m,
M
M
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 9
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 12TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Besedna vojna med Nemčijo in zavezniki se bo pričela. Amerika bo zgubila
i
Berlin, 11. januarja. Med via-1 dami zaveznikov in med nemško : republiko se bo v kratkem zače-la silna vojna z besedami, ker je Nemčija odpovedala nadalnjo | plačevanje vojnih dolgov. Nemci so prepričani, da bodo zmagali v tej vojni. In če bo kdo zgubil, bo zgubila Amerika, ker ne bo dobila denarja. Pa tudi o aktualni vojni med Nemčijo in Francijo se govori. Nemci sicer ne pričakujejo, da bi francoska | armada zastedla Nemčijo radi neplačila vojnih dolgov, toda Adolf ! Hitler, vodja nemških fašistov,: je izjavil, da če Francozi prekoračijo nemško mejo, da se jim I Nemci postavijo po robu. Kon-' cem tega meseca se vrši konfe-j renca v mestu Lausanne, v Švici, j j glede vojnih dolgov. Najbrž bo i ;ta konferenca sklenila, da se; prizna, da Nemčija ne more začasno plačevati vojnih dolgov, in se bo obvezala, da začne s plačili dolgov v času, ko bo zopet zmožna plačevati. Medtem pa bo
I	Francija obvestila Ameriko, da tudi Anglija. Nemška izjava pa i bo tudi silno vplivala na razoro-ževalno konferenco v februarju. Francija in mala ententa se bodo izgovarjali, da nimajo nobene garancije za plačilo vojne odškodnine, kar bo dober izgovor,
j da ne pričnejo z razoroževa-injem. Splošno mnenje franco-
II	tfkbga" časopisja pa "jč, da se ne ( more nič definitivnega narediti tozadevno, dokler Zedinjene države ne izvolijo novega predsednika. Hoover ne čuti več moči, da bi mogel govoriti v imenu ameriškega naroda.
-o-
Veliko darilo
Wittovi pristaši
Apelatna s^dnija, je.včeraj ločila, da so Wittovi pristali; ka-tere Witt uradno imenuje, lahko navzoči v volivnih kočah pri štetju glasov.
Listnica uredništva
A. K. Nam je žal, da v navedenem slučaju ne moremo absolutno ničesar narediti. Prednost j v kvoti imajo le izurjeni poljedel-; ski delavci ali Specialisti v gospo-! dinjstvu, in morajo to pod prisego dokazati. Pozdrav!
J. J. Pošljite dotičnega v urad Associated Charities, ki se nahaja v poslopju Guarantee Title & Trust Co., Superior Ave., blizu 9. ceste. Ako tam razjasni svoj položaj resnično, se bo gotovo skrbelo za dotičnega.
Te dni je odbor združenih dru-i štev fare sv. Vida izročil cerkvenemu vodstvu župnije sv. Vida (ogromno svoto $10,000.00, kar je prispevek združenih društev za novo cerkev. To svoto so nabrali marljivi člani združenih 1 društev fare sv. Vida pri svojih i veselicah in prireditvah, ki jih 1 od časa do časa prirejajo. Goto- ( vo je bilo stotine težav, trplenja ] in dela, da se je nabrala skupaj ( tako visoka svota, toda kamen do kamna palača, ta pregovor je : tudi sedaj dokazal, da je resni- 1 čen. Grozilo je že, da se začasno < ustavijo sedanja dela pri novi ! cerkvi, toda nepričakovan dar ; $10,000.00 od strani združenih I društev je zopet pospešil delo. Vidi se, kako neumorno-st in vztrajnost tudi v teh časih pripelje do velikega uspeha.
Spomini na ogenj .
; Včeraj so pokopali v Cleve-landu Wallace W. Uptona, 64 let jstarega junaka ob priliki velikega požarja v collinwoodski šoli. Ogenj je v tej šoli nastal 4. marca, 1908. Tri učiteljice in 172 otrok je tedaj zgorelo. Mr. Upton je tedaj imel mlekarno blizu šole. Prišel je na lice mesta in pomagal nositi otroke iz gorečega poslopja. Rešil je življenje eni učiteljici in 17 otrokom. » Mnogo slovenskih otrok je tedaj ■zgorelo, in mogoče je, da je Up-; i ton tedaj rešil tudi kakega slo--; venskega otroka. Na vsak način . naj mu bo ohranjen časten spomin.
Četrta obletnica
V četrtek, 14. januarja, se bo brala ob pol sedmi uri zjutraj v ! cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Louis Lesjak ob 4. obletnici njegove smrti. Prijatelji ranjkega so prošeni, da pridejo.
Poročilo, ki ga je dobil kongres glede Mooneya, je obtežilno za državo
Washington, 11. januarja. Demokratskemu senatorju Walshu iz Montane se je zahvaliti, da je j prišlo v javnost poročilo Wicker-1 sham preiskovalne komisije gle-; de Mooney slučaja. Poročilo je [ dobil v roke justični odsek se-; natne zbornice, ki bo najbrž pod-vzel korake, da se v bodoče pre-1 prečijo tako silne zmote justice, kot se je to pripetilo v slučaju Tom Mooneya. Poročilo Wicker-sham komisije se je skrbno skrivalo, in je dobil poročilo v roke doslej samo predsednik Hoover, ki je obdržal poročilo tajno. Niti generalni zvezni pravdnik ni dobil kopije poročila v roke, da-! si je bilo tiskano na zvezne stroške. Poročilo vsebuje težke obtožbe napram californijski sod-niji, napram policiji in državnemu pravdništvu. Poročilo trdi, da je policija na flagrant en način tekom preiskave, tekom obravnave in sodbe kršila državne postave. Državni pravdnik da je baje pripeljal na sodnijo priče, ki so morale prej svoje vloge študirati, da so znale, kaj bodo govorile, da, so bile izjave prič neresnične in da so krivo prisegali. Na podlagi vsega tega bi morala [biti Mooney in Billings nemudo-ima oproščena.
Z zrakoplovi vozijo tujce preko jezera v Zedinjene države
Detroit, 10. januarja. John L. Zurbdck, okrajni nadzornik na-seljništva, je izjavil danes, da tihotapijo tujce in žganje iz Kanade v Zedinjene države v zrakoplovih, in da vlada nima nobenih1 sredstev, da bi to preprečila, ker nima zrakoplovov na razpolago, s katerimi bi zasledovali tihotapce. Zurbrick pravi, da tihotapijo tujce in žganje potom treh zrakoplovnih črt iz Kanade. V Windsor, Ontario, kjer je središče tihotapstva, je vsepolno takih zrakoplovnih pristanov, odkoder se dvigajo zrakoplovi, ko j nastane tema in odplovejo proti Zedinjenim državam. Ti zrakoplovi gredo proti Columbusu, | Ohio, Chicago, Illinois ali pa v Davenport, Iowa. Približno se vtihotapi na ta način 10,000 tujcev iz Kanade v Zedinjene države. Tihotapci računajo $100.00 za prevoz osebe.
Usoda kandidatov je danes v ljudskih rokah
Danes je dan, ki ga predpisuje nova mestna ustava, da izberejo državljani izmed mnogih kandidatov za župana dva, o katerih so prepričani, da uživata največje zaupanje in da sta zmožna nastopiti potem 16. februarja pri glavnih volitvah. Volitve, kot jih bomo imeli danes, niso strankarske volitve. Stranke so sicer postavile svoje kandidate, toda vsakomur je bilo na prosto dano prijaviti svojo kandidaturo.
Današnje primarne volitve so svobodne volitve, in brez ozira, kako ste kdaj prčj volili, lahko danes volite, kot želite, republikanca, demokrata, neodvisnega ali komunista. Nihče vas ne bo vprašal, kakšnega prepričanja ste, vi volite, kar hočete. Voli-vne koče so odprte od pol sedme ure zjutraj pa do pol sedme ure zvečer. Kdor bo pri volivni koči še do sedme ure zvečer, mora dobiti vstop.
Kdo bo dobil? Dr. Walz gotovo ne. Glasovi oddani za njega, bodo glasovi protesta, in ravno tako glasovi za komunista Forda. Niti Walz niti Ford ne pričakujeta zmage. Borba se bo torej omejila na tri kandidate: na Miller j a, Morgana in Witta. Slišalo se je dovolj o vseh kandidatih, na shodih, po radiu in po časopisih. Mi mislimo, da je do danes že vsak državljan stvoril svojo sodbo in je odločen, koga bo volil.
že takoj, k0 je Ray T. Miller, naznanil svojo kandidaturo, so pričeli prihajati v naš urad stoteri Slovenci, ki so ponudili svojo podporo Millerju. Stotine Slovencev se je registriralo za te volitve, ko prej že dolga leta niso volili. Ime Miller je kot elektrika presunilo naše ljudi, in vemo, da bodo v največjem številu glasovali za Millerja v 10. 23. 28.
32. in 33. vardi, kjerkoli bivajo naši volivci.
Kar nam je danes najbolj pri srcu je opomin vsem registriranim volivcem, da ne zamudijo volitev. O zmožnostih, obljubah in delu posameznih kandidatov smo slišali dovolj tekom kampanje, danes je le vaša dolžnost, da volite. Potrezoval se bo sleherni glas.
Slovenska šola
I Kot smo že poročali, se vrši | nocoj večer v veliki dvorani jav-1 i ne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. lepa predstava in prireditev Slovenske šole. Na programu so deklamacije, govori, pesmi in igra, pa tudi slovenski ples v narodni noši. Vstopnina je zastonj. Rojaki so prav prijazno vabljeni!
Gimnastične vaje
V sredo večer ob 8:30 se začno gimnastične vaje in vežbe St. Clair Merchants Association v St. Clair kopališču. Trgovci Mn profesionisti so vabljeni, da pridejo, če so člani trgovskega kluba ali ne. Vežbe se vršijo pod vodstvom dveh ekspertov v gimnastiki. Pridite pripravljeni za vežbe, prinesite s seboj tennies čevlje in primerno obleko. Na razpolago bo tudi bazen za kopanje. — Dr. James W. Mally.
