• i M
Liti mm koristi d»Uv-ekega ljudstva. D«Uv-e< ao opr»vli«nl do vmmgm kar product ra|o.
Thle paper i« devoted t« «h« intereet» of the working claae. Workers ara entitled to ali what t Kay produca.
Katar** m ••oo»d-«tm« aiatior, Dm. •, 1WT, »t »h* iw> off*» »tChtMfo lil. Ubd«f tlM As» of Co«gr«M «i lUroh »rd, 1*7».
Office: 2146 Blue Island A ve.
'Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na številko v oklepa|u-kl ae nahet* poleg vašega naelova. prilepl|e-
niovAko (297)
je številka . . tedat vam m prihodnjo številko našega lleta poteče naročnina. Prosimo ponovite |t tako).
Stcv. (No«) 296.
Chicago, III., 13. maja (May) 1913.
Leto (Vol.) VIII.
Štrajk v West Virginiji še ni končan.
Mati Jones še vedno v krempljih
vojaške drhali. Barbarske razmere tamkaj vpijejo do neha.
Pred par tedni je biia po dnevnem časopisju raznesena vest, da je premogarski štrajk v Paint in Cabin Creek distriktu West Wir-ginije končan in da se premogar-ji vračajo na delo.
Ta vest ni bila resnična l Paul J. Paulsen, član mednarodnega odbora U. M. W. A., poroča iz Charlestons, da štrajk še ni končan in da glede sporazuma so pre-mogarji in lastniki premogoko-pov tako narazen kakor so bili v začetku štrajka. Resnica je, da je governer IlatfielA predlagal nekakšen "kompromis", po katerem naj bi štrajkarji dobili devet urni delavnik in plačo dvakrat v mesecu. Do sedaj so delali deset ur in plača je bila enkrat v mesecu. Baroni premoga so sprejeli "kompromis" in premogarji so 26. aprila sklicali konvencijo v Chariest onu, da se dogovorijo, kaj je storiti. Po viharnih debatah so premogarji sklenili, da sprejmejo "kompromis" pod pogojem č*> lastniki premogovnikov ne bodo nasprotovali uniji. Zadnji pa niso hoteli o tem ničesar slišati. Premogarji so apelirali na guvernorja, toda governor jim je zagrozil, da jim da 36 ur časa, da se povrnejo na delo, drugače bodo vsi zaprti ali deportirani. Na ta brutalni odgovor guvernorja so štrajkarji seveda opustili vsako nado za kak sporazum in sklenili so nadaljevati boj do skrajnosti.
Položaj v zapadni Wirginiji je sedaj sledeči:
Guverner Hatfield je sam v štrajkarskem okolišu na čelu svoje vojaške bande in goni premo-garje v rove, kateri se dajo goniti in tlači druge v zapore.
Mati Jones, angelj rudarjev irt premogarjev, je še vedno v vojaških zaporih v Prattu in ž njo vred je zaprtih enajst drugih socialistov, katere čaka ječa ali pa ► vislice pod barbarsko strahovlado guvernerja ITatfielda.
Guverner" je na lastno pest zatrl socialistični tednik "The La-bor Argus" v Charlestonu in zaprl tiskarno, da list ne more več izhajati. Uredniki lista so v zaporu.
Premogarji so pregnani iz hiš, ki so večidel lastnina baronov premoga in nastanili so se v šotorih na zasebnih lotah dobrosrčnih ljudi.
Nasilje v W. Virginiji prekaša že vsako človeško potrpežljivost. Zapadna Virginia je izmed vseh 48 držav najbolj nazadnjaška in f. barbarska, praVa ameriška Sibirija. Zapadna Virginia je bila Brad 1. 1861 tista država, kjer je najbolj cvetela zamorska sužnost in kjer se je pričela civilna vojna ; danes tamkaj cvete mezdna sužnost v najbolj barbarski formi in civilna vojna že divja eno leto. Kapitalisti, lastniki premoga, imajo absolutno vso državno oblast v svojih rokah. Guverner Hatfield je njih ponižni hlapec, kajti njegovo izvolitev so oni kupil. Zapadna Vrginia je sramota sa cele Zedinjene države in neod-pustna sramota za demokratiako vlado v Washingtonu, ako ae kaj kmalu ne gane in ne stori konec
barbarstvu in tiranatvu! * •
Odmevi v zveznem senatu.
Senator Kern iz Indiane je 2. maja predložil v aenatu resolucijo za preiskavo razmer v Štrajkar akem okolišu v W. Virginiji. Re-solucija je bila sprejeta. Zvezna vlada je že lansko leto preiskava-la štrajk v Paint in Cabin Cree-kn, toda vsa poročila so pozneje zaspala v Taftovem vladnem oddelku za trgovino in delo. Tako daleč sega moč kapitalističnih tiranov v W. Virginiji! Kaj bodo
sedaj naredili demokratje, se bo videlo.
Pismo matere Jones.
"Mother" Jones je potom dru ge osebe poslala rdeče pismo na list "Appeal to Reason" z namenom, da zve delavska javnost, v kakšnem položaju se nahaja:
Pratt, W. Va., vojaška bastilja 25. aprila 1913. — Zelo resna je situacija, v kateri se tukaj naha jamo, tako resna, a zunanji svet je še sedaj ne razume in Bog zna kedaj je bo razumel. Jaz sem tukaj že enajst tednov. Dvanajst nas je v "poor devilnov", razen mene še enajst moških, med temi tudi urednik socialističnega lista v Charlestonu in en naš govornik John Brown. Njegova žena in otroci zunaj gladil umirajo. Zdi se nam, da slišimo jok malih po očetu, zdihovanje žene, ali kaj — mi ne moremo pomagati; prena-sičenci zunaj se pa ne brigajo za nje. Meni ni toliko zame, ker moja naloga se bliža koncu, toda srce me boli, ko mislim na junaške premogarje, ki so zaprti v Clarks burgu, a niti najmanjši glasek protesta se ne sliši njim v prid Bili so pogumni in zvesti. Zdaj pa trpijo zato,, ker so se osmehli boriti za pravico. Toda naj bo; boj se bo nadaljeval, dokler ne bodo delavci zadobili v roke stroje in zapodili postopače, katere sedai pasejo. Borila sem se dolgo let in še se borim, čeprav me imajo raz bojniki v ječi in me čuvajo s krvnimi psi.
Mother Jones."
Tako piše 80 letna čestitljiva ženica, katera je že nad dvajset let v aktivnem boju za pravice trpečega delavstva. Ali je to sedaj njeno plačilo? Ali je junaška žena to zaslužila,da na svojo vwo ko starost hira v umazani in smrdljivi ječi t Ali bo ameriško delavstvo mirno gledalo, da sivolasa proletarska junakinja prebije svoje zadnje dni v vojaškem br logu, med štirimi stenami zasme hovana in zasraraovana od oboro ženih capinov in barab, ki so v službi peklenskih satanov v človeški koži»?
O — delavci! Kje je vas ponos? Kje je čut človečanstva?!
ZADNJE VESTI IZ W. VIRGI NIJE.
Pred sklepom lista je došla sledeča vest:
Charleston, W. Va. — Pod silnim pritiskom protestov od vseh atrani Amerike, zlasti iz vrst or ganiziranega delavstva in aocia-lističnih. skupin in pod pritiskom preteče vladne preiskave je gu vernor Hatfield izpustil iz vojaš kega zapora mater Jones. Zagro zil ji je pa, da bo ponovno zaprta če bo prirejala agitatorične govore. Mati Jones je odločno odgo vorila, da ae bo borila za premogarje kot doslej. Ostali sodrugi so pa še v zaporu.
Senator Kern in predsednik Wilson dobivata dnevno na tisoče pisem od delavcev iz vseh strani republike. Pisma vsebujejo zahtev po priskavi in za takojšnjo izpustitev zaprtih premogarjev. Nekaj bo le pomagalo.
KONFUZIJE 14 PREISKOVAL CEV".
Kaj pa je s senatno preiskavo bele sužnosti v Illinoisu? Niči — Kapitalisti v Springfieldu so obdolžili lajtnant-guvernora Barratt O. Ilaro, kateri je vodil preiskavo da je nedolgo tega vodil po chi-kaških hotelih neko dekle, ki ni njegova žena. Senat je seveda brž imenoval drugo preiskovalno komisijo, katera sedaj "preisku-je" afero O'Hare.
Sedaj je treba zopet drugo komisije*, da bo "preiskovala" tiste, ki "preiskujejo" OHaro in zopet drugo, da bo preiakovala preiskovalce, ki bodo preiskovali tiste, ki preiskujejo OTIaro itdl
Senat res nima drugega posla.
Mc Manigal je prost!
Ortie McManigal, sam 'izpove-dani "dinamitard", kateri je izvršil več težkih zločinov in igral glavno ulogo kot priča v zanimivi pravdi bratov McNamara — bode v nekaj dneh izpuščen iz ječe, ter oproščen vseh zločinov, kar jih ima nad seboj, in kateri so večji, kakor marsikaterega druzega zločinca, ki sedi za varnim omrežjem ! . .
McManigal je kapitalistični "šuft" prve vrste, kakoršnih se
le malo dobi med delavskim razredom. On se je poaiužil stare E-fijaltske taktik« proti svojim so-bratoin-delavcem. Pristopil je k uniji železoetavbinskih delavcev, ter se kazal za navdušenega unio-«ista, ter skrajnega radikalca. Učil je delavce, da je najbolj pametna metoda delavcev, ako poženejo z dinamitom v zrak vse o-gromne stavbe, kjer so zaposleni neorganizirani delavci njihove stroke. Ko je enkrat vedel za vse tajnosti pri organizaciji, se je pa udinjal kapitalistom; seveda ne zastonj, ker se br/kotne McManigal in kapitalisti že popred imeli zdelan načrt, kako bodo od Mc-Manigala zapeljane delavce spravili na vislice, uniji pa, ki je trn v peti gospodujočim slojem — zavili vrat. McManigal, kateri jc imel za učitelja znanega detektiva Burns-a, se je že po popred dogovorjenem načrtu prestavil pred sodiščem za velikega in hudo skesanega grešnika, ter vso krivdo zvalil na druge.
McManigal je že popred, Še predno se je začela obravnava, dobro vedel, da ne bode samo kmalu nrost, temveč da še po vrhu dobi knežjo nagrado. Kapitalistom so taki izmečki, kakor je McManigal, najdragocenejše o-rodje, katerega se ne more pre-plačati in nadomestiti v boju proti organiziranim delavcem, kateri s pomočjo unij drže nekoliko višje delavske plače, ter se bore za boljše živel jonske pogoje; za se
Bravo, Bulialo!
Ni vzelo dolgo ča»a, da se je arogantna, inennarodna družba pouličnih kar uklonila in pripo-znala opravičene zahteve svojih uslužbencev. Strajk kondukter-jev in motorinanov v Buffalo je bil zaradi železne discipline štraj-karjev, kmalu končan.
Vojaštvo je bilo poklicano v Buffalo, N.Y., da provocira štraj-karje, in čuva sveto in pošteno pridobljeno lastnino gospodov kapitalistov. Toda vojaki in policaji ao bili v tem štrajku nerabna iara. Delavci so se zadržali mirno in dostojno, tako da kapitalisti in njihove oprorode niso nikjer mogli porabiti oboroženih janičarjev, katerih glavni smoter je, da narede izgrede, nakar potegnejo puške, samokrese in sablje, ter sekajo delavca, na povelje kapitalistov.
Organizirani delavci različnih narodov so v tem štrajku pokazali svojo solidarnost napram svojim borečim sotovarišem, ter jih zvesto in vsestransko podpirali. Organizirani delavci so bili tisti inagnet, kateri je privlekel za de-lavee boljše žrvljenske pogoje — iz kapitalistične denarnice.
Kondukterji in motormani so v Buffalo zmagali edino le zato, ker so drugi delavci odstali lojai ni svojemu delavakerpu razredu, in ker zaradi tega družba ni mogla dobiti skebov! Kdinole na ta način ae dobe Strajki, drugače so pa izgubljeni, ako nekateri delavci štrajkjo, drugi pa skebajo, ter na ta način jedo kruh skebi svojim borečim bratom iz pred
usti
^p —
Dandanes, ko pri kapitalističnem ražredn vlada stroga organizacija in disciplina, je edina pot za samoobrambo delavcev, ako se tudi oni strnejo skupaj v nepremagljivo falango, nakar jim bo de igračica iz vo je vati odločilno bitko nad svojimi gospodarji in tlačitelji, ki jih izkoriščajo od zi-
in za svoje otroke, kateri bi brez	bp,i do groba! Ne le skupen na-
indu strici ne in politični organiza-	8toP in solidarnost v Buffalo,
cije živeli in umrli kot mezdni	temveč solidarnost delavcev cele-
sužnji kapitalistov.	«veta j* v 8tanu »treti kapi-
Izpustitev dinamitarda McMa-	talutično tiranijo, zrušiti trdnja-
nigala iz ječe kaže v svitli luči,	vo z um"J""11 Protl kate:
kakšno pravično sodnijsko administracijo imamo, pod sedanjim kapitalističnim režimom. Nedolžne delavce, kateri so toliko pošteni, da nečejo prodati svoje soto-
riin so Kruppovi jekleni topovi ničla, ter ustanoviti novo družbo, v katerej bo dovolj dela in kruha za vse!
Kolikor bolj bodo kapitalisti
MODRE GLAVE.
namitardov, kateri bi v dobrobit človeške družbe moral celo svoje življenje sedeti za varnim železnim omrežjem, se ga pa za slepilo javnosti za nekaj časa pošlje v ječo, potem pa pomilosti edino le zato, ker je igral lumparsko ulo-go4 ker je bil slepo osodje, da se izvesti fini načrt in umetno nastavljena past, unijam, in da bi trnimfirala kapitalistična svojat!
Delavci, to ni ljudska, temveč kapitalistična justiea!
Bratje, ako bi katerikrat prišel do vas kakšen falot, kateri bi vam svetoval podtikati dinamit in metati bombe, pošljite ga takoj k vragu. Ne vrjemite mu. 99% takih exemplarjev — so kapitalistični špijoni, kateri ne žele kapitalizmu, temveč vam — va-Semu delaskemu gibanju v okvirju ječ in vislic zaviti vrat.
Ne dinamit in bombe, temveč industrijelna in soc. politična organizacija v medsehojnej harmoniji — pelje iz gospodarske in politične sužnosti.
variše kapitalističnim hijenam, o- pritiskali na delavce, toliko pre-bešajo na vislice (A. Spiess, En- je k>do slednji spoznali moč in gel, Parson in Fisher), bogate ro- veljavo delavske organizacije, ter parje, kateri oskubejo ljudstvo osvobodili gospodarjeve ujzde. za miljarde, ter izpijejo delavcu poslednjo kapljo krvi, se slavi kot stebre države in domovine —
nositelje civilizacije in kulture! Socializem je že tako prišel v Delavskega špijona, glavarja di-| mozeg slavnim ameriškim patri-
jotom, državnikom in drugim postopačem v svili in fraku, da ne vedo več, kaj da bi počeli, da se ta Tal zajezi. Najbolj jih skrbi, da bi se revolucijonarni duh zavednega proletarijata x ne zanesel v armado. Armada in vojna mornarica je lenim potepuhom, — dokler se možtvo dr/i in vrjame reakcijonamim naukom — najboljša pomoč in tema, da pro-tektira sveti kapitalistični sistem, v katerem ie mnogo črnih peg, in ena največjih in najgorših: mezdno suženjstvo.
Meščanstvo si prizadeva na vse kriplje, da armada ostane lojalna starim tradicijam. Profit je v nevarnosti, in zato je najbolje, da se vojakom ubije v glavo, da so navadni delavci manj vredna bitja, kateri so rojeni zato, da tlača-nijo vae svoje življenje za tiste, kateri jim milostno dajejo kot miloščino skorjico kruha.
Kedor pa bi se predrznil učiti naše slavne vojake drugače, tace-ga se pa ntakne v marogasti jopič, da bode znal, kaj se pravi kršiti postave v svobodni Ameriki. Boljše je vae drugo zgubiti, kakor pa vojake, katere ae da posebno dobro uporabiti ob času
=as
štrajkov, kadar delavci zahtevajo večji kos kruha.
Da n a m pa ne bodejo naši meščanski kolegi okoli rmenega ča-sopiaja očitali, da aocialiati vse prečrno vidimo, naj prečitajo dolenji dogodek, kateri ae je pripetil dne 5. maja.
Waldo H. Coffman in O'Leary, dva socialista, katera služita pri državne j milici, sta bila aretirana v Fort Steven, Oreg. Obdolžena sta zločina, da sta med vojaki razpečavala socialistično literaturo, ter v splošnem propagirala socialistične ideje med vojaštvom. Vojaški častniki omenjene trdnjave zahtevajo, da prideta nevarna puntarja in zločinca pred vojaško kazensko sodišče.
Živela svoboda v svobodnej A-meriki!
ČRNAGORA SE JE UDALA. — NIK V NEVARNOSTI, DA IZGUBI PRSTOL.
Dokler bo delavstvo podpiralo »rotidelavske časopise, se ne sme pritoževati, da ga davi kapitalizem.
Vsled ukaza velesil so Črnogor-ci zadnji teden zapustili Skader. Trdnjava je sedaj v rofcah velesil, ki bodo določili, čegava bo. S tem je sedaj odstranjena nevarnost vojne ml strani Avstrije, dasirav-no zadnja še ni umaknila svojih čet iz bližine Črnegore in še vedno preži na Albanijo.
(Kralj Nik se je končno udal pod pritiskom velesil, toda zdaj je pa naletel na hud odpor doma. Črnogorci so namreč silno jezni, da so izgubili Skader, za katerega je padlo okrog štiritisoč mož iu na katerega so stavili toliko svojih nad. Srd Črnogorcev se obrača proti Niku in kronani ovčji pastir je v nevarnosti, da izgubi svoj prestolček.
Srbski socialisti so v Belemgra-du na javnem shodu sprejeli re solucijo, v kateri priporočajo vsem balkanskim narodom, da se naj združijo v močno republiko.
Roosevelt — albanski kralj?
Chikaška "Tribune" je odgovorna za vest iz Londona z dne 10. maja, ki se glasi, da so Albanci apelirali na našega slavnega Teddija Roosevelta, da naj sprej me albansko krono in postane njih kralj!
Brez vsakega komentarja!
Delavci v elevelandskih klavni cah na štrajku.
Delavci, kateri so zaposleni v smrdečih klavnicah v Clevelandu, so nezadovoljni a razmerami, pod katerimi delajo sedaj. Da je delo v klavnicah v resnici nezdravo in pod vsako kritiko, je gotovo znano vsakemu, kedor je čital znameniti roman "Jurjgle".
Da si elevelandski delavci, kateri so zaposleni v telKsmrdečih podjetjih, izvojujejo boljšo plačo in krajši delavni čas; so pričeli misliti na organizacijo. Izvolili so posebni odbor, kateri je zbral skupaj delavsko težnje, da jih predlože gospodarjem klavnic. Delavci zahtevajo, da se jim poviša plača tri cente na uro za slehernega delavca. Deseturni delavnik v vseh oddelkih, (as in pol za nadčas in dvo šihtni čas za nedelje. Boljše sanitarne razmere in čičiščenje tlakov.
Ker "bossi" niso nič odgovorili, da hočejo sprejeti zahteve delavcev, so le ti 28. aprila sklicali shod, na katerem so sklenili, da s štrajkom izvojujejo to, česar jim gospodarji ne dovolijo mirnim potom. Na shodu so govorili Amold v angleškem, Freitag v nemškem in Novak v češkem jeziku.
Nam ni znano, če je v teh klavnicah zaposlenih tudi kaj Slovencev. Prosimo pa, da naj se slovenski .delavci izognejo skebskemu delu, dokler ne bode štrajk končan.	i
Japonsko vprašanje v pravi luči.
Kaj je pravzaprav z japonskim vprašanjem v Californiji?
( aaopiaje veliko piše o japonskem problemu v Californiji in o prizadevanju predsednika Wilsons ter državnega tajnika Bryana, da bi odvrnila zakon, ki hoče za-braniti Japoncem v Californiji pravico do lastnine zemljišč.
V resnici je cela stvar sledeča:
Pred več leti so bogati posestniki zemljišč v Californiji, ki posedujejo do 100.000 akrov zemlje, iskali cenenih delavcev. Domači delavci so jim bili predragi, zato so pričeli importirati kitajske kuliše, ki so bil zadovoljni s par centi. Pozneje so zemljiški lordi uvideli, da so Japonci boljši delavci in kmalu so Kitajce nadomestili z Japonci. Na ta način se je naselilo na tisoče Japoncev v Californijo. Dokler so Japonci bili samo hlapci ,ki so delali po petdeset centov na dan, ni se nihče zmenil zanje in nihče jim ni nasprotoval razen ameriških delavcev, katere so Japonci povsod izpodrivali. In še takrat, so domačini protestirali proti japonskim kulijem, priskočili so zemljiški lordi zadnjim v obrambo, češ da so pridni in vsikdar zadovoljni.
Japonci pa niso ostali vedno hlapci. Prilagodili so se hitro ameriškim razmeram, naučili se jezika in kmalu so en za drugim kupovali zemljišča in sami postali "lordi". Lotili so se tudi raznih trgovskih podjetij in tako so r>o-stali nevarni konkurentje domačim podjetnikom.
Tako se je vodilo in razvilo Japonsko vprašanje v Californiji in nič drugače. Ravno tisti ljudje, oziroma tisti sloj ljudi, ki je importiral Japonce v Californijo, je danes najbolj proti njim i U odgovoren je za novi zalson, kateri dela krivico Japoncem. Cali-fornija lahko uzdrži ta zakon in prepreči rmenokožcem, da ne smejo lastovati zemljišč, ampak ene stvari ne more preprečiti. In to je: preprečiti ne more, da ne bi ameriški veletvorni/čarji preselili svoje tovarne v Kitaj in na Japonsko, kjer bodo imeli delavce po ceni. To se že danes godi, dasiravno javnost malo ve o tem. Jeklarski trust, General Electric Co. in več drugih velikih podjetij je že zgradilo svoje tovarne na Japonskm, Kitajskem in v indiji. Te tovarne so /e pripravljene z delo. In ameriški kapitalisti bodo uporabili ravne tiste Japonce in Kitajce, ki bodo morda izključeni iz Californije, da jim bodo delali v Orientu, kjer lahko žive z desetimi centi na dan. To je bolj važno vprašanje kot pa lastinska pravica do zemlje Californiji; zlasti je važno radi tega če bo res Wrilson znižal carinski tarif, kot grozi, tako da bodo domači izdelki podvrženi konkurenci inozemskim produktom. Tedaj šele bodo prišli kapitalisti na ameriški trg s svojim v Orientu produciranim blagom in tedaj šele se bo ameriška javnost zavedla tega vprašanja. Socialisti ga vidimo že danes.
Ameriški delavci pošiljajo razne lenuhe v kongres, kjer imajo dnevnice po $20. In kakšne koristi imajo od teh lenuhov?
Alfonzo v Parizu — obdan od 20.000 vojakov.
Španski kralj Alfonzo je 7. t. m. obiskal v Parizu predsednika Poincare. Alfonzo je imel zelo "časten" sprejem. Od kolodvora pa do predsednikove palače je stala na obeh straneh ceste živa stena — kakih 20.000 pešcev in r>000 konjemikov, ki so čuvali kralja pred kakšno bombo. Kljub temu je pa Alfonzo lahko slišal tisočere klice francoskih demonstrantov: "Slava Franciscu Fer-reru! Dol s kronanim morilcem!" Več oseb je bilo aretiranih in še pred prihodom Alfonzka so zaprli več znanih španskih anarhistov v Parizu.
Iz naselbin.
