V LMSDI, v sredo, flne 18. novembra 1923! Posamezna številka stane 1'5G Dfo LelO LIII.
Naročnina
xa državo SHS:
na mesec ...... Din 20
ta pol leta..... .120
n celo leto .... . 240
za inozemstvo:
meseCno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
t Jugoslaviji .
v inozemstvu.
Din 60 . 80
S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec
€€
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem del« vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemS ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino plačano v oolovlnL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Velik napredek katoliške demokratične misli.
Nedeljske volitve za poslansko in senat-sko zbornico Češkoslovaške republike so veselo znamenje, kako napreduje misel krščanske demokracije. Bilo je pričakovati, da krepka organizac'ja čeških katoličanov pod spretnim vodstvom dr. Šrameka mnogo pridobi v tem volivnem boju, vendar so doseženi uspehi, če pomislimo na ljut bcj, ki so ga vse češke svobodomiselne stranke bojevale proti »lidov-cem«, naravnost porazni za češko svobodomiselstvo. V husovi deželi, kjer se je zdelo, da se po prevratu udomači odpadniška >na-rodna cerkev«, kjer so strastni sovražniki ka-toličanstva Marijin kip prevrgli v Vltavo, vstajajo probujene vrste katoličanov s tako odločnostjo, doslednostjo in mcčjo, da tvori o danes petino parlamenta izraziti katoliški poslanci. Na Češkem in na Moravskem so napred-<'ali za eno tretjino, na Slovaškem pa je Hlinkova ljudska stranka pridobila še enkrat toliko poslancev, kot jih je imela doslej!
Dosegli so te uspehe s krepko organizacijo, ki je šla res do podrobnosti in z veliko požrtvovalnostjo vseh čeških katoliških krogov. Največje varnosti pa je bilo dejstvo, i je edino ljudska stranka mogla v volivnem boju reči, da je stranka čistih rok in da njena ministra Šramek in Dolansky nobenkrat nista iskala samo strankarskih interesov, anip^k vselej predvsem čuvala koristi c.elokupn:sti. Češko ljudstvo uvideva, da je to stranka jasnega progn. ia, ki hoče res ljudsko državo na demokratičnem in krščanskem temelju in da je vse besedičenje o protinarodnosti, klerika-lizmu in ultramontanstvu zaveunih katr'":anov zlohotna in prazna kleveta, ker dejstva govore čisto drugačno govorico. Kakor je nemškemu katoliškemu centrumu po tolikih dolgih bojih doslednost in jasnost ciljev pripomogla v po večini protestantski nemški državi do velikega ugleda, ki je kakor znano prišel do veljave zlasti pri letošnjih predsedniških volitvah, prav tako postajajo češki katoličani v n&videz svobodomiselni češkoslovaški republiki vedno bolj uvaževan faktor. Koliko je pisalo naše »napredno« časopisje o preživelosti strank na krščanskem temelju, češkoslovaške vontve so pokazale čisto nasprotno! Ko češkoslovaškim katoličanom častiitamo na lepih uspehih, se z njimi skupno radujemo nove zmage modernega katoliškega gibanja in uničujoče obsodbe tistih krogov, ki ne morejo razumeti potrebe katoliške akcije in hi Dili pripravljeni v javnosti pustiti prosto polje svobodomiselstvu.
Češki katoličani so takoj po prevratu ne gUde na to, da jih je svobodomiselstvo zmerjalo z avstrijakantii, krepko poprijea za delo pri konsolidaciji mlade države. Kljub temu, da so jim očitali protinarodno t, ko se je češki zunanji minister Beneš zapletel v spore z Vatikanom, sto vendar z največjim samozatajeva-njem ostali v vlajdi, da ne bi mlada republika izgubila ugleda pred zunanjim svetom. Raidi te afirmacije državne misli jih ljubljansko »Jutro« sicer naziva centralisle, toda kdor pozna Idejne smernice krščanskih ljudskih strank, ve, da je to očitanje brez podlage. V bistvu vsake demokracije je, da skuJa malim sestavnim delom države, naj so to občine ali pokrajine, dati čim širše Ja razmaha. Češka ljudska stranka je to demokratično misel večkrat poudarjala in prepričani smo, da bodo ravno češki katoličani gradili tisti most, po katerem bo prišla češkoslovaška država do rešitve najtežjega svojega vprašanja, kako dati Slovakojn potrebno avtonomijo.
Ob velikem napredku čeških katoličanov je tem očitnejše propadanje reakcionarnih narodnih demokratov, ki so izgubili od svojih 19 mandatov kar 7. Četudi imajo v svojih rekah veliko in močno razširjeno časopisje, so vendar tudi mesta v veliki meri obrnila hrbet tej preživeli stranki. Niti ime pod Avstrijo na fmrt obsojenega dr. Kramafa tej stranki ni moglo pomagati. V vseh državah se čuti, kako slare liberalne stranke, ki so si po vojni pač radele moderno ime »demokratov«, propadajo, ker ne morejo spremeniti svojega bistva, ki je: nesmiseln boj proti katoličanstvu in puhlo narodno »živio«-vpitjc.
Značilen je tudi poraz socialnih demokratov. Leta 1920. so dobili 1,590.000 glasov, sedaj pa samo tretjino tega! Odcepili so se od
njih že pred par leti komunisti in ti so v sedanji volivni borbi postali ena najmočnejših deških strank. Kjer se operira z demagoštvom, splava navr' tisti, ki ima hujša gesla. Dema-goškam socialnim demokratom se maščujejo njihova prejšnja dela. Vidi se pa iz tega tudi, ktko se vedno bolj bliža boj dveh demokracij, krščanske in protikrščanske. Kar je v sreu«, l. ginja. Ta razvoj bo pač še dolg, je pa jasno z črtan že v vseh evrupejskih državah in češkoslovaške volitve so ga samo znova podčrtale.
Ne smemo pozabit«, da so češkoslovaške volitve, dasi je postavilo kandidatne liste 31 strank, celotno vendarle pokazale veliko . •>-1 o zrelost češkega naroda. Tiste stranke, k' so doslej tvorile vlado in se trudile za ureditev razm- v notranjosti in za ugled države na zunaj, so pri volitvah kl ub temu, da vse niso imele čistih rok, doHle zaupanje češkega naroda. Tudi med nemškimi strankami so
ravno tiste napredovale, ki so poudarjale, da r je treba postaviti na državno stališče in razmeram prilagoditi. Pri tem seveda Nemci v volivni agitaciji niso pozabili poudarjati, da mora vsak Nemec že zato na volišče, ker so vsake vo.'.'.ve pri volivni dolžnosti, ki je v tej državi uvedena, obenem larodnostni plebiscit.
Češka vlada je podala takoj po volitvah de-misijo, ki je sicer zaenkrat samo formalnega značaja. Vendar si češke stranke ne morejo prikrivati, da bodo pri sestavi nove vlade težave. Večina, ki bi z njo razpolagale češke stranke dosedanje petke, je malenkostna, četudi pritegnejo kot šesto stranko v svoj krog tskozvano obrtniško, kater f>. je žela lepe uspehe zlar" na račun narodnih demokratov. Naj se razvijejo dogodki po demisiji vlade tako ali tako, danes je gotovo, da močnega razvoja katoliškega gibanja na Češkoslovaškem ne bo nihče več zavrl in naj počenja svobodomiselstvo, kar mu dragol
Za pomoč po povodnji oškodovanim kram
NUJNI PREDLOG JUGOSLOVANSKEGA KLUBA SPREJET. — GOVOR POSLANCA DR. IIOHNJECA. - NARODNA SKUPŠČINA ODGODENA DO 27. NOVEMBRA.
Belgrad. 17. nov. (Izv.) Na današnji skupščinski seji se je pred dnevnim redom pričela razprava o nujnem predlogu Jugosl. kluba in ostale opozicije za nujno pomoč od poplave oškodovanim v Sloveniji.
Predlog Jugosl. kluba, ki smo ga včeraj objavili, zahteva nujno pomoč 25 milijonov dinarjev. Predlog je zagovarjal dr. H o h n j e c. V svojem govoru je naglasil, kako katastrofalen obseg so te povodnji zavzele v Sloveniji, zlasti na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi na Kranjskem so te poplave napravile veliko škodo. Poslanec je v svojem govoru podrobno popisal velikanske poplave na Štajerskem in v Prekmurju in škodo, ki jo je ta katastrofa povzročila. Po poročilih, ki jih je dobil Jugosl. klub, so zlasti prizadeti štajerski okraji, zlasti Ptuj, Ljutomer, Ormož, Maribor, Šmarje, Brežice, Celje, Konjice, Prekmurje pa je vse popolnoma un;čeno. Po podrobnih poročilih o tej veliki katastrofi znaša škoda več kot 100 milijonov. Smatra za potrebno, da se da 25 milijonov dinarjev kot prvo pomoč. Prosi, da se ta predlog sprejme in da se sprejme nujnost tega predloga in da se da začasna pomoč. Ob-
enem zahteva poslanec, da se čimprej prične z regulacijo rek in potokov. Dokazano je, da je ta povodenj nastala največ radi tega, ker niso bila izvršena regulacijska dela.
Po Hohnječevem govoru je poleg tega opozicija predložila sledeč predlog:
>Narodna skupščina sočustvuje s prebivalstvom v poplavljenih krajih. V vidu ima ogromno škodo, ki jo je povzročila nagla poplava v mnogih krajih in mestih države, ki je še bolj pojačala poljedelsko krizo v teh krajih. Zato sklepa in predlaga sledečo resolucijo: da se iz poslancev osnuje odbor 12 članov, ki bo preiskal s pomočjo upravnih oblasti na licu mesta nastalo škodo, povzročeno s poplavo, in razvrstil pomoč za poškodovance sorazmerno po velikosti povročene škode.«
Radikalna večina tega predloga ni hotela sprejeti. Pač pa je fin. minister izjavil, da sprejme nujni Hohnječev predlog. Z ozirom na to je skupščina sprejela nujnost predloga in ga odkazala fin. odboru v nadaljnje postopanje. Sledile so volitve v razne odbore, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja je bila sklicana za 27. t. m.
Mostar, 17 nov. (Izv.) Dr. Korošec je imel v nedeljo javen shod v dvorani »Hrvrje« za mostarske somišljenike in prijatelje. To je bil poslednja leta najbolj obiskan javen shod v Hercegovini. Prisostvovalo je ogromno število ljudstva. Dr. Korošec je dokazal, da je potreben sporazum na temelju konkretne avtonomije. Ljudstvo danes nima niti občinske, niti okrajne, niti oblastne avtononrje. Vse je centralizirano v Belgradu. Centralizem se je iz-
kazal za popolnoma nesposobnega in je za ljudstvo nevzdržljiv. Kljub vsem kapitulacijam se notranja politika razvija k velikemu sporazumu. Navzoči so dr. Korošcev govor sprejeli z velikanskim zanimanjem. Prisostvovalo je nad 1500 ljudi. Mnogi so se morali vrniti, ker niso dobili prostora. Poleg tega sta dr Korošec in Stjepan Barič imela v mestu še dva zaupniška sestanka.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Na današnji skupščinski seji je fin. minister predložil nove dvanajstine za štiri mesece. Tudi te dvanajstine znašajo 4 milijarde in 4 milijone dinarjev. To neprestano gospodarstvo s provizornimi proračunskimi dvanajstinami je zelo škodljivo za naše celokupno gospodarsko stanje. Neprestano se od vseh strani zahteva, da se v državnem interesu z dvanajstinskim gospodarstvom konča. Vendar pa vlada ni smatrala za potrebno, da tekom skoro polletnega vladanja sestavi reden proračun. Sedaj prihajajo že z drugimi dvanajstinami. Z budžetiranjem z
dvanajstinami je predvsem onemogočeno nadzorstvo nad državnim gospodarstvom. Zato vlada v opozicionalnih krogih veliko nezadovoljstvo nad tem lahkomišljenim vodstvom naše finančne politike.
Finančni odl>or je sklican za 20 t. m., da začne pretresati dvanajstine Pričakuje se ostra kritika sedanje finančne politike.
Zanimivo je dejstvo, da fin. minister kljub temu. da je skupščina odgodena do 27. novembra, še ni predložil rednega proračuna, ki ga mora po ustavi predložiti do 20. t. m.
Stepati
postane danes minister.
KRIZA ZAČASNO R^ENA - RADIČA HOČEJO DO DNA KOMPROMITIRATI oi'RE.IETJl) DVANAJSTIN SE KRIZA NANOVO OTVORI.
— P"
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Včerajšnje Paši-čevo odklonilno stališče proti vstopu Stjepana Radiča v vlado je vzbudilo med radičevci nenavadno ogorčenje. Takoj popoldne so telefo-nično obvestili Stjepana Radiča o tem ponovnem odklanjanju.
Z ozirom na to je Stjepan Radič v družbi svojega nečaka Pavle Radiča in dr. Mačka danes nenadoma prispel v Belgrad, dasiravno je bil njegov prihod javljen šele za prihodnje
Dopoldne je šel osebno k Pašiču, da ga sam prosi, da šaljivo igro z njim konča in da ga končno vendarle sprejme v vlado. Izjavil je, da je pripravljen sprejeti vse pogoje in katerikoli resor, samo da bi se končno ta njemu in vladi neljuba zadeva končala.
Z ozirom na to izjavo je Nikola Pašič do-poldue sklical vse prvake radikalne stranke. Po posvetovanju z njimi je bilo sklenjeno, da so Stjepan Radič vendarle spreime v vlado.
in sicer kot minister za prosveto. Vendar pa so bila pri tem izdelana striktna navodila, katerih se bo moral Stjepan Radič držati.
Popoldne ob štirih je Pašič sprejel Stjepana Radiča in ga obvestil, da nima radikalna stranka sedaj nič proti temu, da stopi v vlado. Vendar mu je sporočil striktna navodila, ki se jih bo moral držati kot minister. Stjepan Radič je od Pašiča šel zelo zadovoljen v dvor. Tam je ostal samo par minut.
Kakor smo zvedeli, bo Stjepan Radič z ozirom na to stališče že jutri postal minister s tem, da se podpiše ukaz o njegovem imenovanju za prosvetnega ministra. Takoj jutri bo Stjepan Radič prisegel.
S tem je ta del krize srečno rešen. Pašič-Radičeva vlada stopa s tem v svojo končno fazo. Splošno je prepričanje, da se bo takoj po sprejetih dvanajstinah otvorila nova kriza, tekom katere se bodo rešila vsa vprašanja, ki so bila zadnji čas na dnevnem redu.
Vstop Stjepana Radiča v vlado se smatra kot najboljši znak za to, da je odločna volja radikalov ta, da se Stjepan Radič do temelja kompromitira. Stjepan Radič se je dosedaj lahko izgovarjal radi neuspeha svoje stranke v vladi na dejstvo, da ni bil v vladi. Radikali sami dajejo tej rešitvi tak značaj. Mnenja so, da se bo kriza v najkrajšem času spet otvorila in da se bo takrat temeljito reševalo vprašanje naše nove notranje politike. Vsak smatra sedanji vstop Stjepana Radiča v vlado kot provizorij.
Velika nezadovoljnost nih
z režimom.
ZNAČILNO PISMO. — V MINISTRSTVIH SE NIČ NE DELA. — OJ TE ŽENSKE! — ZAHTEVAJO SE TEMELJITE REMEDURE.