Zaposljena dvorana
Štiri večje prireditve v mestnem avditoriju so pripeljale tekom zadnje nedelje nad 20,000 obiskovalcev. Samo na vstopnici so razne prireditve prinesle nekaj nad $40,000.00 v ene m j dnevu. Znamenje, da je nekje še vedno dosti denarja in da ljudje plačajo, ako dobijo kaj pravega za pogledat.
Nesreča pri delu
Dobro poznani rojak John Dolenc, 1143 Addison Rd., se jej včeraj močno poškodoval pri de-1 lu v tovarni Lindy Air Products j Co., ko je nastala razstrelba. Do- j bil je poškodbe na glavi in na! rokah. Nahaja se v St. Alexis' bolnici. Dobremu rojaku želimo, j da bi se čimprej zdrav zopet vr- j nil med svoje drage domače.
Poročna dovoljenja
l Sledeči so dobili ali prosili za i poročno dovoljenje: Frank Gre-• gory in Katarina Arbesnik, Wil-■ liam Avsec, 1413 E. 57th St. in i Mary Kočevar. Iskrene čestitke!
K molitvi
; članice dr. sv. Neže, št. 139 i C. K. of O. so vabljene k molit-.. vam za pokojno sestro Frances - Skulj, v torek, ob 8. uri zvečer na 1099 E. 71st St.—Tajnica.
dva sta bila izbrana izmed vseh kandidatov. Dotična dva postaneta glavna kandidata pri volitvah 16. februarja. Torej bomo imeli še eno kampanjo. Nekako 14 dni po današnjih volitvah bo počival politični ogenj, da se zadnja dva tedna pred volitvami v februarju znova razpali. Medtem pa: Vsi Slovenci in Slovenke, od prvega do zadnjega, ako ste registrirani, volite danes. Ako ste kdaj pozabili na volitev, ne smete tega storiti danes. Potrebujemo sleherni glas.
Danes je oni dan, ko se bo dala na tehtnico tudi bližnja bo-i dočnost boljšega vpliva Slovencev pri mestni vladi. Kandidat Miller garantira v slučaju izvolitve upoštevanje Slovencev v prvi vrsti. Ako zedinimo Slovenci vse glasove na enega kandidata, tedaj dobimo brez dvoma zmago. Ako bomo volili zopet razcepljeno, tedaj bomo razcepljeni tudi v bcdoče in nikjer upoštevani.
Umestno je tudi, da se na tem mestu zahvalimo vsem stoterim požrtvovalnim rojakom, ki so zadnje tedne tako neumorno delali v prid kampanje Ray T.
Mrs. Frances Skulj
V pondeljek okoli 9. ure dopoldne je umrla Frančiška Skulj, rojena Korošec, soproga Anten Skulj a, dobro poznane družine v Clevelandu, ki je bivala na 1099, E. 71st St. Ranj-ka je-bolehala le par dni za pljučnico, in je umrla previdena z zakramenti za umirajoče in mirno zaspala v sredi svojih dragih, ki so bili navzoči ob njeni zadnji uri. Ranjka je bila doma iz vasi Kot, fara Velike Lašče. V Ameriki je bivala 32 let, in je bila iz pijonirske slovenske naselniške družine. V domovini zapušča še dve sestri, tukaj pa žalujočega soproga Antona, sina Anthony in tri hčere: Frances Russ, Rose Križ-man in Ida. Zapušča tudi brata Anton Korošca, 1063 Addi-sen Rd. Ranjka je bila članica dr. sv. Neže, C.K. of Ohio, in društva Srca Marije, staro. Pogreb pokojne se vrši v Četrtek, 14. januarja, pod vodstvom A. Grdina & Sons ob 9. uri v cerkev sv. Vida. Bodi blagi ranjki rahla ameriška zemlja, preostali družini in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje!
Naročnik. Vi želite, da. vam v razjasnimo, kaj pravzaprav po- i) meni "brandy." žal, da ne zaha- t; jamo v Kanado, odkar je pa pro- d hibicija upeljana v Ameriki, je t: pa že tako dolgo, da smo zgubili č pojem o pristnem "brandy." ti
Smrt rojaka v Minnesoti c
Družina Skubic iz Aurora,!? Minnesota brzojavno sporoča, I d da je v nedeljo preminul njih ^ dragi oče Anton Skubic, katere- \ ga pogreb se vrši v sredo dopol- } dne. Anton Skubic je bil vdovec in poznan mnogim tudi v Clevelandu. Svoječasno je bil; 1 glavni podpredsednik K.S.K.J j<
Mestni uslužbenci i
City Hall bo danes popoldne i zaprt, da dobijo vsi uslužbenci i priliko, da lahko glasujejo. Naj- i večje "važnosti".je, da glasujejo 1 mestni uslužbenci za republikansko mašino, ker sicer zna dobiti City Hall nove gospodarje.
Hrvatski Politični Klub
Na svojem sestanku preteklo nedeljo je Hrvatski Politični Klub v Clevelandu enoglasno se | izjavil, da bo podpiral kandidaturo Ray T. Millerja za župana.
Češnja cvete
Mr. Hrovat nam je povedal te dni, da cvete na njegovem vrtu češnja, in obljubil je tudi, da nam prinese nekaj cvetov, toda jih še nismo videli, a verjamemo pa.
* Ameriški marini so včeraj bombardirali ustaše v Nicarag.ui.
Millej-ja. Možje kot žene so kar j tekmovali pri svojem delu. Go-| tovo jim to ne bo pozabljeno in ' poplačano, karkoli mogoče.
Slovenski državljani v Cleve- ' landu so pod novim vodstvom Mr. Frank J. Lauscheta pokaza- ' li nenavadno zanimanje za volitve. Navdušenje naših ljudi se je zlasti pokazalo sinoči pri veličastnem političnem shodu.
Računa se, da bo štetje glasov nocoj večer kmalu končano. Vsak državljan dobi namreč samo en volivni listek v roke, na katerem so imena vseh petih kandidatov za župafta. Naredi se samo en križ pred imenom enega kandidata. Ako zaznamujete več kandidatov s križi, je glasovnica neveljavna.
Volivci lahko pričakujejo, da se bo nocoj večer ob 8. uri že lahko znalo, kdo, oziroma katera
Volivne novice
Jutri zjutraj izide "Ameriška Domovina" kot po navadi. Pri-občena bodo natančno vsa voli-vna poročila in posamezne zanimivosti, ki so se pripetile na volivni dan, zlasti pa številke, kako so Slovenci glasovali v posameznih vardah, kjer se nahaja več-ije število naših državljanov.
Novorojenci
Teta štorklja je obiskala sledeče družine zadnje dneve in dostavila prince in princezinje kot sledi: družini John Komin dečka, družini Martin Kavas deklico, družini Cernkovich dečka, družini Louis Bezelt dečka, družini Jos. Laušin deklico, družini James Požun deklico, družini Frank železnik dečka. Vsem družinam iskrene čestitke!
Parada mokrih
Direktor Barry je prepovedal paradirati ženskam, ki so proti prohibiciji. Kot vzrok je navedel, da bi potem hoteli tudi su-hači korakati, in nastala bi splošna zmešnjava.
Zadušnica
Za pokojno Jennie Stražišar se bo v soboto, 16. januarija, brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj, ob priliki 30 dnevnice njene smrti.
Socialistični kandidat
Joseph W. Sharts, odvetnik iz Dayton, Ohio, je bil na državni socialistični konvenciji v Clevelandu izbran za governerskega kandidata. Delegat James Mau-rer iz Pennsylvanije je izjavil na konvenciji, da se komunisti j danes hujše borijo proti socialistom kot proti kapitalistom.
19. obletnica
V spomin pokojne Mary Kuhar se bo v petek, 15. januarja, ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijo Vnebo vzete na Holmes Ave. brala peta črna sv. maša ob priliki 19. obletnice smrti Mrs. Ku-jhar. Prijatelji ranjke so prijaz-no vabljeni.
Pravi čas
;; Od danes naprej lahko zopet . [po telefonu zveste pravilni čas. j Pokličite Greenwich 1212, in ne da bi kaj vprašali, boste slišali natančno, koliko je ura. čas se i bo naznanil vsake četrt ure.
Važna seja
Danes zvečer ob 8. uri se vrši zelo važna seja Narodnega trgovskega kluba. Seja se vrši v sebi št. 2, novo poslopje, S. N. dom. Pridite gotovo vsi!
Važna seja
Podružnica št. 15 Sž.Z. naznanja, da ima zelo važno sejo v sredo, 13. januarja Pridite gotovo na sejo.
t

VIŠJE, VIŠJE SE DVIGAJO DAVKI!
Zanimive vesti iz življenja Ameriških Slovencev po raznih mestih
Rojak Frank Zavrl, v Cannon City, Colo., se je z avtomobilom peljal domov. Spotoma je pobral nekega neznanca, ki se je hotel peljati naprej. Kmalu je začutil Zavrl, da mu neznanec stiče po žepih, in ko ga je prijel, je lopov pokazal revolver. Zavrl mu je hotel izbiti revolver iz rok, toda j revolver se je pri tem sporožil in nevarno zadel rojaka Zavrla v roko.
Mr. John Jerič, urednik "Ame-rikanskega Slovenca" je prejel iz svojega rojstnega kraja, iz Regerče vasi pri Novem mestu, j da je tam na božični dan preminul njegov oče Ivan Jerič v visoki starosti 84 let.
V	nedeljo, 17. januarja, ob 5:30 zvečer se bo na radio postaji WTMJ v Milwaukee, Wis. oddajal slovenski radio program.
V	Aurora, Minnesota, je umrla rojakinja Frančiška Rajer, doma iz Pristave pri Zatični na Dolenjskem. Ranjka zapušča soproga in osem sinov, eno sestro' v Texasu, dve sestri v domovini in dva brata v Ameriki.
V	Berwin, Illinois, je umrla rojakinja Frances Gartner, stara 63 let. Zapušča moža in več otrok.

AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays
DOPISI
»-* j I
i I
NAROČNINA:
Z.a Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 -Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cl&ir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 9, Tue., Jan. 12th, 1932
Povest o vrlem možu
Ray T. Miller, kandidat za župana, prihaja iz priproste farmarske družine. Povspel se je visoko, ko je .zapustil domačo vasico, postal je velik mož v velikem mestu Clevelan-du, kjer zna v nekaj tednih povspeti se celo do prvega moža in načelnika mestne vlade.