Aurora, Minn
Nunam kaj veselega poročati, pač pa žaloatuo novico, da je u-gtrabila roca kapitalizma iz nase «rede naiega sveatefti iu boreče-ga aodruga Jožefa Silcu. Omenjeni ivodrug j« šel due 2ti. aprila zdrav iti veael na del<>, opoldne pa, ko ae je vračal uazaj na delo na »voj »pnwtor — »i je takoj, ko je »pričel delati odtrgala velika plast železne rude. katera ga je podaula tako, da j* bil na mestu mrtev. Odkopali »o ga šele zvečer Ob 5:45 minut, datira v no ga je odkopavalo 10 mož. Pokojni je bil član društva Aurora" štev. 43. <S. N. P. J., krtero mu je priredilo lep pogreb ravno na praznik vstajenja deljivcev — prvega maja. Udeležba je bila za uaše mesto velikanska. Sprevoda ho se udeležila sledeča društva in klubi: — Društvo **Aurora", S. N. P. J., žensko dr. "Zvezda*, .S. N. P. J., dr. sv. JožefJ. S. K J. dr. sv. Harare. S. H. Z., dr. "Kož nega venca" K S. K. J. za kar jim naš soc. klub štev. 54 J. S. Z. izreka toplo zalivalo.
Poleg omenjenih društev je tudi 'korakal Finski soc. klub, kateri je štel nad 100 oseb. V spremstvu je bilo sedem zastav in tudi rdeče vmes. To je bil prvi pogreb v našem majhnem mestu, da ae je udeležilo toliko štvilo ljudstva.
Pokojni bil je v Združenih državah 10 letv ter zapušča tukaj žalujočega brata, v starem kraju pa mater in 4 brate. Rojen je bil v vasi Slatnik, župnija Ribnica. Pokojni je bil mirnega značaja in zelo priljubljen pri ljudeh. Bil je naprednega mišljenja in. zve8t boritelj za svobodo, kakor tudi aktiven član tukajšnjega soc. klu ba št. 54. Zahvalimo se tudi Vin-eenc Mikulič kateri je bral na-grobnieo, tako, da je marsikateri potočil solze.
Sodrugi, umrl je in ni ga več med nami. Ne, on ni umrl. Njegova dela in spomin bode živel med nami dokler bodemo živeli v okovih kapitalizma, kateri nam branijo, da ne moremo živeti med seboj kakor bratje in sestre skupne matere zemlje. Sodrugi ohranimo našemu bojevniku blag sporni^
•
Popoldan dne prvega maja pa smo se zbrali v Finski dvorani, nakar smo odkorakali s rdečo zastavo po mestu, da dostojno ' proslavimo naš praznik — prvi maj.
Lepo število nas je bilo skupaj. Le .tako naprej, ker Čas je že, da ae tudi naš narod prične zavedati. Delavci, ne ozirajmo se na tiste, kateri silijo nazaj v temo!
Socialistični pozdrav na vse či-tatelje in čitateljice "Proletar-ca".	Anton fterjak.
Chisholm, Minn.
Ker se dopisnikar v A. S. trudi nekaj razložiti razmere, in sicer socialistične, vendar kakor se vidi so mu zelo napčno poznane. On trdi, da tukajšnji socialisti hodijo od hiše do hiš^ in za-branjujejo čitati A. S. Da je to gola laž, se lahko izprevidi iz te-' -ga, ker imamo člani tukajšnjega soc. kluba dovolj dmzega posla, kakor pa letati po hišah in poizvedovati, kedo da čita A. S.
Vidiš John Vesel, ti se huduješ čez nekaj kar niti Tebi ni popolnoma znano. Ti imaš še zmirom tisto mišljenje, da se popred boriš za druge, kakor za sameg/i sebe. Ti se hočeš nekaj potezati za Jolietske žurnaliste, kjer te gotovo ne potrebujejo. V Jolietu so sami sposobni blatili delavce. Saj to je vendar njih poklic, da nasprotujejo delavskemu napredku. zakar so že zdavnej dobili patenti
Vidiš John, tvoj poklic je svo-ječaano bil "mule driver", od katerega ,do sedaj Se nisi dobil patenta. Tepatente razdele navadno še le potem, kadar žival pogine.
Ako količkaj bolj premisliš, bodeš videl, da ae ti ni potreba bati socializma. Ni se ti potreba bati, da bi ti socializem kaj vzel, ker so že večinoma vse vzeli tn izkoristili kapitalista.
Kar se tiče Matt Richterja moram reči, da je delavec, kateri se zaveda, da se gode krivice pro-letarcem, in tudi vidi pot do rešitve \t mezdne sn-žnosti. Tudi tebi ^priporočam, da malo bolj
opazuješ razmere proietarijata, in kmalu bodeš uvidi kje da tiči siromaštvo, neznanje in beda.
Za danes naj zadostuje, o priliki se pa še vidimo.
Anton Mahne.
Cleveland, O.
Velika nesreča se je zgodila v uredništvu "Clevelandske Amerike". V noči 72. aprila so eksplodirale "Strelice—" s tako silo, da so drugi dan našli možgane g. Grdo vine na Courtland St. v New Yorku, Petra Streloviča pa na N. Chicago St. v Jolietu. G. Janko Marolt^u so se napravila "kurja očesa" na jeziku, ker je preveč "gauru" na zadnji konvenciji v Milwaukee. Sedaj ga zdravi "Clevelandska Amerika". G. Janeza Wider-Bu!la so razpraskale — afne sv. Janeza Kranjca. Ambulanca ga je odpeljala, kamor spada.—Vse podrobnosti slede!
Junius Juvenalis.
Cerkvene kazni proti *uielkam.
Temni časi srednjeveške dobe, v katerih so naši predniki doživeli najraznovrstnejše in najgnjus-nejše zmote človeštva kakor n, pr sežiganje čarovnic, so bili tudi nekaterim živalim prav neprijazni. Pod vo<totvom nevednega duhovnika je preganjalo človeštvo marsikatero žival, o kateri dandanes vemo, da je koristna.
Celo kazensko so postopali proti nekaterim živalim in duhovščina je izrekla nad njimi cerkveno prokletstvo, ki deloma še danes ni oitprav^jeno. V srednjem veku so cerkvene kazni preganjale miši in podgane, hrošče, kobilice in netopirje, volkove in kune. Predvsem pa so bile ogrožene bolhe, muhe, stenice, rujavi hrošči itd. Okolo leta 1400 je škof Autuna izrekel cerkveno prokletstvo. ki še do danes ni razveljavljeno, nad podganami, ki so se preselile okolo leta 1100 iz Azije v naše kraje. Isti škof je proklel tudi posteljne stenice. ki so bile tudi iz Azije zanesene k nam. Bolhe, katerim v čast se puste v indijskih maliko-valakih svetiščih svečenice ob gotovih praznikih popolnoma" opi-kati. je več sre<lnjeveš.kih škofov zasledovalo s cerkvenim kazenskim postopanjem, ki se je vselej končalo s iaobčenjem teh skakalk med žuželkami Nad vse temeljito je pa srednjeveško duhovništ-vo preganjalo z izobčenjem muhe. o katerih so rekli, da so vazali kneza iz pekla, belzebuha. "Mu sea delenda" (muhe se morajo pokončatiV je vpilo dirtiovništvo. a ne zaradi tega. ker so muhe ljudem res nadležne, temveč ker so trdno verjeli, da so muhe že od pradavnih časov sem v zvezi s hudičem. V starih kronikah je zapisana marsikatera mična dogodov-seina o "hudičevih muhah". Tako je n. pr. bamberški škof Otto. ko je spreobračal Pomorjane h krščanstvu, v njihovih svetiščih preganjal muhe z blagoslovljeno vodo rn s kadilom. Starodavna pravljica pripoveduje, da so hudobni duhovi nato bežali v črnih trumah, ki so bile tako otrromne, da so zatemnilc solnce v mesto Arkono, kjer je stalo svetišče vendskega malika Svantevita.
Strigalieo. o kateri tudi še dandanes mislijo, da je škodljiva, a o kateri je francoski naravoslovec Adolf Ohabris po dolgoletnih o-pazovanjih in preizkušnjah dokazal, da ni, je zadelo škofovo prokletstvo in tako tudi lično pikapolonico. o kateri je bilo med prvimi kristjani splošno mnenje, da je posebna ljubljenka Device Marije. Cerkvena kazenska postopanja proti žuželkam so bila prav taka kakor kazenske obravnave proti hudodelcem :> prebrali so obtožnico, zasliševali priče in obtožene«, govorili so zagovorniki in končno so izrekli sodniki sodbo.
V zgodovini švicarskega mesta Bcrna je spisana nad vse zanimiva kazenska obravnava proti ru-javim hroščem. Leta 1449, so ogr-ci rnjavega hrošča bemskemu prebivalstvu delali veliko preglavico. Niso si znali drugače pomagati, kakor da ao poslali deputa-cijo bemskih meščanov pod vodstvom mestnih očetov k škofu Lausannc ftkof je dal nato razglasiti po vseh eertrvah m \t vseh zvonikov naslednjo zapoved ogr-
KTARRG
/t
cetn: "Ti nespametna, nepopoln»
kreatura, ti ogrel Tvojega rodu
ni bilo n« barki Noetovi. V imenu mojega milostljivega gospoda in škofa iz Lausanne, pri moči visoko hvaljene Trojice, po zaalu-šežngu našega izveliiičara Jezusa Krista in valed pokorščine do fve te cerkve, vara zapovem, da morate vsi in vsak v teku šestih dni zapustiti vse kraje, na katerih raste m klije živež ljudem in živalim." Dalje jim je pa škof zapo-vedal, da se morajo ogrci, v slučaju nepokornosti, zbrati šesti dan opoldne pred sodnim stolom škofovim v Miflidburgu. Seveda so bili hrošči gluhi napram tem grožnjam in škof jiiu je dal zato še nekaj dni odloga. Odlog jim je bil razglašen z različnim hokus-pokuaom ob polnoči na pokopališču. Ko ae pa živalice tudi za ta opomin niso zmenile, so jih obsodili in eontumaeiam. škofovo sodišče je naročilo odvetniku Per-rodatiju. da zagovarja obtožene ogree. Perrodati je v dolgem govoru zavračal škofovo obsodbo in branil rujave hrošče, češ, da že od pradavnih ča*ov stanujejo v Bernu in okolici, da imajo tukaj takorekoč svojo domovinsko pra vico. Zato jih še ne sme škofi .ko sodišče obsoditi, če niso bile v Noe vi barki. Ali sodni dvor je bil drugega mnenja. Sodni dvor ao tvorili najznamenitejši pravniki onega Časa in najuglednejši duhovniki, Sodni dvor je obsodil hrošča in ogree, da morajo takoj zapustiti bernsko pokrajino. Kma lu nato je škof izobčil hrošče in ogree, Izobčenje so razglašali iz vseh prižnic. Glasilo se je tako-le: "Mi, Benedikt pl. Mondferrand. škof iz Lausanna, stno slišali pro smo se oborožili s sv. krizpm in srno imeli edino le Boga pred očmi od katerega izhajajo vse pravične sodbe — zatorej te gnusne črve izobčujemo in preklinjamo v imenu Očeta. Sina in svetega Duha. da bodo zakleti v osebi Janetza Pcrrodatija. njihovega zaščitnika, in da od njih prav nič ne ostane v korist človeških potreb".
Seveda ni to prokletstvo reiilo oškodovanih kmetov nadležnih ogreev. Čeprav so pridno zatirali hrošče takoj po tem. izobčenju, so morali čez nekaj let zopet prositi pomoč pri svojem škofu. Nevedne žuželke se niso brigale fa škofovo prokletstvo, temveč so izvrševale svojo, od narave jim dano nalogo, in so pridno grizle koreninice in gomolje. Vzlic temu so še danes v veljavi te prokletve.
se pustijo tako pestiti od malega rumenega narodiča in "boleče" razkriva slabost naše momarioe, ki je baje edini uzrok, da imajo Japonci tako ošaben nos. To vpitje ima seveda razburiti duhove za nove drednavte. Hujskači za "o-boroženi mir" imajo sedaj zopet priliko, da bobnajo svojo staro pesem o "mogočnem bojnem bro-dovju".
Atlantiška flota, ki je imela odriniti na "rajžo" proti europskitn vodam, je zadnje dni dobila ukaz, da ostaue doma in da odrine, Če bo treba, na Pacific.
a
CARINSKA PREDLOGA SPRE JETA.
Nižja zvezna zbornica je zadnji teden sprejela LTnd;'rwoodovo ca rinsko pred h go v celoti brez vsake Spremen.he. Proti so glasoval» vsi republikanci razen dveh, pet demokrate v in 16 progrssistov. Sedaj pojd» predloga v senat, kjer jo čakajo, kakor obetajo, hudi boji.
JAPONSKO AMERIŠKI IM BROOOLIO.
Kričeče vesti, da je vojna nevar nost blizo.
Zedinjetie države so —- če je verjeti kričečim vestem zadnjih dni — na robu pretrganja diplo-matičuih vezi z Japonsko. Vesti se celo glase, tla zastore priti do najresiiičnejšega tekom 72 ur. Japonski poslanik Cittda je zadnjo soboto odklonil odgovor zvezine vlade na njegov zadnji protest proti novemu zemljiškemu zakonu v Califohiiji in izjavil je. da edini pogoj za sporazum je. da vlada prepreči omenjeni zakon. Ta izjava japonskega poslanika se smatra za ultimátum in sedaj cela stvari leži na predsedniku, oziroma vvashingtonski vladi, kaj I bo ukrenila, da zadovolji Japonce.
Predsednik Wilson je takoj v soboto zopet brzojavil guvernor-ju Johnsonu v Californijo, proseč ga. da naj vetira zemljiški zakon in tako odstrani nevarnost, ki preti celi republiki. Dali se bo Californija udala, je teško reči. Johnson je Že parkrat izjavil, da bo zakon podpisal brez ozira na Washington. V zadnjem slučaju, da se Californiia nikakor ne uda, ima pa Wilson še en izhod, in ta je. da bo vplival na kongres, da se Japoncem podelijo državljanske pravice, na kar bo cele komedije konec.
Janonska vlada se trdno drži svojega stališča: noslanik f'inda je odločno povedal Bryanu, da mikado ne odneha dokler se zemljiški zakon v Califomiji ne odpravi. V Tokiu so še posebej jeizni na našo vlado, ker je priznala kitajsko republiko, kar mikadu in njegovim mamelukom nikakor ni no volji.
Dnevno kapitalistično časopisje, zlasti H^arstovo, silno vpije o "sramoti" Zedinjenrh držav, da
Iz domovine.
—	Avstrijska balkanska politika. Deželno sodišče je na ovadbo policijskega ravnateljstva uvedlo proti znanemu pisatelju sodrugu Ivanu Cankarju kazen«ko prei-ska v o zaradi zadnjega njegovega predavanja v "Mestnem domu" o Slovencih in jugoslovanfti; policija je iztakuila v predavanju pregrešt»k po paragrafu 306 k. z. Beleške na shodil je delal mlad, nervozen polieajnki uradnik, ki j« baje še moker za ušesi. V svoji domišljiji je videl v policajsko u-niformo preoblečeni poba da cepci in gnojne vile padajo po črnoru-menili buticah avstrijskih škricev — birokratov. Da si uglad i pot do avanziranja je fantiček navedel v svojem poročilu besede po svoje. To se pravi, da je debelo lagal. ^
Največji sovražniki vsakega naroda v Avstriji so črnožolt! škrici iu farji. Vsak črnorumeni škric ali far je pripravljen vsaki dan desetkrat izdati svoj narod, da le dvanzira. Ta »odrga je toliko predrzna da sebe imenuje cvet naroda iu pri vsaki priliki povdarja, da se bori za koristi naroda.
Izdajalci naroda so, pa nič drugega ! Fej!
—	Sviniar v duhovniški obleki.
Graški listi poročajo: V Gnasu (trg na Srednjem Štajerskem, blizu Cmureka) je zakrivil kaplan Alojz Bauer več zločinov po p. 128. 129 in 132 kaz. zak. Napadal je dolgo časa šolaricc, katerim je bil katehet, ne da bi mu bili prišli na sled. Ko so pa njegove zločine odkrili, se je delal duševno atuiormslnega in posrečilo se mu je. celo zadevo dalje časa za vleči. Končno pa ga je deželno sodišče v Gradcu dne 18, t. tn. le obsodilo na šeat mesecev težke ječe. Pri obravnavi se je pokazalo, da je Bauer svoje nedolžne žrtve zsoeljaval z največjo rafiniranosl »o in s toliko previdnostjo, da ga res dolgo niso zasledili. — Ta k mi brezvestnim ljudem mora zaupati ljudstvo v Avstriji svoje otroke, da jih versko in "«ravno" vzgajajo. r
—	Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke na Kranjskem. Deželno zastopstvo staji kine organizacije na Kranjskem je sklicalo na bin-koštno nedeljo dno 11. maja t. 1. dopoldan v Ljubljano deželno konferoneo zastopnikov vseh strankinih organizacij na Kranjskem. Vsaka krajevna in okrajna strankina organizacija ima pravico do dveh delegatov in vsaka orgatiizrana industrijska skupina do enega delogata. Najvaž-neiša razpravna točka je nedvomno novi društveni zakon in pa strankin tisk, ki stopa z ustanovitvijo "Ljudske tiskarne" v nov štadii.
—	Defravdacija v "Katoliškem tiskovnem društvu." Po Ljubljani je razširjena govorica, da je blagajnik "Katoliškega tiskov: nega društva" in glavni založnik lurske vode. stolni vikar ~ Luka Smolnikar s 30.000 kronami "Katoliškega tiskovnega društva" izginil v varno zavetje. Drugi dan je "Katoliško' tiskovno društvo" ljubljanskim dnevnikom poalalo popravek. Koliko je resnice na tej vešli. bo kmalu odkrito.
—	"Prokleti socialisti!" Tako se izraža o aocialistih g. KrušiČ, doma z Vipavakega, stotnik oddelka strojnih, pušk v Trstu. Ta
moi uči vojake, kako je treba ravnati s tako ropotijo in uči jih tudi zgodoviuo. Pravi, da so vse države že si pridobile mnogo zmag v voiuah. Avstrija je imel« sedaj priliko, da bi bila pokazal* Srbom avoio moč. na so to preprečili "prokleti socialisti." Krušič je "Hlovan", pa bi'rad videl, da bi bila Avstrija pokazala svojo moč Hribom. Ker ni mogla, so krivi "prokleti socialisti." Da imamo tako moč, ae veselimo. Da je gospod Krušič tako omejen, je seveda obžalovanja vredno! Neumni Lojze v Clevelandu bo pa. še nadalje v eajtengi m od rov ai s pravo šnopsansko modrostjo, da slovanaki polki ne bodo marširali proti Črni gori ali Srbiji, če dobe ukaz od zgoraj, da morajo moriti svoje brate. Kakor ao vse misli Lojzeta črno klerikalne, iz kate-
J. S. M&char:
rib ne more priti druzega v sv< kot šnopsaraka filozofija, ravuo-tako so misli vseh avstrijskih častnikov in podčastnikov do zadnjega "frajtarja" pri liniji čr-noruinenc. Pripravljeni niso le streljati na Črnogorce in Srbe, marveč tudi na svojo mater in o-četa. Da je tako, so krivi ljudje, h katerim se nrišteva tudi eleve-landski Lojze, velik časnikar pred Bogom in v šnopsariji, k vedno utepajo ljudstvu v glavo: Vse za vero, dom, cesarja.
CENE POSAMEZNIH ZVEZ-KOV SOC. KNJIŽNICE.
1 iztis-------$0.06
10 iztisov------.40
20 iztisov------.85
BO iztisov------1.50
200 iztisov------4.25
500 iztisov------10 00
NIHILISTIČNI SONET.
Jaz vem, da nič ne vem. Čast mu, kdor to dejal, s tem stavkom samim je zajel modrost, življenje Ni temelja, ki tu na njem bi trdno stal in gledal mimo na to časov valovenje!
Resnic, načel, nazorov — trdnih kador skal granit — kaj bilo je! Vse to le mel peščen je. Človeštvo pa ae skozenj vleče dalj in dalj — gradi ai novo skalo njega hrepenenje.
Potapljajo se v pesek, pešajo noge, okope nove le naši pijejo rokč, zatišja mirnega ai truden ves želiš . . .
Prijatlji, Vam to čatšo! Mi. kj vse tajimo in temu kopmenju bridko se smejimo, resnici smo največji morda še najbliž!
Vabilo na veliko veselico
Katero priredi
Društvo "Slavila** Stev. 1. S. N. P. J.
združeno z razvitjem nove dru&tvene zastave
v nedelflo, dne 28. ma|a 1.1.
v veliki dvorani
PILSEN AUDITORIUM, 1657-61 BLUE ISLAND AVE.
blizo 18. ceste, Chicago, 111.
Na programu P°leK druzih, »ledene točke: Slovesno «prejemanje sosednih druStev, pohod po mestu, razvitje zastave, govori, šaljiva pošta potom slovenskih razglednic. Pela bodeta obče priljubljena pevska zbora "Slovan'' in "Orel". Pri korakanju in plenu bodeta svirali slovenska godba iz Waukegan-a in hrvatska godba "Sokol" iz Chieage. Na razpolago bodo izvrstne smodke z znakom 8. N. P. J. Začetek točno ob 1 popoldan.
Za točno postrežbo jamči	ODBOR.
Vabilo na veliko veselico
katero priredi
Jugosl, Social, klub Mladi Vrh, št. 13, J,S.Z.
Veselica ae vrti DNE 29. MAJA v dvorani druAtva Bratstva Ste v. 6
8. N. P. J.
Začetek točno ob 7. uri zvečer in bo trajala cela noč. V ai Slovenci in Slovenke is Sygana in okolici so najoljudneje vabljeni. Na veselici bo igrala Taylor Orchester.
VSTOPNINA 60c. DAME PB08TE. — Za najboljšo postrežbo bo akrbel
ODBOR.
Vabilo na Majnikovo veselico
katero priredi
Pevsko društvo "Slovan"
v nedeljo večer, 18. t. m. v Medoshovi dvorani, 95th St. in Ewing A ve., South Chicago, III.
Uf Za dobro zabaio In postrtžbo bode m)btl)< shrbljcno.
V OBILEN POSET SE PRIPOROČA
ODBOR.

VABILO NA VRTNO VESELICO!
katero priredi
j dr. Planinski Raj, štv. 107, S.N.P.J. ii
===== ST. LOUIS, MO. ===== V NEDELJO, DNE, 18. MAJA, 1913
i Longwood Brote, 9401-9419 Soith Broadway.
Začetek ob 2. ari popoldan.
Uatopnina 2f>c.
Veselica ae bo vrftila s plesom, keglanjem in ialjlvo poito. Kdor si ¡ ¡ ieli prave nepresiljene aabave in razvedrila naj ne zamudi t« veselice.

ZAPISNIK IZVANEJ5DNE KONVENCIJE
Slovanske Delavske Podporne Zveao v Cleveland, Ohio.
I. Seja.
Brat predsednik Mihael Rovanšek otvori sejo s primernim govorom in pozdravom odbornikom in delegatom ob 8. uri zjutraj, dne 5. maja 1913.
Na dnevni red pride ureditev dnevnega reda zborovanja. Po daljši debati se sprejme soglasno, da se izvoli poverilni odbor, za pregled pooblastil. V poverilni odbor so imenovani Stefato Zabrič. Jakob Brenčič, Alojzij Ure-gorič. Poverilni odbor se za nekoliko časa odstrani, da pregleda ako so vsi delegatje pravilno izvoljeni od svojih društev. Po končanem pregledu poroča poverilni odbor sledeče: Pooblastila so vsa v redu, koja smo dobili v pregled. Br. And. Franetič, član dr. st. 53 nima nooblastila, ker je bil meti potjo okraden za vso prtljago in denar, ter je pri tem tudi pooblastilo šlo z roparjem. Po daljši debati se ga na razne dokaze opraviči do delegacije, Dalje br. Al. Sterle. del. dr. št. 11 je pozabil pooblastilo doma.Na predlog br. Kaker-ja ga sprejme zbornica pravilno izvoljenim delegatom.