Belgrad, 17. nov, (Izv.) Enajst radikalnih poslancev je poslalo danes na predsedništvo radikalnega kluba zanimivo pismo, ki najboljše odkriva, kakšne so razmere v vladnem klubu. V tem pismu se predvsem ugotavlja, da posamezni ministri delajo kar hočejo, ne da bi se prej posvetovali s svojim klubom. Dalje pravi pismo; »V vseh uradih se popolnoma nič ne dela in ministri tudi s tem ne računajo. Smelo trdimo, da oni še sedaj ne poznajo (namreč ministri), kje se nahajajo posamezni oddelki in kateri uradniki delajo v teh oddelkih. Ministru je dovolj to, da je postal minister, vse drugo naj gre, kakor hoče, njega se to ne tiče. Uradne ure so vpeljane samo dopoldne. Najbrž zato, pravi pismo, da se uradništvo odpočije od sedenja in pitja kave.«
Zato poslanci zahtevajo, da se takoj uvedejo uradne ure od 8—12 in cd 2 popoldne, ne pa da vsakdo dela, kar hoče. Dalje pravi pismo, da posamezni ministri s svojim nede-lovanjem radikalni stranki zelo škodujejo in da so zelo omajali temelje radikalne stranke. Za to njihovo delovanje vedo tudi vclivci, tako da poslanci pred svojimi volivci ne morejo braniti njihovega nepravilnega delovanja. Oni uvajajo razna nova bremena, ne da bi za to vprašali člane kluba. Pred skupščino pošiljajo zakone, ne da bi se prej posvetovali s svojimi poslanci.
Dalje pravi pismo glede ura^lništva sla« deče; »V posameznih službah je nameščeno toliko uradnikov, da vlada pravi kaos, kakor še ni vladal nikoli dosedaj. Uvedena so mnoga nova mesta brez potrebe, s čemer je znatno obremenen drž. preračun. Zato zahtevajo, da se morajo vse ženske brez šol odpustiti iz drž. službe in odposlati domov, da se doma izučijo za dobre gospodinje.« — Ravno radi teh žensk,« pravi pismo, »ki sc nahajajo v posameznih uradih, se ne dela, ker nikakot ne more dobro vplivati, če sede moški in ženske skupaj v uradiih.« Zato zahtevajo, da naj minister vse te »ženskinje izjuri iz državne službe«, na njihova mesta pa naj pridejo moški, da se zlo odrere pri korenini. Od vlade zahtevajo nadalje, da se v upravi spremene še druge razne stvari. Ako se jim ne bo ugodilo, potem pravijo, da bo smalu prišel čas. ko bodo vsi ministri in narodni poslanci vladne večine izgubili zaupanje ljudstva. Zato zahtevajo od predsednika kluba, da vsame njihove zahteve resno v pretres in jih postavi na dnevni red za razpravo v radiknlncm klubu.
Kupi srečko v korist našilf študentov!
Volitve na češkoslovaškem.
Praga. 17. nov. (Izv.) Na Slovaškem so mani doslej sledeči izidi volitev po prvem skrutiniju:
Republikanska agrarna stranka 8, kmetska zveza in madžarski kmetje 7, Hlinka 16, komunisti 5, madžarski krščanski socialisti pa 1 mandat. — V Podkarpatski Rusiji so dobili republikanski agrarci 1, kmetska zveza 1, komunisti 3 in rusinski avtonomisti 1 mandat,
Praga, 17. nov, (Izv.) Po dosedanjih vo-
fiviuh rezultatih dobe mandatov:
Republikanski agrarci 42 (doslej 42).
Komunisti 42 (87).
Ljudska stranka 30 (21).
Češki narodni socialisti 27 (27).
Češki socialni demokrati 30 (52),
Češki narodni demokrati 12 (22)
Češka obrtna stranka 12 (6).
Hlinkova stranka 25 (12).
Nemški agrarci 19 (13).
Nemški so^ialnj demokrati 19 (30).
Nemški nacionalci 10 (10).
Nemški krščanski socialisti 7 (5).
Razne madžarske stranke 10 (9).
Prag*, 17. nov. (Izv.) Vlada j* odstopila, Predsednik Mas«ryk je poveril sestavo nove vlade zopet Švehli.
Belgrad, 17. nov. (lzV) Volitve na Češkoslovaškem so bile predmet celokupna pozornosti tukajšnjih političnih krogov, interesira-nje je bilo zelo živahno. Poslanci vseh klubov so bili stalno v zvezi s tukajšnjim češkoslovaškim poslaništvom, da se informirajo o rezultatu volitev. Smatra se, da bo iz|4 volitev odločilno vplival ne samo pa razmere v Češkor slovaški, temveč tudi na razvoj političnih razmer v srednji Evropi. Belgrajski listi obširno poročajo in prinašajo vfSjidpl zelp netpčne, deloma tendenciozne številke. Jugosl. klub je sprejel od svojih češkoslovaških prijateljev poročila o sijajni emagi češkoslovaške ljudska stranke. Klub je na današnji svoji seji pod predsedništvom Antona Sušnika soglasno sklenil, da se pošlje sledeč brzojav: Minister dr. Šramek, Praga. Parlamentarna delegacija Slovenske ljudske stranke iskreno čestita bratski stranki k sijajni zmagi krščanske demokracije v Češkoslovaški republiki. Bog živil Podpisi poslancev.
Carinska razprava.
Belgrad, 17. novembra, (Izv.) Odsek fin. odbora je nadaljeval razpravo o parini na uvoz bombaža in ostalih bombažnih sirov in. Posl. Pušenjak se je zavzel za znižanje za te sirov me z ozirom na potrebe nižjih slojev ljudstva, kakor tudi posebno z ozirom na lastno industrijo, ki protestira proti povišanju teh uvoznih carin. Vladna večina je po dolgotrajni debati glasovala za predložene carine. Vladni zastopniki so zagovarjali predložene carine, češ da se bo o tem še vršila razprava pri bližnjih pogajanjih z raznimi državami-
Posl. Pušenjak se je čudil, da je uvozna carina na čipke znižana in zahteva, da se z ozirom na domačo industrijo uvozne carine zvišajo na dosedanjo postavko. Zvišanje je potrebno z ozirom na domačo industrijo, ki je dobro razvita posebno v Sloveniji. Tzdelki slovenske industrije so na vseh razstavah, tudi na belgrajski, dosegle največji uspeh. Uvozna carina je bila nato povišana,
Odsek bo jmel prihodnje dni seje dopoldne in popoldne in bo nadaljeval razpravo o uvoznih carinah.
Pravilnik k zakonu o poljedelskih kreditih.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Dosedaj je imelo ravnateljstvo za kmetijski kredit sedem sej. Predelalo je splošni del pravilnika, določbe o okrajnih, o oblastnih zadrugah in o ravnateljstvu. Za pretres ostanejo še sledeča poglavja: Vzoree pravil za okrajne zadruge, vzorec pravil za oblastne zadruge, pravice in ugodnosti zadrug za kmetijske kredite. Zlasti poslednje poglavje je težavno obdelovati, ker je dobila zadruga za kmetijski kredit pravico, da sam anapravi izvršbo za svoje terjatve na vseh zastavljenih predmetih in na vseh stvareh, ki jih člani dolžniki nabavljajo s kmetijskimi krediti. V tem oziru je zadrugam za kmetijski kredit dana ista ugodnost, ki jo ima po za- j konu drž. hipotekama banka. Dočim delajo ' te zadruge v mejah Srbije bodo zadruge za i kmetijski kredit ta privilegij izvajale v celi ! državi. Dolžniki teh zadrug se bodo težko vživeli v položaj, da jim bodo njihove zadruge prodajale stroje in živino brez sodelovanja sodišč in tudi brez sodelovanja javnih organov. To je velika novost za naša sodišča.
DEBATA O BRODARSKEM SINDIKATU V RADIKALNEM KLUBU.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) V radikalnem klubu se je danes vršila seja, na kateri so razpravljali o brodarskem sindikatu. Po obširnem referatu železniškega ministra Radoje-viča o tem brodarskem sindikatu je klub dolgo razpravljal o tem vprašanju. Sprejet je bil predlog, da se ta zadeva ponovno stavi na ; dnevni red, nakar se bo definitivno rešilo, ali j naj se osnuje nova takozvana »Rečna plovitba SHS ali pa ostane pri starem.
PREISKAVA PROTI DR. LUKINIČU.
Belgrad, 17. nov. (Izv.) Anketni odbor, ki \ preiskuje obtožnico proti dr. Lukiniču radi znane Thurn-Taxiaove afere, je danes povabil obtoženega ministra Lukiniča ter ga v dolgi seji zasliševal o različnih vprašanjih. Po seji je bilo opaziti, da je prišel minister Lukinič očividito zelo nerazpoložen s seje. Kakor smo izvedeli, se bo zasliševanje obtoženega ministra samostojnodemokratske stranke nadalje- -valo na prihodnji seji anketnega odbora.
Finančna kriza v Franciji,
Pariz, 17. nov. (Izv,) Včeraj je Imela finančna komisija sejo, na kateri so sprejeli vse prodloge, ki jih je izdelal Painleve za ozdravljenje francoskih financ. Tudi poročevalec večine je te izdelal svoje poročilo. Razprava o novih finančnih zakonih se prične danes v torek, in bo trajala do sobote. Pričakujejo zelo ostro razpravo, ker se bo desničarska opozicija z vso silo upirala novim davkom na premoženje. Tudi socialistične stranke so pripravile precej posebnih predlogov.
Odkrita beseda.
Naša neupogljiva borba za politiko popolne enakopravnosti vseh treh delov naše države ni ostala brezuspešna- Krogi, ki so menili, da bodo opravili s Slovenci s samim pre-ziranjem, ki so mislili, da bedo Slovenci zlezli pod klop, ako jim bodo dali odzgoraj nedvoumno razumeti, da so zanje quantije pegli-geabel, so se morali prepričati, da so se v tem zelo motili. V Belgradu so spoznali, da morajo s Slovenci žejo pozitivno računati. Zato so začeli ubirati nasproti nam druga pota. »Samouprava« je posvetila te dni Slovencem par uvodnikov, ki so sicer -v3i pisani z ojjiejenega strankarskega gledišča, ki pa vendarle dokazujejo., da se čutijo krogi, ki jim je glasilo Samouprava«, prisiljene, da stopijo s svoje višine in začno s Slovenci obravnavati. To je prvi uspeh, ki smo ga odkritosrčno-veseli.
Toliko na splošno; v podrobnostih pa moramo >SamoupravLna« izvajanja osvetliti in popraviti. V članku >Slovenci na prekretnici« naglaša »Samouprava«, da so Slovenci po ujedinjenju hitro napredovali, da se je njihova industrija osvobodila nemške in madžarske konkurence in našla na hrvatskem in posebno na srbskem trgu najboljše odjemalce. To je res — kakor je seveda nasprotno res, da je tudi Slovenija dobra odjemalka za poljske pridelke in specifično industrijo srbskih in hrvatskih pokrajin — in Slovenci bi to radi hvaležno priznali, ako ne bi na drugi strani naša davčna in narodnogospodarska politika sploh izpodkopavala ugodnih naravnih pogojev za uspevanje.
Kaj pomaga odprt trg, če pa zaradi davčnih bremen, prometnih razmer in drugih neugodnih dejstev ni mogoča konkurenca, kaj pomaga vsa pridnost in marljivost, vsa sposobnost, če pa zahteva fiskus od vsega zaslužka tolik del zase. da tistemu, ki dela in pridobiva, od tj-uda ne ostane dostikrat niti za golo eksistenco, kamo-li za napredek in prospeh. Na ta način se ubija veselje do dela, produkcija se omejuje, brezposelnost raste. Namesto blagostanja se širi revščina. Ogorčenje in nezadovoljnost veča dejstvo, da se iz Slovenije iztisnjeni davki ne vračajo vanjo v pravični meri, da marveč kljub vsem neznosnim davčnim bremenom vse naše javne kulturne in dobrodelne ustanove hirajo in propadajo vsled nezadostnih kreditov, da naši reveži ne najdejo več zatočišča v bolnišnicah, razen v najtežjih slučajih, da so naši invalidi beraško preskrbljeni.
Če bi hoteli krogi, ki se jih tiče, tem perečim dejstvom enkrat iskreno pogledati v oči! Potem bi morali spoznati, kako občutne, realne razloge ima nezadovoljnost Slovencev s sedanjimi razmerami y državi, kako vteme-ljeno in naravno je njihovo stremljenje po avtonomiji. Kako daleč so še danes ti krogi od poznavanja pravih razmer, podaja najboljši dokaz »Samouprava« sama, ki piše v gori omenjenem članku: »Ako in v koliko obstojajo v Sloveniji kake gospodarske težkoče, le-te niso specifično slovenske...« Vodilni list sedanjih vladnih krogov torej danes sploh ne ve, ali in v koliko obstojajo v Sloveniji kake gospodarske težkoče. Potem seveda ni čudno, če se vodi tako uničevalna davčna in narodnogospodarska politika, pač pa je čudno, da se merodajni krogi ne dajo poučiti o resnici, da tako trdovratno zapirajo oči in ušesa vsem Opozorilom in dokazom naših poslancev in našega tiska. Igra ptiča noja je vsekakor udobna, toda obenem zelo nevarna in prav nič državniška.
Pa — obeta se nam preokret! V drugem članku: »Če klerikalci agitirajo...« piše »Samouprava«: »Imamo torej razlog... da poklonimo večjo pažnjo Sloveniji, da malo globlje pogledamo v delo tamkajšnjih ustanov... in nič ne odlagamo akcije, ki bi to agitacijo (»klerikalno« namreč!) izpodbila, prizadevajoč se obenem za realne in pozitivne interese našega naroda v Sloveniji.«
»Samouprava« kot glasilo vladajočih krogov tu izrecno priznava, da so ti krogi poklanjali Slovenji in nienim realnim in pozitivnim interesom doslej zelo malo ali pa nikake pažnje, S tem so sebi in svojemu centralistič-
nemu režimu Izrekli najhujšo obsodbo. Sedaj obetajo poboijšanje — vsekakor ne iz pravičnosti, n« ii .državniške dalekovidnostj, ne iz ljubezni do Slovenije, ampak zgolj iz strankarskih razlogov in v strankarske svrhe. Pa nič »atoj Samo naj pridejo in si ogledajo dejanski položaj v Sloveniji; mi njihovi politični razsodnosti toliko zaupamo, da smo prepričani, d« bodo spričo dejstev, ki jih bodo našli, blagoslavljali, kar so hoteli preklinjati.
»Samouprava« nam v gori omenjenih člankih očita, da hočemo vzbujati plemenski šovinizem, da Srbom kot narodu podtikamo, da vodi proti nam raznarodovajno, velesrbsko politiko, da jih primerjamo z Nemci in Av-strijcj, da se za slovenščino ne potezamo zato, jker bi bila ta dejansko v nevarnosti, marveč sama zato, ker smo protivni jsrbsko-hrvatske-mu narečju«.
Temu nasproti ugotavljamo predvsem, da so naši članki, na katere se sklicuje v svojih uvodnikih »Samouprava«, reakcija na isciv od srbske strani (Pokret!). Zakaj »Samouprava« z nobeno besedo ne obsodi i« n'ti »e omenja izzivalcev? r— Nam, katoliškim Slovencem resnično ni do narodnega šovinizma, saj ta nasprotuje že našim temeljnim načelom e bratstvu vseh narodov. Najmanj pa nam prihaja na misel, da bi igrali narodno nestrpnost nasproti srbskemu narodu, s katerim nas vežejo nerazdružljive krvne vezi in najvišji na-rodnopolitični cilji in interesi. Nikdar tudi nismo valili krivde za današnje nepovoljne razmere v naši državi na srbski narod kot tak, marveč vedno le na tiste kroge, ki danes odločajo v državi. Še več — mi niti radikalne stranke kot take ne delamo odgovorne za našo sedanjo notranjo politiko, ker dobro vemo, da je v njej zelo mnogo takih, ki se s to politiko ne strinjajo. Kar želimo, je le to, da ti elementi v radikalni stranki prevladajo, do-hrovedoč, da bi se dal potem doseči pošten, trajen sporazum med nami. Potem bi sama ob sebi odpadla tudi neprijetna, za obe strani tako malo plodna jezikovna borba.