Kampanja, katero je vodil Ray T. Miller za nominacijo /.a župana, je bila pestra, zanimiva, huda, toda poštena. Miller je bojevnik: Bori se z obema rokama. Nikdar se ne izogne nevarnosti, pač pa ji zre naravnost v obraz ter jo premaga. Tega se je navadil že v mladih letih, ko je komaj odrasli fantiček Ray T. Miller kopal premog v podzemeljskih jamah.
Po naravi in po značaju je Ray T. Miller, bojevnik, in sicer bojevnik, ki zlepa ne bo odnehal, ali pa sploh odnehal ne bo. Ta njegova značajnost povzroča, da Millerju uspe, česar se loti. Miller ne bo nikdar obljubil, če bo vedel, da ne bo mogel obljube izpolniti, toda kar vam Ray T. Miller kaj obljubi, tedaj veste že kar naprej, da bo tudi obljubo izpolnil, magari če gre do skrajnosti. Odnehal ne bo.
Leta in leta so v Clevelandu politični sleparji gulili državljane, da je smrdelo do neba. Miller je že v letu 1926 bil kandidat za državnega pravdnika, toda je bil tedaj poražen. Sleparije tedaj niso bile toliko še znane, da bi prodrle do ušes slehernega državljana, ki še ni mogel umeti, da je potreba dinamičnega prosekutorja, da očisti Avgijev hlev.
Toda Miller se je zaklel že v letu 1926, da postane državni pravdnik, naj velja, kar hoče. Pripovedoval je ljudem, da se nahajajo v City Hall neznosni sleparji ljudskega denarja, in da je treba mestno hišo temeljito očistiti. V letu !928 je ponovno kandidiral za državnega pravdnika, in zvo-Ijen je bil, .zvoljen z veliko večino, zlasti še, ker je bilo tedaj že vsej javnosti precej znano, kako se krade po dozdevno poštenih ljudeh!
Cleveland, O. — Dragi g. i urednik! Malo prezgodaj je za : aprilske šale v januarju, a kar j se je zgodilo v nedeljo, 10. t. m., i ob priliki hrvatske radio ure, i presegab vse meje. Ali je res vse politično življenje v Clevelandu samo velik "humbug" in "business?" Kajti drugače si človek z zdravim razumom nikakor ne more razlagati, kako je mogoče trditi, da je stvar bela in čez 20 minut kasneje biti prepričan, da je črna. Ako je hrvatski radio klub res tako "broke," da mora prodajati svoje politično prepričanje za par kvodrov, naj sporočil ,pa bom šel kolektat.
Izgleda, da bi bilo dobro imeti dve glasovnici ter dati eno Mil-
_.._„_„_.—-------—„—„_.,——.—*
lerju in eno Morganu, da bi bil vclk sit in ovca cela. Ljudje božji! Kje je značaj? Seveda, v taki situaciji pač ni nič čudnega, da nimamo nobenega zastopnika v mestni hiši. Menda je naš podedovani greh: če se srečata dva Slovenca ali Hrvata, pa stvorita takoj tri politične stranke. Ne bo napredka, dokler ne bo značajev in idealov.
Vi pa, g. urednik, kot izdajatelj Ameriške Domovine in kot odločen demokrat, boste izvajali konsekvence iz tega incidenta ter takoj ustavili prispevek za hrvatski radio program. Udani
Lojze Rozman,
1000 E. 64th St.
PISMO ŠKOFA DR. GREGORIJ ROŽMANA
Nikakor ne mislim' izrabiti
tak častitljivega imena v moje osebne namene. Bog ne. da j! Pač pa smatram za potrebno, objaviti pismo knezoškofa dr. Gregorij Rožmana, ki je v domovini tako priljubljen in spoštovan, iz namena, da bi tudi tukaj mnogi drugi razumeli, kako v domovini iskreno mislijo vsi na boljše in trdnejše vezi med staro in novo domovino naših izseljencev. Pismo se glasi:
"Ljubljana, 28. decembra, 1931. "Gospod Anton Grdimi, Cleveland, Ohio.
"Za Vaše ljubeznivo pismo z dne 10. decembra, 1931 se Vam najiskreneje zahvaljujem. Ci-tal sem že v ameriških listih, s kako velikim uspehom ste Vi predvajali filme, vkatere ste naredili ob Vašem bivanju v domovini. Čestitam Vam k tem uspehom in se veselim z rojaki v-Ameriki, katerim Vi z Vašimi slikami omogočite spoznati razmere, ki sedaj vladajo v domovini in jim vzbudite spomine na domače kraje. S tem jim pomagate, da si ohranijo tudi v tujini one verske zaklade, katere so jim doma starši in dušni pastirji vsejali v duše. Naj Vam Bog povrne, kar na ta način dobrega storite svojim rojakom.
"Želim Vam, da bi bilo nove leto Vam osebno in vsemu Vašemu delu v vsakem oziru bla-
Miller najbolj sovraži hinavce, potuhnence, farizeje, sladkobesedneže, ki imajo meden jezik, v srcu pa strup. Odkritosrčen je do skrajnosti, prijazen, iskren, skoro otroški s prijatelji, vesele narave, toda kadar se njemu čelo stemni, tedaj je gorje za nekoga, ki je zlorabil ljudsko zaupanje in poneveril ljudstvu čast in denar. Gorje je-Millerju se zameriti. In zameriti se mu ne more nihče; razven človek nečistih besed in dejanj.
To značajnost je med drugimi na primer najbolj občutil Hymie Martin, lopov, raketir, gangež prvega reda, katerega so obdolžili umora bivšega councilmana Potterja. Ta nepridiprav je bil aretiran v Pittsburghu in pripeljan v Ohio. Državni pravdnik ni imel kaj dosti dokazov proti njemu, in še ti so bili slabi, če bi se Millerju ponesrečil ta slučaj, tedaj bi se z njega norčevala vsa Amerika. Njegovi trije najboljši politični svetovalci so šli k njemu in ga prosili naj odneha proti Hymie Martinu, ker ne bo nič opravil.
Miller se ni zmenil za vse prigovore in nasvete. Prignal ie Hymie Martina pred sodni stol in z neumorno delavnostjo je prepričal 12 porotnikov, da je Hymie Martin kriv in dobil je dosmrtni zapor: Ako bi'Miller tedaj zgubil tožbo proti Hymie Martinu, tedaj danes ne bi bil kandidat za župana. Osramočen bi bil v vseh krogih, njegov ugled bi padel, in tudi v uradu državnega pravdnika se ne bi nahajal danes.
goslovljeno in uspešno.
"Pozdrav in blagoslov! Udani Vam,
.."Dr. Gregorij Rozman, škof."
Oba knazoškofa, dr. ' Anton Bonaventura Jegliča kot dr. Gregorij Rožmana smo obiskali v Gornjem gradu v družbi profesorja dr. Trdana in pater Kazimir Zakrajška ter trgovca g. Hafnerja ravno pred odhodom nazaj v Ameriko. Kako veselega in čvrstega smo našli knezoškofa Jegliča. Takoj nam je povedal par kratkočasnic, da smo se prav pošteno nasmejali. Dr. Rožman ni nič manj krat-kočasen tako, da smo se prav imenitno zabavali.
Zares so veliki ljudje v občevanju tako vljudni, priprosti in zabavni, da njih družbo človek ohrani dolgo v spominu. Naj bo narod v domovini ponosen na svoje prave apostole. Kakor je bil vsem priljubljen veliki knezoškof Jeglič, tako je zaslovelo ime novega škofa, dr. Rožmana, ki je ves navdušen prijel za trudapolno delo v svoji veliki škofiji. Kako velik je bil uspeh na Brezjah o priliki Barogove slavnosti, ki se je vršila pod njegovim vodstvom in kjer, je bilo navzočih do 20 tisoč našega naroda. Da, to so pravi narodni voditelji! Bog jih živi!. Narod naj jim sledi.
Anton Grdina.
služeval te zvijače, da se je pričel valjati po tleh in rjoveti na vse pretege, dokler mu niso dali žganja. Ko pa so zdravljenje omejili samo na obkladke, so ponehali tudi pogosti napadi.
Večje težave imajo z nosorogom, kadar oboli. V pariškem zverinjaku je nedavno obolel posebno velik indijski nosorog. Na očeh se mu je napravila mrena in je postal že skoraj popolnoma slep. Operacija je bila v glavnem prav enostavna. Nosorog pa tega seveda ni mogel razumeti. Morali so ga najpreje ujeti z zanjko iz debele žice, nakar so ga zvezali z močnimi vrvmi ter ga odpeljali v operacijsko dvorano. Trajalo je nad poldrugo uro, dokler so ga omamili. Za to so porabili dva funta kloro-forma in funt etra. Operacija se je izvrstno posrečila in čez 40 minut je nosorog že tekal zdrav po zverinjaku.
Veliki reveži so nilski konji, ki imajo vedno bolečine v čeljustih. Voda v zverinjakih jim očividno ne prija, zgubijo tek in mnogo jih pogine, ko jih ni mogoče pripraviti do tega, da bi kaj jedli, še najbolj jim poma-
gajo zelo vroče kopeli v vodi, ki ima do 80 stopinj vročine.
Novembrska megla zelo ne-godno vpliva na zdravstveno stanje posebno živali iz južnih krajev, žirafe bolujejo na pre-hlajenju in bolečinah v vratu. Ovijejo jim dolge vratove v toplo kožuhovino ter jim dajejo vročega mleka, ki ga zelo rade pijejo.
Tudi kače so zelo pogosto potrebne zdravniSke pomoči. Ogromne klopotače si največkrat pokvarijo zobe in jih morajo zdraviti z vsemi pridobitvami zobozdravniške vede. Največkrat pa dobijo kače grde in nevarne izpuščaje, ki jih morajo previdno zdraviti.