Br. Zabrič čita pooblastilo dr. «t. 2. glede delegata Mih. Cene. koji je izvoljen z večino članov. Za tem čita br. Svoboda (I. porotnik) pismo od istega društva, ko-jega je pisal predsednik društva. V pismu piše, da se ne dela pri dr. v pravem redu, temveč se deluje proti redu. Br. Vidrin poroča, da mu je tudi nekoliko znana afera. — Poroča. Kakor je ineni znano, je bil na redni seji br. Cene pravilno z večino izvoljen. Br. Svoboda povdaria. da ni bila pravilna volitev. Br. Vidrih noroea, da mu ie tudi nekoliko znana a-fera. — Br. Ivan Goršek predlaga, da se tra sprejme v delegacijo. Podpirano. Brat Sitar poroča, da je v pismu popolnoma drugač® pisano, kakor je br. Ko-vačič govoril na seji gl. odbora. Br. Svoboda poroča, da je br. Sitar in br. Pavlavčič nagovarjal društvenike. da naj volijo Cenea delegatom. Odgovori na to br. Sitar br. Svobodu, da ni poznal br. Cenca predno je bil izvoljen delegatom. ter da je lažnik dotičnik, dokler ne dokaže, da je on Sitar, koga nagovarjal kako naj voli.
Dalje poroča br. Pavlovčič, da ni poznal Cenca prej da sta se dobila na potu v Cleveland, na kolodvorski postaji v Johnstown. Pa. Marti Klinar potrjuje, da sta se na kolodvoru Pavlovčič in ( Vnc pozdravila kot neznanca Br Ka-ker predlaga, da se debata zi ključi, podpira br. Rebolj. Predlog Kakerjev sprejet z večino. Za tem pride na glasovanje predlog Gor-šekov, za kojegt glasuje 17 glasov. Sprejeto.
Dalje čita br. Zabrič poobls stilo od dr. st 3. nanašajoče se delegata Fr. Pavlovčiča. Brat Zor-ko vpraša, zakaj nimajo delegati pooblastil poslanih od gl. tajnika? Br. Pavlovčič pojasnjuje, da je društveni blagajnik pozabil princ sti pooblastilo iz gl. urada, radi tega mu je dr. izdelalo pooblastilo. Se vzame na znanje.
Br. predsednik vpraša, kedaj .ie član sprejet v Zvezo? Brat Sitar pojasnjuje, da o tem tovore pravila.
Br. Prostor vpraša kako je z zadevo Pavlovijčičevo, da naj se pojasni? Brat Vidrih pojasnjuje, da ga ni hotel sprejeti v Zvezo, gl. blagajnik« in predsednik Zv., ter da predsed. Zv. ni hotel podpisati police. Br. Sitar poroča, da je bil Pavlovčič sprejet v Zvezo, dne 1. februarija 1913. Br. Klinar predlaga, da se pojasni zakaj ni hotel preds. podpisati police Pavlovčiču. Br. Sitar predlaga, da se debata zaključi ter ko bodo prišle na dnevni red pritožbe naj se zopet rešuje. Podpira br. Bav-dek ter pojasnjuje, da bode o tej zadevi točko zaključil za sedaj in to za toliko časa, da pride na red. Zgorejšnje nodpirano in sprejeto.
Br. Gnna predlaga, da se čita-jo delegati iz pooblastil. Podpirano in soglasno sprejeto. Poverilni odbor čita imena delegatov. Mihael Rovanšek, predsednik. Jakob Kocjan, podpresednik, Viljem Sitar, tajnik. Alojzij Bavdek, zapisnikar, Ivan Pajk, blagajnik. Tvan Brezovee, pomožni blag. Frane Bartolj. I. nadzornik, Andrej Vidrih, IT. nadzornik,
PBOhBTAlBC
And. Bombač, III. nadzornik, Joaip Svoboda, 1. porotnik, Anton Pitar, 11.> porotnik. Mihael Krivec, 111. porotnik.
Delegat) Jakob Brenčič od dr. št. 1 Mihael Cene	2
Frank Pavlovčič	3
Anton Grbec	4
Štefan Zabrič	6
Franc Zurman	7
Martin Klinar	9
Ivan Blazine	10
Alojzij Strle	% 11
Lorene Šajn	12
Anton Verhovšek	13
Anton Korbur	14
Ivan Krašovec	- 16
Frane Zunaiičič	19
Ivan Goršek	21
Alojzij Gregurič	22
Josip Gore	23
Valentin Ju«'ovič	25
Ivan Prostor	26
Franc Homan	27
Joaip Bizjak	29
Ivan Pečnik	30
Frank Kastelic	34
Frank Justin	35
Jakob Rupert	36
Franc Guna	38
Ivan Rebolj	39
Josip Zorko	40
Josip Marinčič	41
Avgust Strajner	41
Josip Mecin	42
Mati.ia Gabrcnja	45
Frančiška Pen ko	49
Alojzij Karlinger	50
Josip Žele	51
Andrej Franetič	53
Jernej Hočevar	54
Nikolaj Povše	56
Leopold Bregar	59
Franc TomažiČ	61
Zofka Birk	62 *
Ivan Kaker	64
Josip Žuraj	65
Josip Bevc	69
Po prečitanju delegatov pride zopet na vrsto zadeva Pavlovčiče-va. Marinčič predlaga, da naj pojasni predsednik zakaj ni podpisal police Pavlovčiču? Predsednik pojasnuje, da radi tega ne pripo/na Pavlovčiča članom, ker ni hotel takoj po H. konvenciji pristopiti \; Zvezo, pač pa je čakal, da je videl, da bode zopet konvencija ter da bode lahko voljen za delegata je hitro pristopil v društvo. Br. Sitar opominja, da naj se počaka z to zadevo, kakor že sklenjeno do reda pritožb. Dalje br. Pajk pojasnjuje, da ni bil sprejet tudi radi tega, ker je pisal v častnikih, da je on, Pajk zapravil Zvezin denar. Karlinger nredla— da se sprejme Pavlovčiča za delegata, ko pa pride točka pritožb, ter da se ga tedaj najde krivini, se ™a izobči. Podpira Marinčič. Sprejeto soglasno. Dalje predlaga Sitar, da naj glasuje delegacija ali not rdi sprejem v Zvezo Pavlovčiču po gl. tajniku. Podpira Kocjan. Se da na glasovali ie, Sprejeto z večino, to je, delegacija pripozua pravilni in veljavni sprejem.
Delegatinja Penko predlaga, da se uredi dnevni red. Podpirano in sprejeti z večino. Br. Karlinger predlaga čas zborovanja, jjd 8—12 dopoldne in od 2—6 popoldan. z odmorom 15 minut vsake seje. Vidrih predlaga od 7-12 dopoldne in od 2—5 popoldne. Kaker doda k predlogu Vidriha, da se ima odmora pri dopoldanski seji 30 miuut; pri popoldanski nič. Grbec nredlaga od pol 8 do pol 12 dop. in od pol 2 do pol 6 popoldne. Podpirani vsi predlogi. Na glasovanju sprejet predlog Vidriha z večino. Br. Justin predlaga. da se ima odmor od pol 10 do 10 dopoldne. Sprejeto.
B. buna predlaga, da se voli predsednika konvencije. Podpira Rebolj. Proti pred Tog br. Justina sledi debata po kojej koncu se da na glasovanje. Predlog Guna se sprejme z večino.
J. Brenčič predlaga, da se imenuje kandidate tajno Podpira Sitar. Pečnik proti predlaga in sicer, da se imenuje kandidate javno. Podpira Pavlovčič. Z večino glasov je sprejet proti predlog Pečnikov. — Sledi imenovanje kandidatov.
Imenovani so: Frančiška Penko. Jožef Maričič. Fr. Tomažič, Fr. Gorše. Jos. Žele. Volitev se vrši na listke tajno. Izid volitve: Maričič 28, Žele 16, Penko 6, Gorše 4', Tomažic 2 glasova. — Ož.ia volitev med Marinčič in Žele 24 glasov. Marinčič izvoljen za kon-venčnega predsednika, Žele podpredsednik.
Tajnik čita pismene in brzojavne čestitke.
Pismo Slovenske Narodne Čitalnice.
Brzojav društva Balkan, št. 69 SDPZ.
Pittsbur». Pa. Konvencija S. D. P, Z.
6006 St. Clair ave.
Cleveland, O.
Slavna konvencija! Pozdrav vseiu delegatom! Moti* delajte neumorno v korist slovenskega naroda za čast in ponoa članov. Za društvo Balkan št. 69 S. D. P. Z. Frank Lah.
Podporno dr. Naprej št. 5. SNPJ. ,
Slovenske Sokolice štev. 62, SDPZ.
Zaključitev seje ob 12. uri dopoldne.
Alojzij Bavdek zapisnikar.
H. Seja.
Sejo otvori kouvenčni predsednik ob 2. uri popoldan, 5. maja 1913.
t rt an je imen delegatov in odbornikov. Navzoči so vsi.
Citanje zapisnika. Br. Rebolj predlaga, da se zapisnik sprejme, br. Zorko podpira.
Proti predlaga Rovanšek, podpira br. Brenčič. Predlog br. Re-boia sprejet, torej se zapisnik I. seje sprejme.
Br. Sitar predlaga, da se črta točka 2. na 7. strani pravil. Podpira Klinar in Zofi Birk.
Proti •»redla^a br. Justin, pod •»ira Zorko. Po daljši debati ~red-ln»'a br. Zabrič, da naj se debkta zaključi. Podpirano in sprejeto.
Vname se debata glede plače zapisnikarja. *' Brat Pavlovčič predlaga, da se plača zapisnikarju $2.50 dnevno. A. Strajnar proti predlaga da se da 40c na uro. Sprejet predlog br. Pavlovčiča. Dalje predlaga, da se voli pomožni zapisnikar. Sprejeto. Br. Gre-gorič predlaga Zofko Birk, podpirano in sprejto soglaeno Citanje došlih častitk.
La Salle, III., 5.-13. Mr. Kogoj Ha11
6006 St. Clair a\e. Cleveland, Ohio. rDušlvo Od boja do zmage. št. 22 S. D. P. Z. Živeli brati delegati. izvanredne konvencije. Veliko vas čaka truda in dela! Ne vstra-šite se. Naše društvo vam želi največjega uspeha in napredka za S. D. P. Z. in nje članom. T. Jordan preds. M. Gregorich, blag.
Milwaukee. Wis., May 5*3 Konvencija S. D. P. Z.
6006 St. Clair ave. Cleveland. Pazdravljeni delegatje in de-vain želi društvo Bratoljut) icagtinje S. I). P. Z. Obilo vsueha Pismo prof. Josip Zima Br. Pajk predlaga da se "oli 3 delegate /a nregledo'/anj*? knjig. Meti tistim časom naj pa delegati poročajo želje društev. Br. Justin predlaga, da se dobi državno zapriseženega strokovnjaka računstva. Br. Sitar pov-darja, da bi bilo neobhoduo potrebno dobiti državnega izvedenca v računstvu za pregled knjig. Gorše doda. da se imenuje tri delegate koji naj tolmačijo predla-govalcu poslovanje. Na zgorajšni predlog sledi daljša debata v ko-joj se sklene vprašati nadzorni odbor, kako je z računi. I. nadzornik F. Bartol poroča, da je pro-našel nadzorni odbor račune nav-skriž med tajnikom in blagajnikom. Br. Gregorič povdarja. da ie gl. odbor zakrivil s tem, ker ni poročal ko je zapazil prvi primanjkljaj. Br. Rovanšek predlaga. da naj bode predsednik bolj strog in da naj bolj pazi na red. Br. Rovanšek poroča, da je prišel zastopnik časopisa Clevelandske-ga dnevnika "Plain Dealer", koji vpraša za vstop. Rebolj predlaga, da se vsem časnikarjem dovoli prost vstop. Podpira Bavdek. Sprejeto.
Citanje uradnikov in delegatov. Kocjan predlaga, da naj tajnik čita dnevni red. Podpirano po br. Pavlovčiču. Sprejeto.
1.	Otvoritev konvencije.
2.	Citanje gl. odbornikov, delegatov in delegatinj.
3.	Volitev konvenčnega odbora.
4.	Pregled računov.
5.	Poročila delegatov „
7.	Pritožbe gl. odbcu^a.
8.	Pritožbe društev.
9.	O združenju organizacij.
10.	Glasilo, Zavetišče in razni drugi nredlogi.
11.	Pravila.
12.	Plače gl. odbornikov.
13.	Volitev gl. odbornikov.
14.	Dodatek ako je kaj izosta-legs.
pri-
15. Določitev časa in ineata
hodnje konvencije.
16. Zaključitev konvencije. •
Pavlovič predlaga, da se dne-ni red odobri, podpirano in spi • jeto.
Zade v a glede zapisnika kai.i naj se da v tisk. Rebolj predlaga. da se tiadakati zapisnii v linijsko tiskarno. Podopirauo in sprejeto. Zabrič predlaga Češkp tiskarno na Braodwayl podoira Klinar. Zurman predla, ga tiskarno Clevelandske Amerike, podpi ra Bombač. Sprejet predlog Zur-mana z večino.
Zaključitev seje ob 5. uri 10 minut popoldan. Alojzij Bavdek, zupiuiikar,
Zofi Birk, potu, zap.sniu.irca.
Josip Marinčič kon v. predsed.
Dodatek k zapisniku 1. seje. John Šmale, delegat št. 68.
"Amerikanski Slovenec" je čestital delegatom S. D. P. Z. pred konvencijo. Radovedni smo, ako jim bode čestital tudi po konvenciji?!
Oh, ta smola. Molekova resolucija. katero so sprejeli delegatje S. N. P. J. na konvenciji v Milwaukee, — je bila z ogromno večino tudi sprejeta na konvenciji S. D. P. Z. v Cleveland, O.
Organizirani, razredno zavedni delavci delajo večni "trubelj" meščanskim kolegom. Kaj bode sedaj ako se meščanski listi zopet razjeze? Nič!
Kapitalizem odhaja — socializem prihaja.
Vsaki delavec, kateri glasuje za kapitaliste je "fuliVT
Kapitalist nosi trebuh spredaj, a delavec pa — zadaj na hrbtu.
Glasuj tako, kakor ti ukaže tvoj "boss", in potem bodeš vedno imel "br «f« *'
Delavci grade palače in ječe. Bogati postopači stanujejo v prvih, a v za\lnje potisnejo vas!
Mi lahko pojemo pesem o "deželi svobode", tod« dokler smo su&ji onih, ki lastujejo vse delo — nismo svobodni.	..__ .
Socializem ima enako svobodo za moža in ženo in daje vsaketilu človeku enako priliko za delo, i-zobrazbo in uživanje.
Socialism ima mnogo lepih naukov. Eden najlepših pa je, da se mora zrušiti današnji profitni sistem, na njegovo mesto pa priti sistem v katerem bode vse narodno bogastvo — kolektivna last.
Vsak dan gonite stroje in delate z njimi, a nikdar vam ne pride na misel, kako pametno da bi kilo, ako se postavnim potom preuredi, da bi delavci dobivali polno plačo za svoj produkt.
Ako se hočete seznaniti s socialističnimi nauki, ne stikajte po kapitalističnih in meščanskih listih in knjigah. Čitajte socialistične liste in knjige in našli bode-ste resnico o socializmu.
Vsekakor je pametno in prst božji, da so pri letošnjih spomladanskih volitvah zmagali republikanci in demokrat je. Volitve so bile po večih mestih ravno na prvega eprila. Prvi april je pa ves od muh, ta dan je namreč— dan "fulanja!"
ADVERTISEMENT
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
, Kasparjeve Državne Banke
|e Bi|ffar|f in mIM| slgurso.
Nafta parobrodna poalovnica ja največja na Zapadu in ima vse najbolj** oceanske črta (linije). Sifkarte prodajamo po kompanltakti) cenah.
POŠILJAMO DKNAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA
KaSpar Driavna Banka kupu|e ln prodala tn *am«n|u|e denar vseh d rt« v ■veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se isplsta za K5 $1, brez odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie obresti. - Slovenci poatre-ftenl v slovenskem |ezlku. - Banka ima 16,818,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blus Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
i: POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali ie veste kje je dobiti najbolj*« mes pa najnižji ceni? — Gotove novi prvi Slovenski moderno urejeni meeaiei
Ferko Bros., 271— 1st Ave. ia Firk St.
Tu se dobijo najokuenejže svežo m prekejene KRANJSKE KLO BASE, kakor tudi Jetrn« ln krvav« domač©« isdelka ter aajokuanejAe PREKAJENO MESO; vse po najnižjih conah.
Pridite ia prepričajte m eami o uaAih cenah kakor tudi o kakovosti naiega blaga.
NIZKE O ENE IN DOBRA POBTREiBA j« naše geslo. Ne posablte nas torej obiskati v aaži novi mesnici v Joe. Trataike-Tom poslopju.
MILWAUKEE. WIS.	T«lef«a: South 8618. i
jooom»o»o♦♦♦»»»♦oo♦c osoo o»o««>oo

!: CLEVELANDČANI POZOR! i!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, OHIO. ¡I
¡: KROJAČA [N TRGOVCA, priporočava svojo !! moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo
l Izdelujeva obleke po najnovejši modL
Ameriška Državna Banka
s
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomfs ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Nale podjetje je pod nadzorstvom ''Clearing Housa" čikaikth bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ule-ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvržuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure tvečer; v nedeljo od 9 ur« dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen v nažo banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da J« pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Pripravljeni sa poletje.
Vsak »e pripravlja za poletje k člstenjem svoje hiše, tako očistiti bi moral tudi vsak svoje telesne organe; in najboljše zdravilo za to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta iz zelišč izdelana zdravila delujejo vsnešno in direktno na prevane organe telesa; očistijo ereva popolnoma, jih ojačijo ter pomnožijo njih delavno silo. To pomaga materialno na prebavljenju ter nam daje slast, ds vživamo vedno toliko tečne1 in redilne hrane, kolikor je telo potrebuje. Zavaruje telo proti vsim želodčnim neprilikam, bodisi oalabeložt, zguba te-ka. nepre-bavnost in glavobol ter trganje po črevih itd. Dobi se v vseh lekarnah in pri izdelovatelju Jos. Tri-ner. 1333—1339 So. Ashland Ave., Ohieago, 111. Za zunanje bolečine rabite Trinerjev (Triner's) Lini-ment. — Deluje hitro.
(Advertisement),
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue laland Avenue. Chlcago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem vp Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni -:-
			
			
- Restavracija in kavarna " Jugoslavlj a".
1134 - W. 18 Str.,	CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
E. RICHTER, lastnik. J <MMMMM>>»OHMMM»»»<mommmimmmmimmm'
Conemaugh Deposit Bank
54 MAIN STR.	CINEMA1ICI, Pi
Vložena glavnica $50,000.00.
■t
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS,
predsednik.
W. E WISSINGER, blagsjnik.
PROLETARKC
UST ZA IMTIKSfS DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik ia ladaJaUlj:
«arotlovantka delatiskovna draifet v Chicafo. III.
Naročniaa: Za Ameriko $2.00 aa eelo leto, 1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.50 aa eelo leto, $1.20 aa pol leta.
<yil< p0 4oQ09orM Pri Iprtmrrnbi hitaliif» *9W0l*g *0V4ffii *a«»anUt it*Ui STARI naslov.
PROLETARIAN
Owned and pnbtiahed Evbby TuaaoAV by
fteeth Slavic Workmen * Publiskiaf Company •_ Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske org-anisacijs Jufosl. socialistiöns Zveze T Ameriki.
■abecription ratee: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign eountriee $2.50 a year, $1.25 for half year. Advertiaing Kate» on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC
2146 Blue Island ave._ Chicago, 111
DEMOKRATJE IN CARINA.
Šestnajst let so čakali demokratje. 16 let so mesarili carino z jezikom in peresom, zdaj jo mesarijo aktuelno v zvezni zbornici. Njih platforma že od nekdaj temelji na nizki earini in deloma na prostem uvozu tuje-zemskega blaga. Ni čuda, da A-merika sedaj napeto pričakuje, kako bodo demokratje to svojo staro obljubo glede carini izvedli. Obljubiti in izpolniti sta dve strani. Demokratje imajo sedaj premoč. Izmed 435 kongresni kov v spodnji zbornici je 288 demokratov in izmed 96 senatorjev v zgornjem krilu kongresa jih je 51.
Toda demokratje v kongresu, dasi po številu najmočnejši, že pokazujejo, da bf>do slabo izpolnili svoje 'kričeče obljube. Carinska predloga, katero mesijo že drugi mesec, očividno ne bo niti senca tistega, o čemur so imeli vedno tako široka usta. Prvič se gospodje demokrati sami med seboj ne strinjajo s tem, kar hočejo imeti; drugič je pa cela stvar le bluff-če tudi bo sprejeta v celoti; v bistvu ostane vse pri starem.
Prva točka v carinski predlog., glede katere so se demokratje sami sprli, je točka radi sladkorja. Pod sedanjim Payne-Aldrichevim carinskim zakonom znaša carina na surovi sladkor $1.985 za sto funtov. Po novi Underwoodovi predlogi je carina znižana na en cent od funta za dobo treh let in potem dobi surovi sladkor prost uvoz. Kongresniki in senatorja iz Lousiane, kjer se prideluje večidel sladkor, so takoj zagnali hrup, da ne bodo glasovali za to točko. Predsednik Wilson je sicer vsup-nil nad tako "zvestobo" svojih demokratov, toda zagrozil je, da bo za sladkor takoj prost uvoz, že ne bodo pokorni. S tem je ne-pokornim demokratom sicer zamašil usta, toda kako bodo glasovali, je drugo vprašanje. Demokratje iz Californije in Floride se zopet ne strijajo z novo pristojbino na sadne pridelke. Cali-fornijski sadjerejei se pritožujejo, da je že sedanji carinski tarif na južno sadje prenizek (50%) a kaj šele potem, če bo sprejeta Undervvoodova predloga, ki določa samo 25% na uvoz po-moranč, limon itd. Tu je torej dokaz, da demokratje sami niso na jasnem, kaj hočejo.
Ako pa zamemo celo carinsko godljo, vidimo, da v resnici ni drugega kot švindl. To se pravi, da je le lepo pobarvan posnetek starega Payne-Aldrichevega zakona. Demokratje kriče, da hočejo odpraviti staro visoko obrambno carino in mesto iste vpeljati le dohodninske tarife, ki imajo zni-' žati sedanje visoke cene živilom in drugim, potrebščinam. Demokratje celo govore o prosti trgovini. Le poglejmo. Vzemimo volnene izdelke. Volnena odeja, obleka itd. je sedaj obdavčena s 50 odstotki carinskega tsrifs; Ud-derwoodova predloga je ta tarif znižala le na 35%. Ali ni to dovolj, da Še v nadalje brani uvoz inozemskim volnenim izdelkom* Ta majhna razlika še ne odpravi obrambne carine. Druga stvar. Brez mslegs vse znižane priitpj bine v demokratiški predlogi se nanašajo le na surovina, nikjer ne na izgotovljene izdelke. Ako bo torej kdo prizsdet vsled nove csrtne, bodo najbolj prizadeti farmerji, ne ps msnnfaktnristi. Ns pr. ostrtžens volns je po Un
derwoodu obdavčena le za 15%, volneni izdelki ps za 35%. Tvor-ničsr bo torej zavarovan, farmer
pa ne. Ali ni ttf povsem krivična obrambna carina!