Primera z nekdanjimi raznarodovalnimi prizadevanji Avstrije, Nemčije, Anglije in Rusije je bila spričo izziva v »Pokretu« popolnoma upravičena. Sicer je pa tudi dr. Velizar Jankovič primerjal Slovence z Madžari in Nemci v Jugoslaviji, kakor je razvidno iz nedavne izjave naših ameriških-rojakov. Še več: Štefan Radič je že kot zaveznik sedanjega režima izjavil, da smatra Hrvate za narodno manjšino v tej državi. Slovenci tega stališča nikdar nismo zavzemali in ga tudi sedaj naj-odločnejše odklanjamo, ker se smatramo in priznavamo za državotvorni del te narodne države; ves naš boj gre le za tem, da se to dejansko stanje tudi v praksi uveljavi.
»Samouprava« odnosno tisti, ki stoje za njo. skušajo vso krivdo za nezadovoljnost Slovencev pripisati agitaciji »klerikalizma«, ki mu napovedujejo oster boj. Mi se tega l>oja prav nič ne bojimo. Čudimo se pa bistrim političnim srbskim glavam, da še vedno ne uvidijo, da so se dali od peščice slovenskih političnih hazardistov speljati na čisto krivo pot. Klerikalizma v Sloveniji ni. Kar zastopa SLS, je zdrava zahteva slo\enskega naroda, da se more v svoji narodni državi neovirano izživeti po svoji narodni individualnosti, ki je slovenska in katoliška, da more svoja sredstva, pridobljena z lastnim znanjem in znojem, uporabljali za svoj umski in gospodarski napredek, za dostojno preskrbo svojih bednikov — ne da bi se seveda hotel izogniti prispevanju svojega poštenega deleža za skupne svrhe in potrebe.
Gospodje od »Samouprave«, prepustite boj proti mlinom na veter — proti klerika-lizmu v Sloveniji svojemu ljudstvu odtujeni slovenski liberalni inteligenci, sami pa poiščite poli za trezno rešilev našega notranjepolitičnega problema, ki je j srbski i hrvatski i slovenski.
Samo italiJansiOtoi~jezik7
Rim, 17. nov. Ministrski svet je na svoji včerajšnji se'i sklenil zakonski odlok, ki določa, da je »edini jezik na osnovnih šolah v Italiji italijanščina«. S tem so Slovanom ;n Nemcem odvzete še zadnje drobtine pravic, ki jih je dovoljeval materinščini Gentilejev reformni zakcrn: posebne ure za slovanščino odnosno nemščino.
Drag sporazum.
Rim, 17. novembra. (Izv,) Prvo navdušenje zaradi ureditve italijanskih dolgov Ameriki se je znatno poleglo, ko se je zvedelo, da Amerika Italiji ni odpisala 80 odstotkov dolga zastonj, ampak pod pcgojem, da sme ameriški kapital izkoriščati vse vodne sile v Italiji, Tako utegne preiti polagoma vsa italijanska industrija v roke ameriških bogatašev in bank.
Fašizem brez opozicije.
Rim, 17. nov, Avent nska opozicija je razpadla. Vse tri socialistične skupine: maksi-malisti, unitarci in unionlsti, so sklenile, da ostanejo na Aventinu, popolari in demosocial-ci pa se vrnejo v parlament. Fašistovski tisk nezaslišano grdi opozicijo, posebno skupine, ki se vrnejo v parlament, in napoveduje, da bodo fašisti z njo obračunali. Fašistovski poslanci bodo zasedli prostore opozicije tako, da bodo opozicionalni poslanci prisiljeni sedeti pomešani med fašisti,
zbližanje z njo. Dalje napoveduje končni obra. čun z zadnjim opozicionalnim dnevnikom, Id je še ostal: »Corriere della Sera«; ali mor» preiti list v fašlistovske roke ali pa mor« nehati izhajati.
Rapallski dan.
Z ozirom na to, da so vse večje prireditve z« rapallski dan izven Slovenije zabranjene je pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani sklenil, da za 22. t, m. nameravani spominski in dinarski dan prenese na poznej-ii datum, ki se določi v soglasju z drugimf pokrajinskimi odbori.
Pokrajinski odbor Jug, Matice r Ljubljani.
Beležke.
Ironija. Predsednik g e r e n t s k e g a sve-ta v Ljubljani g. dr. Dinko Puc je povabil v Ljubljano zastopnike slovenskih a v to no m. nih mest » v svrho utrditve avtonomnih pravic slovenskih mest,« ker je postalo »vprašanje, ki se tiče energičnega zastopa interesov slovenskih mest napram državni oblasti, doma in v Belgradu, že pereče.« Zastopniki slovenskih avtonomnih mest so se vabilu dr. Puca odzvali in ustanovili »Udruženje slovenskih avtonomnih mest« g sedežem v Ljubljani. Prvi uradni korak nove-ga Udruženja je bil odločen protest proti na-meravani ukinitvi poštne direkcije v Ljubljani — Kot zavedni in dosledni zagovorniki principa avtonomije Zvezo avtonomnih mest Slovenije pozdravljamo. Kričeče protislovje k avtonomiji pa je„ da sklicuje zastopnike slovenskih avtonomnih mest v Ljubljano od vlade imenovani ljubljanski gerentt Ljubljansko gerentstvo bo moralo, če je nova zveza res ustanovljena v obrambo a v t o n o m. nih pravic slovenskih mest, takoj samo predlagati vladi razpust gerent v a in takojšnji razpis občinskih volitev v i.jub-Ijani. To bi bil prvi korak, ki bi ga morala Zveza avtonomnih mest storiti!
Čisto obupal je nad Jugoslavijo pod RR režimom »Narodni dnevnik«, ki piše v svojem uvodniku 17. t. ni.: »Kakor da ne bi naša dežela nikdar poznala vojne in imela od pam-tiveka najbolj vzorno upravo, tako idilično mrtvilo vlada v našem javnem življenju. Nobena stvar se ne premakne naprej, nikjer ni videti iniciativnega dela, vse živi le od danes na jutri in »fortvurštlerija« je postala najvišji princip vladanja. Dežela omaguje od davčne preobremenitve, v Belgradu pa se sestavlja proračun, ki naj bo za štiri milijarde višji od lanskega. In to v letu, ko se je dinar dvignil in se na doseženi višini stabiliziral. Pa čeprav lete skoraj dnevno opomini v Belgrad, čeprav vedno bolj pogoste brezuspešne ru-bežni jasno dokazujejo, da je dežela denarno izčrpana, se vendar ne zgodi ničesar in stranke še vedno deklamirajo o načelih, v Belgradu pa delajo kombinacije o izpremembah v vladi, da se ho stara »fortvurštlarija« nadaljevala In kamor pogledate, povsodi odprte rane, iz katerih krvavi naš narod in za katere se nihče ne meni. Najmanj pa tisti, ki je v prvi vrsti poklican. Bijejo se besedni boji, poziva se z deklamacijami o načelih, trpljenja ljudstva pa nihče ne vidi. Zato je bilo mogoče, da je bil preslišan apel invalidov in vojnih sirot ravno tako, kakor se noče videti obupne bede starovpokojencev. Zato pričakujejo še zaman svojo pravico vojni oškodovanci, kakor se ne popravi krivica nepravično odpuščenim železničarjem in drugim političnim preganjan-cem. Ne ene teh reči ne vidijo naše stranke, ker imajo zmisla le za razne kombinacije in pa za fabrikacijo volilnih obljub. Ob volitvah bodo vse storile, pn menda samo zato, da po volitvah tem sigurneje pozabijo na svoje obljube. In ne smemo upati, da se bodo razmere skoraj izboljšale. Iz centrale izhaja mrtvilo in to mrtvilo osvaja province.« — Gotovo je zanimivo, da morajo vladajoči belgrajski »fortvurštlarji«, pripadajoči slavni RR koaliciji, preslišali tako grenke besede od lista, ki se sicer tako silno vleče za tiste »fortvuršt-larje« in njihov režim. Zelo zanimivo je tudi, kako »N. D « krepko žig;,sa vladni stranki, ki deklamirata o narodnih in sel.jačkih načelih, v resnici pa puščata narod krvaveti iz odprtih ran. Kaj zanimiva je tudi karakteri' stika vladajočih strank, ki imata edini možnost te rane zaceliti, da imata samo zmisla za razne kombinacije in fabrikacijo volivnih obljub. Kaj poreko gg. radikali, radičevci in Pucelj-Prepeluhova Zveza kmečkega ljudsva? Še te tolažbe si ne privošči »Narodni dnevnik«, da bo ponehalo mrtvilo iz Belgrada. kadar vstopi v vlado njegov ljubljenec, gospod Štefan Radič... »Narodni dnevnik« je moral biti včeraj res zelo slabe volje.
Gonja proti »Malemu dnevniku«. Jugoslovanski svobodomiselci vodijo sistematično, dobro premišljeno gonjo proti glasilu krščansko socialnega gibanja med našimi rojaki v Italiji. Razume se, da pri tem ne sme zaostnti listič na Sušaku — »Novi list«. Venomer se zaletava v >Mali list - in Sčeka ter Besednjaka. To je gotovo zelo n a r o d n o delo, na meji naše države in Italije! Bo treba pač tudi »Novemu listu« posvetiti malo več pažnje kakor sploh »narodnemu« delu naših svobodomisal-cev glede na neodrešene brate v Primcrju. Nameni, ki jih s tem zasledujejo, so nam jnko dobro znani.
Proslava 80-letnice rojstva dr. J. Ev. Kreka.
Krščansko-socialistične delavske organi-lacije v Ljubljani proslave 60 letnico rojstva pokojnega dr. J. Ev. Kreka v nedeljo, dne 22. t. m. s sledečim sporedom:
I.
1.	Ob osmi uri zjutraj je slovesna sv. maša za pokojnega dr. Kreka v cerkvi sv. Jožefa.
2.	Ob 10. uri odhod deputacij krščanskih organizacij na pokopališče k sv. Križu, kjer polože venec na Krekov grob.
II.
Zvečer ob pol osmi uri se vrši v »Ljudskem domu« SLAVNOSTNA AKADEMIJA:
1.	Otvoritev.
2.	Dr. Ivan Pregelj: »Dr. J. Ev. Kreku, kadar bi mu bilo 60 let«; deklamira tov. Savenc.
3.	Slavnostni govor: govori tov. J. Go-stinčar.
4.	Dr. J. Ev. Krek: »Naša pesem« — himna krščanskih socialistov — poje pev. zbor Kat. akad. društva »Borbe«.
5.	Fr. Bevk: »Pesem proletarcev«; deklamira tov. Pevec.
6.	Simon Jenko: »Molitev za slovanski rod«; poje pevski zbor »Borbe«.
7.	Oton Zupančič: »Kovaška«; deklamira skupina delavcev.
8.	»Bog in Slovani«; poje pevski zbor »Borbe«.
9.	Joža Lovrenčič: »Kreku«; deklamira tov. Anica Zalarjeva.
10. »Slava Kreku«: »Alegorija« v treh dobah: Suženjstvo, Prebujenje, Zmaga. — Del. stanovi prisegajo krščanstvu. — Alegorične deklamacije (sestavil h Krekovi 60 letnici tov. Ivan Gajšek).
Vljudno vabimo vse člane in članice naših organizacij, somišljenike ter prijatelje, da se te proslave dopoldne in zvečer udeleže v obilnem številu, da dostojno proslavimo spomin našega velikega Kreka. Vstopnice k akademiji v Ljudskem domu se dobe do nedelje opoldne na Starem trgu št. 2-1. V nedeljo popoldne pa eno uro pred akademijo v > Ljudskem domu«.
»Naša pesem«, katero je zložil pokojni dr. J. Ev. Krek (himna krščanskih socialistov), se bo prvič pela v nedeljo dne 22. t. m. zvečer na proslavi 60 letnice Krel ovega rojstva v Ljudskem domu v Ljubljani. Kompo-niral jo je preč. g. Stanko Premrl.
Člane in članice krščansko-soc. organizacij kakor somišljenike in prijatelje vabimo, da se polnoštevilno udeleže v nedeljo dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj sv. maše za pokojnim dr. Krekom v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Prav tako vabimo vse, da pohite ta dan dopoldne na Krekov grob pri sv. Križu z deputaci-jami kršč. soc. organizacij, ki polože ua Krekov grob venec. Odhod deputacij je ob 10. uri dopoldne iz Starega trga št. 2.
Slavnostna akademija v proslavo 60 letnice rojstva dr. Kreka, se ne vrši v Rokodelskem domu, kakor smo prvotno javili, temveč f »Ljudskem domu« v Ljubljani od pol osmi uri zvečer. K obilni udeležbi vabimo vse.
PRIPRAVLJALNI ODBOR,
Vse one. ki so prejeli vabila in navodila za sodelovanje pri »Alegoriji« v »Ljudskem domu« v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol osmi uri zvečer prosim, da se udeleže točno vaj, ki bodo ta teden v petek in v soboto zvečer, ob Pol osmi uri v »Ljudskem domu«. — Režiser.
Naš slavni prosvetni birokracijus. Ir Sušaka nam piSejo: Aktivna učiteljica D. S. na Sušaku je pred tremi tedni zbolela in prosila za bolezenski dopust; priložila je seveda zdravniško izpričevalo. 16. t. m. pa — po preteku celih 21 dni — pride iz Belgrada odgovor, da se ji dopust ne dovoli. Revica pa tega odloka ni prejela, ker leži že 10 dni v grobu! Umrla je na popolni telesni oslabelosti in je-tiki, nazadnje se je pridružila še meningitis.
Francoske štipendije za jugoslovanske dijake. Prejšnja leta je ministrstvo za prosveto predlagalo francoskemu ministrstvu za prosveto kot kandidate za francoske državne štipendije izključno le dijake, iz Srbije, kar je izzvalo v krogih Hrvatov in Slovencev opravičeno nevoljo. Kakor poroča »Obzor«, je letos drugače in je dobilo francoske štipendije tudi 18 dijakov iz Hrvatske in Slovenije, za kar gre zasluga nedavno imenovanemu šefu našega prosvetnega oddelka v Parizu dr. Milo-šiču in pa vestnosti francoskih konzularnih zastopstev v Zagrebu in Ifiibljani.
Občinske volitve v Medvodah. Poročajo nam, da je dobila pri obč. volitvah v nedeljo, dne 15. t. m. kmetsko-delavska stranka 10 mandatov, delavska 9 in lista podobčine Sv. Katarina 6 mandatov.
Popravek. V sobotni številki »Slovenca« smo v telefonskem poročilu o carinski debati v fin. odboru poročali, da je posl. Pucelj zahteval, da ostane carina za obdelan les. Namesto besede obdelan mora biti beseda: neobdelan, kar s tem popravljamo.