V vseh zverinjakih imajo nastavljene posebne živinozdrav-nike, ki imajo vedno dovolj opravka. Skoraj vsak dan se zgodi, da oboli kaka žival. Potrebna je operacija, ki jo zdravniki izvršijo po istih metodah in skoraj z enakim orodjem, kakor operacije na človeku, če med operacijo oslabi srce, vbrizgavajo, živalim, da jih ohranijo pri življenju. Vzdrževanje zve» rinjakov je radi tega neprimerno dražje.
Ce verjamete al' pa ne.
ŽIVI ZAZIDANI
I' Ko sem bival v Faisabadij sem se seznanil z nekim afgan-skim častnikom ,ki sicer ni znal ne brati ne pisati, zato so se ga pa zaradi njegove grozovitosti bali vsi roparji te provincije. že večkrat so roparji, ki so se utihotapili v mesto kot pogan j a-či velblodov, skušali ustreliti tega častnika, pa so jih vedno zalotili in odrezane glave teh roparjev so nosili po mestnih ulicah v svarilo proti roparstvu.
Nekega dne se je podal ta častnik s stotnijo vojakov na konjih, da bi v gorovju zasledoval roparje, ki so par dni prej napadli in izropali neko karavano. Moji prošnji, da bi se smel pridružiti četi, je z veseljem ugodil, posebno ker sem mu obljubil, da bom vzel s seboj par steklenic vhiskyja, ki sem jih kupil v Ka-bulu. Tako smo odpotovali. Več dni je vodila naša cesta po ozki dolini neke reke, ki so jo na obeh straneh obdajale visoke Iskale. Semtertja sem zapazil ob naši ozki poti male, iz ilovice zidane kočice. Na moje vprašanje, kaj pomenijo te čud-
ZDRAVNIK V ZVERINJAKU
Millerjev urad državnega pravdništva je odprt vsakomur.' Nobenih skrivnosti ni, nobenih prvih in zadnjih vrat. skozi katera bi si roke podajali in prihajali in odhajali oni j" črni elementi, ki so bili vajeni urada državnega pravdnika predno je urad dobil Ray T. Miller.
žene zdravniški negi, so sloni najbolj potrpežljivi in ubogljivi bolniki. Slon se najpreje nauči, da je zdravljenje njemu v prid in korist. Predvsem morajo vedno čistiti in piliti njegove parklje. Podplat slonove nogo je debel povprečno pol metra in je iz nekakega hrustančastega skiva. V džungli se slon dovolj giblje in si pri tem obrusi svoje podplate. V zverinjaku pa nima priložnosti za take sprehode, zato postanejo njegovi podplati vedno večji in se v njih zasadijo razni ostri predmeti, ki prično razjedati meso. Neverjetno je, kaj se vse nabere v slonovih podplatih. Nedavno so nekemu slonu izvlekli iz njih: medeno žlico, koščeno kocko, veliko klino', žepnega noža in več železnih žeb-ljev.
Posebno v času po njihovem prihodu v zverinjak so sloni zelo podvrženi želodčnim boleznim. Včasih imajo tako hude bolečine, da se živali valjajo po tleh in rjovejo. V takih slučajih jih najpreje povijejo v močno volneno rjuho, ki jo nato obložijo z gorčico; na vrh pridj platnena rjuha. Vročina, ki jo razvija debela plast gorčice, kmalu prijetno deluje. Večja doza žgane pijače končno odpravi bolečine, že preje se je prav pogosto zgodilo, da so sloni, ki so ob takih napadih dobili to zdravilno pijačo, pozneje dostikrat bolezen simulirali, da bi zopet prišli do žganja. Zip,' ogromen slon v berlinskem zverinjaku, se je' prav pogosto po-
Moderni zverinjaki—n. pr. v Londonu, Parizu, Newyorku in Rprlinu—imajo svoje po vseh pravilih urejene bolnice. Vse divje živali morajo ob sprejemu biti dobro preiskane po živino-zdravniku. Vsako žival, ki pogine, pa takoj secirajo, da ugotovijo vzrok pogina. V londonskem zverinjaku, ki ga imenujejo regent-park, obducirajo letno do 1000 živali. Pri tem pridejo do koristnih odkritij, ki jih uporabljajo pri zdravljenju živali.
V splošnem se je pokazalo, da so opice najbolj poslušni paci-jenti. Med njimi je zelo razširjeno vnetje pljuč, katerega zdravljenje je precej dolgotraj-|no.
1 Skoraj vse opice imajo tudi to navado, da se grizejo kar samp v rep. S tem si napravijo i velike rane in še večje bolečine, ne da bi se same zavedale, da teh i bolečin ne bi imele, če bi se prenehale grizti. Vsako opico, ki ! si prične grizti svoj rep, takoj I pošljejo v bolnico, kajti vsled j ran se zgodi mnogo zastrup-: ljenj krvi, ki je smrtonosno. V londonskem zoo zdravijo te rane j s posebno rdečo maščobo, ki ima 'zelo zoprn okus, radi česar se pacijent kmalu odvadi "zdraviti" svojo rano z novimi useklja-ji svojih ostrih zob.
Pretresljiv in obenem smešen je pogled na opico, ki jo bolijo zobje. Ravno tako kakor malo dete se pritiska s svojo tačko na | bolni zob in preliva solze, i Od velikih živali, ki so podvr-
- t
Miller je bil rojen pred 38. leti v mestecu Defiance. Ohio. Ko je postal starejši, je pohajal v Notre Dame univerzo. Tam je vstal že ob štirih zjutraj in po zimi kuril peči v poslopjih, da si je na ta način zaslužil kaj denarja za študiran je. Očistil je dimnike, pospravil pepel, se hitro očistil v: banji, potem se pa zopet vegcl za eno uro k počitku, ob zajtrku so ga pa dijaki že dobili v obednici, kjer jim je stregel.
Leta 1914 je šel kot ameriški vojak v Mehiko, pozneje ie pa bil zlatoiskalec v Arizoni in New Mexico. Ker ni dobil zlata, je vstopil zopet v armado, in vnela se je svetovna vojna. Miller je bil poročnik v oni stotniji ameriškega polka, ki ;.e je najbolj odlikovala na Francoskem. V boju se je tako od- j likoval, da je v šestih mesecih postal stotnik.
Ko se je vrnil, se je posvetil odvetništvu. Nekaj časa je bil pomožni mestni pravdnik, leta 1928 pa je bil izvoljen od • naroda državnim pravdnikom. Takoj je začel boj, hud boj s črnimi elementi v mestu. Vselej je zmagal. In če bo izvo- . 1 jen županom, bo napovedal nemudoma nov boj vsem onim ! izkoriščevalcem ljudskih pravic, katere Miller tako silno so- < vraži. Pripravimo se na zanimivo vojno, če bo Miller izvo-!1 Ijeri. Pisalo se bo o njem po vseh Zedinjenih državah. 1
;ne male kočice v tej puščavi, mi je častnik odgovoril, da so bili v njih roparji živi zazidani, i ■ "živi zazidani," sem ponovil ves začuden, "kako je to mogo-jče?"
"Da, gospod, trda sodba je to, vendar pa najboljše svarilo proti ropanju. Roparje, ki izredno grozovito nastopajo pri svojih roparskih napadih in jih kasneje ujamejo, zazidajo v te male kočice kot svarilo za njihove tovariše visoko gori v gorah. Vendar so to tukaj »ljudje, ki so bili zazidani že pred več leti; ukaz ministrstva v Kabulu je ta na-j čin usmrtitve odpravil. V zemljo zabijejo kol; nato zvežejo roke in noge skupaj, tako da gre kol skozi na hrbtu zvezane roke i in noge. Okrog njega pa napravijo zid iz ilovice. Večinoma : umrje ropar v tem svojem grobu v osmih do desetih dneh.
Prenehal sem vprašati, pred mojimi očmi je bila jasna slika. Jezdili smo naprej, vendar se mi .je ponoči neprestano zdelo, da čujem glas roparja, ki je živ zazidan; spati nisem mogel in sem bil vesel, da se je zdanilo.
Pred neko večjo vasjo smo se ustavili. O tej vasi je bilo znano, da je zagrešila že mnogo ro-' | parskih napadov in iz njene srede 'so že marsikoga obesili na bižnje vislice.
Oddelek vojakov je odjezdil na desno, drugi pa na levo, da bi nas od strani krili pri morebitnem napadu. Tako smo prijezdili v vas.
Pred kočo, kjer so prodajali čaj, je bilo razgrnjenih nekaj preprog. Razjezdila sva in se vsedla na preprogo. Kmalu so se zbrali okrog naju vaščani: zanemarjene, napol zakrite že-
ne, umazani otroci, skoro nagi, in divje izgledajoče krepke moške postave. Oči so imeli neprestano uprte name in mojega spremljevalca. Par Afganov je prineslo s seboj svoje dolge pipe. Vsedli so se poleg naju na preprogo. Star mož z zelo prijaznimi očmi me je nagovoril v perzijskemu jeziku in mi ponudil svojo pipo. častnik mi je pojasnil, da je to vaški glavar, poleg tega pa največji ropar vse okolice. Mnogo njegovih ljudi so že prijeli, nikoli pa nam ni bilo mogoče, da bi temu lopovu dokazali roparstvo. Nekoč smo ga enostavno vzeli s seboj v Fai-«abad, da bi ga kar brez procesa obesili, vendar pa mu je splošna amnestija, ki je bila razglašena, ko je zasedel prestol Aman Ullah, prinesla zopet svobodo in vrnil se je nazaj v svojo vas. —
Cigan pride v krčmo in prosi krčmarja, da bi mu dal kozarček žganja "za bohlonaj," ker ga strašno ščiplje po trebuhu, a nima denarja, da bi si žganje kupil. Naši krčmarji so šaljivci prve vrste in tako je bil tudi ta, pa reče ciganu:
"Dam ti kozarček žganja. Toda zapomni si: če boš rekel, da je žganje dobro, dobiš zaušnico, in če boš rekel, da ni dobro, dobiš dve zaušnici."
Cigan izpije žganje.
"No, kakšno se ti zdi?" ga lokavo pobara krčmar.
Cigan zvito pogleda in odgovori: "Daj mi še en kozarček, pa ti povem."
Krčmar mu ustreže, nato pa vnovič vpraša cigana, kakšno se mu zdi žganje.