Najbolj smešna stran demokra-tiške carinske predloge je pa ta-kozvani "free list" ali lista predmetov, ki naj imajo prost uvoz v Ze din j ene države. 'Življenske potrebščine morajo imeti prosto pot v Ameriko,' se je bahavo izrazil Underwood, vodja demokratov v kongresu in general vojne proti draginji. Kakšne pa so te "življenske potrebščine", ki imajo prost uvoz? Tukaj so: kemikalije, biskuti, pftenične otrobe, ajdova moka, usnje za avtomobile, premogova smola, koruza, pavo-la, les, olje, premog, jajca, mleko in smetana, led in več drugih stvari. Nekaj teh potrebščin je sploh nemogoče importirati. Ali si morete misliti, da bi kdo naročil mleko iz Europe, Cube ali južne Amerike T Drugi predmeti so zopet, ki se sicer lahko importi-rajo, toda producirajo se doma v toliki množini, da jih ni vredno uvažati, kot na pr. premog, pavo-la, led itd.
Skratka v celoti je "free list" največji humbug izmed celega carinskega humbuga, s katerim hočejo modri demokratje "odrešiti" ameriško ljudstvo.
POLITIKA V STROKOVNIH ORGANIZACIJAH.
*
PROtBTABKO
Poizkus spraviti strokovne organizacije in socializem v nasprot je kot poltično stranko, ni nič novega» Izhaja od mešeanskh redovnikov z dobrim premislekom, in sicer vedo, da bi le s tem mogli priti delavskemu izobraževanju do živega. To dokazati se trudijo na gospodarskem poiju, v meščanskih in leposlovnih listih iT češ, da sta strokovna organizacija in socializem tako različna, da pride preje ali sleje do načelnih bojev.
Veliko jih je po celi Ameriki, v prvi vrsti pa se jeze new-yorški in čikaški izobraženi redovniki, ki s«' dom išl ju je jo, da napravijo med delavstvom spor, kakoršne-ga je mogoče prirediti med meščanskimi sloji. Doaišljujejo se, da je mogoče s ponižnostjo, hlin-jenjem in prošnjami, kar tudi danes še večji del meščanstva dela, privesti nenasiten kapitalizem, do usmiljenja do delavstva. Posebno dokazujejo to redovniki na narodni podlagi. Kjerkoli patriotiČ-ni osrečevalci begajo delavstvo, povsod pripovedujejo o natural-nosti strokovnih organizacij, da naj bi ne imele nikakršne zveze z socialistično stranko. ■ . Zadnji šasi pa nas pouče vse kaj drugega. Velikanski izpori delavstva, izpori, ki se drug za drugim pojavljajo, niso samo gospodarski boji. ki smo jih doživeli' tu in tam poprejšnja let«, ampak boji. pri katerih se pač prav lahko opazi tudi razredno politično lice.
Kakšno nalogo ima strokovno organizacija?
Strokovna organizacija i rti a' nalogo opazovati ves gospodarski ekonomičen razvoj,' dajati delavstvu duševno hrano, ga poučiti o gospodarskih krizah, o boljših konjunkturah, v vsem, kar je delavstvu potrebno v pridobitev njega lastne moči v strokovni organizaciji za izboljšanje njegovega obstanka.
Strokovne organizacije imajo nalogo, dajati svojim članom raz-J ne podpore, v različnih primerih v bjeiposelnosti, bolezni, v stavki, izporih obenem pa polagoma priboriti povišanje dnevnih mezd, v času dobre konjunkture sklepati kolektivne pogodbe, s katerimi se v gospodarski krizi delavstvu zagotovi dnevna mezda v gotovi višini. Tudi skrajšanje delovnega čas» se more vedno le v boju doseči. Pri vseh teh bojih pa pride navadno do stavk, bojkotov, pri katerih je treba kolikortoliko združevalne svobode. Vsak gospodarski boj, najsi bo še tsko majhen, je brez svobodnega združevanja nemogoč.
Državno moč imajo v roksh gospodarji, ki imajo interese na tem, da je svoboda delavstva o-mejena. Nasprotujejo vsaki razši-ritvi koalicijskega prsvs, svobodnemu zborovanju in združenju, dočim ima strokovna delsvirfka or-ganizacija interes ns tem, ds pridobi svojim članom večje pravice. Socializem »n »trokovne organizacije js dvoje, lahko ps se imenuje eno. Ohe orgsnizs
cije se borite za boljše Življenske pogoje delavskega rssre da. Ravuo tako je s podjetniki, ki kažejo bolj prijazno lice delavstvu. Tudi nje podjetniki ved uo napadajo. Ce je ta ali oni podjetnik skrajšal iz prijazuosti in vljudnosti do delavstva za Četrt ali pol ure delovni čas, ali mogoče povišal mezdo za kakšnih pet centov prostovoljno na dan, gorje mu. Ali niso to tisti podjetniki, ki vedno stokajo in jokajo o konkurenci, če morajo storiti tudi le neznatno malenkost v . socialnem pogledu. Kdo najbolj nasprotuje sedaj socialnem zavarovanju t Ali niso tukaj tudi kapitalistični pod jetuiki, ki nasprotujejo svojm delavcem s tein, da se že danes bra uijo tistih majhnih prispevkov. Kavno tako je pri drugih naro dih. Kolikokrat smo pa že doživeli, da je kakšen podjetnik ugodil delavstvu kakor gori omenjeno pa smo zaradi tega, da jih je speljal s pravega pota in jim tiste ugodnosti takoj zopet odvzel, ko se je čutil napram delavstvu dovolj močnega.
Zaraditega pa je za delavstvo to vprašanje glavno, od katerega je odvisna tudi bodočnost. Važno je torej, kako je izobraženo na strokovnemu polju, in kako se bodo ravnale strokovne organizacije tudi sicer. Angleške strokovne organizacije so bile v prvem početku brez političnih direktiv, ali zadnje čase so tudi tamkajšnje delavstvo poučili, da je uspešno delo potom strokovnih organizacij samo takrat mogoče, kadar so v najožji zvezi s svojo raz redno stranko, to je pri nas socialistično stranko.
KDO BO OPRAVLJAL UMAZA NA DELA.
44Kdo bo opravjal umazana dela. ko zmaga socializem? — Tako uprašujejo ljudje, ki se drže 'za pametne in modre in ki mislijo, da s tem uprašanjem zapro soeia listom sapo.
-	Predvsem se vprašajmo, kdo opravlja umazana dela danes, v kapitalistični družbi. Poglejmo!
Trgovec, ki prodaja pokvarjeno blago, samo da je več profita. vzlic temu škoduje ljudskemu zdravju. Ali ni ta umazane d«'lo?
Časnikar, ki piše v listvs čimer sp sam ne strinja a stori to le zaradi svojega obstanka. Ali ni to umazano delo? —
Zdravnik, kateri daje zdravnikom napačna zdravila, z name nom, da ga priveze delj časa v svojo oskrbo in tako iztisne iz njega zadnje groše. Ali ni to umazano delo? —
Učitelj, ki vtepa otrokom v gla vo vsevrste gluposti in praznoverja. da postanejo topi za pravi
—	svobodoumni napredek, ker ne znajo samostojno misliti. Ali ti i to umazano delo? —
Pop, kateri uči svoje vernike, naj bodo ponižni in pokorni svojim izkoriščevalcem, naj trpe na tem svetu, ker jih čaka nebeško veselje šele na un stran groba, a jih pri tem guli in izkorišča. Ali ni to umazano delo? —
Izdelovalec patentiranih brtz-v redu i h zdravil, ki obljubuje, da ozdravijo vse mogoče in nemogoče bolezni pod solncem. Ali ni to umazano delo? —
Advokat, ki do zadnjega centa oguli človeka, ki mu je prinesel tožbo, a nima pravniške zmožnosti. Ali ni to umazano delo? —
Ljudski zastopnik v parlamentu, ki se pred volitvam proglaša za delavskega prijatelja, a ko je izvoljen pokaže delavstvu, ki ga je izvolilo, hrbet. Ali ni to uma za no delo? —
Ljudje okoli časnikov (Vzemi mo "Našega berača" špecielno), ki v svojih predalih pojo hvalo in poveličujejo ljudi, ki imajo slamo v glavi ali so bili skebi in neznalice. Ali ni to ostudno in u-inazano delo? —
Propalica, katera radi svojega gladu pomaga kapitalistom, da zlomijo bojne vrtite delavcev v boju za izboljšanje svojih delav skih pravic — dostojnega življen ja. Ali ni to umazano in zaniker-no delo? —
I*rostitutka, kateri je odvzets mogočnost. ds si poštenim potom služi vsakdanii kruh, pa mora na ulico, da si ga zasluži s svojim telesom. Ali ni to umazano delo Sodnik, ki zreka težko kazen nad ujetnikom, ki je ukral hlebee kruha, da je odteščal svojo leno in otroke, ker ni imel dela. Ali ni to umazsno delo? —
Delavka, boječa se, da bi je njen gospodar ne odpustil z dela iu se podvrže njegovi podiotnoati. Ali ni to umazano delo? —■
Brezvestni špekulant, ki prodaja raznovrstne delnice, ue da bi se prepričal, je-li imajo kako vrednost ali ne in na ta način omane delavcu zadnje groše, ki si jih je prihrauil. Ali ni to umazano delo? —
Hišni posestniki, ki meče v zimi na cesto svoje atanarje, ker niso v stanu plačati stanariuo. Ali ni to umazano delo? — ■Vojak, ki se drugače ne more preživeti, nego da gre prostovoljno k vojakom, vzlic temu da ve, da vojaštvo služi posedujočim si «njem. Ali ni to umazano delo?
Iu tako dalje, in tako dalje brez končal
Kdo bo torej pod socializmom opravljal umazana in nečedna dela? Smešno! — Mnogo dela v socialistični družbi ne bo opravljala človeška roka. Ali poleg tega je vsako pošteno delo lepo iu častno. Mnogo pravilneje bi bilo, če bi se uprašalo, kdo izven delavca opravlia umazana dela pod kapitalizmom? —
MLADINA NA PLAN!
Zasledovatelj notranjega poslovanja organizacij opaža pogo-stoms. da se postavlja na vodilna mesta vedno irtarejše sodruge; na prvi po gled se to sicer zdi naravno, ali po globokejšem razmišljanju nam dejstvo usiljuje neprijetno mnenje o zavednosti in zrelosti mladine. Umestno je, da se na dogovorna mesta postavi starejšega izkušenega sodruga. ali zasedanja odgovornih mest za hteva mnogega delovanja in po-žrtovanja in zahteva, da je voditelj bojne organizacije nepresta no izoostsvljen nevarnosti. Ali ravno zaraditega bi bilo potrebno tukaj sodelovanje mladine, ki bi se tako poučila na najpraktičnej-ši način izvrševati agitatorične posle in primerno presojati in prevladovati nevarne momente v bojni razredni organizaciji.
Vprašanje sodelovanja mladine pri odborih organizacij in v agitaciji je iuteresaiituo in neodložljivo. Dejstvo je, da nekateri mlajši člani organizacije ne delajo za stvar ~ - nemo in intenzivnostjo, ki bi jo bilo želeti. Mladina se vpisuje v strokovne, dobrodelne in politično organizacijo, prinaša svoj gmotni prispevek instituciji, ki ima izvojevati članom boljše mezdne razmere; ali večjega duševnega in neposrednega sodelovanja mladine pri zgradbi organizacije, v mnogih slučajih ni opaziti. Nasprotno: napram poskusom in delu starejših sobra-tov in sodrugov je mladina večinoma iiulifirentna; redko kje je najti mlado energijo soudeležno pri agitaciji in delu starejših odbornikov in voditejev strokovne, politične ali kulturne organizacije. Mladina je tudi večinoma tuja intelekluelnemu gibam ju stranke. Duševno delovanje strankinih teoretikov je večini delavske in «lijaske mladine nepoznano.
Tem oeitejša je duševna in delovna razlika, med starejšimi in mlajšimi sodrugi, ko vidimi s kak šno žilavostjo in navdušenjem sc borijo za socialistično stvar so-«lrugi, ki so deset, dvajset ali trideset let izpostavljeni ljutemu in utrudljivemu strankinemu neprestanemu vsakdanjemu boju. Pre stali so ti sodrugi dobo najhujše reakcije in presekucije; žrtvovali so strankinemu delu celo eksi stenco, pa se niso utrudili in so še vedno na prvem in glavnem me stu v delavskem gibanju. Mladina pa, ki bi morala posnemati take zglede, živi tuja strankinim konupeitacijam, apatična in indi-firentna; brez duševnega stremljenja, brez misla in ideala.
Starejši sodrugi vedo ceniti svojo organizacijo in strankino delo, ker vedo koliko napornega dela in truda, koliko dragocenih žrtev je stala zgTadba delavskih institucij. — Zrasli in postareli so se s svojo organizacijo, organi zacija. stranka jim je po^oj živ Ijenja; v njej vidijo cilj. bodočnost. Danes, kakor pred desetimi, dvsjsetitni ali tridesetimi leti živijo v duhu ideala, ki se neprene homa uresničuje in ki zadobiva realnost v razredni združitvi de lavatva, v naraščanju' in poglobitvi sftranke, ki je poklicana rešiti v najbližji bodočnosti usodo člo vnske družbe. Prva ljuta in ne varna doba postsnka stranke živi
v njih spominu, jih navdaja iu
navdušuje. Mladini je ta prva doba nepoznana o preganjanju in I žrtovauju prvih apostoolov socialistične ideje sliši le spomine. Or. ganizacija je za mladino nekaj pripravljenega, dokončanega. Pri stop k organizaciji pomeni za mladino dovršitev dolžnosti, razume se samo ob sebi, da je enotnost delavstva potrebna. Le malo število mladih sodrugov je, ki čuti mladeniško navdušenje za stvar in izraža svoje mladeuisko delavnftst. Večina sestavlja le število v organizacij. Ne rade volje se to koaištatira, če tudi je v interesu organizacije iu stranke to povedati. Ali to nedelavnost mladine opažamo in poudarjamo v nad i, da se bode tudi v tem oziru izpolnilo naše delo, ki zahteva od vsakega diana najpopolnejše, vsestransko prizadevanje in žrtvovanje. Mladina mora v prvi vrsti izvršiti svojo dolžnost napram organizacij in delavstvu.
Mladina na plan! To je nas klic mladim sodrugom. Posnemajte in nadaljujte delo prvih boriteljev. Delajte, da bo svet osvobojoča proletarska internacionaia vedno močnejša in pomembnejša. Postavite se z vso osebnostjo in zmožnostmi v boj, stremite najprej, da se bo uresničil ideal mislecev in boriteljev socializma.
Naš« generacija združuje preteklost z bodočnostjo. Mnogo žrtev je zahteval boj za emancipacijo ljudstev. Ta boj je sedaj na vrhuncu inladeaiiške sile in uti-ševnosti potrebuje ta boj, da bo zmaga popolna.
Mladina na plan, s «pogumom in navdušenjem, da bo pričeto delo kmalu dovršeno. Združite vaše sveže mladeniške moči, mladini je naloga izvesti boj, ki ima zdrobiti kapitalistično premoč in osvoboditi sužnje dela. Svetla bodočnost je pred nami, ideja svobode in pravice ni več daleč uresničenju. Le moči in noguma, složne odločne yolj;3 in mladenKkega navdušenja je treba, da bo kmalu konec izkoriščanju in zatiranju — vstvarjaj«»čega delavskega razreda.
ALKOHOLIZEM IN ZLOÖIN-STVO.
Opojne pijače, vino, pivo"" in žganje, so v očeh večine ljudi viri, iz katerih črpajo življensko veselje in nrtvili moči, kadar so izmučeni od dela. Najznamenitejši zdravniki so pa dokazali, da je alkohol strup, ki uničuje ne le telesne moči, temveč napravi človeka tudi topega za duševne užitke. Sodniki, advokati bi napisali lahko knjige o žrtvah, ki jih terja dan za dnem alkohol. Pijanec ne uniči le lastnega življenja, temveč potegne s seboj v prepad nesreče tudi svojo družino, ter je nevaren škodljivec človeške družbe. Kaznjiva dejanja, zaradi katerih so alkoholiki največkrat kaznovani, so prestopki zoper čast, telesno varnost in nravnost. Neki zagovornik je zbral iz svoje prakse slučaje, ki jasno osvet-ljujejo učinke alkohola. V naslednjem jih navajamo za glasen o-pomin vsakteremuK ki ga monla tudi vča.sih zapelje 44.sladka vinska kapljica" tako daleč, da ne ve kaj dela.
1.	Mlad človek je bil v družbi dolgo čez polnoč in je v tem času spraznil precej vrčkov piva. Na cesti prične močno razgrajati. Stražnik ga opominja, naj bo miren. To ga pa le še bolj razkači. Zmerja stražnika, zbije mu kapo z glave, v obraz ga bije s pestmi. Nato ga aretirajo. Obsojen je bil na dva meseca ječe, čeprav je sodnik upošteval olehčevalne okol-nosti. Obtoženec ni bil preje še nikoli kaznovan, bil je miren in je malokdaj pil opojne pijače, a v enem večeru je postal vsled alkohola zločinec. 'Zagovornik jie zahteval, da se preišče obtoženco-vo duševno stanje v času, ko je izvršil zločin, a zahteve niso upoštevali. Obsojenčeva mati je postala zelo nesrečna. On sam se je pa odslej udal zelo pijančevanju, po kavarnah je zapravljal denar, ki mu ga je morala dajati njegova mati od dvojega skromnega zaslužka. Mati je kuharica.
2.	Oženjen, delaven, v zakonu zelo srečen trgovec se snide nekoč z znanci, s katerimi popiva pozna v noč. Domov pride močno natrkan ter leže spat. Njegovi živci pa so vsled pijsče tako razdraženi, d» ne more spati. Vstane zgodaj zjutraj in gre na hodnik. 141etno dekle zvabi v kuhinjo
svojega stsnovanja in/jo zlorabi. Kaznovan je bil na tri tedne za. pora. Deklica ni bila sicer telesno nič poškodovana, pač pa je pričela moralno propadati.
3.	Trgovec s papirjem, neožen-jem, meuda tudi nekoliko slaboumen, 27 let star je šel dopoldne z znanci v gostilno, kjer je precej izpil. Popoldne je bil v trgovini. Neka učenka je prišla kupovat. Peljal jo je v sosedno sobo in jo hotel posiliti. Kazen: dva meseca ječe, izguba pravice za trgovino.
4.	Uradnik državne železnice je bil nekoč prost in je močno popival. Pijan gre na cesto, kjer izvrši 'vpričo mladih deklet nen-ravno dejanje, zagovorniku se je posrečilo, da je bil uradnik oproščen z ozirom na njegovo takratno pijanost.
5.	Neki godec je šel v gostilno pil in igral, končno se je spri s kmečkimi fanti. Iz sobe porinejo godca v tlakovano vežo, odkjer so bile kamenitne stopnice na cesto. Oodes se zvali po stopnicah, na cesti obleži mrtev. Pri raztele-seuju njegovega telesa so dognali, da je bil godec pijanec iz navade, ker je imel srce zalito z mastjo, razširjena jetra in skrčene ledvice. '
6.	Devetkraten požigalec. Ka* dar je bil pijan, je zažgal ali hišo, ali skedenj, ali kaj drugega. Porotno sodišče ga je obsodilo na večletno ječo.
7.	Močno pijan tovarnar razža-li hišnika, ga zmerja, dolži ga, da mu je ukradel uro. Obsojen je bil v denarno kazen. Bil je sploh ve-lih pijanec. V najzanikrnejših belicah se je potikal ves pijan, dostikrat je obležal na cesti in zaspal.
8.	Mlad ključavničarski pomočnik je razžalil v pijanosti štiri ženske, enega moža in grozil stari ženi s jialico in s tem, da jo bo ustrelil. Vsled teh deliktov je bil obsojen.
9.	Oženjen mestni uradnik -je pil proti svoji navadi zelo veliko. Na cesti ga nagovori prostitutka, .s katero gre v hotel, najame sobo. Ko hoče uradnik z njo spolno občevati, se j>a prost ituka proti vi normalnemu občevanju. Prostitutka naznani uradnika iz maščevanja, ker ji ni plačal oni večer, da ji» je ukradel denar. Uradnik je bil v največjem strahu, da ne bi izgubil službe. Zagovorniku se je posrečilo, da je preprečil, da ni poslala policija ovadbe na so-dnijo.
Take in še hujše stvari se do-gajJTjoj kadar hoče človek prepoditi pkrbi s pijačo, ali pa če hoče biti prav posebno vesel. Starši, ki so ndani pijači, imajo telesno in duševno manj razvite otroke, kakor pa trezni starši. Največkrat so otroci pijancev bebci in slaiboumneži. Le popolna vzdržnost od alkohola okrepi človeški rod tako, da bo lahko dosegel srečo, po kateri hrepeni človeško srce. Najmanjše množice alkohola zmanjšujejo intiligenco in slabe razum. Popivanje, kakršno je dandanes v navadi pri nekaterih, vodi naravnost v propad. Torej proč s strupom, ki je mogočna o-vira na potu človeštva k sreči!
Eugene V. Debs, Fred I). Warren, J. T. Shepherd in C. II. Phi-fer uredn. svetovnoznanega socialističnega lista: "Appeal to Reason" so bili pred sodiščem v Fort Scott. Kans. spoznani za nedolžne! Vse kapitalistične želje in argumenti, uničiti delavske zagovornike in soc. list, — so splavale po vodi.
Delavci, tukaj imate vzgled, kaj pomeni delavska organizacija. Justica jih ni zato spoznala za nedolžne, ker so nedolžni, temveč zato. ker so imeli za hrbtom razredno zavedne — organizirane delavce! Ako bi teh ne bilo, bi bili uredniki "Appel to Reason" doživeli nekaj tacega, kakor je doživel Železnikar, ko so peljali uklenjenega v verigah — v Celovec.
Lucy Parson, udova Alberta B. Parson-a, katerega so kapitalisti leta 1887 poslali na vislice — so biriči v Los Angeles, Cal. vrgli v ječo. Osiveli starki so povedali, da nima pravice prodajati brošur, v katerih so popisani madeži kapitalistične justice izza leta 1887. Sodrugi. to jc osebna svoboda!
Od "businessa" pa do vojne je samo ena stopnjica. Vojna jc nsmreč dober "business."
Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki.-
so.
56. 60. 64
81.
34.
80.
EKfiEKUTIVA:
jot. Zavertnik it., Tomo Beianič, M. Lučlč, Frank Podil p« c, V. Tomašek, E. B. Savich, 8. Fabianich, Frank Patrick nija Sušnjar, gl. tajnik, 111 lfarkat St., Chicago, 111.
Hoje eksekutive ao vsak prvi éetrtek v mescu ob M uri sveder. ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE.
O. Berger, Jos. Zavertnik ml., B. K. Savich, Frank Podboj. I. Steiner. — Vae informacije o tiskarni daje tajnik tega odbora Jos. Zavertnik ml., 2821 So. 40. Ave., Chicago, 111.
Klubi, kl tola govornika, naj ae obrnejo na gl. UJnika. ARKANSAS: ~
83.	Fort Smith, Ark.—Jugosl. aoe. klub, taj. Frank PorenU, R.F.D, 9, Bos 147.
Frauciaoo, Calif. — Jugosl. »o«. Udrui., tajnik M. Olumae, 100 Vi Fillmore St.
ILLINOIS: r-
ôtev. 1. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podlipec, 5039 W. 25th Pl., Cicero, 111., organizator M. Kulovec. 4. La Salle, 111. — Jugosl. aoe. akupina, tajnik John Bogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, Hl. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Joa. Krpan, 1830 Bo. Center Avenue.