Nova katoliška cerkev v Belgradu. Kakor j smo že kratko poročali, so dne 1. t. m. v Bel-! gradu slovesno blagoslovili novo katoliško cerkev, posvečeno Veliki Gospej. Nova cerkev je bila zelo potrebna, kajti v Belgrad se doseljuje vedno več katoličanov in znaša njih število danes že do 20.000. Dosedanja župna in obenem stolna cerkev je docela premajhna.
V	njej se ob nedeljah in praznikih vrše svete maše od 6 do 11 dopoldne vsake pol ure, a je vedno nabito polna. V teku je akcija za zgradbo dostojne katoliške katedrale, a sredstva še ne bodo tako kmalu zbrana. Zato je gori omenjena nova cerkev odpomogla nujni potrebi. Cerkev so zgradili z lastnim denarjem francoski asumpcionisti, ki so bili prišli iz Bolgarije, kjer so prodali nekaj svojih hiš. Poleg cerkve so zgradili malo hišo zase. Z njimi so prišle tudi redovne sestre asumpci-on-stinje, ki nameravajo v Belgradu zgraditi velik zavod. — Blagoslovil je novo cerkev ob navzočnosti nuncija Pellegrinettija belgrajski nadškof O. Rodič, in sicer v srbohrvaškem jeziku. Nato se je vršila slovesna služba bož/a. Opravilu je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo, med njimi najmanj polovico pravoslavnih.
Prostozidarji v Belgradu. Belgrajski prostozidarji bodo te dni slavili 50 letnico obstoja svrje lože. Proslava bo po poročilu »Pravde« ^najstrožje intimna«. Predsednik belgrajske
lože je g. Gjorgje Vaifert, guverner Narodne banke
SomišIjoniH, ki ste prejeli v razprodajo koledar nače Kmetske zveze in ga ne morete razprodati iz kakršnegakoli razlega, prosimo, pošljite ga hitro nazaj na tajništvo Jugoslov. Kmetske zveze. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Seja občinskega odbora v Novem mestu.
V	soboto, dne 14 nov. se je v Novem mestu vršila osma seia mestnega občinskega odb -ra. Pri javni seji se je obravnavala resolucija za zgraditev železniške zveze Slu veni. |'e z morjem. Kot sve ječasno se je izrekel tudi topot občinski odb or za Hrovat-Klocličes o progo in pritrdil od župana sestavljeni resoluciji. Marta Šlangelj je prosila za podelitev domovin-
KJUJiaii-li l!J!AMJl«HH*X » •:
f Profesor Franc Ferk.
ustanovitelj ptujskega muzeja. V Gradcu so dne 14. t. m. pokopnii upoko/e-"ega profesorja Franca Ferka. ustanovitelja Meslnega Ferkovega muzeja in č«stneg8 člana Muzejskega društva v Ptuju. Še-le pod našo upravo mu je Muzejsko društvo podelilo čast, ki si jo je mož zaslužil. Za častnega člana je bil izvoljen na občnem zboru 1. 1922.
Profesor Ferk se je roo'il dne 10 novembra 1814 kot sin kmetskih staršev v Gomilici pri Arvo-Ju. Njegov stric Matija Ferk je bil mestni kaplan v Ptuju in je prej služboval na Hajdini. Spravil jo fanta v Ptuj, kjer je obiskoval četrti razred ljudske sole. nato ora je pa dal na gimnazijo v Maribor. Ptujski učitelj Amschl in stric sta navajala dijaka £ študiju lokaine zgodovine. Stric mu je po .arii Hnispovo zgodovino ptujskega mesta Ferkova uči-v Mariboru sta bila mod drugimi tudi Davorin Jrslenjak in zgodovinar Puff, ki sla vplivala na l»nta v zgodovinski smeri.
V počitnicah jo bival po nekaj tednov v Ptuju. Osmi razred ie dovršil v Celju, kjer je tudi matn-r'ral. Na celjski gimnaziji je ustanovil mumismatič-n° abirko, ki je postala temelj poznejšega celjske-Ca muzeja. Z učenci višje gimnazije je ustanovil Pevski zbor, ki je na izletih v Svetino in Storo *lož-"o prepeval slovenske in nemške pesmi Na gra-univerzi se je posvetil germanistiki in zgo lovi-ju. Po dovršenih študijah je prevzel službo a.iisten-[J v »Milnzen-in Antikeukabinclu - na Joanneju v Gradcu. Leta 18fi8. je ustanovil štajerski deželni «>or več meščanskih šol. Ker je bilo takrat še malo pmnazij, Ferk ni mogel dobili na srednji šoli služ-prevzel je mesto za geografijo, nemščino in l!!odovino na meščanski šoli v Filrslrnfeldu. Tam jš služboval tri leta, nato pa dve leti na meščanski v Judenburgu Leta 1874 pa je prišel za pro-'esorja na takratno spodnjo gimnazijo v Ptuju. Po enem letu jo dobil mesto na moškem in ženskem učiteljišču v Gradcu, odtod jc bil premeščen na
novice.
stva v občini Novo mesto. Tej prošnji se ni ugodilo. Pri slučajnostih je vprašal obč. odbornik Petrič župana, kaj je odredil glede kanalizacije in nesnage v Kandiji. Zupan mu je odgovoril, da je to stvar policijskega odseka in pa mestnega fizika. Ker mestnemu prebivalstvu ni znana pogodba, katero je sklenila občina svoječasno z elektrarno Bon & Co. glede dobave električnega toka, se je sklenilo, da se razobesi prepis te pogodbe na uradni deski ter o tem obvesti občinstvo. Istotako se prebivalstvo obvesti o zadnjem sklepu občin kega odbora glede višine plačilnih zahtev, katere bi elektrarna smela po tem sklepu staviti na odjemalce električnega toka. Ker se družba ne drži tega sklepa, se je izražalo od nekaterih mnenje, da bo treba ev. tudi pravdnim potom nastopiti zoper družbo Pri tajni seji so bile na dnevnem redu *.,zne prošnjn in pritožbe.
Osebne vesii. Iz upravne službe. Premeščena sta po službeni potrebi: vladni tajnik Toma Vidoš od okrajnega glavarstva v Prelogu k velikemu županu sremske oblasti v Vukovaru; okrajni glavar Peter Javor od okrajnega glavarstva v Cazmi k okrajnemu glavarstvu v Čakovcu. — Iz zdravstvene službe. Imenovani so: dr. Zdravko Sodja in dr. Leopold Ukmar za zdravnika-pripravnika pri državni splošni bolnici v Ljubljani; dr. Emil Miglič za zdravnika-priprav-nika pri državni splošni bolnici v Mariboru. — Iz sodne službe. Za sodnike v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani z istočasnim imenovanjem za sodnike poedince so imenovani avskullanti Franjo Gorečan, Bogomir Kobal, dr. Lovro Lipič in dr. Andrej Dolinar. — Za pravne praktikante so imenovani: Josip Černe, Slavko Papež, Mirko Kej-žar, Andrej Levstik in Zdenko Vrstovšek. — Upokojen je z dnem 30. novembra 1925 Franc Simonič, poduradnik okraj, sodišča v Murski Soboti. — Iz gozdarske službe. Inž. Cvetko Božič, šum. nadupravitelj v Kranjski gori je prestavljen v istem svojstvu v Boh. Bistrico. — Iz ministrstva za trgovino in industrijo. Dr. Avgust Pavle-tič, inšpektor 5. skupine, I. kategorije, je imenovan za inšpektorja 4. skupine isie kategorije. — Iz ministrstva za socialno politiko. Dragotin Golia, statističar 2. skupine, II kategorije, je s kraljevim ukazom od 14. t. m. imenovan za statističarja 1. skupine iste kategorije. — Iz poštne službe. Premeščeni so: Tavzes Janko, poštni čiuov-nik, iz poštnega in brzojavnega ra nateljstva v Ljubljani na pošto Ljubljana 1; Janežič, pošt. tajnik, iz poštnega in brzojavnega ravnateljstva ua pošto Ljubljana 1 v sv jstvu p. t. či-novnika. Višji poštni konir lor Napotnik Ivan v pokoju pa je reaktivii^n ler imenovan kot poštni tajnik pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Skoplju.
Zanimivosti iz Moraiia. Pišejo nam: Medtem ko pri vas razsaja skrajno grdo vreme, smo imeli v Meranu čez dan, zlasti popoldne -j- 37° C, tako da smo jemali soh čne kopeli! Tudi zdaj traja lepo vreme naprej. — Kakor veste imamo lu posebno rarileto, gcspr.da Gabrijela d'Annunzio. Napravljen jo v frančiškansko obleko in si drži duhovnika, kateri mu vsak dan v njegovem gradu bere sv. mašo. Čuje se, da hoče izdati nov roman, v katerem namerava preklicati vse svoje dosedanje zablode. Če je res, nas veseli; so pa mnogi skeptiki tukaj, ki pravijo, da d'Annunzio eno-! stavno močuo nori.
Prosvetno društvo v Liutomeru bo uprizoril ■ dne '..9. no.embra ob pol 4 popoldne v novem Katoliškem domu petdojansko igro Antona Medveda »Črnošolec«. Oder bo opremljen z novimi kulisami in urejen po novem j sistemu, zato prijatelji lepe igre, posetite v

^avtomat, svinčnik
praktičen tkajen
cen
^lato nauv p£ro prvorazredna mahka!
obilnem številu prvo predstavo v novem »Ka toliškem domu«!
Usposobljenostni izpiti za osnovne in meščanske šole so se vršili pred izpraševalnc komisijo v Ljubljani pod predsedstvom gosp. ravnatelja Antona Doklerja v času od 6. dc 16. novembra. Izpit za meščanske šole je napravila s. Justina Koncilja. Za osnovne šole so bili usposobljeni: gg Benedičič Janko, Biz-jan Franc, Bohinc Leopold, Bratok Rudolf, Čuk Ladislav, Dolinar Zdenko, Gerlanc Boj gomil, Grom Milan, Jančigaj Stane, Justin Ciril, Petelin Albin, Puš Ludovik, Rihar Rafael, Rott Gotard, Stopar Ivan, Valjavec Franc, Vončina Josip, s. Aljančič Ana, Ambrožič Roza, Andrejka Katarina, Benedičič Vida, Berce Ana, Berce Darinka, Bolha Roza, Brež-nik Ježi ca, Čuk Zora, Dokler Bogdana, Faga-nel Miroslava, s. Fajdiga Olga (z odliko), Fajdiga Vida, Gregorič Romana, Hočevar Kar-* la, Janežič Doroteja, Jeglič Ana (z odliko), Kavec Marija. Kavšek Franja, Kemperle Ljudmila, Kordič Matilda, Kozjek Ana, s. Kuhar Elizabeta, Kune Marija, Kuželj Frančiška, La-pajne Erna, Lenče Ivana, Maselj Matilda, Me-žan-Gogola Irma, Mihelčič Hilda, Miklavčič Erna, Milavec Josipina, Pavčič Danica, Peterim Marija. Pirnat Terezija, s. Pistotnik Marija, Podboj Marija (z odliko), Pogačnik Vida, Pucelj Ivana, Rajšp Magda. s. Sagadin Ivana, So ,;er-Kalužinska Štef., Svellič Ana, Smid Marija, Šuligoj Elizabeta (z odliko), Srhv.i-ckert Jeriču, Šušteršič Frančiška in s. Toplak Antonija. Izpit iz srbohrvaščine za osnovne šole je napravil Tončič Franc. 3 kandidati so med izpitom odslopili, reprobiranih je bilo 8 kandidatov (-inj).
Samomori med orožništvom. V Belgradu so našli v predoru med Malini Kalimegda-nom in mestom mrtvo truplo orožniškega pod-narednika Josipa Fereleka. Preiskava je do-| gnala, da je Ferelek izvršil samomor zaradi neozdravljive spolne bolezni. — V vojašnici j konjeniškega orožniškega bataljona se je pa j ustrelil v prsi orožnik Štefan Neškovič ter se J smrtno nevarno ranil. Izjavil je, da ga je gnal v smrt strah pred odkritjem, da je prišel k orožnikom temeljem ponarejenega nravnost-nerra izpričevala.
Smrtna kosa. V Dolenji vasi pri Ribnici je smrt ugrabila mlado ženo Marijo Brozovič iz Prigorice 9. Pokojna je bila obče priljubljena, globoko krščanska žena. Kot dekle se je vedno živo zanimala za izobraževalno delo, bila igralka izebr. društva in povsod navdušena prijateljica vsakega kršč gibanja osobito misijonskega dela. Zapušča moža in malo dete.
Ogenj je vpepelil v pondeljek 16. t. m. Gregoričkov hlev in pod pri Mokronogu. Začelo je goreti okoli 4 zjutraj in je vse pogorelo
^pnr^kosliivi
rJ *
i v ceni, kvaliteti in izdelavi so naši letošnji zimski izdelki najnovejše konlekcije

, drugo državno gimnazijo v Gradcu in stopil 1 av-! gusta 1905 v pokoj, ki ga ie užival nad 20 let. Ferk je bil tudi častni član historičnega društva v Gradcu, Muzejskega društva v Maritioru, častni občan občin Gomilice, Ratsch in Ilajdiiie.
Počitnice je navadno porabil /.a proučsvanje rimskih ce.st v Sloveniji, kjer je veliko kopal, deloma iz lastnih, deloma iz deželnih sredstev. Arheološko je preiskoval nekdanje rimsko mesto Poeto-vijono. Njegovi izsledki so tvorili temelj poznejšemu Izkopavanju na našem ozemlju. Bavii se je ludi z obsežnimi narodopisnimi in Jezikovnimi študijami, preiskoval je pripovedke, običaje in navade naših krajev. Imel je zbrano bogato rokopisno gradivo. Izmed njegovih znanstvenih del imenujemo: 1. Erlaiiterungon zu Schillers Kassandra (pt . jski gimn. program). 2. ttber Druidismus in Noricum. 3. Eine keltisclie Festung bel Peggau. 4. Vorliiulige Mitteilungen iiber das riimisehe Stra0enwesen in Unterstciermark 5. Volkstlimliches aus dem Reiche der Sckvvftmme. Svojo knjižnico, ki je štela nad 4000 zvezkov in svojo zbirko portretov, tudi okoli 4000 številk, je podaril Ferk graškemu Joanneju. Ferk ima zaslugo, dn je na bivšem Štajerskem po-krenil idejo lokalnih muzejev. V svojem rojstnem kraju je ustanovil 1 1878. krajevni muzej, ki so ga otvorili 20. junija 1880. Temu so sledili drugi, leta 1882. muzej v Celju, nato Lipnica, Arvež, Voits-berg, Lcoben, Fisenerz, Hartberg, Ftlrstenfeld, Ptuj in Laško. Najdalje je odlašal t ustanovitvijo Maribor, še-le leta 1901. je Ferk tu ustanovil mestni muzej, ki ga je pomnoži in prevzel za njim dr. Amnnd Rack.
Muzej v Gomilici je imel precej sovražnikov. Ker je moža skrbelo, da ne bi po njegovi smrti ustanova razpadla, je sklenil, da bo muzej in ž njim bogato knjižnico daroval genilu loci mestu Poetovijone, ki ga je vzpodbudil za arheološke študije. Napravil je ustanovo in daroval pozneje za oskrbo še 5000 goldinarjev. Dne 10, julija 1895 so prepeljali muzejsko zbirko v Ptuj, kjer je razvr-' ščena v Mestnem Ferkovem muzeiu.
Muzejsko društvo je njegovo dediščino skrbno negovalo in pridno izpopolnjevalo. Zgodovina Celja, Maribora in Ptuja je združena s Fe k vim imenom: tudi za rimsko zgodovino mariborske oblasti je prispeval svoj delež. Slovenci smo prevzeli kulturno dediščino teh mest. Pokažimo, da znamo ceniti kulturno delo prednikov, prei-kujm zgod vino slovenske zemlje in njenih nekdanjih P''e:i valcev!