Cigan se brez zadrege odreže : "Kakoršno prvo, tako iz drugo."
A
Po prestani kazni je poklical sodnik zamorca k sebi in ga posvaril :
"Rastus," pravi sodnik, "upam, da te ne bom več videl tukaj."
"Ne več, gospod sodnik!" se začudi zamorec, "kaj boste šli v pokoj?"
A
"Ali ste se že odločili vzeti mojo starejšo hčerko, ki bo imela $50,000.00 dote?"
Snubači "Samo na pol."
"Kako to, samo na pol?"
"Za doto sem se že odločil, da jo vzamem, za hčerko pa še ne."
A
Gospodar reče slugi: "Prinesi mi vina. Hočem se napiti do smrti."
Sluga: "Dovolite, gospod, da tudi vaš zvesti sluga z vami umrje."
A
Narednik: "Kaj ste vi civi-lu?"
"Brivec."
"Dobro—vi moste v kuhinji krompir lupili."
Med tem pripovedovanjem so se starec in vsi drugi Afganci ve- ] selo smejali. Ko sem jedel da-! teljne z rižem, je starec po obi-; čaju pripovedoval neko pravljico.'
Nenadoma je okrog nas postalo živahno. Vojaki so v kočah prijeli več mož in jih zvezane privedli k nama. Možje so bili čisto mirni, mnogi so se smehljali. Na neki mali višini smo naslednje jutro zapazili nekaj oboroženih jezdecev. Ko smo se približali, je padlo par strelov, nakar so zbežali. Pri zasledovanju je bil ustreljen en vojak. Ko se je zvečer četa zopet zbrala, sta bila ujeta dva roparja, katera so z drugimi vred privezali med konje. Pohod je bil tedaj uspešen.
Po tritedenski, odsotnosti iz Faisbada smo se zopet vrnili v mesto, kjer so bili roparji pozneje obešeni na najbolj prometnem kraju mesta.—G. Mumni.
VAŽNI DOGODKI V 1932
V	januarju se vrši mednarodna konferenca narodov radi brisanja mednarodnih vojnih odškodnin.
V	februarju se vrši mednarodna konferenca za razorožitev.
V	aprilu se vrše volitve v Franciji in volitev predsednika nemške republike.
V	juniju poteče Hooverjev moratorij. Vrše se narodne kon-
j venci je za izbiranje kandidatov i ?a predsednika Zed. držav.
V	septembru se vrši seja Lige narodov.
V	oktobru poteče petletni načrt sovjetske vlade. V Italiji praznujejo desetletnico obstoja fašistične vlade.
V	novembru se vrše predsedniške volitve v Zed. državah.
STRUPEN MED
Gotova vrste čebel v Južni; Ameriki dela med, ki je strupen. Torej, kakor je videti, med j ni vedno sladak.
Moj prijatelj, ki je strasten lovec, mi jte pripovedoval sle-; deč dogodljaj, ki se mu je nekoč pripetil.
Nekoč se je precej zamudil s prijatelji pri marjašu. Ko je koračil domov, ga je sicer skrbelo, kako se bo z njegovo Lizo izšle in si je že naprej predstavljal, da bo dobil najlepši spre-! jem, od svoje ljube in lepše polovice. Nekoliko se je tolažil, da se bo morda spravil v posteljo, ne da bi ga žena slišala in tako ne bo vedela, kedaj je prišel domov. V tem slučaju se bo lahko zlagal za nekaj ur in par ur v takem slučaju že precej šteje.
Res se mu posreči, da pride v spalnico, ne da. bi se blaga ženica prebudila. Kolikor mogoče natiho se vsede na posteljo in začne sezuvati čevlje. Pa je bil neroden, ali je nesreča tako hotela, čevelj mu pade na tla z precejšnim ropotom. Ropot ženo prebudi, da se skloni v postelji in zaspano vpraša moža, ki je. bil kar trd samega strahu:
"Kaj se že spet napravljaš, da boš šel na lov? Ostani raje doma v takem mrazu!"
"Saj imaš tudi nekaj prav!" ji pritrdi po kratkem in hinav-i skein obotavljanju. Mož se hi-|tj-o sleče in leže spat.
A
Visokošolec sc je precej pozno prizibal domov in zjutraj ga vpraša gospodinja:
"Koliko pa je bila ura, ko ste sinoči prikolovratiii domov?" ; "Ne morem natiinčno določi-I ti," odvrne dijak. "Vratar pri vratih mi je voščil dober večer; ; ko sem prišel pa gori v stano-; vanje, mi je tetka Špela, ki hodi i k zornicam, voščila dobro ju-' tro." \
»83
JOHAN BOJER
IZSELJENCI
ROMAN
Po skončani košnji je vzel brata s seboj na breg, ki je ležal na oni strani potoka, in pričeli so krčiti ledino. To je bil velik dan. Veliko, veliko let je bil čakal nanj. Zdaj se je vrnil iz Amerike, zdaj naj bi se pravljica pričela. Res, bolelo ga je v rokah in v križu. Korenine in kamenje, motika in lopata, kar dalje. To je bilo nekaj drugega kakor pa ona lepa prerijska zemlja, v katero si takoj lahko zastavil plug. Vendar Kvidal je moral postati veliko posestvo, ali ne? Kar dalje, Morten. Na tej zemlji so se desetletja in desetletja mučili tvoji očetje pozno v noč, ko je bila dnina na glavnem posestvu opravljena. Vse, kar so zmogli, je bilo z znojem pognojeno. Oni niso hodili v okrožno šolo in niso bili v Ameriki, ali napravili so svoje. Zdaj je morala mladina, ki je hodila v šolo, pokazati, da je zmogla kaj več. Spomni se na veliko posestvo, Morten, kaj nisi bil osem let v Ameriki in zbiral denar, da pričaraš iz Kvidala veliko posestvo?
Brata sta se ozirala nanj in drug na'drugega. Pozndla sta to delo tukaj, ali se Morten ne bo kmalu utrudil? A ko se je zravnal, da bi se odpočil, je pričel računati, če bi ostal za zmeraj tukaj, kako stojijo stvari?
Denar, ki ga je imel, bi pač zadostoval samo za popravo poslopij, da bi bila dovolj dobra za malega kmeta. Lahko bi prodal svojo farmo na oni strani Morebiti bi dobil zanjo tisoč dolarjev v denarju, ampak kaj bi mogel z njimi početi? Moral bi najeti dninarje in jim plačati mnogo dnine, če bi hotel zorati pet do šest maalov novine v letu, kakršna je pač tukaj zemlja. V dvajsetih leth bi dalo to dvesto maalov in Kvidal vendar ne bi še bil veliko posestvo. Ti sam pa bi bil starec. In vseh teh dvajset let bi bil majhen kmet, preziran od mogočnih. Vseh teh dvajset let bi bil samo s Kvidala. Prav, treba je zavreči stare sanje. Treba se je ukloniti in postati ponižen. Ali pa se bi mogel sprijazniti s tem? Ali je star in onemogel, dovolj, da bi že zdaj postal ponižen?
Obenem pa je bil s svojimi mislimi na oni strani v preriji: v Tam si bil voditelj, tukaj nisii.i nič, tam imaš danes dvanajst I d sto maalov najboljše zemlje, ju- E tri jih imaš lahko dvakrat toli-lz ko. železnica, mesto, ali se spo- j »■ minjaš vseh teh idej in slik, s j l katerimi te je obsipala neskonč- j na ravnina, ko si hodil po njej t okrog, čez nekaj let bi bil tam > lahko mogočen mož in glavar. 1
Kaj neki ga je pač prignalo; sem, prav k0 je tamkaj vžigalna i vrvica pričela, goreti? Gozdna: c vila je pač vabila v bori. V Kvi-; < dalskem slapu se je skrival po- j vodni mož in se igral. Ali pa je i , bilo treba zato vreči vse iz rok i in pribežati sem? "to je bil sto-
(
ril. Domotožje? In mati? In i Kvidal? Da, da, tako je bilo. : Vzdihnil je in gledal predse.'
In pričel je znova kopati, če bi sto let kopal tako dalje, bi lahko izkrčil toliko novine, kolikor je lahko izorje v preriji v/ treh do štirih dneh.
Ne, kmalu je moral znova počivati in gledal je okoli sebe v jasnem toplem jesenskem dnevu. Tako sveže je dišalo po jelšah in po starih koreninah, kij Jih je bil izkopal. Daleč na zelenem, s smrekami poraslem j bregu se je bleščala gruča ove- j nelih listnatih dreves. Kakor! zlat trak je počivala na vsem .tem zelenju. In zunaj na fjor-du so bila bela padra. Dom, o dom! Ta pokrajina se ga je po-laščala s svojo čarovnijo, vendar ... ali naj bi daroval svoje življenje zanjo, ali pa . . . ali pa se odtrgal in šel svoja pota?
Domovina je bila lepa, ali vse to, kar je zunaj, ali vse to ni nič?
Tvoji sosedje v preriji so te ze zdavnaj prehiteli. Nekega dne bodo kakor mali kralji. Ti pa hodiš tukaj okrog in garaš in zapravljaš čas. Ti, ki si hotel dovršiti delo Erika Fossa.
Tako čudno je bilo vrniti se v hišo k materi, če naj bi ostal tukaj za zmeraj, bi se moral izpovedati in razbiti njene sanje. Moral bi priznati, da ni nikak Krez. Da ne more delati čudežev. Kaj bi rekli njegovi bratje in sestre? Smejali bi se. Torej tako je bilo z vso to bogatijo in vendar naj bi bil vsem njim previdnost božja!
Nekega dne je vprašal svojega brata Petra, česa se je namenil lotiti, če bi začel na svoje. Peter mu je odgovoril s prošnjo za podporo. Ali mu bo Morten pomagal, da bo lahko pričel z majhno trgovino?
Morten je strmel. "Ali . . . ali je premalo trgovcev v naših krajih?"
"Ne, ampak — trgoyina me tako veseli."
Prav, pa saj ti si tako spreten kolar, čemu se ne bi tega lotil? čemu ne bi odprl delavnice?"