20. Chicago, Hl.—Jugoal. aoe. udruienje, taj. Petar Kokotovich, 2318 Cljrbourn Avenue.
39. Oglesby, III. — Jugoal. toe. skupina, tajnik Frank Alant, L. Box 173.
45.*	Waukegan, 111. — Jugosl. aoc. klub, tajnik John Zakoviek, 427 Belwedere St., organizator J. Petrovčič. Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v dvorani John Straiišarja.
46.	Panama, I1L — JugasL sae. klub, tajnik Joe Ferjaačič, baz 10. Virden, 111. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 631. Seja ao vsaka 2. in 4. nedelj« v mesecu ab eemi uri zjutraj v Unian Hali. Eaat St. Louis, 111. — Jugosl. aocialiatično udruienje, tajnik John Badalieh, 211 Exchange.
Chicago, 111. — Ju gasi. aocialiptična udruienje, tajaik Simon Fabjanich, 2337 Wentworth ave.
Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 67. Springfield, 111.—Jugoal. soc. klub, tajnik Joe Kampoch, 1602 Capitol Ava.
84.	Witt, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Tavornik, Box 135. 92. Z« igle r, 111. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik Ad. Lukeiii, box 32. 106. De Pue, 111. — Jugoal. soc. klub, tajnik Jos. Omerza, Box 651.
^^ImHanapolia, Ind. — Jugosl. aoc. skupina, tajnik John Markich, 731 N.
Warman St.	„ „ « **
ei. Clinton, Ind. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Victor Zupančič, bax 17 B K. — Organizator L. Prašni k ar. Saje so vaako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne.
53.	Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ant. Juki, Box 401.
KANSAS: —	'"	.
80.	Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. akupina, tajnik M. Smolshnik, Box 61. West "Minerai, Kans.—Jugoal. soc. skupina, tajnik John Goriek, box 211, W. Mineral, Kana.—Seje so vaako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6.
Frontenac, Kans. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Thom. Kopšič, box 163. Franklin, Kana. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Krank Vagal, Box 38.
81.	Skidmore, Kans.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank čemaiar, Box 34.
82.	Carona, Kana.-^Jugoal. aoc. klub, tajnik Blai Mezorl, Box 162.
MICHIGAN : —
48. Calumet, Mich.-Jugosl. aoe. udrnUija, tajnik Joa. Ozanieh. 407%— 5th St 61. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Cazin, 1184 Kussell Bt.
88. Detroit, Mich. — Jugosl. Udrui., tajnik Vlad. Dokich, 813 Franklin St.
MINNESOTA: —
22. Ckiaholm, Minn. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik M. Pleie, Box 786.
54.	Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Anton fterjak, Box 3.
MISSOURI: —
14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Filipovich, 1320 Destrahan St.
MONTANA: —	. . v n v
73.^Red Lodge, Mont. — Jugoal. soc. klub, tajnik Louis teller, box 47, organizator Frank Doniček. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Jlerman, P. O. Washoe,
101.	E.°Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Prebil, Box 62. Seje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer.
OHIO: —	.
2.	Glencoe, O. — Jugosl. aoc. akupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Bax 43.—Redne mesečne seje so vaâko 2. nedeljo popol. pri sadr. N. Žlcmbergerju.
E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Jos. Aestak, bex 1218, K. Youngstown, O.
Steel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jas. Dernač, Box 26. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5912 Prosaer av. Jos. Bauch, organizator. — Seje ao vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ab 9 uri dopoldne v J ai tes Halli, 6004 St. Clair Ave.
Eaat Palestine, O.—Jugoel. aoc. akupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje se vrM vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecü pri sodr. Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hostnik.
Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajink Gus. Kabaj, 3528 E. 8t. Clair Av.
Cleveland. O.	. „ , ^	v
Youngstown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Math. Urbas, Box 431, \oungstown,
O.; organizator Anton Kikel.
Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Levstek, 817 Wooater ave.
Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. flpoljarec, od..7
Coiuawood, O—Jugosl. aoc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av Kuclid, O. — Jugoal. aocialiatični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. â Goldar St., organizator Karol Kotnik.
Akron, O. — Jugosl. socialist, udruženje, tajnik Branko ftolič, 117 N\ High
Lonün, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 ßv 29th St. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O.
OREGON: —
47.	Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 16. St.
PENNSYLVANIA: —
3.	N. S. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. aoc. skupina, tajnik Blai. iikič, Sil Gerat Alley.
Conemaugh, Pa. — Jugoel. soc. skupina, tajnik Jack Kocjan, 79 Bridge St.,
Johnstown, Pa.	. .. _	, .	.
Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratai«, box 100,
Vandling, Pa.
E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Luka Ikiié, box 388; John Gračanin, organizator. 13. fiypnn, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa. Ifi ciairtön. Pa.—Jugoal. soc. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B. 155. Farrell. Pa.—Jugoal. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stef. Pogledič, box 329. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah 8t.	*
Herminie, Pa. — Jugoal. socialistični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, R. F. D. 3, Irwin, Pa.
Johnstown, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St. Herminie Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73. Large Pa — Jugosl. soc. udruienie, tainik Nick. Jakrlin, Box 102. Wilfock, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklančič, L. Box 3.
Braddock. Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave. McKees Rocks, P*. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik J. Markovič, 322
Phoenix St.	„ ,, „ ... _ .
78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje vsake tretja nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soi. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugo»I. aoc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. 8eje ao vaako zadnjo nedeljo v meseeu. Primrose, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik Pet. Bacher, Box 707. Browndale, Pa. — Jugoal. soe. klub, tajnik F. Verbajs, box 140, Forest City. Homer City, Pa. — Jugoal. aoc. udruženje, tajnik 8tevo JanW, Box 421. Garrett, Pa. — Jugoal. aoc. klub, tajnik John Kralj, box 227. McKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Boinjak, 606 Manning
100. Elïîworth, Pa. — Jugoal. so«, udruienje, tajnik Ivan Prebeg, Box 633,
Ellsworth, Pa.	, . _ .
104.	Woodlawn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Jovanovich, Box 692.
105.	Marianna, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik M. Cebaiek, Box 206.
WASHINGTON: —	. . , „ v
28. Roslyn, Wash. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik John Zobec.
102.	Buckley, Waah. — Jugoal. so«, udrei., tajnik A. Klanosh, Box 432.
WISCONSIN: —	________04.
9. Milwaukee, Wit. — Jugoal. »oc. udruienje, tajnik F. Pilaček, 69 — 8th Ht. 11. Kenosha, Wia. — Jugoal. socialistično udrnionje, tajnik M. Udbijanee, 33 N Main St. Organizator M. Cubrilo. — Seja so vsako sadnjo nedeljo v "Tali * ^
18.
26.
27.
38
49.
62. 66.
71.
f2. 76.
86.
89.
95.
prolbtarko
splošna izobraževalna zveza 4 vzajemnost" za kranjsko — razpuft
Cena.
5. 10.
12.
19.
32. 61. 57.
63.
65. 60. 70. V4.
75.
77.
87.
90. 93.
97.
98.
99.
Oficitdna Avstrija na Kranjskem je rečena; oblasti so razpustile splošno delavsko izobraževalno zveso "Vzajemnost", pod katere okriljem so gojili razni oddelki delavskih organizacij na Kranjskem petje, dramatiko in izobrazbo sploh. PovocTrazpustitvi je dalo predavanje pisatelja Ivana Cankarja o Slovencih in Jugoslovanih, ki ga je imel v dvo rani Mestnega doma v Ljubljani.
V dekretu, ki je bil poslan pred sedniku "Vzajemnosti", sodr. I. Kocmurju skozi ravnateljstvo dr-žavue policije, se naznanja, da c. kr. deželno predsedniStvo razpusta na podlagi § 34 zakona v društvenem pravu društvo. »Splošna delavska zveza «yajemnost za Kranjsko v Ljubljani zaradi prekoračenja svojega ¿tatutaričnega delokroga, ker baje več ne odgovarja pogojem svojega obstanka. S tem — pravi dekret,— se pa tudi ustavi vsako nadaljno delovanje društva. Zoper ta odlok je prosta pritožba na c. kr. ministerst-vo za notranje zadeve, ki se ima vložiti tokom 60 tih dni potom deželnega predsedstva . . .
Za razlog tega koraka se navaja v dekretu, da je dobila "Vzajemnost" dovoljenje za svoj obstoj kot nepolitična organizacija. Kot tako je naznanilo dne 4. aprila c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, da namerava prirediti dne 12. aprila 1913 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mest-neira doma javno in splošno pristopno predavanje, na katerem bo govoril pisatelj Ivan Cankar o predmetu "Slovenci in Jugoslovani."
Predavanje se je tudi vršilo — pravi dalje dekret — in iz poročila navzočega zastopnika c. kr. policijskega ravnateljstva Oogola o tem predavanju je moralo deželno predsedstvo spoznati, da je bilo predavanje čisto in izključno (!) političnega značaja, da se je pisatelj Ivan Cankar v svoji strasti tako daleč spozabil, vsklikniti: "Mi l^ar nas je, mi smo vsi te misli, da je naš cilj, da dosežemo ju-joslovansko republiko", s čimnr se je pregrešil zoper kazensko postavo. Tem besedam pa niste Vi, kot načelnik društva, niti navzoči društveniki ugovarjali, marveč so jim navzoči z aplavzom pritrdili . . ."
Tako so avstr. oblasti utemeljile svoj dekret pri razpustu "Vzajemnosti."
K dekretu dostavlja "Zarja":
"Te/ko si je predstavljati očitnejše kršenje veljavne postave, kakor se razodeva v razpustu "Vzajemnosti" in z uničenjem delavske izobraževalne organizacije je deželna politična oblast —ki je soodgovorna za kranjsko šolsko mizerijo — le pokazala, da ji je na poti tudi kulturna samopomoč ljudstva i nda hoče s silo zadušiti samostojno izobraževalno delo.
Na to neizrečeno siromašno motivacijo, ki jo deželna vlada navaja v svoje "opravičilo", se še ozremo; danes naj pokažemo le nekaj največjih lukenj v vladnem razlagovanju. Vladni odlok sloni na zapiskih mladega policijskega uradnika, ki je v svoji nervozni vnemi in službeni mrzlici marsikaj slišal, česar drugi, mirnejši in treznejši poslušalci niso slišali, in marsikaj mu je ušlo, kar so dnigi opazili in slišali. To velja i za Cankarjeva izvajanja in za nastop predsednika "Vzajemnosti", sodruga Kocmurja. Neresnično j® n, pr. da se je sodr. Kocmur, ko se je policijskemu komisarju zdelo, da je predavatelj prestopil na politično polje, zadovoljil le z ma hanjem proti govorniku; sto in sto prič lahko vsak hip dokaže, da j« na poziv vladnega komisar« ja vstal, se podal h govorniški tribuni in predavatelja prekinil. Ali —- da navedemo drugo primero! Predsednik društva, ki je re-prezentant društva po zakonu, se je, kakor rečeno, pokoraval pozivu policijskega komisarja. Deželna vlada pa si brž pomaga iz zadrege in si da konstruira reprezentanco društva po družtve-nikih, nota bene: na javnem splo-ino pristopnem predavanju. De-
želuovladnih juristov društveni in zborovalni zakon, kakor kaže ta nasilna pravna 'konstrukcija, ne
motita preiiudo. Ampak ta čudna juristacija h tem še ni izčrpana; odlok pravi: "društveniki" (na javnem predavanju I) niso ugovarjali, iz č«*ar se "inora" sklepati, da sg je.— društvo podalo na politično polje, Na hujšo natezalnico jus in logika v resnici nista >ila še nikoli položena kot v navedenem vladnem dekretu. Navedli «no le nekaj odlomkov pre-Čudnega tolmačenja in nam v res-nici ne bo težko razpršiti strahove, ki jih je vladni komisar videl, ki jih pa v re*nici ni bilo. —
Znaraj in nagibi- razpusta se najočitneje razodevajo v tem, da je deželna vlada zadavila izobraževalno društvo — z motivacijo, da je prestopilo na politično polje! — deset dni prej, preden «topi v veljavo svobodnejši društveni zskon, ki mnogo izdatneje varuje društva pred samovoljnostjo
političnih oblastij"----
Splošna izobraževalna zveza "vzajemnost" za Kranjsko je gotovo vršila svojo nalogo vestno, drufače bi je avstr. vlada ne imela na piki. le bi "Vzajemnost" ne bila izobraževalna, bi je avstrijska birokratična vlada gotovo ne razpustila, ampak podpirala bi jo z denarjem in drugače, kakor podpira klerikalne zavode — cerkve in druge poneumnevalne in-štitueije. Ali mislijo avstr. vladni organi, da bodo na ta način "utrdili" zdravje bolnega moža v Avstriji T! Najbolj gnjila in bolna država za Turčijo, je zdaj Avstrija I
BARBARIZEM V WEST VIRGINIJI.
86. It
West Allia, Wis. — Jugoal. ao«. udruienje, tal I»k Celieh, - 54. Ave. Milwaukee, Wia. — Jugosl. aoe. akupina, tajnik Frank Novak, 257—lit are. fe)r ao vsak dni« petek v mescu.
108. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik 8tevo Zavee, 830 8t Paul a va.
Na povelje Ilatfielda, Elliota in druzih oficirjev državne milice, je vojaštvo ulomilo v uredništvo socialističnega tednika "Labor Argus", kater&ga so so-drugi izdajali v Charleston, \V. Virginija. Literarni roparji so pokradli in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke; že stavljene stopce za list, rokopise, privatna pisma itd., nakar so aretirali otut urednika. Fred Mericka in John RaoMeya, ter jih odpeljali v ječo. ("¡lavni urednik tega lista, Bcs-well, je bil dva meseca vojaški v jetnik s Mother Jones in drugimi sodrugi.
Aretacija Mericka in Ramaeya se je izvršila izven tako zvane "mučeniške zone". Le* malo ke-daj se pripeti, da bi oficirji vojaštva, katero je zato tukaj, da protektira postave, šlo tako daleč, kakor so šli kozaki v \V. Va. Kje so tisti modrijani, kateri pojejo od svobodne Amerike, ter tako radi pripovedujejo, kakšne u-godnosti da nam konstitucija garantira. Barbarstva, katera se sedaj dogajajo v W. V a., težko do be para v zgodovini Amerike Stari mexikanski tiran Diaz bil j« proti tem divjakom še človekoljub! Akcija, kakoršno vodijo se daj kapitalisti in druga meščan ska frakarija, bode prisilila delavce do generalne revolte.
Sedaj imajo se čas kapitalisti, da premislijo, kaj da delajo. Ako so pa popolnoma upijanjeni od miljonov, katere so nakradli de-lavcem, in ako bodejo še naprej vodili svojo direktno akcijo, po tem se pa zna zgoditi nekaj, česar jim bode morda potem, ko bode zanje že prepozno — žal in nevšeč.
Nova postava za Pennsylvanio.
Državna legislature v Pennsylvania je v obeh zbornicah odobrila predlog, po katerem morajo delavcem v vseh obrtih in industrijah izplačevati dvakrat na< mesec. Bill mora še sedaj podpi sati governor, nakar postane zakon.
Morda bodejo nekateri delavci videli rajši, ako imajo na mesec dvakrat plačo, kakor po enkrat, kakor je bilo do sedaj. V sploš nem pa ne bode delavcem s to no vo postavo prav nič pomagano. Kaj vraga koristi, ako imaš vsak an plačo, ako pa skoro nič ne obii. ker te za tvoje delo okra-dejo drugi. Delavcem, ne samo v Pennsylvania »temveč po celem svetu, bode pomagano šele takrat, kadar se sklene zakon, da delavci dobe vse, kar producirajo!
t
341. Peruftka
wyomino* —*
44. Snparisr, Wya. — Jugasl. esc. skupina, tainik Lukas Groser, Bos
Baje •• vsaka drugo nedeljo v mesacu popoldna ob t. url v Hali K. . -----
85. 8weatwater, Wyo. — Ji>?<>*1. —c. klub, tajnik Jernej Bajds; organ.sator .Paul Hribar. — Seje ao voska eadnjo nedeljo v mescu ob 6 uri «vtter v stanovanju Paul Hribarja.
Razširite svoje znanje I Poučite 80 o socializmu! Razvedrite si duha t — "Proletarec" ima t svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI:
Etbin Kristan: "Bamoavoj", mehka vezba.............................80
Upton Sinclair (poalov. Joa. Zavertnik is Iv. Kakor): "Dftungal". Pa
vest is chicaikih klavnic.........................................$1.08
Etbin Kristan: "Francka ln drugo"..................................88
Paval Mihalek: "Is nliln življenja"..................................68
"Tajnosti ipanaka inkvlilcija". (Doaedaj isili samo itirja snopiči). —
Snopič po . .............................................................8
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Enrica Ferri: Socializem in moderna veda.............................80
"Briava prlhodnjoatl" ............................................. JO
"Praletariat".......................................................10
Etbia Kristan: "Nevarni —claltzam".................................18
"Strahovi" (Priporočljivo)......................................18
"Komunistični manifest"............................................80
"Zakaj smo aoclallstl".............................................. .10
''Kdo uničuje proizvajanje v malem".... j.............................18
"Saclallzem"........................................................10
"Kapitalistični rasred" .............................................18
"Bocljalna demokracija in kmatako ljudstvo"..........................•
"Vojna in aocialna demokracija"......................................18
"Občinski socializem" ...............................................86
"Moderni socializem" ..............................................10
"Naia bogatatva" ... ............................................... .8
KNJIGE IN BROftURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poalov. A. Kristan):
"KatoUiko svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................28
"V dobi klerikalisma". (Priporočljivo.).............................. JO
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnih društvih".............................................10
"Narodno vprašanja in Slovenci"......................................1«
"Moderni politični rasvoj. — Moderni gospodarski rasvoj. — Cilji socializma." .......................................................10
"¿tiri črtica". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj is iivljenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel poa svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedai za "ne
bečks kraljevstvo"..............................................18
"Kaka J« lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)..
Vsa ta knjiga in brošura pošljemo poštnina prosto.
»ooooooooec
VSAKATERISE BOJUJE ZA
NEBO
lO za 5c
CORK TIP
CIGARETE
P	HrT	m
1 ^	[EBOii Ä^teil ™ i	
Vsaki prodajalec proda več
NEBO
CIGARET vsaki dan. j;
1760
O J

Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noci.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE——
M. Poldrugač
m*m
1816 So. Centre Ave.
Art ur H olí Woher : | J * »
MAČKA V TOVARNI ZA KLA VIRJK.
Obisk čikaakih klavnic je postal v zadnjem času pri pisateljih, ki potujejo v Ameriko, zlo-glasen. Izborni Wells ni hotel gledati kako naganjajo živali v trume in potem brezobrambne izročajo smrti.' Drugi duhovi manjše ga kalibra so posnemali Wcllsov zgled. Slutim pa, da vzrok te adrž nosti ni toliko vzrok usmiljenja z živalmi, temveč izredni in popolni opis o 44 Packinghouses'' (pošijalnicah meaa) v mojatrakem romanu Uptona Sinclairja "The Jugnle" (močvirje). Rea ne vem zakaj, ne bi od deaetih dopoldne gledal, kako koljejo govedo in preaiče, katerih meao nam bodo ob pol treh popoldne v obliki fi-lejev in karejev 8ervirali. Ali pomembnejša kot usoda živali, ki jih po.koljejo, se mi zdi usoda ljudi, ki koljejo te živali. Zato sem si ogledal Armourjeve klavnice.
Mesec dni pozneje sem se sešel s Sinclairjem v Novem Jorku in govoril z njim o njegovi knjigi. "The Jungle" je delo, ki ae ga ne more dovolj, glasno hvaliti in ki se spenja visoko nad povod-nijo sodobne produkcije, ta mojstrski roman je delo socialista. Razkril je zle razmere obrata, ki mora zanimati vse svet, prisilil je avet, da je razmišljal. Njemu je bilo več na tem, da pokaže vsemu avetu grozne razmere, v katerih morajo živeti delavci po klavnicah, razjasniti gospodarske zveze, ki uničujejo te ljudi, kakor pa govoriti o nezadostnih higijenič-nih napravah pri predelovanju mesa, ki se razpošilja na vse strani v uporabo. Ali, kakor se je izrazil Sinclair o učinku svoje knjige na ameriško publiko: "V srce aem jih hotel zadeti, a udaril sem jih le na želodec " Sedaj kraljuje v temnem, pleanjivem, smrdečem hodniku, kjer zlagajo uboga, beleda dekleta od sedmih zjutraj do sedmih zvečer mesne koščke v pločevinaste škatlje, dama za negovanje rok, daleč naokolo vidna za obiskovalce, ki jih gonijo mimo nje-. Tam kraljuje kot sve-dok, da zlagajo meso v škatlje s preti, ki so vsak dan skrbno o-snaženi. Njeni polirani nohti se blešče v svetlobi električnih žarnic. Sedi, objekt za opazovanje in se do smrti dolgočasi, sredi tega smradu, in bere, medtem ko vse okolo nje dela z mrzlično naglico, špehat roman. Najbrže "Močvirje".
Drugače je ostalo vse pri starem. Okolo kolosalnih utrdb klavnic se razprostirajo več kvadratnih milj v obsegu odprti leseni hlevi, v katerih čaka govedo, ovce in prešiči na svojo apoteozo. Zdaj pa zdaj ae od pro vrata, vsu-jejo se iz njih živali, hodijo skozi odprtine in zatvornice, ki se otvarjajo pred njimi, gonijo jih skozi pravcati labirint stez in za-konitnih cest do nokritega hodnika, na "most zdihljajev", ob koncu katerega pade vsa pisana, mukajoča in bleketajoča množica v kakor nož ostro smrt.
T^i je velikanski lesen kolobar, na katerem se vrte prešiči, ki »o obešeni za zadnje noge. Pred kolobarjem etoji majhen, čokat možic z ostrim jeklenim bodalom. Kakor hitro zavrti kolobar pre-šičev trebuh v primerno višino tedaj razpara možic s kratkim sunkom trebuh od zgoraj dol. Cepetajoča žrtev šele sedaj opazi zakaj pravzaprav gre, strahotno zavpije kakor otrok, ki se je opekel, brizigne možicu tenak, rdeč, vroč žarek v obraz, čez telo in mo-rilne roke, a že teče poverigi do drugega klavca, ki izvrši na njem prav tako kratek, eleganten, sistematičen urez. Sto korakov dalje je žival že po vseh pravilih u-metnosti poparjena, omavžaua. razdeljena in deli spravljeni v o-hlajevalniei, valed njenega po-zemskega bivanja je izbrisana in njen poklic za človeško hrano je dohil trdno obliko-
t
Kolobar se zaviti in čokati mo-ž.e zareže vprvič. Trideset let stoji že tukaj in izvršuje prvi 11-rez tako varno in samozavestno, kakor «podpiauje bančni ravnatelj listine. Zaaluši mnogo denarja, 60 centov na uro, on je reprezentativna oaebnost današnje Amerike, prav tako kakor Dowie, Rockefeller in Roosevelt. Trideset let že vzdržuje tempo — 25 živali na minuto, to je 1500 na uro, to je 15.000 vsak deseturni de-
lovnik. Trideset let etoji že na svojem mestu v Speed Ameriki, na miljone prašičev je njegovo bodalce poalalo tje, kjer jih hoče imeti meaojedaki obrat. Ali zaničujem tega moža zaradi njegovega obrta, njegove ravnodušne si-rovosti. ki služi zase in za svojo družino kruh sredi smrtnih bojev, tenkih rdečih curkov in preplašenega stokanja t Nikakor! Občudujem ga zaradi njegove in oči jn njegovega tempa.
Le naj bo nečlovek, neatvor, žival, Boschev peklenaki izrodek
—	merilo in mera je človeške moči, določevalec rekordnega kore-njaštva, ki je uierodajno za njegov poklic, to je, to je!