(■Opomba. Podatke o Ferku ie ohiavP »Ptujski list« z dno 2. in 9. aprila 19:'2 v podlindui.)
S. -I- K.
žensko gibanje v Mil
V Belgradu se jc te dni vršil občili zbor društva »Ženski pokret.'. To društvo si prizadeva za vfcesiranslto izboljšanje položaja žone. V Belgradu ima društvo svoj klub s knjižnico, nienzo in prenočiščem za vse žene, ki oriha.iaio v mesto z dežele. Prireja strokovne in jezikovne tečaju. Iz poročil odbora je razvidno, da je društvo minulo leto veliko storilo za izobrazbo zlasti kmetskega žen-stva. Priredilo je v šestih krajih trimesečne gospodinjske tečaje Razen tega je na kraljevo željo poslalo skupino sposobnih žena po Bosni, Hercegovini in Črni gori da jo tamkaj proučila položaj zenstva in obenem prirejala koristna predavania. Teh predavanj je bilo o.j. Poročevalki ga, Dedijer in gdč Lackovid, ki sta bili članici te misije, sta naglašali, da so v prosvetnem oziru najbolj zapuščene Crnogorke, a da ni veliko boljše niti v Bosni in Hercegovini. — Za izvrševanje svojih nalog je dobilo druMvvo znatne podpore iz kraljevega fonda in od ministrstva za trgovino. - Skupščina je izvolila za častni članici go. Ir. Drago I-Jočič in gdč. Stanko Glišij, «t veliko dobrot«ico pa co. Ljubico Kneževif. nadzornico v trg mini l' tvu; vse tri so si pridobile za društvo velikih zaslug. — Končno je skupščina sprejela odločen p;'> lest proti nedavnemu govoru posl, Zarija Varjafiča v Radi-
i kalnem klubu, v katerem je zahteval, da se vse
žensko vržejo iz državne službe; protestu so se v imenu svojih organizacij pridružile navzoče dele-gatinje raznih ženskih društev. — Ker je bila do-sodanja predsednica ž. P., ga. Leposava Petkovič, na zadnjem ženskem kongiesu v Skoplju izvoljena za predsednico Nar. ženske zveze, jo 'e skupščina v priznanje njenih zaslug izvolila za častno pred' sodnico 2. P. in nato izvolila nov odbor.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Draina.
Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 18 nov.: uZa narodov blagor«. Red C
Četrtek, 19. nov.: Zaprto. Petek, 20 nov.- »Zimska pravljica«. Red F. Sobota. 21 nov : »Zapeljivka«. Red D. Nedelja, 22. nov. ob 15: »Krpan mlajši«. Izven. — Ob 20 »Pegica mojega srca«. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 18. nov : illoffmannove pripovedke«. Red b. Četrtek, 19. nov.: »Povratek«, »Favnova noč« in
»Svatovae« Red L. Petek, 20. nov.: Zaprto. Sobota, 21. nov.: .Oriej v podzemlju«. Izven Nedelja, 22 nov.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Pri današnji predstavi Offenbachove npi-rc »Hoffmannore pripovedke« poje vlogo Antonije ga. Vika čaieta. (»stale vloge so sledeče zasedene: Giulctta ga. Poličeva, Olimpia gdč Kocuvanova, Nikolaj gdč. Potučkova, Iloffmann g. Banovec, Lin-j dorf, Čoppelius, Danpertutto in Mirakel p. Rum-pelj, Crespel g. Zupan, Spalanzanl g. Mohorič, Herman g. Šubelj itd. Opera se poje za red B. V drami pa se vprizori Cankarjeva komedija ■»Za naro-I dov h1"onr« -- -»d C.
do tal. Sedaj sameva le Se mlin ob tolmunu stare Mirne, pa pripoveduje, da je morala zažgati zlobna roka. V hlevu je bilo le nekaj kuncev in nekaj perutnine. Čudno 1 Ze drugi požar v kratkem.
Mirna je prestopila te dni bregove, mo-kronoška dolina je bila celo jezero. Pot iz trga na kolodvor je bila pod vodo. Ta dan smo bili brez pošte, pa smo le prestali. Podjetni ljudje so v čolnu prevažali ljudi pri Jurčku. Vedno je bilo dosti pasažirjev.
Smrtna nesreča. Na progi Št. Jurij—Gro-belno je povozil — petkov — večerni vlak Gobčovga fanta iz Podgorja. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da je bilo težko dognati identiteto.
Št. Jurij ob jui. žel. Cerkveni pevski zbor je priredil v nedeljo v dvorani Kat. doma dobro uspeli koncert in spevoigro > Kovačev študent«.
It Uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 16. novembra t. 1. prinaša poleg uradnih objav in razglasov > Pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa«.
Frančiškanska razstava v Splitu. Prihodnje leto bodo slavili po vsem svetu slavlje velikega apostola sv. Frančiška Asiškega. Tudi frančiškani v Splitu se pripravljajo z ve-Uko vnemo na to slavnost in nameravajo prirediti pri tej priložnosti lepo frančiškansko razstavo.
Škrlatinka v Splitu in Šibeniku. V Šibeniku ni pretekli teden nihče nanovo obolel na škrlatinki, v Splitu pa je bolnih na škrlatinki še 27 oseb.
Bivši veliki župan dr. Miroslav Lukan oglaša, da prevzema pravna zastopstva in intervencije v vseh strokah državne uprave, da posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste, daje informacije, in da je ustanovil v svoji pisarni tudi davčni oddelek, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki. Dr Lukan ima v tem pogledu dolgoletno in obsežno prakso.
Kdo bi sprejel v službo mladeniča, pridnega, poštenega, absolventa Christofovega zavoda, ki že dve leti zastonj išče mesta, v težkih družinskih razmerah? Dr. Zamjen, Mladinski dom na Kodeljevem.
O priiikj zborovanja kamniške podružnice Slomškove zveze je nabral g. nadučitelj Od-lasek, kot odgovor na fašistovske napade v Trstu. znesek Din 108.—, katerega je izročil podružnici Jugoslovanske Matice Domžale-Ra-dondje. Iskrena hvala!
»Katica«, pravi gospa služkinji, »danes j imamo veliko perila; da mi ue rabiš drugega | mila kot x Gazela«.
Iz Ljubljane.
LTKOF.
(T pondeljek zvečer so slovesuo otvorili novotlako-vano Miklošičevo cesto. Godba Dravske divizije. Gospodje gerentje. Doktorji, inženerji, ravnatelji. Sprehod in sprevod. Dr. Žerjav, dr. Mohorič in električno razsvetljena megla. Sijajna otvoritvena večerja s sladkorno torto. Govori in napitniee, carina in kaldrmina. Vse »shimmy«.)
Ura je bila približno šest, ko je odkorakala godba Dravske divizije na novo tlakovano Miklošičevo cesto. Strumno in vzravnano. Zvoki junaškega marša so privabili veliko množico ljudstva za seboj, še več pa se jih je pridružilo slovesnemu sprevodu, ki so ga vodili gospodje gerentje od magistrata do justične palače. Tam se je godba ustavila in je gospodom gerentom eno zaigrala. Če bi imeli gospodje gerentje tako odprta ušesa za ljudske želje kakor za godbo, bi bilo v Ljubljani jako dobro, tako pa je dobro samo za Miklošičevo cesto, ki jo redi kaldrmina. Počasi se je nabralo okoli gospodov gerentov vse polno doktorjev, inženerjev in ravnateljev, ki so se zvrstili v dolg sprevod in se sprehajali po širokih hodnikih in občudovali sijajen blesk mokrega asfalta. Ker so gospodje gerent;e izrazili željo, da bi radi vedeli, odkod prihaja blesk, so jih peljali gospodje inženerji v elektrarno in jim
25 Setni jubilej ge. Polonice Juvanove.
Snoči so pred začetkom predstave ob odprtem odru pozdravili gledališki tovariši in uprava jubi-lantko, ki jo je pripeljal na oder starosta g. Danilo, in ji izročili nebroj šopkov in daril. V imenu uprave je nagovoril slavljenko g. O. Zupančič, poudarjajoč njeno naravnost, preprostost in domačnost, ki je izraz zdravja in pristnosti. Govorili so še: zastopnik gledališča iz Celja, dalje g. Jerman v imenu udruženja igralcev, g. Betetto. Pismeno je pozdravil g. Nučič z Zagreba. — Občinstvo — vsa pisana Ljubljana — je go. Juvanovo burno pozdravljalo.
ZAPELJIVKA.
Igra v štirih dejanjih. — Cvetko Golar.
Ponižanje snočnega jubileja ge. Juvanove, ponižanje gledališča in norčevanje iz potrpežljivosti in neobčutenosti gledališkega občinstva, vse to je bila predstava Golarjeve Zapeljivke. Smrad, ki ga ■dišijo vse beznice po Ljubljani in deželi samo lz pijanih ust, povrhu še smrad, ki si ga more izmisliti slovenski narodni literat, je Golar pobral in ia natrpal v zgodbo, ki nima najmanjšega spomina ua umetnost. Kjer utihne kvanta, nastopi dolgočasje in praznota. To pravzaprav niti kvanta ni, ta ima še svoje mesto in zvok, to je bedasto klatenje tn ma-aanje, ometavanje z gnojem, z odpadki iz najnižjih loveških prostorov, niti ne obče rabno ime pornografija — to je prava slovenska gola nečednost radi nečednosti, ki si jo avtor drzne serviratl s pravico slovenskega pisatelja. G. O. Zupančič, dramaturg, prva avtoriteta pri presoji naših del ln /. njim vodja drame g. M. Pugelj, tisto estetično vodstvo. ki je tekom zadnjih let šlo mimo vrste slovenskih del ali jih naravnost odklonilo, je dolžno
razložili, da se naredi blesk, če se kolesa vrte, ne ona v glavah, ampak na strojih. Za plačilo za velik trud z razlaganjem bleska so povabili gospodje gospode v »Ljubljanski dvor« na večerjo. Na mizo so prihajale v olju ocvrte ribe, krasno zapečena teletina, rdečkasti bif-teki in lepo zgoščena tatarska omaka, pivo, vino in nazadnje najnovejša ustvaritev znane ljubljanske kuhinje: sladkorna torta na šahovski deski. Med gromovitimi živijo-klici se je nato dvignil gospod gerent dr. Puc in je govoril nekako tako:
»Slavna gospoda! Svečanost trenutka mi veleva in čut iskrene hvaležnosti mi nalaga prijetno dolžnost, da se sedaj, ko naše slavno delo na tako prijeten način zaključujemo, spominjamo tudi onih, ki so nam to slavno delo omogočili. To je predvsem naš dični vodja g. dr. Žerjav. Gospoda! Če ne bi bilo njega, bi nikdar ne imeli v Ljubljani novega občinskega volivnega reda. In če ne bi imeli tega, bi nikdar ne bili sedeli na ljubljanskem magistratu klerikalci. Ker pa imamo dr. Žerjava, smo dobili tudi nrov občinski volivni red in klerikalce na magistrat, ki so nam zapustili tako bogato dediščino, da lahko vsako delo na tako lep in prijeten način slavimo kakor danes, kar brez bogate dediščine ne bi mogli. Vse na svetu velja denar in klerikalci so ga spravili skupaj, jaz vam povem, nič koliko! Spravili so skupaj denar za hladilnico, pripravili denar za elektrarno, za stanovanjske hdše, za tlakovanje ulic, za vse je bil denar tu. Vse to pa je zasluga dičnega našega voditelja g. dr. Žerjava in njegovega vernega pomočnika g Mohoriča in njima naj velja v prvi vrsti naš navdušeni krikratni: Živeli! Živeli! Živeli!«
Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, se ;e oglasil k l sedii še gospcd gerent Turk. Med splošno pozornostjo je izvajal: »Jaz se z besedami gospoda gerenta dr. Puca popolnoma strinjam. Bog živi klerikalce! Še deset let naj gredo na magistrat, pa bo cela Ljubljana kar »šimi«, tako kakor je Mikkšičeva cesta danes z nami vred »šimi«.« — M-d burnimi ovaci-jpmi gospodu govorniku se je slavnostno društvo v slavnostnim >šimi«-razpoloženjem razšlo.
Dr. Zuckertort.
Petkratni jubilant. Dne 19. t, m. praznuie gosp. Karol Lavrenčič, vratar tobačne tovarne v Ljubljani petkratni jubilej in sicer: 60 letnico svojega rojstva, 40 letnico državne službe, 30 letnico poroke, 25 letnico kot vratar v Tobačni tovarni in 25 letnico kot agilen član gasilnega društva tobačne tovarne, kateremu je že večletni načelnik. Temu jubileju se poleg gasilnega društva priključujemo tudi vsi njegovi stanovski tovariši tobačne tovarne ter mu najprisrčneje častitamo in kličemo: Bog ga živi še na mnoga leta!
Prosveta Krakovo-Trnovo vabi na prvo redno predavanje. Predavanje O jetiki bodo pojasnjevale kino-slike. Začetek danes točno ob polosmih v dvorani Kolezijska ulica 1, — Predavanje bo redno vsako sredo.
Umrl je včeraj popoldne v najlepši dobi svoje starosti g, Janko B r u d a r , trgovski potnik, Sv. Florijana ulica 15. Idealen in požrtvovalen mladenič se j; že v zgodnjih letih zanimal za društveno življenje, kateremu jc posvečal dolgo vrsto let vse svoje proste sile i • moči. Bil je iskren prijatelj, humorist in nedosegljiv družabnik. Svetovna vojna je v svojih posledicah sedaj komaj 27 letnemu mladeniču prestrigla nit življenja, ki mu je obe-t. lo najlepšo bodočnost. Zadnje jesenske cvetke Ti polagamo na prerani grob. — Pogreb bo v četrtek ob treh popoldne.
Po samopomoči so posegli zagrebški delavci, organizirani v »Prvem zagrebačkem rad-
in boste prepričani, da se najboljše in najlepše, a kljub temu najcencje kupi PERILO za gospode in dame v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 29 pri
F in S.
ob tej priliki dati avtorjem in javnosti odgovor, po katerih načelih je odklonilo toliko del in vrglo sedaj za slovesno priliko občinstvu igro, ki bi jo ob vsakem drugem slučaju in povsod izžvižgalo. Ali za učinek bezniških dovtipov? G Pugelj je sam igro vodil. Cenzura, ki je kako predstavo že prepovedala ali jo omejila, je morala videli v delu res veliko umetnosti, da tvega užitek vsega blata nedoraslim ljudem in dvojno očitno nečednost 3. dejanja. — Predstava v dialektu se je ponesrečila. Nekateri igralci so bili pomilovanja vredni, zlasti taki, ki jih vidimo le v res umetniških poslih. — Predstavljanje tega dela pomeni dosedaj najnižjo stopnjo našega gledališča. Večer sramote!
Fr. K.
ničkem društvu«, ki stoji pod pokroviteljstvom Njeg. Vel. kralja. Da odpomorejo stanovanjski bedi, so organizirali loterijo, ki ima kot glavne dobitke 4 lepe hiše v skupni vrednosti 1 milijon Din, poleg tega pa še 100 manjših, a tudi dragocenih dobitkov v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Ker je v omenjenem društvu tudii večje število delavcev iz Slovenije, bo prodajal zastopnik društva srečke te dni v Ljubljani in sicer na Marijinem trgu v posebnem šotoru. Glede podrobnosti te loterije opozarjamo na današnji inserat.