"Da, če mi lahko preskrbiš kapital, da bi pričel na veliko, bi ... "
"Ampak dragi moj, prične se lahko tudi z malim." Morten mu je pričel pripovedovati o mestih po svetu, ki so danes ve-hka, ki pa so nastala tako, da je Pričel en sam mož s kovačnico.
Tedaj pa se mu je zasmejal Peter naravnost v obraz. "In ti!" mu je rekel. "Zakaj pa ti, sam nisi tega napravil??"
Kaj naj bi mu bil Morten odgovoril? Spominjal se je vseh onih mladih ljudi v prejšinjih časih, ki so si pričeli v divjini krčiti zemljo. Vedeli so, da | imajo pred seboj vse svoje življenje samo revščino, ampak imeli so pogum, sprejeti jo nase. In tako je bila zemlja obdelana. Zdaj pa so hodili mladi ljudje v visoke šole, zdaj so bil« drugi časi.
V jeseni je večkrat hodil s svojima bratoma k mladinskim sestankom, ki jih je vodil upravitelj okrgžne šole. In mladi ljudje so bili levičarski in pogumni kakor takrat, ko sta jim stala Morten in Per Foil na čelu. Vsi pa so bili kakor neumni na to, da bi slišali kaj o Ameriki- Kakor da bi bili vsak tre-hetek pripravljeni odpotovati. Vršile so se ostre debate o n~
ne? Sedel je tamkaj in se čutil spet samo s Kvidala. "Ampak ko bi te imel v preriji," si je mislil. Sicer pa, kako je bilo mogoče, da se še ni poročila? Nekega dne je o tem izvedel. Bila je več let zaročena z nekim te-legrafistom, potem je on umrl. Nato je postala pobožna in se je nekaj časa jokala pri vsaki molitvi. Zdaj menda je to prestala. Ampak kako lepo dekle je bila. Da, ko bi jo imel v preriji, si je mislil Morten.
Nekega dne sta se vračala skupaj s sestanka in tedaj ga je pričela prav resno spraševati o Ameriki. Njen brat je bil prevzel posestvo, kmalu ne bo več imela početi v lastnem domu. Morala bi se nečesa lotiti, po-mišljala je, ko bi morebiti potovala v Ameriko k sestri. Kaj ( pravi Morten k temu ? Mortena je zbodlo v srce. Mislil si je: "če ji svetuješ, da naj potuje, je gotovo, da boš tudi ti šel z njo!" Malo pozneje ga je pogledala v oči in se mu nasmehnila. "Kaj pa je tako smešnega," jo je vprašal. "Nič, ampak vendar je smešno, da kdo stanuje na Kvi-dalu, ko ima tako veliko posestvo." — "Tam so hiše majhne." --o-
Mokri imajo 79 odstotkov večine na Finskem
Helsingfors, 11. januarja. Vlada je priobčila uradne rezultate nedavnega glasovanja glede pro-hibicije na Finskem. Vsega skupaj je bilo oddanih 774,487 glasov. Za preklic prohibicije je glasovalo 546,332 državljanov, za prohibicijo pa 199,167 oseb. Značilno je, da je glasovalo tudi 337,418 žensk, in 67 procentov ženskih glasov je bilo oddanih zoper prohibicijo.
Rabiatno dekle prisililo sodnika k poroki
Birmingham, Alabama, 11. jaguarja. Z napetim revolverjem I je prisilila 24 letna Lovie Teel svojega zaročenca, Johna Rig-don, da jo je poročil. In z istim revolverjem je rabiatno dekle prisililo sodnika, da je izvršil poročne obrede. Sodnik je pripovedoval, da je prišel par k njemu v hotel, in da je dekle grozilo, da ustreli sodnika in zaročenca, ako ju sodnik ne poroči, i Takoj po poroki je ženin vložil j prošnjo za ločitev zakona. Izjavil je, da mu je dekle neprestano j grozilo s smrtjo, ako je ne poro-iči.
Morilec 6-letnega otroka priznal dejanje
Cincinnati, Ohio, 11. januarja. Charles Bischoff, 45 let star, je danes priznal, da je zlorabil in nagnjusno umoril 6 letno dekletce Marion McLean dne 22. decembra. Bil je Bischoff, ki je prvi naznanil oblastem, da je v kleti njegovega stanovanja truplo umorjenega otroka, že tedaj je padel sum na njega, toda je skozi 19 dni trdovratno tajil, včeraj je pa priznal. Policija ga straži, ker se boje, da bo Bischoff linčan.
Delavci povzročili železniško nesrečo
Moskva, 11. januarja. Po štiridnevni sodnijski obravnavi, je bilo te dni 12 železniških delavcev spoznanih krivim, da so zakrivili železniško nesrečo pri Ja-roslavu, kjer je bilo več oseb ubitih. Dobili so ječo od 3. mesecev do 1'0 let.
Kardinal proti radio tulečim dervišem
Boston, 11. januarja. Kardinal 0'Connell je pri zborovanju družbe Naj sv. Imena imel nagovor, tekom katerega je bičal najnovejše radijo tuljenje ali takozvane "crooning." Te vrste tuljenje je degenerarirano, je rekel kardinal, brez umetnosti, apelujoče na spolne strasti, brez harmonije in vrednosti.
MALI OGLASI
Premestitev zborovalne dvorane
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. ne zboruje več v Slovenskem Narodnem Domu na Recher Ave., ampak v spodnji dvorani Vojšakovega poslopja na 217 East 185. cesta. Prihodnja redna mesečna seja se vrši jutri zvečer, dne 13. t. m. članstvo je vljudno vabljeno na to sejo.
Slovenka
išče dela za hišna opravila, doma ali v restavrantu. Istotam se odda tudi čedna soba za moške ga ali žensko. Vprašajte na 1208 E. 61st St,	(10)
DOMAČA MAST
Sedaj je pravi čas, da si napravite domačo mast po skrajno nizkih cenah. Pri nas dobite najboljši mladi špeh in salo po 7c funt Imamo veliko zalogo doma. Sedaj je čas, da se pripravite. Pripeljemo na dom. Se toplo priporočamo za obila naročila!
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St.
(10)
Delo dobi
moški, ki govori več jezikov. Obiskovati bi moral trgovce in profesioniste; Zasluži od $6 do $8 na dan. Plača vsak dan. Room 408, Standard Theater Building.	(10)
Peč naprodaj
na plin in premog, osem grelcev. Oglasite se na 7507 Aberdeen Ave.	(10)
Naprodaj je
vsa oprema za grocerijo in mesnico. Odda se tudi prodajalni-ški prostor v najem. Naslov se pozve v uradu tega lista. (13)
Restavrant
se da v najem. Odda se tudi vsa oprava. 1223 E. 49th St. (10)
ženska
išče delo pri gospodinjstvu. Vprašajte na 1121 Addison Rd.
(9)


Naznanilo in Zahvala
žalostna in težka usoda nas je zadela in spremenila našo hišo v hišo žalosti in prizadela globoko rano v naša srca, ko nam je kruta smrt ugrabila dragega soproga in ljubljenega očeta
Charles Krasovec
ki je po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, zatisnil svoje trudne oči dne 4. decembra 1931 v starosti 42 let. K večnemu počitku smo ga položili 9. decembra 1931 na Calvary pokopališče. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali za časa bolezni in vsem, ki so nas v tem času žalosti tolažili in nam stali ob strani. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so culi pri njem in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda ter ga spremili na pokopališče. Posebna hvala Mr. Joseph Zakrajšku in Mrs. Mary Zakrajšek za pomoč in tolažbo v času bolezni in smrti in ki sta nam šla na roke v vseh ozirih.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so mu tako lepo krasili krsto v zadnji spomin in sicer: Bratrancu Joseph Zakrajšek in družina in mali Joey, John in Louise, družina Mrs. Caroline Modic, bratrancu Joe Zakrajšek, in sestrični Alojziji Trenta, Mr. in Mrs. Peter Musich, Mr. John Pike, družina Simonich iz E. 53rd St. From fellow friends of Sanymetal Products Co., Mr. in Mrs. Jos. Trusnik, Mrs. Mary Stanovnik, Mr. in Mrs. Walter Toll, družina Mary Roitz, Mr. in Mrs. Langefus, Mr. in Mrs. James Several*, From Wilson School 9-A-l class, Mr. Jack Blanchard, The Mills Co., društvo Ribnica št. 12 S. D. Z.	n
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše in sicer: Frances Petrovčič, Mrs. Margaret Mestek, Mrs. Mozek, Frank J. Ambrosic, John Kromar, Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, E. 74th St., Mr. in Mrs. Caroline Klaus, Mike Piks, Frank Prijatelj, Tony Pakish, Josephine in Frances Russ, F. Mramor, Tony in Fannie Hrovatic, Joseph Nosse, Math Pakish, družina Frank Godič, Frank in Frances Hočevar, Mrs. Josephine Pečjak, Mr. J. Miklavčič, Joe Miklič, Peter Palčič, Mike Saver, Joseph Modic, John T. Petric u 74th St. Jack Krasovec, Richard Rochford, Louis in Mary Svete, Mr. in Mrs. F. Sober, Mary in Joe Zakrajšek iz Superior Ave., Paul Palčič, John J. Babuck, J. Susel, Joe Legat, Frank Pintar.	v
Prisrčna hvala vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala Matt Krizmanu za ganljiv poslovilni govor na pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za ganljive pogrebne obrede.
Prav lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za tako vzorno vodstvo pogreba.
Ti pa, predragi in nepozabni soprog in dobri bče, prestal si težavno pot te solzne doline. Bil si zvest soprog in skrben oče. Naj Ti večni Bog zato podeli svoje plačilo v svetem raju. Sveti naj Ti večna luč in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
žalujoči ostali: JOSEPHINE KRAŠOVEC, soproga, WILLIAM, sin, JOSEPHINE, hči. V starem kraju sestre FRANCES PAVLICU, MARIJA MOLE, P. MAKRONAK.
Cleveland, O., 11. januarja, 1932.
	• «; " . • '.'v , \ . ' V ' V	' ' 'v'' •' S V it; .	