Sovražnik, ne prešičev, temveč avojih soljudi, ie vrbtega. To je ta Boachfv peklenšček. Njegovo delovanje je, ki ga napravlja za sovražnika soluidi njega, ki zdrži to peklensko delo. Saj je posta-va od vsega začetka, da je korenjak sovražnik manj korenjaških. Ali v tej deželi, ki je napravila iz korenjaštva religijo, religijo, katere svetišče se vzdigne takoj poleg onega demokracije in ki ima
—	ne le delovnimi urami — moč-neji obisk, v današnji Ameriki je dobila ona postava kratek dosta-vek, dopolnilo, in sicer tole: Korenjak je hkratu sovražnik korenjaka
Neki mož z imenom Friderik Taylor je bil leta in leta inžener v jeklenih tovarnah, ki so last Carnegiejevega trusta. Na potu iz livarne v pisarno je včasih postal na dvorišču in gledal, kako so nakladali na samokolnice sirove železne kepe, ki »o se solnčile na prostem.
Neznaten Nemec, ki ga imenuje Taylor v svoji knjigi "Scientific Management"	prizanesljivo
Schmidt, je s svojim čudnim obnašanjem opozoril Taylorja nase. Ta Nemec je bil krepek dečko, ki je vsak dan 12 in pol ton železnih kosov naložil na voz. Za dnevno mezdo 1 dolar 15 centov je opravljal to delo. Taylor je opazoval fanta in poizvedoval pri pazniku o privatnem življenju tega Nemca. Schmidt je bil družinski oče, ki ai je od pičle plače prihranil toliko, da je kupil^ košček sveta pred mestom, na katerem je eno uro preden je prišel v tovarno na delo in eno uro po tovarniškem delu s svojimi lastnimi rokami gradil hišico za se in za svojce, da bi tam 8tanovali.
Ta Schmidt je tat! si je rekel Taylor. Oni dve uri dela,'ki ga posveča svoji hišici, dokazujeta, da prikrajšuje nado tovarno za dve uri moči,. ki mu odkupuje to moč vsak dan za 1 dolar 15 centov; to je vendar jasno.
Taylor je pozval Schmidta k sebi in ga vprašal, afco ne bi hotel zaslužiti 1 dolar 85 centov na dan T Schmidt je prikimal na čudno vprašanje, ni se pa mogel zdržati, da ne bi vprašal Tayloria za pogoje, ki jih zahtevajo od njega za delo. Taylor je nato poklical paznika in šel s paznikom in Schmidtom na dvorišče k železnim kosom, kjer je pokazal obema nekaj telesnih kretenj.
Schmidt je na Taylorjevo željo posnel te telesne kretnje, delal v tempu, ki ga ie Taylor dajal s štetjem: "Ena, dve. tri!" se počil, če je Taylor zapovedal "Na delo!".«. Schmidt je zaslužil na dan 1 dolar 85 centov in naložil za to vsak dan 47 in pol ton, z besedami sedeminštirideaet in pol ton naložil vsak dan (napram 12 n pol tonam, ki jih je obvladal do tega dne).
...Schmidt je zaslužil za štirikratno delo le poldrugo polovico tega kot prej. Svoje hišice ni möge* dalje graditi, za to delo je bil zvečer pretruden, zjutraj premalo naspan. Rodil se je Taylorjev sistem, sistem "znanstvenega izkoriščanja človeške moči v službi tovarniškega dela", sistem "speeding-up". sistem napenjanja in izrabe človeške energije do najskrajnejše meje naravnih pogojev.
Drugi so ta sistem uporabili pri drugih obrtih, Gilbreth na primjer pri zidarjih. Ameriški zidar ne vzdigne nič več opeke z obema rokama, temveč le z desno, medtem seže z lopatico v apno. Na ta način zidajo hišo iz opeke v tempu 350 opek na uro, namesto 120 opek na uro, kakor so delali prej.
Nov tip paznika (ali so ga morda pa že Faraoni in Caracalla slutili T) se je pojavil na ameriškem delovnem polju. Paznik pred
rojstvomTaylorjevega sistema je imel dolžnost, da je pregledal, če je bilo delo pravilno in točno dodelano Novi paznik, "spe**! boas", pa določuje tempo, število kosov, ki inora biti oddanih; on je mož, da zahteva od svojih ljudi rekord. Kdor ne dosega rekorda, ta afrči iz svojega "joba" (delovnega proatora) in lehko gleda, kako bo živel še dalje-
•Kakšne so za delavstvo in za industrijo posledice tega dela z določenim ifteviloin ktsiov, tega mo-rilnega tempa?
Naprej izpodrine spretni manj spretnega, to je saino po ttebi razumljivo. Potem pa izpodrine naj-spretnejši sam sebe, kakor že re-čerto iiajapretnejšega. Ker pri tem načinu dela je seveda nad-produkcija blaga tako ogromna da morajo biti tovarne zmerom pogosteje in vselej za del j časa zaprte, ker že ne vedo, kam s svojimi velikimi, zvrhanimi zalogami. Amerika proizvaja trikrat toliko, kakor sama porabi, in izvažanje ne gre vzporedno z nadpro-dukeijo. Schmidt iz jeklenih tovarn je posredni vzrok kitajske revolucije, to opomnim le mimogrede. Ako bi bil krotil jekleni trust svtij izvozni 'pohlep nasproti "državi sredine", tedaj ne bi nikdar goapod Sunjatsen - planil i t Wallstreeta (noVojorška borza) v svetovno zgodovino!
IMavec praznuje torej ?n del v letu, porabi svoje borne pri hranke, če jih sploh ima, in si je tako iz svojega korenjaštva zvil prav dobro, solidno vrv, kakor vidimo.
Sistem, ta ničvredni, pasji, izsesavajoči sistem za akordno delo, cvete, ai osvaja v Ameriki eno tovarniško panogo za drugo, ate-ga svoje kremplje že v Creusot, v Kasen, v Vogtland, vseapovsod...
Nadaljnja vseh moči je — začasno —«- specilfično ameriška uredba "Age Line", starostna meja.
Delavec, ki ie star nad štirideset let, dobi prav težko mesto v trgovskem obratu ali kje drugje-Težko je pa tudi štiridesetletniku mesto obdržati. Paznik poroča šefu na kratko, pridni, apretni delavec dobi v soboto v zavitku poleg tedenske mezde s strojno pisavo popisano cunjo, s katero gre lehko naravnost v vodo. To je še najbolj pametno, kar more storiti. Paznik telefonira neki pisarni, v ponedeljek ob štirih zjutraj stoji petsto mladih mož pred vrati tovarne, kj*r visi tabla:
"Pri nas ne snrejemamo ljudi, ki «o stari nad štirideset let!" in paznik lehko potem izbira med na.ikrepkejšimi in najmlajšimi.
V	Novem Jorku no mi pokazali delavca, ki se barva lase; nekaj vsakdanjega je, da si nainažejo delavci senci z voščilom za čevlje, preden gredo na svoj delovni *nro-stor; nekateri se namažejo z rde-čilom: drugi izdajajo po 10 dolarjev na mesec za "drugs", to se pravi: za arzenik^ve prevrate ki umetno pospešuje delovanje srca v delovnem času.
V	C'ikagi sem bral v nekem časopisu članek z napisom: "Kaj lehko začne štiridesetleten delavec, ki je izgubil svoj delovni prostori" Odgovor: gre lehko na primer za vratarja h kinemato-grafičnem gledališču.
Danes sem raztrgal še ostali del priporočilnih piaem, ki sem jih imel s seboj na naslov različnih trgovcev, tovarnarjev, miljonar-jev v Čikagi in ki aem jih ves čas svojega potovanja prenašal s seboj. Saj vem že na pamet, kako bo potekel naš pogovor. Najmanj sedemnajst krat sem imel popolnoma enak dogovor 8 trgovci, tovarnarji. miljonarji. Po preteku petih miput je pričel obirati "La-bour Union", čez deset minut sva dospela do dobrodelnih organizacij in ko je potem poskočil, planil k oknu in mi pokazal nebotičnike onkraj ceste, v dokaz kako čudovito raste domovina, tedaj sem vedel, da je prišel čas. kar je za tem prišlo, so bila štiri nova priporočilna pisma na trgovce, tovarnarja miljonarje, ki so mar-kirala pobožno željo: Vrag naj te vzame. Evropejec!
Kaj ae zgodi s starimi, izsesani-mi, odstavljenimi delavci, ki so štiridesetletniki., a nimajo Še dovolj prihrankov, ki se niti niso še povzdignili do časti paznika, kaj se zgodi z žrtvami t
K sreči umrje ameriški delavec mlad. K svoji sreči I V nesrečo Amerike se strahotno množi število samomorov, bolezni na umu, zločinov iz bede. Blacniee in pri-
silne delavnice rastejo v Ameriki iz tal kakor gobe po dežju- V in-dustrijakih mestih so me po aolnč-nem zahodu oblegali berači tako, kakor se to zgodi le še v Himu in Neapolju. Kdor ai hoče napraviti o najbolj brezupnem poniženju človeške kreature sliko, ta naj gre v ljudske hotele v Kansas City, v South Clark Street v Chica gi, in v mnogo slavljene "Milla-hotel" na vzhodni atrani Novega Jorka, naj ob eni ponoči gleda u-vrščenje "brcad-line" (kruhove črte) pred vrati nekaterih večjih jedilnic, dobrodelne armade, mi-sjonov za kruh in juho, ob vsem štirikotniku hiš, dvatisoč krepkih mož, ki tiho in potrpežljivo čakajo, brezposelni, stradajoči, skromni, berači v noči...
Naj tudi »»oizveduje v dobrodelnih uradih velikih mest pc "zaostalih" vavabundov, ki so se odpravili z zadnjo tedensko mezdo v žepu v vabljivi, divji zapad, od kjer se ne vrnejo nikdar več!
Ameriški problem najtežje vrste je tudi oui ameriškega vlačil ga nja. "trainp". Židovsko prebivalstvo in židovski priseljenci Prispevajo strahotno visoko število k temu "poklicu". Ubog židovski delavec, ki pride že ves iz-žet, ganže prema pred bojem, od domčahi pogronov čisto brez krven, v deželo svobode in zma-gonosne energije, se ne more dolgo upirati ameriškem utempu.
Voliti mu je med samomorom, smrti valed popolnega izčrpanja, blaznostjo in zločinom. Izvoli po-tepuštvo. Brez slovesa zapusti ženo in otroke, navadno v starosti sedemintrideset do štirideset let, postane "bum" ter izgine na zapad ali pa na jug.
Amerikanec je dobrosrčen; da bi kdo kar tako meni nič, tebi nič, | umrl od lakote, tega ne pusti. U-božni ne oškoduje nobenega u-božca. Le bogatinec prizadeva u-bogemu žgoče trpljenje. Celo veliki filantrop in mirovni apo-stel Carnegie se izkaže pri natančnejšem pregledovanju kot najbolj hinavski, najbolj neusmiljen krvoses. V pittsburških tovarnah' velja še vedno štiriindvajseturni "šiht", zloglasni "šiht" dvojne zajtrkovalne košarice". Vsi, ki so si nadeli nalogo, da razkrijejo brez usmiljenja vso nesnago, vsi ti ameriški intelektualci so ob obzidju pittsburških grozot zaman pributali krvave srage na glavi. Kakor hitro pa ne gre za "kšeft"! in za izmeno energije in moči za denar in hrano, so obrnili revni in bogati takorekoč svojo čuv-stveno notranjost narobe.i
Kaj riskira ubogi židovski ali drugoverski "bum" pri vsej tej storiji? Hujše, kakor se mu je godilo v znojni stiskalnici in v natlačenem stanovanju, se mu, prav gotovo ne godi na prostem in pri ljudeh v širni samoti. De se le prerine do pacifika, potem je( lazzaroni ali kaj sličnega, in je na konju. In če prav ne T Smrt se mu smehlja iz daljave kot tolažni-ca in mila. skrbna gospodinja.
Naj se brigajo dobrodelni zavu di za njegove "zaostale'. Kaj mu mar žena in otroci? Njihova beda in zapuščenost jih bo bolj skrbno vodila skozi življenje, kakor bi jih bil zamogel on, ko je bil še pri "življenju". Ali ima morda on na vesti ženo in otroke?
Nočem denuncirati posameznih tovarn, ki sem jih videl, ali vendar nisem pričakoval, to že moram reči, takšnih morilnih, nehi-gijeničnih in zločinskih obratov.
Da sein še sam prišel a celo kožo iz teh prostorov, v katerih vr-še transmiaije brez varnostnega omrežnja, vrel vosek prši naokolo, kjer drgnejo eter brez krinke na obrazu ob usnje, kjer tisoč ne-dostatkov preži korak za korakom in gledalcu revoltirajo čuv-8tvo, se imam edino zahvaliti svojemu angelu varhu, kateremu izrečem javno svojo najtoplejšo zahvalo.
Zavarovanje zoper nezgode, starostno preskrbovanje, invali-ditetne pokojnine in aličnih civiliziranih stvari ne pozna demo. kratična dežela svobodnega tekmovanja. Poleg beračev z zdravo kožo dirnejo neprijetno pohabljenci vseh kategorij- Rabelais si bi ne bil mo^el želeti bolj grotesk-nih malopridnžev, kakor so te postave, pohabljene v divjem tovarniškem vrvjenju, ki te srečavajo po cestah, v "salonih" v (bezni-cah), pri liftovih ročicah, ki jih vrte.
(Konec prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
»vljMM M. juuruii mL
Bol. Pod. Društvo
laktrporirtiM SA. (•Wiwjt INC v 4rt«*i Inm
Sedež: Frontenac, Kaos.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUOU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
Blagajnik: FRANK 8TAR&C,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONufiAC J URSE, Box 357, W. Mineral, Kans ANTON KOTZMAN, Frontenac, Ksns. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ER2EN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.	*
Zapisnik seje gl. uradnikov A. S. B. P. D. z dne 27. aprila v Frontenac, Kans.
Sejo otvori br. gl. podpredsednik Fr. Augiištini ob 10:45 dopoldan.
Uradniki so bili navzoči vsi, razun br. gl. predsednika, kateri je zaradi zadržka zakasnjen.
Prečita se zapisnik zadnje seje, in se sprejme kakor je bil prečita n.
Prečita se 'četrtletno poročilo in se sprejme.
Odmor seje od 12 ure (poldan) do 1. ure popoldan, nakar se seja nadaljuje.
Krajevnemu društvu št. 5 se naznani, da naj svojo prošnjo kolikor mogoče natančno naznani, kakor tudi poroča, čigara krivda je, ki je povzročila suspendacljo društva. Društvo naj pismeno gl. uradu poroča, nakar pride pri prihodnji seji do definitfvnega zaključka.
Poročilo krajevnega dri. št. 10 Jenny Lind, Ark. — zaradi posebnih pravil dotičnega društva, katero kaznuje ude, kateri se ne udeležijo četrtletnih ali letnih sej — se prečita in sprejme kot pravilno. Vendar pa bi naj ne bila kazen v takih slučajih previsoka.
Poročilo drš. št. 14 Mavnard, O. se prečita in se odkloni ker ni v smislu naših pravil.
Na pritožilo zaradi Anton In-dihar, član št. 20 Ely, Minn. — se ima gl. tajnik za posvetovati, in kolikor mogoče natančno pro-najti vzroke te pritožbe, nakar se poroča izid na prihodnji seji. Dr. št. 20 se pa stroški, katere je i-mela v slučaju zgoraj omenjenega brata ne dovolijo popred, dokler se ne dobi boljših pojasnil.
Prečita se pismo iz gl. urada SNPJ. Chicago, 111. zaradi združenja slovenskih podpornih organizacij. 01. odbor A. S. B. P. D. se strinja s predlogom SN^VJ. ter tudi želi združitev naprednih podpornih organizacij in skupnega delovanja.
Sejo zaključi brat gl. predsednik Martin Obcržan ob 6 uri zvečer.
S bratskim pozdravom
liouis Bresnikar .zapisnikar.
SPREMEMBE PRI KRAJEV-NIH DRUÖTVAH A. S. B. P. D. V MESECU APRILU
1913.
Novo pristopli člani in članice:
K društvu štev. 4 Mihael in Rzavia Wenzel; k dr. štev. 7 Jak. Šebenik, Andr. a.Tma, And. Ma-lavašič, John Kozjek in Val. Čuden. K. dr. štev. 8 Jos. Krasovec, k dr. štev. 9 Louis Gangl. K dr. štev. 11 Mary Gračner in Fridrih Puklawitz. K dr. štev. 16 Anton Koncilja. Martin Koitzen in M. Žaubi. )C dr. štev. 18 Ant. Schu-mer in Helena Pistotnik. K dr. štev. 20 Louis aJnežič.
Prestopil člani in članice: Od dr. štev. 1 k dr. štev. 2 Ant. in Ana Orablevič; od dr. štev. 2 k dr. štev. 1 Jakob in Terezija Schauer; od dr. štev. 4 k dr. štev. 22 Georg in Mary Werholtz; od dr. štev. 6 k dr. štev. 11 Vincenc Jan k; od dr. štev. 12 k dr. štev. 5 Peter Tomšič; od dr. štev. 12 k dr. štev. 8 Martin in Frančiška Zimšek; od dr. štev. 14 k dr. štev. 18 Mihael Klncevšek.
Suspendirani člani: Pri dr. štev. 2 John Gensscr; pri dr. štev. 3 Blaž Bogataj; pri
dr. štev. 4 John Špec; pri dr. štev 9 Mihael Aleš in Kari Gildan; pri dr. štev. 11 Aug. Dell Antonio in Peter Partei; pri dr. štev. 16 John Zanetel; pri dr. štev. 17 Martin (iabrič; pri dr. štev. 22 John Morsi, Jos. Pilar in Fred Markovšek; pri dr. štev. 19 Jos. Cverle in Ant. Schumak.
Izobčeni člani in članice: Od dr. štev. 4 Bernard Bucela in Jakob Jäger; od dr. štev. 6. Louis in Mary Korb in Rupert List; od dr. štev. 22 John Ustar in Louis Türk.
Odstopili člani in članice: Od dr. štev. 6 John Roynt in John Sajovic; od dr. štev. 19 Rud. in Helena Drobeš.
Umrli člani: Pri dr. štev. 4 Mineral, Kans.: Ant. Skofie. crt. štev. 294. Umrl 6 marca 1913; pri dr. štev. 10. Jenny Lind, Ark.: Fr. Taužel, crt štev. 672. Umrl 25. marca 1913; pri dr. štev. 4* Mineral, Kans, L. Kovač, crt. štev. 256. Umrl 29. marca 1913; pri dr. štev. 4. Min-neral, Kans. And. Komac, crt. štev 385. Umrl 2. aprila 1913; pri dr. štev. 21 Witt. III. Milan Marcela, crt. štev. 1310. Umrl 3. aprila 1913.
John Černe, gl. tainik.
Kedo je gospodar v tej deželi? Woodrow Wilson? Ne. Gospodarji Amerike so različni milionar ji in miljardarji!
Kadar kaj potrebujemo, moramo iti na trg, da si dotično stvar kupimo. Mnogo jih pa je, kateri ne vedo, da ravnoisto kopujejo kar so jim popred kapitalisti u-k radii.
Včasih umore kapitalisti svoje sužnje hitro in na debelo kakor Armour živino v klavnici. —Včasih pa preteče leta in leta muk in trpljenja predno sužnji izdah-nejo.
Politikante starih strank drži
pod klobukom 2,000 parasitov. Niti enega izmed tih pa nimajo pod klobukom delavci, dasiravno je delavcev na miljone.
Farmar prodaja in kupuje. Namesto farmarja pa kapitalist u-takne profit v svoj žep. Sociali-zem hoče uničiti profit/
Vsikdar kadar delavec glasuje za kandidate starih strank, — se čujejo zveniti njegove verige na rokah, v katere je uklenjen.
Kakor hitro imajo tisti farmarji, kateri imajo farme v najemu — malo boljšo letino — jim land-lordje takoj povišajo rent.
Svoboda od katere vam Vaši gospodarji pripovedujejo, — je v resnici le svoboda za vaše gospodarje, da vas v imenu iste — av#-bodno izkoriščajo.
Postavodajalci pomočijo prste v gorko delavčevo kri, — nrjiar pišejo in delajo postave za koristi kapitalizma.
Delavec kateri se strinja s pro-fitnim sistemom ne spada v delavski razred!
Reformator nekaj začne, a te kmalu vtrudi in vse skupaj pusti zopet mimo spati. Revolueijonar pa, kadar začne vstraja tako dolgo, da zmaga, .
HO LIT Alle
Razno.
Ljubljanskim klerikalnim ali farikLm konsumarjem prav huda prede. Pred dobrimi štirimi tedni «o imeli občni zbor. Na tem občnem zboru so voditelji kousu-ma govorili to in ono, le glavnega niso povedali, namreč kolik je dobiček ali pa eventualna izguba. Silno naivni morajo biti člani kouMumne klerikalne zadruge, ker voditelji jim niti bilance niso predložili. Na občnem zboru niso člani — prišlo jih je okolo štirideset, imajo jih baje 600, tako sami trdijo — nič dejali in nrč se čudili, ker ni bilo bilance. Ali sedaj so pa vendar pričeli premišl-ievati. kako to. da so jih odpravili brez jasnega računa, in «klena »o. da so voditelji konsum prav pošteno "zafurali." Hiša, ki so jo kupili v Vodmatu za svojo prodajalno, jih je prav poftteno potegnila v zagato. Klerikalci že od nekdaj niso prijatelji jasnih računov in delavstvo, ki zaupa njihovim lepim besedam, je po navadi deset kral ogoljufam). Pred meseci je bil ''Slovenec" gostobeseden o soc. koneumiti. Zdaj pa molči kakor grob. Tudi njegov ameriški bratec "Am. 81.\ . ki vedno vidi pezdir v očesu svojega bližnjega, ne bo o vzornem gospodarstvu v , klerikalnem konsumu v Jjjubljani črhnil besedice. Načelo klerikalcev je povsod enako: Dokler si v naših vrstah. lahko zapravljaš ljudski denar in ga smeš vporabiti za vsako špekulacijo. Ako boš prišel do spoznanja, da so klerikalne orga nizacije le raditega na svetu, da se s pomočjo njih molze in odira ljudstvo in boš prestopil na stran lindstva. takrat bomo p« povedali. da si ljudstvo izkoriščal* dokler si bil pri nas.
—	Blagor usmiljenim, ker bo do usmiljenje dosegli. Z Dunaja poročajo: Pred doblinškim okrajnim sod iščem sta se zagovarjala dva fanta, eden star 16 let, drugi 17. Velikanski "zločin" sta bila zagrešila, ker odnesla sta iz gozda dve suhi drevesi, vredni cele tri krone. Tožnik je bil pa bogati samostan Klosterneuburg. v katerem okroglo lični patri služijo Bogu, da se matite pri polno obloženih .mizah z lukuUkimi jedili na račun nezavednega ljudstva. 16letni fant se je zagovarjal s tem, da je njegova družina morala živeti po zimi v najhujši bedi in v nezakurjenem stanovanju; zato je pa šel v samostanski gozd po suhljad, da bi imeli vsaj enkrat toplo sobo. lTletni "zločinec" je izpovedal, da je živelo doma še osem sester in bratov, ki niso imeli kai iesti in ne s čim kuriti. Sel je v gozd, pobral suho drevo, ker je menil, da ga zaradi tega bogati samostan ne bo klical na odgovor. Okrajni sodnik ie oba obtoženca oprostil z utemeljitvijo, da njiju dejanje ni tatvina v zmislu zakona, temveč ae smatra k večjemu lehko za gozdno poškodbo in da mladoletna obtoženca še nista toliko zrela, da bi presodila kaznjivost dejanja. — To je. dejanjska ljubezen do bližnjika bogatih patrov, ki žive o ljudskih žuljih.