Smrt ponesrečene služkinje. Neža Žibert, služkinja v Narodnem domu, o kateri smo včeraj poročali, da je padla skozi stekleno streho 10 metrov globoko na kamenita tla, je včeraj ob tričetrt na 5 zjutraj vsled težkih notranjih poškodb umrla. Kako se je pravzaprav dogodila nesreča, je ostalo nepojasnjeno, ker se nesrečniica do smrti ni zavedla. Pridna in zanesljiva služkinja je bila rojena 1902 v Raki pri Krškem, pristojna pa v Trbovlje.
Samomor? Neka žena iz Zg. Šiške je odšla v nedeljo ob desetih dopoldne s svojo petletno hčerko od doma proti Črnučam. Pred odhodom je naslovila dve pismi svojim prijateljicam, katerim naznanja, da ne bo več med živimi, ko pisma prejmejo; sostanovalcem pa je pripovedovala, da se odpelja k svoji sestri v Novo mesto. Po ugotovitvah se ni odpeljala s hčerko v Novo mesto, pač pa so jo videli istega dne v neki gostilni v Tomačevem, pozneje pa na obrežju Save, kjer se je naš'a njena legitimacija in dežnik, kar povzroča bojazen :n upravičen sum, da 'e skočila v Savo z otrokom vred. Kaki razlogi so jo privedli bržkone do tega usodepolnega koraka, je nepojasnjeno, kajti živela je v srečnem zakonu.
Cerkveni tat pod ključem. V soboto je b'l v mer tu aretiran Jernej Šrol, rojen leta 1878. v Mali Nedelji pri Ljutomeru ter tja pristojen, samski, po poklicu kuhar, brezposeln in brez stalnega bivališča. Aretiran je bil, ker je pri starinarju prodajal oltarni prt in nov cvetlični lonček. Pri tem poslu ga je zasačila policija in pri zaslišanju se je ugotovilo, da je ta Šrol pod lažnjivim imenom Josip Pintarič predal meseca avgusta t. 1. tri porcelanaste vaze in dva medena svečnika, v oktobru dva svečnika, v novembru pa ovčjo kožo in pločevinast škaf za vodo. Nadalje se je ugotovilo, da je eno vezo ukradel z oltarja cerkve sv. Florjiana, dve vazi iz cerkve sv. Jakoba, svečndce iz šentoeterske cerkve. Glede oltarnega prta se dosedaj še ni ugotovilo, kje ga je ukradel. Prt se nahaja na policiji, kjer si ga morejo ogledati odposlanci župnih uradov. Ni izključeno, da Šrol ni izvršil pred tedni tudi tatvine v š>rnti»tersUi cerkvi.
Vlom. V stojnico mesarja Antona Šker-janca na Vodnikovem trgu je bilo po noči vlomljeno in odnešena tehtnica, vredna 550 dinarjev.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Slomšek-Krekova proslava
Narodno gledališče v Mariboru.
Sreda, 18. nov. ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. C. četrtek, 19. nov. ob 20. uri: »Zakleti grad«, Ab. A. Petek, 20. nov.: Zaprto.
Sobota, 21. nov ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. D. Nedelja, 22. nov. ob 15. uri: Slomšek-Krekova proslava.
je naš najboljši domaČi intormačni zavod ima v vseli mestih zanesljive poverjenike daje informacije o vsem, posebno pa še o imovneni stanju denarnih zavodov trgov sko-induslrijskiti podjetij in privalnih oseh ove intormacijc so lotile. izfrpne in brze se nahaja v Vnka Karadžifa ul. H. Beograd -ov telefon je fi-2r), a brzojavni nasl. Argus
MARIBORSKA PROSV. ZVEZA priredi
v nedeljo 22. novembra 1925 ob B. popoldne v Narodnem gledališču v Mariboru proslavo v čast Slomšku in Kreku.
Spored proslave je sledeč:
1.	Orkestralna točka.
2.	Oton Zupančič: Naša beseda. Povedana spominu dr. J. Ev. Kreka, ki »kakor knjige mi, ljudi je brati znal«.
3.	Esar Vano: Ob A. M. Slomškovem godu. Deklamatoričen nastop.
4.	Orkestralna točka.
5.	Slovensko pevsko društvo Maribor zapoje:
a)	A. M. Slomšek - narodna: Leži, leži ravno polje (moški zbor);
b)	A. M. Slomšek — L. Hudovernik : Zvezde (moški zbor);
c)	St. Premrl: V Korotan (meš. zbor); č) A. M. Slomšek - narodna: Glejte, že
solnce zahaja (meš. zbor).
6.	Slavnostno vezilo. — Poda g. dr. Franc Sušnik.
7.	Orkestralna točka.
8.	Dr. J. Ev. Krek: Mladim dnem. Pesem materni ljubezni in molitvi.
9.	A. M. Slomšek: Preljubo veselje, oj kje si doma? Blažetovo in Nežicino rajanje v šoli.
10. Orkestralna točka.
Cene prostorom:
Lože: št. 7, 8 Din 100; posam. sedež Din 25; št. 4, 5, fi Din 80; posamezni sedež Din 20; št. 1, 2, 3 Din 00; posamezni sedež 15. — Parterni sedeži: I. vrsta Din 20; II.-IIT. vrsta Din 16; IV. do V. Din 12; V—VII. Din 10. — Balkonski sedeži: I. vrsta Din 20; II. Din 15; III.—IV. Din 12; V.—VI. Din 10. — Galerijski sedeži: po Din 8, Din 6 in Din 5. — Stojišče: dijaško v parterju Din 4; stojišče na galeriji Din 4
Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni Narodnega gledališča in v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova c. 6-1. in v nrodaialuah Tiskarne sv. Cirila.
Iz Maribora.
Poklonitev na Slomškovem grobu. V nedeljo 22. nov. se bomo spominjali življenja ia delovanja velikega Slomška. Ta dan bo zato tudii poklonitev na njegovem grobu. Ob pol 12 dopoldne se pokloni Prosvetna zveza.
Renoviranje Slomškovega groba. G. stolni župnik in kanonik Franc Moravec je dal po g. Sojču Slomškovo kapelo renovirati, v kolikor je zdaj potrebno in mogoče,
»Slomškova številka« »Našega doma«, ki je glasilo Prosvetne zveze, je izšla in bo društvom razposlana.
Zanimanje za Slomšek-Krekovo proslavo je veliko in vstopnice že zelo kupujejo.
»Glasbena Matica« bo vendar dobila svojega dirigenta, g. Hladeka-Bohinjskega iz Sarajeva. Pod njegovim vodstvom bo Matica pela Haydnove »Štiri letne čase«. Dirigent nastopi službeno mesto 1. dec. t. 1.
»Zgodovinsko društvo« dogovorno z »Ženskim društvom« v Mariboru želi započeti ak-cijio za zbiranje in proučevanje ostankov narodne umetnosti v mariborski oblasti ter pre-nesljive in nerabljive predmete spraviti v etnografski muzej mariborske oblasti. Pnipravljav-na seja, h kateri so povabi,'ena vsa mariborska kulturna društva, je dne 18. nov. ob 18 v glasbeni dvorani II. dekliške meščanske šole (Cankarjeva ulica).
Polovična vožnja vsem udeležnikom tečaja in obč. zbora Prosvetne zveze v Mariboru je dovoljena. Udeleženci vzamejo celo karto na domači postaji, kjer naj jo dajo žigosati z mokrim žigom. Na mariborskem kolodvoru pa naj je ne oddajo, da se peljejo z njo domov.
Iz Celja.
Izgovor. Gotovi krogi bi želeli, da bi se nova šola za okoliško občino zidala na vsak ! način na Dolgem polju in utemeljujejo sedaj : to svoje mnenje s tem, da je itak pri zadnji poplavi bil tudi prostor pri Sv. Maksimiljanu pod vodo. Res je to, da je za časa zadnje poplave v Celju bil tudi ta prostor pod vodo, kakor tudi prostor, kjer sto|i meščanska in trgovska šola. Celo gimnazija je bila na zelo ogroženem mestu. Ti pojavi so pa zelo redki in je bil prostor pri Sv. Maksimiljanu ob priliki te zadnje poplave tudi prizadet, a to le radi izredno velike poplave, ko je itak st la vsa okolica pod vodo. To se pri Sv. Maksimiljanu še nikdar ni pripetilo, medtem ko je pa stavbišče na Dolgem polju parkrat na leto čisto poplavljeno.
Zikovci v Celju. Znani Zikovci prirede dne 21. t. m. v Celju svoj koncert in sicer v Mestnem gledališču. Kaj bi ne bilo bolje, ako bi se ta koncert priredil v dvorani Celjskega dema, ki je veliko bolj akustična in primerna za take koncerte kot pa Mestno gledališče? Saj je menda Celjski dom sedaj definilivno v slovenskih rokah.
Porotno zasedanje sc pričenja dne 2. decembra t. 1. in bo prišlo več zanimivih zadev do obravnave.
Iz Trbovelj.
Otvoritev nove bolnice. V nedeljo dne 22. novembra t. 1. se vrši slavnostna otvoritev nove bolnice bratovske skladnice s sledečim redom: Dopoldne: I. Ob polenajskj uri slovesna clužba bež a na prostem pri bolnici s spre-mljevanjem rudarske godbe na pihala. II. i v goslovljenje bolnice in slavnostni govori. — III. Ogled nove bolnice po povabljenih gostih. Pcpoldne: IV, Slavnostni banket v dvorani rudniške restavi ^cije.
Uirrl je 16. novembra Ule Ivan v 69 letu starosti. Bil je blaga duša in jakio priljubljen med svojimi tovariši. Pri trboveljskem ru 1niku je bil zaposlen 50 let in je šele letos na pomlad šel v pokoj.
EFEKTNA LOTERIJA DRUŠTVA »KAT0-LlSKi DOM v LJUTOMERU«.
Kakor so poročali časopisi, bo dobil stolp stolne cerkve v Zagrebu električno uro. ki bo natančno kazala čas. Ravno tako natančno li bo kazala čas srebrna žepna ura, ki jo utegneš dobiti kot dobitek efektne loterije društva Katoliški dom v Ljutomeru. Samo ne odlašaj, dragi čitatelj, ampak kupi srečke takoj! Na prošnjo mnogih razprodajalcev se je čas žrebanja, ki je bil namenjen dne 29. novembra, preložil. Datum žrebanja se bo pravočasno objavil v časopisih. Na listi je toliko lepih dobitkov. da bo vsakemu žal, če bo zamudil ugodno priliko!
Naznanila.
Občni zbor Strokovne zveze sascbiub .«»•<" ščencev se vrši v Ljubljani na Starem trgu št. 2 \ četrtek dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer. Vabljeni vsi t
Odbor društva »Pravnik« sklicuje izredni glavno skupščino društva na dan 29. no vembra 1925 ob desetih dopoldne v dvorani št- '' deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red: Raz govor o drugem kongresu pravnikov kraljevine Sr bov, Hrvatov in Slovencev. Ker je predmet velik« važnosti, se člani pozivljejo. da se skupščine polno številno udeleže, člani, ki se osebno skupščine m utegnejo udeležiti, naj pošljejo odboru pisinelii mnenja do vključno 25. t. m. — Odbor društvi »Pravnik«.
§1 ŽE OGLEDALI
s no 7.nlo(|o nojiovp sili modclo'
(lannkih nlsjiiVv Slnrite tn vsokb-or nfeilno »i ra nfll* vik*. I epših in tako poccni up dot-il«* nikjer, kakor «an*o Pr
mm iiiKSt Pred škofiio ti
'.ancsljivim olnitano piAtilo*
C TE
^^ flaituk
Gospodarstvo.
Valutna vprašanja.
Ljubljana, 16. nov. 1925.
Od stabilizacije dinarja na bazi 9.20 sem m slišati v naši javnosti razprav o valutni poitiki. Na splošno ni znano, kakšna bo bodoča valutna politika našega finančnega ministra. Vendar pa se da i i njegovih dosedanjih izjav posneti, da namerava dviganje dinarja nadaljevati pio prehodni dobi stabilizacije.
Dosedanja valutna politika v tem smislu ni pokazala za naše gospodarstvo prav dobrih posledic. Pa tudi izgled, kako so si druge evropske države uredile svoje valutne razmere, kaže čisto drugačna pota.
Izkušnje, ki so jih doživele druge evrpp. ske države pri urejevanju svoje valute, pri-nagajo marsikaj poučnega tudi za nas.
Za časa genovske konference je večina držav, predvsem latinske denarne unije, mislila, da bo dvignila svoje razvrednotene denarne edinice zopet do predvojne paritete z zlatom. Toda vsi dogodki na valutnem polju od tedaj so pokazali, da je ta zamisel sanacije nevzdržna.
Medtem so razne druge države predvsem iz vret premagancev nastopile drugo pot,
Avstrija in Ogrska sta s finančno pomočjo Društva narodov stabilizirali svojo valuto. Češkoslovaška je svojo krono stabilizirala . adi najenergičnejše deflaci,'ske pclitike. Nemčija pa je valuto stabilizirala z ureditvijo repajra-cijskega vprašanja.
Kurz stabilizirane valute so morale vse te države obdržati toliko časa, dokler se ni nivo cen prilagodil kurzu. Ko pa je minula nevarnost, da se kurz stabilizirane valute ne bi mogel držati, se je moglo misliti na upo-stavitev stalne relacije k zlatu, oz. k valutam, ki bazirajo na zlatu.
Tako je od začetka stabilizacije valute pa do devalvacije micralo preteči več časa.
Na Češkem je to trajalo cela štiri leta, ker mislijo krono s 1. januarjem 1926 devalvirati V Avstriji je preteklo 2 in pol leta, v Ogrski 1 in pol leta, v Nemčiji pa samo 1 leto.
Pa tudi države latinske denarne unije uvi-devajo, da se predvojne paritete ne da doseči. Belgija, ki je ravnokar koosolidirala svoj dolg v Ameriki, namerava svcjo valuto nasloniti na angleški funt. Italija, ki ji je tudi uspelo urediti svoje dolgove v Ameriki, namerava s pomočjo posojila v znesku 100 milijonov dolarjev stabilizirati liro in potem preiti k devalvaciji. Danska je uvidela, da more dviganje valute do predvojne višine privesti samo v nepopravljivo škodo vse gospodarstvo, ki lahko pri tem propade, in sedaj danska Narodna banka dela samo za stabilizacijo valute, ne pa za njen dvig.
Tudi v Jugoslavi i se kaže ista pot. Čeprav še vedno straši v glavah sicer pametnih gospodarskih in finančnih politikov namera dvigniti dinar do zlate paritete, postaja vedno bolj jasno, da je to nemogoče.
Najpametnejša pot je pač: stabilizaciia dinarja; in ko se izkaže, da je stabilizacija možna in da ni nevarnosii za padec ali z a dvig dinarja, je treba v ugodnem momentu, ko so vsa predpogoji dani, izpeljati devalvacijo. Na ta način ubeži gospodarstvo vsem slabim posledicam, ki spremljajo fluktuacije valutnih tečajev.
Izkušnje drugih držav gokvo kaže o, da ie ta pot naparr tnejša. Mislimo, da se nam ie treba tu učiti potov. Obenem pa poudar-
jamo enkrat, da je roisal o dviganju dinar, ja do zlate paritete, ki jo n. pr. ie zadnje čase zagovarja izdajatelj »Bankarstva« g, Lj. St. Kosier za vse gospodarstvo škodljiva in
zaradi tega nelzved jiva.