			
vih idejah, sklepali so resolucije o najvažnejših stvareh. Da, j dogodilo se je celo, da so poslali J poslanico vladi in državnemu j ^ zboru, češ, take in take so želje j norveške mladine. Tako prosvet- i | ljeni in narodni so postali mla- Is di ljudje v poslednjem času. Pri- s hodnji dan pa so že stali na kro- i vu parnika, ki je vozil v Ame- 1 j riko.	j j
Morten se je praskal po bradi j j : in ni vedel, kaj naj bi prav za prav | dejal. In ko je hodil po občini 1 okrog, se je moral čuditi, kako J1 ie vse zastajalo. Cesta, katere gradnja je bila sklenjena pred i desetimi leti, je bila še zmeraj ;, samo v načrtu, -še zmeraj samo j. snov debate. "Le počakajte," j; si je mislil, "če bom jaz imel nekega dne odločati."
K tem mladinskim sestankom j Pa je hodila tudi Bergitta Itam-jsoyeva in vsakikrat, kadar je .vstopila, je vedel, da je prav za j prav čakal samo njp. Kadar je pela, je slišal njen'glas izmed drugih. Bila je dobra prijatelji-■ ca Helene Noreng, ali je bilo to • vse V Sedela je med drugimi de-i kleti, še tako mlada, izračuna)
-	je, da ne more imeti več kakor i pet in dvajset let. Nežni obraz -•pod plavimi lasmi je bil zdaj tanko zamišljen. Vodike modre oči,
i1 ki so nekoč tako hlepele po plc- j
-	su, so bile zdaj globlje. Večkrat 3 i jih je pobesila, kakor bi se hote-
-	la nečesa spomniti. Zdaj pa
-	zdaj se je ozrla k njemu in se e j mu nasmehnila. Ali je bilo to i j samo zato, ker je prihajal na-?'ravnost od sestre iz daljne tuji-
Katoliški Borštnarji | društvo Marije Pomagaj 1 št. 1640 C. O. F.
Naznanja se, da bo 14. I januarja jako važna seja. j Prosi se vse člane, da se S udeležijo te seje, ker bo K velikega pomena. Na tej I seji boste slišali važne | stvari, kar se tiče društva I in Jednote. Pridite na se- I jo in plačajte asesment, I ker sedaj ne smem več za- I kladati za nobenega čla- I na, drugače ako ne pride i na sejo in prosi.
Tudi se vam naznanja, I da kateri član ne bo imel 9 plačanega asesmenta ta I mesec, ne bo dobil nobe- j ne dividende. To je sklenila glavna seja, razven j i j ako pride na sejo in izja- J vi, da ne more plačati. Ni- j
komur se ni treba bati pri-
1 ti na sejo in povedati, da j ne more plačati. Saj vam društvo pomaga in Jedrno ta plača za take člane,! če ne more sam plačevati.
Se enkrat vas prosim,
r • i • ■	x	•
,f pridite na to važno sejo j vsi člani. Vaša dolžnost I i, ,ie, da pridete ekrat vsi - skupaj. Na tej seji bo tu-t di državni tajnik naše 1 Jednote — John Smolk, Z bratskim pozdravom, 0 i Frank Zupančič, 686 E.
157th St., finančni taj-i- nik.
dejal.
Razburjena ga je odvedla v sprejemnico. Tam je bilo tema, in morala je tipati za vžigalicami, da bi prižgala plin. Ni jih mogla najti. Gallagher ji je ponudil svoje. Prižgal je vžigalico. Hotela mu jo je vzeti iz rok. Prsti so se jima dotaknili. Zdrznila se je ter se ob nekaj spo-teknila. Vžigalica mu je pala izmed prstov in ugasnila Iztegnil je roke, da bi jo' prestregel, ko se je spotaknila. Ujel jo je za zapestje ter jo čvrsto držal. Izpregovorila nista niti besedice. Bilo je zelo čudno v temi. Obraza sta jima bila čisto blizu, in vendar nista videla drug drugega. Stala sta mirno, oba je prevzela zagonetna strast, ki jima je vezala jezik. Stala sta mimo skoraj celo minuto v trdem mraku in tišini male, zatohle sobe. Nato je Galagher izpregovoril. Govoril je z mehkim šepetom. Glas mu je zvenel milo in ljubkujoče. Ustnice so mu bile tako tik njenih, da se je njegova sapa vlažna dotikala njenih ustnic. V njegovem glasu se je nekaj lovilo, kakor bi mu zvok"ne bil dovolj krepak, da bi se v zraku ustalil.
"Mary," je rekel, "rad bi, da bi šla nocoj z mano k neki seji preiskovalnega sodišča."
MAM OTLAHERTY
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
1119 IlirrODROME 15I.DG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od C. do 8. ure na E. 93d St. in llnion Ave. OB SREDAH IN PETKIH „ 1106 E. G4th St. Ren. Tel. YEllowstone 0705-W
Roman
šest dni preko oceana
N*jlcrajSa In najbolj Dgodna pot i» polu v an J« na ogromnih parnikiti:
Paris
lie de France Jan. 30, Feb. 17
12:05 A. M. 12:03 A. M.
NajkrajSa pot po ialatnicl. Vsakdo ja v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijaia in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpraiajte kateregakoli pooblaiieneica agenta al)
French Line
Z6 Pobilo Square Cleveland, Ohio.
DOBER PREMOG!
ločna postrežba! The Mill Coal Co.
12fil MARQUETTE III). Stari Ciinpei-manovl prostori
IIEnderson 5788
FRANK ARKO, zastopnik
(Dalje prihodnjič)
<-'opr., 1932. The Amtrlrtn Tobacco Co.
"Jaz sem vedno rabil LUCKIES, in kolikor se mene tiče, ni nobenih boljših cigaret. Čestitam tudi vašemu izboljšanemu Celloplianskemu ovoju z onim malim tabom, ki tako lahko odpre vaš zavojček."
"It's toasted"
Zaščita Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju
In Mokrofno-varen Cellophane Obdril ta "Toasted" Okus Vedno Svel
NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minul z najboljšimi plesnimi orkestri na svetu, in Walter Wincbell, kojega današnja napovedovan)* postanejo jutrišnje novice, vsak torek, četrtek in soboto večer preko N.B.C. omrežja.
KI JO PRIREDI
Euclid Rifle & Hunting Club
V NEDELJO VEČER, 24. JANUARJA '32 v Slovenskem Domu na Holmes Ave. VSTOPNINA $1.00
Najboljša postrežba, izvrstna godba, imenitna pijača. Kupite si pravočasno vstopnico, ki jo dobite pri vsakem članu.
NOD PO IZDAJI
Udaril se je po prsih, da je zabobnelo.
"Zdaj pa, tovariš," je dejal : rezko Galagher, "na dan s svoji- , mi novicami Pa nič golomiše- < nja."
"Prav," je rekel Gypo ter po- ' tisnil naprej svojo ogromno gla- i vo, da je bila videti kakor oven-zabijač, nenadoma pritrjen na njegovo ključnico. "Ali še pom- i niš Podganino sestro Suzico? Saj je bila svoje dni članica pri i organizaciji. Ona —"
"Dobro," je hlastnil jezno Gallagher. "Pomnim jo. Kaj je ž njo? Kaj ima ona s to stvarjo?"
"I, zakaj bi ne imela vsega kleka s to stvarjo? Imela je otroka, ali ne? Kaj ni pustila —"
"Kaj veš ti o njenem otroku?" je siknil Gallagher. Bil je mrtvaško bled.
"Nikar se ne buri, zapoved-nik," se je široko zasmejal Gypo in poškilil vanj. Bil je natr-kan in nesramen. "Sem te dregnil v živo, ka? No, jaz ne vem prav nič o tem. Lahko se pomiriš. Frank McPhillip je bil tistega črvička oče in se jo je branil vzeti. Spominjam se, kako sva bila z njim neko noč zadaj pri Cassidyju na poliček, pa ti nekdo pride in pravi Franki-ju, naj stopi za minuto okrog vogala. Dolgo je ostal zunaj, pa sem pogledal za njim, ker sem sumil, da utegne biti kaj narobe. Pa sem našel njega in Suzico, ki ga je na vse pretege navijala. Kričala je in zahtevala, naj jo vzame nekam s seboj. Seveda se ni genil. Drugi dan je skočila v vodo. No vidiš. Glavo smeš staviti, da je to spravilo Podgano pokohcu. Zavoljo tega ga je ovadil."
Galagher je pogledal Mulhol-landa. Mulholland je nagi-ban-čil čelo in lahno stresel z glavo. Nato je radovedno pogledal Gy-pa. Connor je široko odprl usta in čudoma debelo gledal Gy-pa. Gypo si je natezal hlačni pas.
"No, zapovednik," je rekel, kc je opravil, "ali boš mož beseda in me sprejel nazaj v organi zacijo?"
"Le počasi," je zamrmral sa-njavo Gallagher in gledal v tla. "Najprej moramo tvojo izjavo potrditi. Ako je tvoja izjava pravilna, prideš lepo v redu nazaj." Nenadoma je pogledal kvišku, smehljal se je z iskreči-mi očmi. Prijel je Gypa za desnico ter mu prijateljsko mupno smehljal. "Poslušaj. N^foj ob poli dveh bo seja preiskovalnega sodišča. Bodi tam. Mulholland 1 te vzame s seboj tja. Dogovori i se z njim, kje se sestaneta. Name se smeš zanesti, sodrug, da te posadim na staro mesto. Dobro si delal prej,; tovariš, in spet boš delal dobro za osvobojo svojega razreda."
Gypo je prijel Gallagher j a za roko in jo je vneto stisnil. Nato je udaril s petami in odlično : pozdravil. Nato se je okrenil k Mulhollandu. "Pri Biddy Bur- ! kovi bom," je zašepetal; "okrog : ene. Tam te poiščem."
"Prav," je odgovoril Mulholland.
"Lahko noč, fantje," je vzklik«, i nil Gypo s krepkim, iskrenim glasom.	;
Nato je odkorakal iz sobe. S , petami je čvrsto bil ob tla in se ] odhrkaval.	'
Dve sekundi so vsi molče gle- . dali za njim. Potem je nekdo L zaklical: "Policijska ura, gospoda, policijska ura." Gallagher , se je zdrznil.