Klerikalna reanicoljubnoat. Glavno glasilo belg. klerikalcev, bruseljski list "XX. Siecle", je prinesel sliko z napisom "Kako v provinciji stavkajo", ki kaže papirnico v Limalu, ko zapuščajo delavci in delavke tovarno. Res je. da delajo v tej tovarni med stavko, ker je ravnateljstvo to-varnfc oopolnoma klerikalno in ne sprejema drugih delavcev kakor skrbno izbrane klerikalne stav-kokaze. Slika pa. s katero hoče list dokazati, da v provinciji ni stavke, ni iz sedanjih dni, tem* več je napravljena že pred dobrimi dvemi leti. V ospredju slike se vidijo namreč drevesa pred tovarno, ki so jih že pTed dvemi leti posekali. Res, čedna ilustracija za resnicoljubnost teh farnkih hlapcev mamona^ ki enkrat zinejo. desetkrat se pa zlažejo.
—	Verska blaznoet. Km e tisk i fant iz okolice Pečuha na Ogrskem. Jožef Szabo, je zblaznel in imel fiksno idejo, da mu je zapovedan štiridesetdanski post. Postil se je res štirideset dni in užival v tem času le vodo. Potem je pa menil, da se mora še dvajset dni Dostiti. S silo so ga hoteli pripraviti, da bi zavžil kakšno jed. Končno ao ga prepeljali v bolnišnico, kjer ie umrl po 56dnevnem poetu. Zadnja dva tedna je ležal ▼ poetelji in ae ni mogel nikamor
več premakniti, shujšal je bil pa tako. da ira je bila le kost in koža.j
—	Dvojna pravioa. Naš bratski list Vorwarta" v Libercu piše: Že zopet eden. V hotelu v Jaro-meru so zasačili kaplana Sovaka iz Arnaua z mladim zapeljanim fantom pri zelo grdem dejanju. Visokocastitega gospoda, ki se je šolal v Rimu, v svetem mestu, v bližini neizinotljivega papeža, so torej vendar dobili v tujem mestu pri najgnusnejšem dejanju, ftele sedaj izve javnost o početju tega duhovniškega vzgojitelja mladine, ki uničuje dušo in telo. Pater Sova k ae je s častno besedo zavezal, da se bo sam javil oblasti in zato ga niso aretirali. Kako obzirne znajo biti varnostne oblasti! PreteČeni teden pa «o v Ustju gnali pri belem dnevu ubogo služkinjo, priklenjeno poleg umazanega potepuha, ker je svojemu gospodarju vzela nekaj kronic. To je bila seveda natakarica, človeški razred štev. 21. Duhovniku nasproti ho obzirnejši in ga spuste in ta duhovnik, ki se je s Častno besedo zavezal, da se javi sam oblastim, je že izrabil obzirno postopanje oblasti ter jo odkuril v Švico, kjer je doma osebna svoboda. Da se prizanaša služabnikom božjim in cerkvi s posebno pravico, to je že stara zahteva vladajoče cerkve v Avstriji. Kolikim neprijetnostim bi se izognili!
—	Aretiran župnik — alepar. Iz Pariza javljajo, da so aretirali na Francoskem bivšega župnika in strastnega klerikalnega agitatorja J. Miinstererja. ki je strigel ovčie«» v Pondorfu ob Donavi. Bavarski kleriklani listi potrjujejo vest o aretaciji. Pogajanja /a izročitev sleparskega duhovnika nemškim oblastim se bodo pričela v kratkem. Obravnava o župnika* vih goljufijah bo za različne "katoliške" može kaj neprijetna. Miinsterer je sredi februarja 1910 odnesel šila in kopita, ko je revizija dognala, da je pokradel visoke svote pri rajfajznovki, ki jo je upravljal. Za beg so mu pustili mnogo časa. Da bi mu ne bilo pre dolgočasno, je vzel s seboj tudi 321etno kuharico. Pri rajfajznovki je nakradel čez $27.000, pri cerkveni blagajni je izginilo čez $450 do $720 in lahkovernim kmetom, ki so mu dali shraniti svoj denar, je odnesel $12,000 do $14.200. Miinsterer je dopisoval v klerikalni list "Bavrisehes Vater-land" in preskrboval je list z naj gnusne jši m i napadi na socialiste. Munsterer je živel silno razkošno, župnišče j<» bilo kakor grad in po gostilnah je pridno plačeval pijačo in razdajal s polnimi rokami — ukraden denar.
—	Petmesečen arestant. Od 1. do osmega aprila* je sedela v zaporu okrajne sodnije v Bosni Mara Šimunovieeva s svojim petmesečnim sinkom, ker je s svojo 16-letno sestro Luco pobirala drao je v šumi v Bosno priseljenega kapitalista. Na kazensko razpravo ni mogla priti, ker je bila ravno na porodu. Luca je dobila dva dni. Mara sedem. Prosila je, da se ji kazen odloži dotlej, da se bo lahko ločila od sinka, ampak o-krajni sodnik dr. Tuškovi«' je u-krenil, da mora s sinkom v zapor, sicer pojdejo po njo žandarji. Na to je Mara Simunovieeva vzela sinka v naročje in odšla v Dobo j, da zadosti "pravici". Tako oprav lja Avstrija svojo kulturno misijo na Balkanu»!
PLATTFORMA IN PROGRAM
socialistične stranke za leto 1912.
Sprejeta na narodni konvenciji v Indianapolis in po splošnem glasovanju strankinega članatva
PLATFORMA (NAČELA).
SOCIALISTIČNA STRANKA V ZEDJINJENIH DRŽAVAH izjavlja da je kapitalistični sistem preživel svojo zgodovinsko funkcijo in postal je popolnoma nezmožen, da bi bil kos problemom, kteri se danes pojavljajo v človeški družbi. Mi- obsojamo današnji preživeli sistem kot gnjil in korumpiran in izvirek nepopisne mizerije ter trpljenja za celi delavski razred.
Ta sistem je kriv, da je prišla industrija cele republike absolutno v pesti plutokracije, ktera iztisne vsako leto stotine milionov dolarjev iz proizvajalcev. Pluto-kracija, ktera se danes ne boji več nobenega organiziranega odpora, izteza avoje pohlepne roke tudi po še nerazvitih dohodninskih izvorih naroda: — zemlji, rudnikih,
pragozdih in vodnih ailah v vse*» državah Unije.
Kljub množenju delokrajšajo-čih strojevc in vsestranskem napredku v industriji, kar omogo-čuje cenejše proizvajanje, postaja delež proizvajalcev (delavcev) vedno manjši, med teiu ko je hvaljena prosperiteta ljudstva obstoji le za gospodujoči razred; za o-stalo ljudstvo pa pomenja še težje breme bede. Draginjo je občutiti v vsaki hiši. Milioni delavcev s{K>/.navajo od dne do dne, da s svojimi plačami ne morejo več izhajati in da postaja njih življenje srdita bitka za sam obstanek.
Množice breznoselnih postopajo po uHeah naših mest ali se vlačijo od države do države in čakajo, kdaj se bo inogoteem poljubilo pognati kolesa industrije.
Farmarji v vseh državah so o-dirani potom rastočih cen farmar-»kega orodja in mašinerije in pretirano visoke najemnine, |>ošiljat-veniti stroškov m shrambnih pristojbin (storage charges).
Kapitalistična plutokracija brez usmiljenja gnjet* in ilbija srednji stan (male trgovce in obrtnike) ter jih tira v vrste brezpofeestnih mezdnih delavcev. Brezdušni in-dustrialni despotizein je že zako-val v s|H>ne ogromno večino ameriškega ljudstva.
Ravno kapitalistični sistem je odgovoren za: naraščajoče breme vojnih priprav, revščino, podzemska stanovanja, otroško delo, večino slučajev blaznosti, zločinov, prostitucijo in bolezni, ki mučijo človeštvo. •
Delavski razred je pod tem sistemom izpostavljen morečim razmeram; izpostavljen je bojazni in nepotrebnim nevarnostim za telesne ude in življenje; preganjan in tepen s sodnimi razsodbami, prepovedmi (injunetion) in krivičnimi zakoni — skratka: delavski razred vedno služi kot plen v korist gospodujoče oligarhije bogatašev. Istotako so otroci de-davcev tudi izj»ostovljeni neizo-brazbi, prezgodnjemu irbijajoče-mu delti jn mračnemu življenju.
Spričo vsega tega zla, ki je tako oČito, tla ga ne inore prezreti nofcen trezen opazovalec, pa zako nodajni reprezentantje republikanske in demokratiške stranke služijo zvesto samo ifckorišeeval-cem. Zakonske predloge, ktere so obljubljale ameriškimi delavcem kolikortoliko človeške in pravične olajšave — ki jih delavci drugih civiliziranih držav že davno uživajo — bile so zadušene v odsekih brez debate in zakoni, namenjeni v prid farmarjev in splošnih kon-sumentov, bili so pa tako zveri-ženi in zasukani, da ne morejo koristiti nikomur kot samo kapitalistom v nadaljno 'izkoriščanje. Splošno nezadovoljnost in nemir, ki sta naravna posledica izkoriščanja, prisilila sta obe stari stranki, da sta vzakonili nekaj re-gulativnih načrtov, ki pa v resnici niso najmanj omejili moči plutokracije; ravno narobe: v nekterih slučajih so jo celo povečali. Protitrustni zakoni, regulacija železniških družb in obtožbe ter preiskave, temelječe na teh zakonih, |>okazale so se popolnoma brez vrednosti, da, celo smešne.
Nobena, najsibo republikanska ali demokratska, vlada ni do danes še omejila — niti ne pokarala — plutokracije. Ta gre svojo pot neovirano naprej pod vsako vlado izza časa Clevelanda, McKin-leya, Roosevelta in dane«, ko imamo W i hi ona. ,
Zakonodajnemu šušrmarjenju in vladnemu hlapčevanju pa še pomagajo ameriška sodišča. Sodišča so ojačila in sankcionirala moč današnjih plutokratov, kakor so ob času I)red Scotovega razsodka saniccijonirala sužnjedrštvo pred civilno vojno. Sodišča so danes golo orodje za izkoriščevanje delavstva in za zatiranje svobode govora in zborovanja.
Valed tega proglašamo, da je vsako nadaljno potrpljenje v takih razmerah nemogoče. Storiti hočemo temu konec. Izjavljamo, da so te razmere posledica sedanjega privatnega moloha namesto v dobrobit družbe. Proglašamo dalje, da proti temu zlu ni in ne more biti nobene odpomoči niti nadomestne olajšave drugje, kakor jedino v socializmu, ki bo o-nvogočil proizvajanje v splošno dobro, tako da vsak delavec prejme družabno vrednost za bogat-stvo, kterega producira.
Človeška družba je razdeljena w različne skupine in razrede, ki temeljijo na materijalnih Intere-
sih. Eazredni boj je fundamental-redoma: kapitalističnim, kteri poni boj med dvema glavnima raz-seduje sredstva za proizvajanje, in delavakim razredom, kateri mqra raibiti ta sredstva pod pogoji, kakršne mu diktira prvi.
Kapitalistični rezred, dasiravno manjši po številu, ima v svojih pesteh tudi vlado — legislativno, eksekutivo in pravosodno.. Poča-sopisju ; vpliva na učilišča in šole, da — tudi na verske institucije. Zaslepiti zna celo javnost in je v stanu diktirati ljudstvu navade in javno mnenje o dobrem in slabem, o pravem in krivem.
Delavski rezred, kamor spadajo vsi, ki »o prisiljeni delati, da ae preživijo, bodisi z rokami ali z umom* bodisi v tovarni, rudniku ali na polju — po številu daleč prekaša kapitalistični razred. Da delavski razred ni še prišel do premoči, krivo je temu pomanjkanje efektivne organizacije in razredne solidarnosti. Kakor hitro delavci pridejo do uspešne organizacije in se zavedo razredne solidarnosti, zadobili bodo moč sklepati zakone in kontrolo nad celo induatrijo v svoj lastni dobrobit.
Vse politične stranke so izraz gospodarsko-ra/rednih interesov. Vse druge stranke — razen socialistične — predstavljajo eno ali drugo skupino vladajočega kapitalističnega razreda. Politični konflikti teh strank so le odsev medsebojnega tekmovanja med kapitalističnimi skupin&mi. Za delavce nimajo ti konflikti nobenega važnega pomena, pa naj bo izid istih kakršen že hoče. Zmaga en»* ali druge stranke — republikanske ali demokratske — na političnem polju pomeni zmago kapitalističnega razreda na gospodarskem polju.
Socialistična stranka je politični izraz gospodarskih interesov delavskega razreda. Porazi te stranke so porazi delavcev in njena zmaga je njih zmaga. To je stranka, ki je ustanovljena na znanstvu in zakonih družabnega razvoja. Ker se danes vse družabne potrebščine socialno proizvajajo, zahteva socialistična stranka, da so sredstva /.a proizvajanje in distribucijo istih tudi socialna lastnina pod demokratično (ljudsko) upravo.
Nasproti ekonomski in politični sili kapitalističnega razreda morajo delavci postaviti svoje e-konom-ske organizacije in svojo politično moč. Ako so previdni in razredno zavedni, zamorejo se delavci s tem svojim orožjem lahko upirati kapitalističnemu razredu, razbiti spone mezdne sužnosti in se prilagoditi za bodočo družbo in za bodoči družabni red, kateri ima nadomestiti kapitalizem.
Socialistična stranka zatorej poživlja mezdne delavce, male farmarje in vse ostale koristne delavce, da se organizirajo za gospodarsko in politično akcijo. Zavezuje se, da bo vselej in pri vsaki priliki podpirala delavce, bodisi na polju, v tovarnah in v rudnikih v njih pravičnem boju.
Od poraza ali ztnage delavske stranke v tem novem boju za svobodo zavisi tudi poraz ali zmaga širokih plasti priprostega ljudstva, zavisi padec ali triumf popularne vlade.
Socialistična stranka je stranka današnje revolucije, ktera znači preporod nove dobe: prehod iz ekonomskega individualiz ma v socializem, iz mezdne sužnosti v svobodno kooperacijo iz kapitalizma v industrielno demokracijo.
(Konec prihodnjič.)
Podpirajmo in širimo svoje lastno glasilo. — "Proletarec" pro-letareem!
Koliko listov imamo Slovenci v Ameriki, ki so res pravi, resnično delavski časopisi?TT
Delavec, kateri plača $10.00 na mespe za rent, plača 8 odstotkov za $1.500 obresti! Mar bi ne bilo lepše, ako bi imeli domove, namesto da plačujemo take oderuške obresti T
Vsi ljudje naj bodo lastniki, vsi f>roducentje, vsi naj delajo in nfivajo. To je temeljni nauk socializma.
injzianiaraBfEj^^
h	S
ji Vaše kri rabi —
popolno izčiščenje v tem času leta. V tem čaau leta se motajo pregnati iz nje vse nečistosti s katerimi je obložena. V ta namen vzemite
(Severa a Blood Purifier)
kateri bo izčistil vašo kri ter s tem pregnal grde in srbeče opahke ki se nahajajo v tem času leta.
Cena $1.00.

Kadar kupujete zdravil, vprašajte lekarnarja za 8e-verova. Ako jih nima vaš lernar v zalogi, naročite jih od nas.
g
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastipa M nik ssdiičik. St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohicao, A
s veftjo aaiego ar, veritoe, pna is <kugik tkmfotfe. lavrftoje M popravil» v tej «Iraki pi mAo miški ms
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
a modernim kegljt&ea ■rate pivo v ood*kik is toteljlna» is drago raoBonttM P*J*4« Ur uaijak-
Potniki dobo Mmo
AVSTRO -AMERIKANSKA
ČRTA.
NIZKE ClENE.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabino tretjima razpreda na parniku
Kaiser Franz Jožef I. fln Martha Washington
Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerski
jeziki.
ta točna In La
in drv (i« HI« t
WARTIN POTOK AR, 1626 So. Centre Ave. Chinas
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik ta notranjo bolezni in ranocelnlk.
.zdravniška preiskava brezplačne—pla tati jo le zdravila, ¿924 Blue Ialantf Ave., Chicago- Urednje od 1 do S po p«l.; »d 7 do 9 zvečer. Izven Chieag* ftiveti bolniki aaj piiejo slovensko.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanfc;
NOVI PARNIKI V DELU.
Papež «m Kristus
v engle&kem fezlku.
Poživljamo duhovnike in katoli&a ne, da eanikajo fakte, ki oo v tej knjigi, v katere j do kažemo, da je rim eko-katoli*ka cerkev nekračanakn. — Vsaka stran posebej odpira oii. 224 strani. Cena 2fic s poitnino, 5 za f 1
Vaak, moiki ali ženska, interairan v ameriških institucijah in v svobodi, bi moral naročiti ve" komadov te knji ge in jo razširiti mod prijatelji it* znanci.
AMERICAN UBEBTT PUB OO, Dept. 140. Bex 814. Chicago, HI
Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6n'l A{t's, 2 Waskiagtoa S., Ni« Tirt.
ali pa na druge uradna zastopnik«
v Združenih državah in Canadi.
JOS. A. FISHER
Buffet
Ini aa razpolage veakevrstae pivo, vino, sasedke, Lt.*. Izvrstni proetor za okrepčile. S7te W. 26th St.,	Chicago, m.
Tel. Lawndale 17C1
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodorice, mineralne vode in rai-aih neopojaifa pijač.
tuv le mk at. Tel. Canal MM
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen adravnik.
Uradnje od 8—11 predpoldn* in od 6—9 zvečer.
1842 8o Aahland Ave. Tel. Canal 476 Ohieaan TI»
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vara v prodajo vae atvari, ki spadajo v Rrocerij-sko aH mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo a< dovaža na dom.
G. Mamčilovlch & Co.,
331 Greeve St., Gonemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
m sssssww MI »»»■■
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdelnje pe meri aodrug J. KRAINO, 317 Florida St., Milwaukee, Win
Ter popravlja, Siati pegla i» barva atare.
Najboljše delo in najnižje cena.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia.
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdcjuje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in eea. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam zvoje dobro urejeno prenočišče in reetav. racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem akupaj pa vae.
IG. KUŠLJAN
229- 1st Aye. MILWAUKEE. WW.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun v
11 460 6IUID ATE., KEIOSNA, VIS
Telefon 1199.
Kadar te danainja zločinska družba izpreša popolnoma, potem «i ljudem nadležen, ter imai le tri pota: atoriti samomor, iti v ubožnico ali pa ječo!
Delavec proizvaja vsb bogastva; bogastva naj toraj pripadajo delaven.
Velik je kapitalizem! Štiri mi-lione in pol o<lra»čenih delavcev je brez dela, a na drutfi atrani pa poldrugi milion otrok pod 16 letom žrtvuje svoja nedorasla telesca molohu profitu za «ramotno plačiro. To je tudi "osebna tvo-boda'M
VVažno upratanje
H mi opravi
MM W *qt*lj« « ssfcsnoj«
i] 1
Konzularne -
vojaške /¿¡¡iylWx Grove »t %tilwatikee,Wi*.
»(m

Kai piše Jaka Štrlgelj.
Olevelont, Ohaja. zadnji krajček.
Dragi koaiarad urednik: —
Z deloui ni bilo v Detroitu nič, zato aem akleiiil, da jo mahnem v Clevelont, kjer se mogoče srečam z našimi komarati, ki pridejo na kouveueijo S. D. P. Z. Po nesreči sem izbral najslabejao progo, vsled česar sem se zamudil na tajzih en dan več, kakor bi bilo treba. Toda ta nesreča je bila pravzaprav po drugi strani sreča, kajti blizu Tolede sem naletel na interesanten dogodek. Bilo je v predmestju Tolede. V mojem želodcu je začelo praskati in spominjati me, da je osebni svobodi odklenkalo. Bil sem spet suženj želodca. Naenkrat zagledam lep iarovž, ki je »tal poleg velike cerkve. kakor nevesta poleg ženina. Tje dol jo mahneš, Jaka, pa zado-biš zopet notranji mir in pokoj, sem si mislil. Kečeno — storjeno. Pet minut kasneje sem že stal pred vrati farovža in pritisnil na knof električnega zvonca. Par trenutkov pozneje se prikaže prav počasi mlado, zalo dekle in me vpraša česa želim. Razložim ji, da sem na poti in da bi rad ootolažil svoj revolucionarni želodec. "Tako, samo malo potrpljenja", v tem je pa že izginila v notranje prostore lepega farovža. Čez nekaj časa pride na prag lepo rejen "fother" in me povabi, naj se vsedem v "dajning rumu" .po naše — v jedilnici. V kuhinji, kje rse je vrtelo tisto lepo dekle, je cvrčalo, kakor da bi topila ocvirke in prijeten vonj pečenke se je razprostiral noter v jedilnico. To me je strašansko mučilo, kajti želodec je postajal ob tem vonju še bolj razdražen in divji. Grlo v notranjosti se je začelo krčiti, vrat od zunaj pa je postajal vedno deblji. Zdelo se mi je, da me kdo davi.
"Od kod pridete" — vpraša v angleščini lepo rejeni fajmošter, o katerem nisem vedel, ali je katoliške, protestantovske ali druge amerikanske vrste vere. "Pridem iz Detroits, iskal sem dela, da postanem osebno svoboden, ampak sem se varal. Kapitalisti nimajo dela za vse ljudi, zato je mnogo takih, ki morajo na tajze kakor n. pr. jaz." "Kakšnega veroizpo-vedanja pa ste T" — "Well, moji ljudje so katoliškega veroizpove-danja, jaz držim pa vero za privatno zadevo Posameznika. Nihče nima pravice vere mononolizirati . . Zato se tudi ne strinjam z našimi fajmoštri, ki trdijo, da je edino rim. kat. zveličavna". — 'Ali to v resnici trdijo vaši duhovniki?' me je prekinil 'fother' iz česar sem spoznal, da nisem v katoliškem farovžu. "Seveda tr dijo, pa ne samo v cerkvi trdijo to, ampak celo v svojem glasilu — "Am. Slovencu"." — Kakor vidim, ste vi razumen človek", odgovori "fother", toda zdi se mi, da vendar niste razumeli mojega vprašanja. - Rad bi namreč vedel, Če imate kaj vere". - "Vere — seve<|R jo imam; moja vera je v tem, da verujem, da bo človeštvo premagalo vse zapreke, vsa trnjeva pota, po katerih hodi in po katerih ga čestokrat vodijo napačni preroki, ki se skrivajo za tesarja iz Galileje, da bo postalo konečno vzlic tem lažnjivim prerokom,svobodno na svobodni zem Iji, kjer ne bo kapitalistov in ho-botov, ne izkoriščevalcev in izkoriščanih, skratka: kjer bo vlada lo bratstvo in ljubezen. Moja vera je vera v človeka . . "Vi ste gotovo socialist", mi seže v besedo fother. "J«, to sem". "Dajte, da vam sežem v roko, vi imate pravo vero. Ne čudim se, da katoliški razumni ljudje zapuščajo vero v svoje duhovnike in vero fantazije, kajti le-ti pri vsa ki priliki napadajo socialiste, a branijo kapitaliste. Sploh katoli
ška cerkev ne stori nič za pravo
izobrazbo svojih ljudi, ta cerkev jo proti demokratičnemu duhu Tukaj imamo zvezno cerkev in »o
farani po večini socialisti. Naša vera je vera v realnost. 1 as bo prišel, ko so bodo morale vse cerkve reformirati — tudi katoliška; a bojim se. da bo za ene cerkve prepozno ..." Med tem je prinesla kuharica, sodil sem pozneje, da je bila njegova žena. večerjo, na katero me je bil father, ki je imel simpatije s so cialisti, povabil z nasmehljajem. — No, sem si mislil, to je pa velika razlika med našimi Janezi, ki se ukvarjajo z afinjami in za bavljajo čez socialiste. Po večerji sem se poslovil in odšel na tajze. Drugi dan sem dospel v Clevelont in sicer sem se odpravil najpreje t Žuženperg. Pri svojemu znancu sem pa dobil angleški časopis, v katerem je bila namalana trojica, ki izdaja Olevelandsko Maleriko. Na vrhu podobe je bilo zapisano, da je dobila trojica grozilno pismo, v katerem se naznanja požar in pečedika. poleg je bila pa kolona, ki je razodevala vzroke ribniškega Janeza, ki je baje ni-sal tisto peklensko karto . . . Aha. sem si mislil, Lojze je s hudiča; naredil je enkrat samemu sebi ceneno reklamo v angleških listih, da bi iinponiral ljudem, češ, da je postal žrtev ljudske nejevolje. Ta ti je pa navihan ta! Brž se podam v salun Grdovine in nokličem malisengajstaf. Vzamem kupico in se vsedem za mizo, tako da me človek, ki je vstopil v salun, ni mogel takoj zana-ziti. Ko sedim kakih 10 minut, se odpro vrata iq vstopi Lojze z nasmehom do ušes, v roki je držal angleški dnevnik in skakal ter upil: "Dobro sem jo pogruntal, šlo je; ti tepci pri angleškem dnevniku so vse verjeli. Poglej Tone, reklame za en tavžent dolarjev. brez vsacega centa. Se pisarje moje stare, mlade in mene samega so prinesli. Krucekajon, al so po ceni ti ljudje, vse vrja-mejo, kar sem jim natvezil. Saj veš, Janez iz Ribnice, katerega sem dal noter, je nedolžen; ampak če hočeš narediti malo blu-fa, jih moraš takoJe . . . Daj pij dva. pij tri. Tone! Pereat bedasto delavstvo, pereat socialisti, ki mislijo, da bodo odpravili take zajedalce iz družbe, kakor smo mi! Tako je bilo vedno na svetu, da so eni hodili v fabrike, drugi pa pisali cajtenge; to je božja volja. No in če se te ljudi drži malo za norca; kaj za to! Mi smo gospodje! Žirijo, Tone!