•» ♦ *
Volta d. d. tovarna električnih žarnic v Mariboru ima cbčni zbor 28 novembra 1925 (bilanca 1924 in volitev 4 novih upravnih svetnikov).
Drpva, lespa industrijska delniška družba v Mariboru ima izredni občni zbor 2§, novembra (sklepanje o davčnih predpisih na podlagi revizorjevega poročila).
-Ktvidaclfe. Ra združile so se sledeče zadruge; Kmetl sk« zadruga za nakup in pror dajo v Begunjah pri Cerknici, r. z. z o. z. — Čevljarna v Radovljici, r. z. z o. z. — Zadružna elektrarna r. z. z o. z. na Vrhniki.
U«ance » trgovino s sladkorjem in kavo. V zbornici za trgovino, obrt in industrijo se vrši v četrtek, dne 19. novembra t. 1, ob desetih dopoldne anketa za ugotovitev nzanc ♦-govino s kavo in sladkorjem.
Borze.
Ljub j. kred ti a 210 i j. 101. PraStcHona
Dne 17 novembra 1925. Denar.
Zagreb. Berlin 13.388—13.188 (13.386 -13.180) Italija 225.44-227.84 (226.38 -228.73), London 272.89-874.89 (272,97 -274.97), Newyork 56.225-56.825 (56 145-56.745), Pariz 223.30—229.30 (226-280). Praga 166.52—168.52 (166 57-168 57), Dunaj 7.908-8.008 (7.6125—8.0125), Curih 10.852-10.932 (10.81—10.93).
Curih, 11 ejgrad 9.20 (9.20), Budimpešta 72.70 (72.70), Berlin 123.50 (123 50), Italija 20.725 (20.85), London 25.14375 (25 14), Newyorl< 518.625 (518.75), Pariz 20.75 (20.80), Praga 15 375 (15.375), Dunaj 78.16 (78.07), Atene 7. Bukar^t » 40 (2.40), Sofija 3.75, Madrid 74, Varšava 76 (8j) Bruselj 23,525, Stockliolm 138.75, Oslo 105.75, Kopenhagen 129.25, Helsfngfors 13.07.
Dunaj. Devize: Belarad 12.55. Kodanj 176.30, London 84.35, Milan 28 81, Nevvvork 708.55 Pariz 28.39, Varšava 103 75. Valute: dolarji 710, angleški funt 34.32, francoski frank 28.27, lira 28.15, dinar 12.51, češkoslovaška krona 20.975
Praga. Devize: Lira 135.37, Zagreb 50.96, Pariz 135.375, London 163.60, Ne\vvork 33.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 1% invest. posoj. 76 den, vojna od-škodnjjig 819 bj., fiashtvrji iMj 20 22, kom. zado ž-nice 20—22, Celjska 200-205, Lii" ' den., Merkantllna 100—102, zskij. 960 bi., Kred. zavod 175—185, Stro ne 120 den., Vevče 120—136, Stavbna 100-110, šešir 146-150.
Zagreb. 1% invest. posoj. 75—76, vo>na odškodnina 313 31i nov. 313-315, dec. 316-317, Hrv. esk 12?—128, Kred. 183-134, Hipobanka 64 —65, Jugobanka 118—111, Praštediona 9H) 955, Ljublj. kreditna 210 den, Slavenska 49—50, Srp-ska 144—146, Eksploatacija 42- 46, šečeiana 490 bi., Nihag 30 40, Gutmann 380 -390- Slavex 150 den., Slavonija 43—44.50, Vevče 122—125.
Dunaj. Zivno 795, Alpine 267, Grefnitz 135, Kranjska industrijska 320, Trbovlje 413, Hrv. esk. 150, Leykam 152, Jugobanka 135, I lino' mika 79.C0, Mundus 900, Slavex 190, Slavonija 50.700.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi od 28 cm naprej od 2 in naprej, L, fco vag. nak nd. post. 6 \ag. 460 —460, zaklj. 4H0, hrastovi plohi, ob obl eni, 70, 80 mm, od hrastovi
2 m naprej, fco vag. meja 1100 bi., bukovi plohi, neobrobljeni, 100 mm, od 2 m naprej, L, II., III., monte, po možnosti suhi, fco vag. meja 550 den. — Žito in poljski pridelki: i šeni a bačka 76, fco naklad, post. 240 bi., koruza stara, par. Novi Sad 160 bi., koruza stara, par. Ljubljana 195 bi., koruza umetno sušena, par. Novi Sad 144 II, koruza umetno sušena, fco vag. Topola 142.50 bi., koruza nova času primerno suha. kvnl. gar, fco vag. Novi Sad 2 vag. 110-110, zaklj 110, ot obi debe'i, v vrečah, par. Novi Sad 1 vag. 145-145, zaklj. 145, otrobi drobni, fco naklad, ifostaja 11C b'., oves b č-ki. fco naklad, post. 170 bi., oves sremski, v., '"co naklad post 170 bi, ajda domača, fco vag. Ljublja-
»j ar.
od 2.50 m naprej, fco vpg. meja 1400 den., plohi, neobrobljeni, 70, 80, 1)0 mm, od
na 280 bi, proso domače, fco prekmurska postaja
215 bi., krompir beli, fco nakl. post Prekmurje 62 bi., Gredi i dol., fco nakl. post. 860 bl„ ježice dol., fco naklad, post 225 bi. - Stročnice in semena: Fižol bei. ban., ep. vr„ b/n, par. Pošto ou mena: Fižol bel, ban., eg, vr. b/n, par. Postojna na 260 bi. — Seno, slama: Seno sladko, stisnjeno, fco nakl. po »t. Štajersko 75 bi-, seno polsladko, stisnj., fco nakl. posj. Štajersko 60 bi, slama stisnjena, fco naklad, postaja Štajersko 50 bi.
Pilštnuj. S polja so ljudje že pospravili vse svoje pridelke, pač pa še mnogi nimajo štetje za živino in drv. S tem so odlašali, toda prehitelo jih je jesensko deževje. Deževati je pričelo kmalu po Vseh svetih in je deževalo dan za dnevom, tako da je prjšlo y noči med sredo in četrtkom 12. t. m. do strašne povodnji. Bistrica z vsemi svojimi pritoki je prestopila povsod svoje bregove. Cela Lesična, pa tudj kozjanska dolina je bila pod vodo. še-le proti poldnevu je voda začela odtekati. Promet je bil čisto zaprt. Sicer je bila v jeseni že večkrat tudi pri nas povodenj, toda tako močna kot letos še nikdar. Najstarejši možje ne pomnijo kaj sličnegn. škoda je precej velika- Voda je odneda vse. kar je mogla. Njive z ozimino so vse uničene. Pač pa s« ubogi ljudje zdaj lahko preskrbe z drvami. kajti hlodov in brun je povsod pustila od'ekla voda.
Dijaški vestnik.
Akadomska Marijina Ifnngrenaeifa ima svoj redni sestanek dvev< ob četrt na devet v samostanski kapeli. — Tajnik.
Orlovski vestnik.
Orli in Orlice v Prrdosljih pri Kranju prire-de v nedeljo dne 22. t. m. v Društvenem domu v Predosljib akademijo s sledečim sporedom: 1. Kralj Matjaž (alegorija). 2. Proste vaje članov (od-sekovne) 3. Pesem Orlfčic (deklama« Ija). 4. Proste vaje članic (krožkove). 5. Pesem Makabejgkih bra-fov (deldamacija). 6. Govor. 7 Pota Orličev (dek'a-macija). »Tam nad jezerom« (simbolična vaja članov, odsekovna). 9. »Oj Doberdob« (simboHčna va-
i'a članic, krožkgva). 10. Skupina. 11. »Brez zajtr-ta« (šaljivi priozr). Prijatelji našo orlovske mladine: Na svidenje!
Turfstika in snort.
Bruniorovi rekordi,
V »Športnem tednu« smo rekli, da bomo prinesli seznam Brunierpvih rekordov od 5 do 120 km. še enkrat povemo, da je vozil Brunier na navadnem kolesu, a za motornim kolesom, ki ga je vodil Lanlhier Ta je imel na obrazu krinko, od katere je vodila cev v megafon na nietrovem hrbtu. Rekordi so ti-le: 5 km v'3:06.4, 10 km v 5:28.4, 15 km v 7:50.6, 20 km v 10:05.2, 25 km v 12:45, 30 km v 15:14.6, 35 km v 17:434, 40 km v 20:12, 45 km v 22:39.4, 50 k® v 25:09, 55 km v 27:35, 60 km v 80:00, 65 km v 32:29.4. 70 km v 34:51.4, 75 km v 37:20, 80 km v 89:45.8. 85 km v 42:11.6, 90 km v 44:37.4, 95 km v 47:03.6, 100 km v 49:32 6, 105 km v 52:05.2, 110 km v 54:3-12. 115 km v 57:03.2, 120 km v 59:32.2. V 1 ur 120 km 958 m. Najhitrejšo rundo, po 2.5 km, je prevozi. Brunier v 1:10.8. Če bi bil vozi! ves čas s to hitrostjo, bi bil prevozil v 1 uri 127 km 118 m. Vidimo, kako v začetku še ni bil prav »zagnan« in je porabil za prvih 5 km več kot tri minute.
izpred sodišča.
Oprnifen župan. Včeraj se je vršila na deželnem sodišču razprava proti Alojziju Ž i r o v n i k u, posestniku in gostilničarju ter bivšemu županu v Medvodah. Obtožen je bil, da si je tekom leta 1024 in 1925 kot župan prilaščal zaupane občinske denarne zneske in sicer od obč. doklade na direktne davke za mesec december 1023 delni znesek 200 Din in od občinske doklade na vino od meseca februarja 1924 do meseca aprila 1925 v skupnem znesku 2300 Din, s čimer je zakrivil hudodelstvo uiadne poneverbe po § 181 k. z. Nadalje je bil obtožen zaradi omenjenih deliktov zanemarjanja uradnih dolžnosti. Kor so prihajale pritožbe na vel. županstvo o silnem neredu v občinskem uradovanju in gosnodarstvu, je odredil veliki župan dne 27. maja 1925 revizijo denarnega in občinskega gospo-
Po skrajno nizkih ccnah si nakupiš manufak-iurn vrrh vrst samo
v »šentpetrskem bazarju«
v Ljubljani, Martinova cesta 8. — Zato ne zamudi si ogledati velike zaloge!	7754
s/zva
Mamica in otročiček, vsa cista dehtita šarita svetosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša por, da obvaru« jete lepoto in zdravje VaSih zob
je
'hecu
ofaht,

'obha M-efrici^ rf ■	/-
Crll^tiJl
'■ii;-*
vSal^gc/aT
d&rotva. Revizor Janez Flegar je res našel nedo-statke, ki so v glavnem obstojali v leni, da niso bili posamezni zneski vknjiženi med dohodke v blagajniški knjigi. Obdolženec priznava, da včasih ni vknjižil kakega zneska med dohodke, trdi pa, da denarja, ki ga je na ta način pridobil, ni po rabil zase, temveč /.a občino. Da ni vsega denarji vknjiževal, lega ni delal s hudobnim namenorq temveč da .k včasih pozabil vknjižili, ker je ima opravka s strankami, uradna pota in druga opravila s svojim privatnim gospodarstvom na posestvu in v gostilni. Glede ostalega primanjkljaja nad 40.000 dinarjev pravi obdolženec, da ga tudi ne zadene nobena krivda, pač na je uverjen, da je veliko svojega denarja potrošil za občino. Obč. sluga izjavi kot priča, da je Zirovnik za časa županovanja vedno tarnal in pripovedoval, da opusti župansko čast, ker ima s tem le škodo. Glede primanjkljaja ne-dostaja zadostnega dokaza, da bi obdolženec zneske poiKveril. — Po posvetovanju je senat, ki je obstojal iz svetnikov dr. Mladiča, dr. Fberla in dr. Mohoriča ter sodnika Juvanca, razglasil oprostilno razsodbo. Ugotovile so se res nekatere nerodnosti, katerih pa mož ni zakrivil namenoma, d. bi seb.1 okoristil, marveč le ker je bil prezaposlen in ker ni bil vajen voditi občinskih pisarniških in osobito knjigovodskih ter blagajniških poslov, kar je za župana v tako veliki občini nujne polrebno. Res, da je obtoženec bil zelo površen, tako da se kljub dvakratni naknadni reviziji ni moglo ugotoviti pravo stanje občinskega premoženja. Vendar se mu zli namen, da se polasti otčinskega denarja, ne da dokazali. Mož je tudi izjavil, da je pripravljen poravnati vsak primanjkljaj, če ga izkaže končni točni obračun za čas njegovega županovanja kot orimanjkljaj, ki bi šel h« njegov račun, in je založil \ ta namen pri svojem zastopniku tudi dve hranilni knjižici s primernim zneskom Na podlagi le utemeljitve je bil Žirovnik oproščen.
Našel sc- je na Kongresnem trgu poročni prstan Dobi se v Kožni ulici št. 27 dvorišče
»izr&rtrm >i t m	ttT&agra ".TOTjvztot^^ vj^.ra
(Potovanje okoli svefa.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
Pod vedno zelenim svodom so neovirano pihljale lahke sapice in vsrkavalo talno vlago. Konii, črede volov, vozovi, vse se je moglo brez težave kretati med temi orjaki, ki so bili široko vsaksebi in v vrsti, kakor da jih je zasadila človeška roku ali nalašč tako izaekala dr \ arjeva sekira. Tu ni bilo zarastlega tfnv.ovja in prepletenega trnja, ni bilo mlade rasli, ki •e je ovija nerazmeten bršljin in jo delajo neprehodno izruvana debla, kjer si utira človeška vztrajnost pot lrtio z ognjem in sekiro. Zelena preproga na vznožju tlrsvcs, valoveče zelenje v njihovih vrhovih, vrste iti ih, ravnih stebrov, kakor daleč seže oko, le malo e>, malo h oda, zalo pa neka nenavadna svetloba, podobna svetlobi, ki pronica skozi gosto tkanino, mi:.,!•:•.;,-č« tla, kjer se odbijajo žarki: to so posebnosti tf. frak-kega gozda, ki le preseneti, ker je lako razli-:i od naših gozdov. Avstralski gozd tudi ni v ničemer podoben pragozdom novega sveta Evkalipt ali kakor mu pravijo avstralski divjaki — dara;, ki ada v družino miri, ko'ih najruznovrstneiše na zlije« ■ se komaj dajo nnŠt?U, je glavno ali skoro edino 'ilevo av Ira ških gozdov.
Kako da ni pod zelenim svodom prijetne sence '■< ! mnefa mraka? Vzrok ie iskali v neki zanimivi iH .-;,.'bncr.li, kako so namreč razvrščeni evkaliptovi ii: li. Noben lisi ni obrnjen s ploskvijo proti solncu, v:>nk mu kaže le ostri rob. Zato tudi človek nevidi 1'vra lisLa drugače kakor v prerezu. Tako drse solnč-ni žarki ob listju prav do ta!, kakor da r ronieajo med vzporednimi deščicami eboknic (žnluzij).
Porot"il"i so zar"viM to ro ebnost in se c*' 'Hi, Znkai neki to čudo in čemu? Razume se, da so se
obrnili na gospoda Jakoba, ki ni nikoli v zadregi in ima za vse svojo razlago.
