi prijateljica moje hčerke, gospa Conti, katera je že večkrat posredovala, če (obveščevalna služba* med menoj in domom ni delovala. K njej bom stopil; mogoče kaj zvem. In, za vsak primer, jo -bom naprosil za malo posojilo. V žepu sem namreč imel samo še sto lir. j . ,	■	,
Pogledal sem malo vzdolž svoje osebe, od glave do nog. Ravno velikomestno nisem bil opravljen. Vsaj čevlje si dam očistiti. Stopil sem k čistilcu pred postajo. Z delomrznimi očmi je gledali moje gojzerice:
— Troppo fango. (Preveč blata)!
— Kar očistite; dobro vam bom plačal!
■ Poleg plačila sem mu pustil izdatno napitnino in lep kupček abruškega blata. — čez približno eno uro sem bil prt gospe Conti:
— GOspa, prišel sem vprašat, če imate kako vest od mojih doma.
— Sl, avvocato: Una buona notizia. (Da, avvocato, dobro novico).
— Prosim?
— Vaš sin je tukaj!
Sina nisem bil videl dve leti in pol. Od aprila 1941 dalje ...
Evo, kako prav malenkostno naključje spreminja usodo
človeka: če me moj maresciallo slučajno ne
    ________________________________
bi se bil jaz zdaj počasi guncal proti Bologih	i
drugim dogodkom naproti.	.	pri
Telefonski poklic je zadostoval in že je bil .® srčno srečanje in poročanje. Sin je Ki' 7 's -<*b0» vi da kaj poizve o domu, prišel v Florenco
Prisrčno srečanje in poročanje. Sin je bil z is.tiW ^pof1 ^ a kaj poizve o domu, prišel v Florenco iz vojaške- ^et ^ v Piemontu Dospel je v Florenco seveda mnog0
fkti ni imol TOTniVi m».eo»*olriVi AUMoalriVi iti cirU»
na jUti
poti ni imel raznih mesarskih, židovskih in n: kakor jaz. Imel je tudi že zvezo z domom.
Suho in praktično mi je izjavil:	-	-	tl	•
— Tvoj Jerko se bo moral obrniti za Pon?°n0 dosPL^d čevega zastopnika tu v Florenci ce hoče	nemete >	ojC
svoj Split. Za to bom poskrbel.	Kakor	tebe P“'	j	n»	*	at'
papa„ ti tega ne bos nikoli storil. Ako pa greš n»P aii roko, ne boš končal v Ljubljani, ampak v Dacr,B isiirfl> hausenu. Nemci te bodo prestregli. Taborišč P»> za nekaj časa dovolj. Ostani tu!
IN VENDAR: ŠKODA!	^	ilfljjj
Evo me v Florenci. Počutim se	nekam	človeško.	m
čas, hitim, da zaključim to svoje	oripovedovanj •	foj?'
pravzaprav nadaljevati svojo kroniko o internat'	eC	ju ^
samo internacije, ampak tudi intematite je	ja.	SV"e 9
prejšnjega okoliša, ni več nekdanjega razpojo^ da > na razmere in dogodke je sicer svež, toda cuo s’J()ga več našel pravih besed in stavkov. Tudi stare,-vec zadel. Drug človek sem ...	'te
Prečital sem si svojo kroniko iz taborišča. _ črt* v«' da bi marsikaj menjal, marsikaj dodal, največ v yjd, i> Ne!! Taka naj ostane, kakršna je! Vsakdo 1 • ^ajioS vifi da te kronike nisem pisal jaz, ampak ONA	jr)	y5jiP
mogočna, žalostna in nadležna, a obenem ves	jtakot-jgvj
pošast, ki' je ravno tako meni čepela na drugim tovarišem: ONA, ki sem ji dal ime «lrV„ selP Kakor sem dne 4. septembra 1941 v Trstu, * zdaj jeco (Pri Jezuitih*, dejal: (škoda!», tako tum	))ec
šepečem: škoda!	_abni	v'Vl'
Kako prav si imel, ti moj simpatični, nepc'	se	^
gospod Onorio, ko si me učil v Trstu: V , .ni j privadi!* Bogme, dragi Onorio, res nekam zs* .„nie ” škoda!.,, 6,6	(nadaljev<m