'To je vse res Lojze", mu seže v besedo Tome, "ali na nekaj te moram opozoriti. Tole glasovanje veš, za glasilo S. D. P. Z. da vseeno malo misliti. Le premisli: zborovalo se je takorekoč pred nosom. a Malerika ni dobila za glasilo niti enega samega glasu . . . Kaj praviš, tile ljudje pa le nimajo slame v glavi. Vidiš, Lojze, »'•as bo enkrat, da se strezneš. Je že prav to. da se včasih malo po-blufa, ampak navsezadnje bi ti le znalo škoditi, saj vidiš, da si propadel že povsod — na celi črti. Na vsak način bo treba ubrati drugo pot, Lojze. Menda razumeš, kaj mislim. Vidiš tudi jaz ne pobiram denarja po cesti,
dolg se je že nakopičil."---
"A, tako!" se je zadri Lojze, sedaj si mi postal pa še ft nezvest, fertig je. fuč sem, ah, bun . . ."
Nato sem vstal izza mize in odšel proti vratom. Pri vratih sem postal, prijel za kljuko rekoč: "Vse je slišal Jaka Strigel. Kakor vidim uganjate velike norce a ostali boste veliki norci sami! Liudstvo vas je Spoznalo in vas bo sodila po zasluženju . . . Gud baj!"
Nato sem se podal po St. Clair Štreetu nroti severu, kjer sem srečal na mostu pred Collinwoo-dom starega znanca, ki me je odpeljal na svoj dom.
Kam jo mahnem prihodnji te den, še ne vem; izvedeli boste drugi teden.
Vaš Jaka.
CVETKE IZ VRTA KLERIKAL NIH AFINJ.
Ponižno prodmo, da naj nam pobožni gospodje okoli "A. S.' oproito.
201etni Romonof Mohorsky, tiskar v Varšavi, je zahteval, da pride njegova 171etna sestra k njemu na stanovanje, kjer je še žHela z njim njegova ljubica v
prosti ljubezni. Temu pa ja togo
voril oče, in to je klerikal»*KR l»ohotneža tako razvnelo, da je u-strelil svojo mačeho, sestro,|oc*-ta in težko ranil svojega 1 listnega brata. Drugi dan je ustrelil Še sebe, da je ubežal človeški pr«vl ei. Pravijo, da škorpjon v veliki stiski tudi umori sebe. Živelo zve-rinstvo klerikalnih afinjl Tako delajo oni klerikalci, ki so se po-žrvinili v afinje! Verujejo v boga, polni so pa upanja in ver«, da človek ni drugega nego žival, ki ni nikomur odgovorna za svoja dela. Zakaj bi človek, če ni drugega nego žival, ne smel živeti v prosti ljubezni kakor žival! Zakaj pa imamo mi katoliški duhovni kuharice, vsaj lahko Žgan-ee, polento, kavo in piščance lako skuhamo in oeremo sami!? Pozdravljena, tisočkrat pozdravljena naj bodi doba, ki nam jo o*m»-nujeta " Amerikanski Slovesec'' in "Ave Marija", ki nam je opevata slavna opičarja: Kravjarc in Sojarc!
Afinje imajo vero v boga, in zato so proti brezveraki soli, ki povzroča po njih trditvah vse hudo in slabo na svetu; zato pa priporočajo verske šole. V tako versko šolo. je pošiljal verni ieški oče " Mačoh" svojega sina, ksteri je pozni je postal "pater" v Cen-stohovskem samostanu, ter uganjal take svinjarije in lumparije, da jih ne smemo zapisati, ker drugače bi prišli s poštenim zakonom na-vzkriž. Nikdar se ni smelo govoriti proti veri v nje-govej hiši; beseda "bog" se je vedno imenovala: nobenega znamenja brezvere ni trpel ta pobožni oče v svojej hiši. Bilo je, kakor pri mežnarju v Šiški ali pa pri obitelji "Bonaprdure", iz katerih izhaja sedanji malo pridni ljubljanski škof, kateri se je proslavil z »vojo svinjarsko brošuro: "Pouk ženinom in nevestam".
Sin in hči sta bila visoko—moderno izobražena, študirana sta bila še bolj kakor pa afinje v a-friških gozdih. Oba sta verovala v boga in sta živela po njegovih zapovedih; verovala pa sta, da sta afinji in zato sta živela kakor afinje. Kako? Hči tega vernega očeta je stopila v katoliški zakon grofom Bonmartuzzi8, kateremu se je po vzgledu a fin j kmalu izneverila. Njenega tako varane-ga moža je pa ustrelil njen brat. Hči je postala zloglasna prešest-nica, brat pa morilec — vse kakor pri živalih in zvereh, ki se vežbajo z bogom in vero. Klobuk do stal — pred tako vzgojo! Klobuk do tal še posebno "Ameri-kanskemu Slovencu" in "Ave Marija", l^er ta dva se trudita najbolj, da bi se ljudje novodobno pozverinili! Tast gre tudi 'Cle-velandskej Ameriki', ki bi tudi najraje ljudi poživinila v afinje. Pa naj kdo reče* da naši a finski časopisi ne znajo napredek med nami, bo gorostasen in grozovit! Da bi pa v taki žrvinski izobrazbi kateri ne doživel na vislicah tako slovitega konca, kakoršnega bosta kmalu doživela dva klerikalno vzgojena Slovenca — zato imamo eno ponižno prošnjo do naših a-fenskih časnikarjev: Odpravite z bogom tudi električni stol, vešala in kaznilnice* potem šele bo na zemlji pravi klerikalno-afenski raj, kjer ne bo nobene kazni. Na delo toraj, ošnofane afinje!
To vest smo v glavnih potezah posneli po " Amerikanskem Slovencu", seveda se ne moremo pri-dušiti, da je do picice resnična. Je že res, da se jim pri "A. S." večkrat kaj "pokadi", vkljub temu pa verjamemo, da je črtica v splošnem resnična: in sicer že zavoljo tega — ker poznamo opisane osebe.
Veseli nas, da, prav zelo nas veseli, ker so se naše pobožne dušice začele zanimati za svoje so rodnike v afriških pragozdiht
4 v4 M
USODA DELAVCA.
(Po " Amerikarnkpm Slovencu.") T t o v ti i in ubogi delavec je mnogi: od »ore do mraka se trudi, poti, <la neb* in svoje lahko živi.
Knpitnlizem nn«l njim svoj bi? vihti, popovstvo pa ga zmote tiči: od kapitalizma izkoriščan je, ranjen, od popovstva pa kruto varan, prekanjen
Kapitalizem grdo t. njim dela, ko služi si bornega jela; kleiikalizem pa strašno ga moti, da zakrknjenost se skrajna ga loti.
Vsoda delavca je dridka zares; kapitalizmu je kakor kak pes, popovstvu pa je le ovc«, ki ga skirbe do zadnjega novca.
Daleč proč od rodne mu grude v tovarne ia rasne mds vodi ga pot dan vsak, veliko trpi siromak.
Nevarnost vedno mu preti,
da ga ubije ali i>ohabi;
boj za obstanek mu je težak in trd,
vedno ga muči grčuka skrb.
Kdo v tej bedi delavca naj teiif Kdo uaj suženjstva ga reiif Mar bloduje in farštvof Ne, to je zanj le največje vboštvot
I je »poznanje more delavca teliti, le socializem ga rešiti, ki mu resnica in pravica je podlaga, iu ga nobena moč iu sila ue premu^a.
Socializem uči resnico, pravico, obsoja |>a laž iu krivico; uči enakost, ljubezen, svobodo, obsoja pa hinavstvo in slepoto.
Hocialize ui tolaži iu blaži trpina, oatro pa sodi bogatina, ki stiska in zatira reveža, v jiebosih on ne bo imel deleža.
Socializem vstanovii največji je trpin izmed vseh, —- dela sin; kapitalizma pa je oče bogatiu, ki se ne sinih mu trpin.
Klerikalizcnn pa od pameti je odpad in je za delavca stru(>eni gad; sovražnik delavca je popizem, se mnogo hujši, kot kapitalizem.
Kapitalizem izrablja v svoje te doristi, klerikalizem pa poln sovražtva in za visti
hujska proti vsemu te in bega, vir dušnega in telesnega je zlega.
Kapitalizem je delavski stiskač, klerikalizem pa verski hujskač, proti obema mora se delavec boriti, če hoče do zboljšanja kdaj priti.
Zatorej delavec! V duhu socializma organiziraj se proti moči kapitalizma; o socijalizmu dobro se pouči, varuj se pa teme, pojdi k luči!
Ca* tn razmere pazno zasleduj, za pravice svoje pravično se bojuj, študiraj pridno in prebiraj, prijatelje previdno si izbiraj.
Le socializem pomoč ti nudi v življenja borbi hudi; le on vodi varno nas in srečno, osrečuje časno nas in večno.
Zato pa njemu zvesti bodimo, pod zastavo njega se borimo, le potem zmagali borno srečno in bomo srečni časno in večno!
PRI NAŠI MATERI V CLE VE LANDU.
Tragikomedija v treh dejanjih Prostor St. Clair cesta. Spisal Ahasver štev, 3. Osebe:
Mati, Lojze, Grdanovina, Koss, Muhka, Cent in Kaprol.
Prvi prizor.
Lojze sedi pri mizi in si čisti očala.
Grdanovina stoji pri bari in poleg nje~a Muhka, držeč v eni roki klobuk, z drugo je pomignil Materi < da naj napolni čašo. Ko parkrat zadovoljno pogoltne, se obrne proti Gardovini: Alo, alo. Tone, kaj si ti tudi tukaj f
Grdanovina: sem že nekaj slišal.
Lojze vstane in vpraša Muhko: Kaj ste bili na seji?
Muhka: seveda pa faju smo jih, (obrnivši se proti Grdinovi-ni.
Tone! Kužnik je zletel po šten gah; predsednika smo tud nabil kaj pa ima za iskati tukaj, saj imamo svoje organizacije. Mi se ne oziramo na pravila iz Chicage
Grdanovina: prav — nrav, do bro da se pofiksa socialiste. Kaj boste pili.
Drugi prizor.
V	gostilno stopijo Kaprol, Koss Centa in še en par raufarjev.
Grdanovina se ozre in ko zagle da njegovo bando, poskoči in vr že srebrnak na baro. Vsi pit, vsi pit, fantje! Prav ste naredil, tako se pofiksa socialiste.
Koos: prosim za besedo bratje z eno roko porine klobuk nazaj in z drugo zamahne, kakor bi ho tel zgrabiti Lojzeta; (Lojze neko liko prestrašen stopi par korakov nazaj). Porka ladro! pa smo jih f ural po št en ga h.
Lojze: katere pa?
Koss: predsednik je bil prvi.
x - »	•	#
Lojze: res?
Koss: seveda.	> .
Lojze: 011ra.it, sedaj grem te legrafirat.
Grdanovina: kam?
Lojze: Saj veš. v New York mojim kolegom, da priobčijo dnevnik.
Grdanovina: povej, da je bila burna seja in da sta glavna pov zročitelja Kužnik in Gradišar.
Lojze: Saj res, glin tako bom naredu, saj je resnica, ali ne?
¡Koss, Kaprol in Muhka mu pri kimajo predno izgine pri stran skih vratih v svoj žumal.
Tretji prizor.
V	zadnji sobi pri obloženi mizi s kokoši in raznovrstnimi pečen kami Muhka vstane in tiho Šepeta na ušesa Koosu (zakaj da je v gostilni tako glasno govoril): Kaj nisi videl Ahasverja, ko je sede v kotu in poslušal kaj govorimo mi?
Koos: res, jaz ga nisem videl
Kaprol: seseda je bil, saj je še sedaj, le pojdi ga gledat.
Koos: no pa greiu, ga bom vpra šal kaj da išče tukaj.
Grdanovina vstane in ga prime za roko: pusti ga v miru, aaj eš kaj zua. Koos: koga, jaz se ga ne bojim. Centa: jaz tudi ue; pojdiva. » Grdanovina: Al on se ne bo te-pu ampak tiste kontra strelice v Proletarcu" saj veste, meni niso všeč.
Lojze stopi v sobo, (nekoliko preplašen zamahne z roko): tiho! prcc tiho! v salonu je šest socia-istov, da ne bodo slišali.
Centa: Ai dont ker; jaz se jih ne bojim.
Lojze: Veš, ali iinajo bily! tisto, ko se pravi po domače tor-ten šlogar. Nikar ne hodite tam, rajši tukaj sedimo in pijmo. A-lasverja sem tudi videl, ravno je vstal izza mize, nevem kod vraga je v salun prišel.
Muhka: kaj ga nisi videl, cel čas je sedel v kotu za mizo.
Kaprol stojri in zaloputne vrata objednem prime Centa in Ko-osa za roko ter jih vleče k mizi.
Grdanovina vstane, vzdigne ča«o, pijmo fantje: nazdravje, živijo! živijo!
Kozarci so zažvenketali. Igra je končana. Namesto zastorja pade Centi velikanski "čik" iz ust. Grdanovina enkrat od spredaj, naša ljuba "Mati" pa trikrat zaporedoma od zadaj kihnejo!!! Lojze gleda z izbuljenimi, krvavo obrobljenimi očmi v prazen iozarec. — Muhka se vsled dišečega zraka viha nos, ter zagotav-ja, da so igralci častno rešili svoje uloge, v čast in slavo slovenske metropole v Ameriki!!!
Jaz sem se pa stisnil pri stranskih vratih iz "teatra" ter bil vesel, da sem kot "Prcletarčev" re-porter, odneseli zdravo kožo!
s» bolj razdražilo Mtksikai Hm rta neprestano moleduje Wi shington, da bi priznal njegovo strahovlado, toda do danes \Vil-son še ni storil tega, za kar mu grs čast.
Zedinjene države so pri poznale
kitajsko republiko. Sedaj pride čas, ko bode kapitalizem uvedel na Kitajskem moderno civilizacijo in kulturno — namreč ječe in vislice.
Listnica uredništva.
Red Lodge, Močit, in Jenny Lind, Ark.,, prihodnjič. Pozdravi
LEP PROFIT BERAČEV V CANADI.
"Crows Nest Pass Coal Company" je imela v Toronto svoje glavno letno zborovanje, na katerem so konštatirali lep profit, katerega so izprešali iz delavcev. Omenjena premogarska družba je ena manjših družb v Canadi, vseeno pa računi kažejo, da pojde za leto 1912 $471.454 čistega dobička v žep plemenitim - canad-skim kapitalistom.
Vkjub lepim stotisočakom profita, pa so požrešni premogarski baroni še napadali ravnatelja družbe, rekoč, da je profit premajhen, ter da bi bil lahko nekoliko večji.—To se pravi, delavci bi morali odreti na meh.
Report direktorija dokazuje, da so premogarji v letu 1912 pri o menjenej družbi izkopali 1,064.-791 ton premoga, leta 1911 pa le 359.456 ton. Družba (pravilno delavci) je leta 1912 tudi produci-rala 245.229 ton koksa proti 60.-650 v letu 1911. Leta 1911 so bili premogokopi zaprti osem mesecev, ker so bili premogarji na štrajku.
Povrh je pa družba še naredila postranske dobičke, tako, da čisti dobiček par oseb ne bo majhen. Koliko da je dobička pa delavci natančno itak nikdar ne zvedo. G. S. Lindsav, bivši predsed nik družbe in sedaj generalni ravnatelj, se je izjavil, da natančne informacije družbene uj>rave ne spadajo v javnost.
Ni čudno, ako se različni Ijud ski zajedači tako prokleto boje socializma. Nič delati in tlačiti milijone narodnega bogastva v žepe, zna vsak cigan, dokler bodejo delavci garali za druge. Delavci tudi dobro;razumemo, zakaj da duhovniki različnih verskih sekt tako vneto zagovarjajo kapi talizem. Vera in kapitalizem tako lepo skupaj pašeta, kot koruzni žganci in ocvirk.
REVOLUCIJA V MEKSIKI.
Okrvavljenemu "predsedniku" Huerti slaba prede. Vse države razen treh so vstale proti njemu. Guverner Carranza, kateri ^vodi vstaše v sevomem delu re publike, se je zaklel, da bo usmrtil Huerto in vse njegovo pristaše, ki so krivi padca in umora bivšega predsednika Maderota, Čim zavzame Mexico City. Carranza ima baje 12,000 mož proti Huerti Zadnji petek so vstaši z dina mitom rezstrelili vlak, na katerem je bilo 250 Hufrtovih voja kov; vsi so bili usmrčeni.
V mini stiski je nuerta proglasil prisilno vojaško službo za vse sposobne moške od 20 leta, kar je ps
ZASTOPNIKI FROLBTA&OA. Aurora, 111.: John Blaschitz, R. P. D.
4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 7*. Barberton, Ohio: Frank Levstek, 817 Wooster Ave., in John Balant, 311 So. 4th ave.
Bear Creek, Mont.: Frank Daulček. Black Diamond Wash.: Martin Pod-
pec han.
Braddock, Pa.: Mike Bambich. Brereton, IU.: Frank Aleš. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Butte, Mont.: Louis Sporar. Buxton, Iowa: John Kraševec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.* John Koklich, box 276, Canonsburg, Pa.
Carona, Kans.: Blaž. Mezori. Oarrollton, Ohio: Anton Widmar. Chicago, IU.: Mike Kulovec in Frank
Wegel, 460 N. Halsted St. Chlsholm, Minn.: Math Kihter, Anton Mahne.
Clarldge, Pa.: Jacob Okorn & John Mlakar, box 68. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E. 82nd 8t.; Anton Oradisher, 1158 E. E. 61st 8t.; Rose Kolar, 7613 St. Clair Ave,; Anton Pozareli, 1277 E. 55th 8t.; Math Petrovčič, 5912 Prosser Av. Clinton, Ind.: Viktor Župančič, box 17, R. R.
Collinwood, O.: Dominik BliimmeL Columbus, Kans.: Martin Jurečko, R.
R. 3, box 60. Conemauffh, Pa.: Andrej Vidrick, bex
523; Frank Pavlovič. Coulters & Robins, Pa.: Jernej Rupuik. Darraugh, Pa.: John Matelko. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. DodgevUle, Mich.: Valentin Krall, Box 49.
Dunkirk, Pittsburg, Kans.: Anton Tom-
iich.
Dunlo, Pa.: Frank Kaučič.___
East Palestine, O.: Frank Bogataj. Ely, Minn.: John Teran, J. Skerjanee. Eveleth, Minn.: Jacob Ambrožich. Export in Pennsylvanljo: John Prostor. F1U Henry, Pa.: Frank Indof. Forest City, Pa.: Anton Drasler.' Franklin St Oirard, Kans.: Pr. Wegel. Frontenac, Kans.: Anton Katzman,
John Bedene. OUbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle.
Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Oirard, Ohio: Frank Ban. Olencoe, O.: Nace 21emberger. Oreensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Herminle, Pa.: Jos. Brie. Hlbbing, Minn.: Frank Uitti ia Henry Delles.
Huntington, Ark.: Karel Petrich. Indianapolis, Ind.: J. Markich. Jenny Lind, Ark.: Frank Qorene. Johnstown, Pa.: Math. Oabrenja, Jacob
Kocyan, 409 Ohio 8t. Kenosha, Wis.: Frank žerovec. La SaUe, I1L: John Rogelj, 1216—3d St.
Martin Novlan, Vencel Obid. Little Falls, N. Y.: M. Penich, 50 Johns
Street. * Livingston, IU.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okoUca: Anton Stra-ftiiar.
Manor, Pa.: Frank Strainer. McMeechen, W. Va.: John Merzel. McDonald, Pa.: Anton Skafar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kušljan, 229 — 1st Av.; John Krainc, 317 Florida St. Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddy, IU.: Louis Furlan. Mulberry, Kans.: Anton Sular, John LekSe.
Murray, Utah.: Vencel Bronisel, Box 1. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Orient, Pa.: Louis Veršnik. Panama, IU.: Jos. Ferjančič. Piney Fork, Ohio: Louis Glsser. Pittsburg, Pa. in okolico: Anton Zidan-
šek, Blaž. Novak, 6568 Roman ave. Pittsburg, Kans.: Jacob Selak. Pueblo, Colo.: Chas. Pogorelec in Louis
Korošec, Jos. Hočevar. Pullman, IU.: John Levstek, 11262
Stephenson Ave. Reading, Pa.: John Pezderc, 343 River Street.
Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, box
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152. Rock Springs, Wyo.: F. 8. Tavcher, 440 7th St.
Roslyn, Wash.: John Zobec, box 19. Roondup, Mont.: Martin Mežnaršič. Sharon. Pa.: Joe. Paulenich, R. F. D.
57, Box 44. Smlthon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radisek, Central Hotel. South Fork in St. Micheal, Pa.: Jakob Rupert.
Springfield, IU.: Frank Bregar. Stauton, IU.: Anton Ausec in Jos. Mo-star.
Steelton, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N.
Front 8t.
Stone City, Mineral ter W. Mineral,
Kans.: John Goriek. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostrožnik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Qlosser, box 841. Sweetwater, Wye.: Pavel Hribar. Tonopah, Nev.: W J3. Atefanac. Vandllng in Forest City, Pa.: Anton D raster, box 9; Frank Rataie, box 106. Waukegan ft North Chicago: J. Zakov-
šek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj. WUl«ck, Pa.: Fr. Sede j Wlnterquarters, Bcofield in Blear Cr««k,
Utah: Peter Zmerilikar, Box 35. Witt, IU.: D. Sanuškar. Youngstown, O.: John Petrič. Thorn.
Petrich. Yukon, Pa.: Ant. Lavrič.
Sodrage v tistih naselbinah kjer fte nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se sglasijo za aastopništvo. Prijavi je naj m kar potom dopisaiee na upravniitvo " Proletarcana kar jim polijemo vse potrebno.
i' pravniltve.