"No, vrag me vzemi," je vz- } kliknil ter si udaril z levico ob j desnico.
"On je," je siknil Connor in ) planil z odprtimi usti k Gallagher ju.
"Tiho, priSmoda," je usekal Galagher.	^
"Poslušaj, zapovednik," je . razburjen kričal Mulholland; j
"on je. Prisežem, da je, zakaj ( _>»
"Pojdi k vragu," je zarohnel Gallagher. "Kdo te vprašuje za tvoje mnenje? Poročaj mi. Hitro, hitro. Brez dolgovezriosti.'
V kratkih, sunkovitih skokih, z naglimi kretnjami je Mulhol- , land opisal vse, kar se je dogodilo na Tittovi cesti št. 44, Gy->. povo razburjenje, kako mu je padel denar na tla, kako ga je dal McPhillipovki, kako je odvihral iz hiše. Potem je začel nenadoma pripovedovati vse, kar , je storil, odkar ga je ob osmih spravila na noge novica o smrti ! Francisa McPhillipa.
"Pusti to," je zavpil. "Ali je našla policija na številki 44 kake papirje? Ne. Dobro. Ali io našli kaj pri njem? Ne veš. No, to ti bo laže zaslediti jutri pri mrliškem ogledu. Zdaj pa naprej. Drži se Gypa kakor 1 klešč. Zalezi vsako malenkost, ki jo le moreš. Privedi ga točno v Bogey Hole ob poli dveh. Izgini."	,
Mulholland je brez vsake besede izginil. Gallagher se je obrnil k Connorju.
"Ti, Connor. Spravi na noge šest mož svojega odseka. Zaj-mite Mulligana. Privedite ga \ Bogey Hole. Podvizaj se."
Connor je nekaj zamomljal in izginil.
Gallagher"je ostal sam; v misli zatopljen je strmel v tla. V sosedni sobi so prepevali pijani glasovi. Noge so drsale. Bobneč glas je venomer klical: "Policijska ura, prosim, gospoda, policijska ura."
Gallagher ju so se oči sanjavo razprle. Vzdihnil je.
"Samo še najmanjša špranji-ca," je mrmral sam pri sebi, "in vse se razpoči. Potem je z menoj v kraju. Zdrobiti moram tega prokletega ovaduha, pa bodi kdor že. Nemara da je Gypo. Nemara je podgana, čeprav je to tako dvomljivo. Pa to ni važno. Važno je to, da 1 imamo ovaduha . . . Mili Bog! ' Ovaduh je velika nevarnost. Vsi so zoper mene. Samo strah me . varuje. Tega dečka jim mo- ' ram postaviti za vzgled."
Glas mu je polagoma zamrl. 1 V sobi je zopet zavladala tišina. , Soba je bila vroča in zatohla, vsa je dišala po postani pijači in tobaku. Strmel je v tla.
Iz luknje je pokukal ščurek, si ogledoval razlitek od pijače 1 štiri palce pred svojim smrč- < ^om ter zopet izginil. Pozneje i izleze zopet in posreba razlitek.
Nato je Gallagher sunkoma dvignil glavo. Vzdihnil je in naglo stopil k lini. Potrkal je s členki. Skoraj tisti hip so se vzdignila vratca. Prikazala se je lepa rdeča glava. Gallagher je pokimal. Rdeča glava je zopet izginila, vratca so se spusti- i la. Gallagher je čakal. Tri se- i
kunde nato so se tiho odprla majhna vrata na levi, točajka je stopila v sobo in skrbno zaprla duri za seboj. Pohitela je nemudoma k Gallagher ju ter mu vrgla roke okrog vrata. Naglo ji je večkrat poljubil ustnice. Nato je razrahljal njene roke.
"Imaš kaj zame?" je vprašal.
Prikimala je in potegnila iz nedrij svoje črne obleke kos papirja. Vtaknil si ga je v dežni plašč.
"Dobro," je zamrmral kakor v sanjah.
Nato jo je zopet poljubil na , ustnice in jo potapljal po licu. Stopil je korak od nje, ona pa se ga je oklenila. Držala ga je in . mu proseče gledala v obraz.
"Ali mi nimaš nič povedati, Dan?" je šepetala skoraj ihte. .
"Za božjo voljo, Kitty, bodi pametna," je zamrmral osorno. ] "Zdaj ni čas za komedije." Položil si je prst na grlo. "Do tcdle mi sega. Vsa organizacija je v nevarnosti."
"Moj Bog! Kaj pa je, Dan? Povej mi"
"Ovaduh. Na svidenje jutri. Pusti me. Lahko noč."
Poljubil jo je na čelo. Roke so ji omahnile. Ni ga bilo več. Potrta je gledala za njim. Nato se je zdrznila ter se zagrabila za prsi.
Gallagher je šel po Tittovi cesti. Zdaj pa zdaj ga je kak delavec speznal ter spoštljivo pozdravil. On ni odzdravljal. Ostro je zavil k vratom na številki 44 ter potrkal. Skoraj takoj je odprla vrata Mary McPhillipova. Tudi ona se je zdrznila ter se prijela za prsi, ko ga je zagledala.
"Dober večer, Mary," je rekel mehko in iztegnil roko. "Ali smem noter? Rad bi govoril's tvojo materjo."
"Da," je rekla Mary razburjeno; "mama je v kuhinji, ali bolje, če stopiš v sprejemnico. Oče je tudi v kuhinji, in vem, da bo cgenj v strehi,k ako zagleda, tebe."
"O, nič zato," je rekel Gallagher. "Ali je še kdo tam?"
"Ne, vsi so odšli."
"S kom pa govoriš, Mary?" se je oglasil iz kuhinje Jack McPhillip.
"Z nikomer," je zaklicala Mary.
"Kakor da ne slišim moškega glasu," je zavpil oče. "Kdo je?"
"Pst! Je že dobro," je zašepetal Gallagher in jo odrinil, ko je hotela zopet izpregovoriti. "Ne bo me požrl. Jaz sem, jaz, Mr. McPhillip. Pozdravljeni. Novica o vaši nesreči me je zelo užalostila."
Moža sta se srečala na kuhinjskih vratih. Trenutek sta strmela drug v drugega. Nato se je Gallagher zgenil, da bi stopi) naprej, in McPhillip se je zdrznil in se odmeknil. Ni govoril, dokler ni bil zopet poleg postelje.
"A, tako vi ste?" je rekel ne-jevoljno. "In kaj vas je prineslo tako pozno v noč?"
Gallagher se ni zmenil zanj. Obrnil se je k McPhillipovki, ki je še vedno enako sedela pri ognju ter prebirala jagode na svojem molku.
"Oprostite, ako vas motim, Mrs. McPhillip," je rekel mehko in spoštljivo, "sredi vaše . . . e . . . ampak eno, dve vprašanji imam za vas zastran pokojnega. Ali bi hoteli biti tako prijazni
jy
"In kakšno pravco imate staviti eno, dve vprašanji?" se je zadri McPhillip, razjarjen, ker Gallagher ni maral govoriti z njim.
Zdaj je sedel na postelji. Sedel je na postelji plaho, kakor da je v tuji hiši.
Gallagher se je počasi obrnil k njemu ter mu ostro pogledal v oči.
"Pravico, ki jo ima organizator, da zasleduje izdajalca naše stvaru."
"Ha," je režal McPhillip. "In kakšne vrste organizator ste vi ?"
"Revolucijonaren s o cijalist," je odgovoril Gallagher.
Nato se je žaljivo obrnil ter sklonil glavo, da bi govoril z McPhillipovo ženo.
"Zanikernež prokleti," je zakričal McPhillip ter skočil s postelje. "Ali veš, kaj ti bom povedal? Ti — "
"Oče," je kliknila Mary vijoč roke, "nikar — "
"Tiho, ti mlada koza," je cepetal oče; "ali sem gospodar v lastni hiši, ali nisem? Ti, ti so-cijalist, ali kar že praviš, da sil Ti si največji lopov na Irskem. Največji sovražnik svojega razreda. Tak pusti me, Mary, če ne, ti ustrojim kožo. Pusti, da mu povem . . . Pusti me . . . Izpusti me!" je piskal in vreščal, ko ga je tesno prijela okrog života in ga začela šiloma pehati iz sobe.
Uprl je roke in noge ob podboje ter z nazaj obrnjeno glavo kričal z napol histeričnim gla^ som:
"Taki kot jaz so preoblikoval-ci, samo da nam nihče zaslug neprizna. Taki kot jaz oprav-
ljamo težko delo, vzgajamo svo- i je tovariše, fcraven pa se pošteno bijemo za boljše razmere. , Ljudje tvoje prilike pa so zločinci. Zločinci, zločinci, to ste. , Proč roke od očeta, Mary. Ni- . kar — "
"Saj se te ne dotikam," je klik- , nila Mary. "No, pojdi spat."
Spravila ga je v vežo. Ječal : je in bruhnil v napol pridušeno stokanje. Po stopnicah grede je i venomer tiho tarnal:	j
"Mar bi ga bil vzel s seboj na 1 zidarski oder, nikar da sem ga ' šolal, pa bi bil morebiti živ še danes in pošten človek, če b.» 1 bil le ... "	<
Nato se mu je glas izgubil v ; momljanje, ko so se zgoraj za 1 prla vrata za njim.
Ko ga je Mary spravila v po- • stelj ter se vrnila v kuhinjo, je 1 Gallagher sedel poleg njene ma- 1 tere in naglo pisal \ beležnico. Klobuk si je bil snel. Njegova na kratko ostrižena črna glava se ji je zdela j ako lepa. še vedno je vztrepetala, kadar jo je 1 pogledal. Od strani, ko je z za- ■ mišljenim izrazom gledal v beležnico, je bil videti obraz j ako : krut.
Stala je ter ga opazovala, do- 1 kler ni končal. Tedaj je vzdihnil. Vstal je. Rekei McPhillipovki nekaj besed. Nato ji je segel v roko in se obrnil k Mary. "Rad bi govoril s teboj," je
Jan. 15
10 P. M.
"Ni nobenih boljših cigaret"
VABLJENI STE NA
SRNJAKOVO VEČERJO