—	Ne čudim se muham matere narave, je začel učenjak, zakaj ona ve prav dobro, kaj dela. Čudim se le botanikom, ki ne vedo vedno, kaj brbljajo. Narava se ni zmotila, ko je dala temu drevju posebne vrste listje, pač pa so se zaleteli ljudje, ki so mu dali nesrečno ime »evkaliptc
—	Kaj pa pomeni to ime? je vprašala Marv.
—	Pride od grškega ",ev kalipto« in pomeni -dobro pokrivam«. Na srečo so bili gospodje toliko previdni, da so ustrelili kozla v grščini, in ga zato ne zapazimo. Prepričali sle se vsi; da evkalipt pokriva slabo.
—	Res je. dragi gospod Paganel, je odgovoril Glenarvan, toda po'asnite nam, zakaj ima evkalip-tovo listje lo čudno rast.
—	Vzrok je čisto naraven, prratelji. je odgovoril Paganel. Razumeli boste brez težave. V teh krajih je ozračje suho, dcž'a le malo, Tla so razsušena, drevju jo treba prav malo solnea, še manj pa velra Ker ni vlage, ludi ni dorti drevesnega soka. Zato se skuša listje samo braniti pred preveliko toploto in izhlapevanjem. In tako kaže solncu samo robove, ne pa lisine ploskve Ali si morete mislili kaj pametnejšega kakor je tak lisi?
—	In kaj sebičnejšega! ie do< nase misli, pa prav nič na utrujen« -i želi sence.
Pravzaprav so bili vsi malce m a ior.levega mnenja, če izvzamemo Paganel'«. ki si ie rado tno otiral pot s čeia, ves vesel, da je mogel hoditi pod drevjem brez sence. Mogoče pa mu ie tupatam h1 vstala na lihem želja, da bi bilo malo sence, ztkai pot ro evkalintovih gozdovih je včasih zelo dobra in vsled pekočih solno-nih žarkov tudi zelo utrudl jiva.
Vos dnn Ip voz rep1'-'"! o" nor/murnom evkaMp-toveni drevoredu. Srečali niso ne živali, ne divjakov,
:!!I5 iiilll
c	t	.3
S	»	3
tr s	~1
3	m
iT)	> =. <1
se i>	-
>	—	a
■I «	3
ž,®®
U°	"
JS	*
>	3	-o

g C
al major. Samo ga popoinika, ki
le gori v vrhovh se je oglašal kakadu. Ptice so bile H J: tako visoko, cla si iih komaj razločil, njihovo čebljani0 je postalo komaj slišno mrmranje. Včasih je preletela oddaljen kotiček gozda jata papig in ga oživila z '= raznobarvnimi žarki svojih pisanih kril. Sicer pa jc ! fe vladala v prostornem zelenem svetišču grobna tišina, ki jo je motil le konjski korak, škripanje voza in par besedi človeške govorice. Zdaj pa zdaj je pognal Ayrton z vzpodbujajočim klicem leno vprego.
Ko je prišel mrak, so se, utaborili pod evkalipti, na katerih so se poznali sledovi ognja. Drevesa so bila videti kakor ogromni tovarniški dimniki, zakaj ogenj jim je izdolbel notranjščino v vsej velikosti. Pustil jim je še skorjo, ki je negorljiva, in z.lelo se je, da se drevesa počutijo prav tako dobro tudi brez stržena. Vendar pa bo ta grda razvada pastirjev in divjakov po malem uničila vsa ta veličastna drevesa. Izginili bodo, kakor izginjajo štiristoletne libanonske cedre, ki jih uničujejo taboriščni ognji neprevidnih popotnikov. Olbinett je ubogal Paganelov nasvet in vžgal ogenj za večerjo v enem od votlih debel. Na veliko zadovoljnost je opazil, da peč« izvrstno vleče in da se izgublja (lini med temnim zelenjem orjaških vrhov. Da se zavarujejo pred presenečenji, ki jih skriva noč v temnih krilih, so Ayrton, Mulrady, Wil-son in John Mangles menjaje se bdeli do jutra.
Vos dan .'i. januarja je odkrival neizmerni gozd vedno nove in nove hodnike, somerne drevorede. Dejal bi, da jih ne bo nikoli zmanjkalo. Vendar pa se je na večer drevje začelo redčiti. Na robu gozda na ma hni planjavi so zagledali kup ličnih, lepo razvrščenih hišic.
Sevmour! je vzkliknil Paganel. To je zadnje mesto viktorijanske province, mimo katerega nas vodi pot na vzhod.
—	Ali je veliko? ie vprašala gospa Helena. | ...
—	Veliko? O ne! Majhna župnija, ki bo pa kmalu j [II mesto, je odgovoril Paganel.	! zrlll"rl|
c
S
o co
N
<o >
OD
<x>
s © e- J & ._ .2
° > j«1 3 o
N V
n M
ie
oo
XI
-a s
a
— (S
O > ;
"P >
<D N
o. O)
0 g
13
>0
0 u
0 ==
a-g
IM
U i-3
a „
u
.a
t o
«3 ■i«
S
<U
H £
/2
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 8 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
PRODAJALKA
feučena modne stroke ter izurjena v prodaji vsakovrstnega perila, iiče primerne namestitve. Ponudbe upravi pod Dobra prodajalka 7720.
Pošteno dekle
14 do 15 let, z dobrim Sol-skim spričevalom, se takoj sprejme za trafiko v popolno oskrbo. — Ponudbe na Miroslava Potisk, Kočevje.
Sprejmem krepkega
mizar, vajenca.
IG. REPŠE, Poljanska c. 21, Ljubljana.	7747
IŠČE SE pridno in pošteno
kmečko dekle
stara nad 20 let, ki je vajena vsega kmečkega dela, po možnosti tudi v kuhinji. Plača meseč. 300 Din. Nastop koncem decembra t. 1. - Naslov se izve v upravi lista
pod: Pridna in poštena 7687.
NAJBOLJŠA
REKLAMA Bo oglasi v »Slovencu«.
Prodam posestvo
v Pijavi gorici, obstoječe iz travnikov, njiv, gozdov itd., v skupni izmeri pribl. 5 ha. Posestvo leži v bližini žel. postaje. Stanovanje takoj na razpolago. - Vse tozadevne informacije da informativna pisarna Joško Sever, Goppo-svetska cesta 14, L nadstr.
žimnice
fflodroce, posteljne mreže, železne postelje (zložliive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg »Mestnega doma«).
Mleka
Iščem za dnevno dobavo 1000 do 1500 litrov. Mleko mora biti polnomastno in pasterizirano. — Ponudbe z označbo najnižje cene postavno oddajna postaja naj se pošljejo na
Mljekarna RICHTER ZAGREB Starčevičev trg 11.
Deklico
marljivo in pošteno, za hišna opravila, sprejme takoj rodbina treh oseb. Mesečna plača 500 Din. Samo deklice, ki so stalne in resne, naj se oglase na naslov: Rudarsko trgovsko društvo, Rama, Srijem.	7761
Razglas.
Najceneje kupite lepo krušno moko, kg 3 Din; koruzo staro 2.25 Din; otrobe domače luskinaste 2.20 Din; koruzo umetno sušeno 2.10 Din — samo pri
ADOLF KERN,
trgovina, Kranj.
Hlode - krclje
vsake vrste, smreka, jelka, hrast itd. kakor tudi gozdne parcele za posekanje, kupuje parna žaga FR. MAR-TINEC, Školeljca. 7732
čevlje na obroke
J^- proti jamstvu "3BC
dobite pri tvrdki
M. TREBAR
Ljubljana - Sv. Petra c. 6,
OBLEKE uT~ SUKNJE
Vam naredi po meri najceneje v kratkem času Franc BURJAK, Ljubljana, Ižanska cesta 44. — Sporočite, pridem pomerit na dom. 7486
Hijacinte
harlemske čebulice, priporoča SEVER & Ko., Ljubljana.
Kupi se več vagonov
desk
jelovih ali smrekovih, 20 mm
dolžine, 4 metre I„ II. in III. vrsta. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Izvoz št. 333/7757« z navedbo cene franko naklad, postaja ali franko meja.
MODNI SALON
Nina Press!
se priporoča cenj. damam za vse vrste obleke, plašče, kostume, po primerni ceni. Sprejemajo se tudi gospodične v pouk za plačilo, ali pa za izvrševanje lastne garderobe.
Sv. Petra c. 20, I. nadstr.

> i.; h" • ''-^r.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš preljub-ljeni stari oče, oče, stric itd., gospod
Ivan Ule
danes ob štirih popoldne po mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 69. letu starosti umrl.
Pogreb nepozabnega ranjkega bo v sredo, dne 18. novembra, ob treh popoldne iz hiie žalosti (v Podmeji).
V imenu vseh sorodnikov rodbini
ULE - ARHAR.

KUPIM HIŠO
Večjo stanovanjsko, v Šiški ali v Ljubljani. — Cena do 60.000 Din. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro: »Stanovanja« 7730.
Predpisane pole za oddalo davka rotnlh delavcev davčnim uradom
je založila Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani, ter se dobivajo v prodaji v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter v trgovinah s papirjem.
Vsakovrstno
zlafo kupole
po najvišjih ce^ah
čeme, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3.
KOKS -ČEBIN
VColfova ulica l/II. - Telefon 5fi
Laško brinje
po 4 Din; FIŽOL za krnio po Din 1-25 za kilo nudi SEVER & Ko., Ljubljana.
KLOBUKI
MODNI baržunasti kakor tudi F I L C I v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri
MINKI HORVAT
Ljubljana, Stari trg St. 21
Popravila se sprejemajo Žalni klobuki v zalogi I
IŠČEM PROSTOR
za meh. delavnico. Ponudbe na upravo pod Stev. »14 25«.
KOPITA
več vrst za čevljarsko tovarno prodam. Izredno ugoden nakup. Fr. Rumpreth, usnjarna, Krško.	7746
VRTNAR
star 30 let, oženjen, z dobrimi spričevali, želi pre-meniti službo s 1. januarjem do srede februarja. Naslov v upravi lista pod St. 7744.
Dr. Miroslav Lnkan
bivši veliki župan, agrarni direktor in krajni komisar asa agrarne operacije
prevzema pravno zastopstvo strank ter inter-- venciie v vseh strokah državne uprave -
(POLITIČNA UPRAVA, zlasti vodopravne, obrtne, gradbene, gozdarske, ribiške, lovske, državljanske-opcijske, občinske zadeve itd., itd. — AGRARNE OPERACIJE, AGRARNA REFORMA),
posreduje nri seriioznih poslih vsake vrste in daje informsciie.
Obenem naznanja, da je ustanovil v svoji pisarni tudi DAVČNI ODDELEK, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki.
Pisarna v hiši Pokojninskega zavoda, GLEDALIŠKA ULICA štev. 8 — III. nadstropje (litt). Vhod nasproti vhodu v palačo Trboveljske.
Telefon štev. 921.	7654	Telefon Stev. 921.
o Otvortie svetu vaš dom! ot
Koncerte, opere, operete, drame predva ane po Svetovnih umetnikih vseh evropskih kulturnih središč morete krasno poslušati doma z dvocevnim
RADIO APAHATOPI JUGOREFLO.
Cena komplet,.emu aparatu z mo .tažo >n vsem samo Din 4 000 —
Ogled in predvajanje pri
I. GOREČ. palača Ljubljanske Kreditne banhe
Na željo Vas obišče strokovnjak na domu.	Ves radio material.
I 1
S
I
1
f
1 f 1
I \ s
Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke!
Z nakupom srečk >Prvega Zagrebškega Delavskega Društva« ste podprli tudi svoje slovenske brate in sestre, ki se zbirajo v našem društvu, da si v slučaju bolezni in nesreče zagotovijo svojo življensko eksistenco, ker je to edino društvo, ki podpira svoje bolne in onemogle člane, dokler traja bolezen in onemoglost. To je edino društvo v naši državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je pod pr otektoratom Nj. Veličanstva kralia Aleksandra
in kraljice Marije.
Stanovanjska krize >e rešena!
Z rešenjem gospoda ministra poljoprivrede in vod štev. 11.955/1. z dne 3. aprila 1925 se dovoljuje
Prvemu zagrebškemu delavskemu društvu, da izda 35.000 srečk s 3 glavnimi dobitki v vrednosti do 1,GOO.GOO Din (4 hiše z vrt 'm).
Požurite sc brezstanovanjci z nakupom srečk »Prvega zagrebškega delavskega društva«, dokler se še dobijo, ker so srečke najlepše BOŽIČNO DARILO. — Za 50 Din dobite lahko, ako Vam je sreča mila, lepo hišo. Žrebanje se vrši nepreklicno 1. decembra 1925 v mestni posvetovalnu-i
svob. in kr. mesta Zagreba pod državno kontrolo. Ostalih 100 dobitkov v vrednosti do 50.000 Din je razstavljenih v hrvatski industriji stekla G. Karal in drug, Ilica št. 5, palača Prve Hrvatske šte-dionice. Vzorec dvokolesa je razstavljen pri tvrdki »Javor« d. d. Prve Hrv. mizarske in tapetniške zadruge, Strossmayerjeva ulica št. 10.
Prodaja sretk v Ljubljani na Marijinem trgu poleg franžišlcanskega mostu.
nasproti Prešernovemu spomeniku. Lista žrebanja se bo objavila v našem listo.
š 1
S 1 i 1
I 1
š
1 I

m
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, stric, nečak in zaročenec, gospod
Janko Brudar
trgovski potnik
danes po težki bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 28. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega nam rajnkega bo v četrtek, dne 19. novembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Florijanska ulica štev. 15, na pokopališče k Sv. Križu. — Bodi mu ohranjen blag spomin. Ljubljana - Šent Jernej, dne 17. novembra 1925.
Žalujoče rodbine: Brudar, Janzevič in Tevš.

Brez posebnega obvestila.
POZOR!
POZOR!
Vsakovrstni lect
kakor: punčke, konjičke, mi-klavže, parkeljne, različna med. roba, prvovrst. keksi, otr. biškoti, šampanjci, bibi itd. priporoča cenj. preprodajalcem po najnižji ceni izdelovalec T. NOVOTNY -Ljubljana, Opekarska cesta 26. Glavna zaloga: Dunajska cesta št. 9.	7270
Električ. lestence
iz brona, in sicer: 1 po 6, 3 po 5 in 5 po 3 žarnice — zelo primerni za cerkve na deželi — se ceno proda, -Ponudbe upravi lista pod: »Lestenec« St. 7688.
Sporočamo pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Luka Breskvar
vodja Blasnikove tiskarno
dne 17. t. m. ob 13. uri nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 19. t. m. ob 15. uri izpred cerkvice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Kriza.
V Ljubljani, 17, novembra 1925.
Žalujoči ostali.
Iščem mesta KUHARICE
v župnišču; vajena vsega gospodinjstva. — Naslov v upravi lista pod Stev. 7742.
ŠIVILJO
za popravljanje perila u šivanje iščem. Ponudbe pod »Ikarus 323« na upravo.

IMoDcna umetnost
ni uganiti, kje se kupijo najboljša in najcenejša OBLAČILA, ker VSAK VE, da je to konfekcijska tovarna
f ran Dcrcnda & Cie, Lfuftlf ctsia
Če rabiš sukno, raglan, površnik, usnjat suknjič, obleko za sebe ali sina, poseti detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2 in ne bode ti žal.
Brez dobička prodajamo
do 10. decembra obleke in čevlje za deklice, dečke in otreke kot Miklavževo darilo ! — Izrabite to ugodno priliko ter se pravočasno oskrbite z dariloml
Fran Derenda in Cie., Ljubljana
Erjavčeva cesta št. 2.
prve vrste novo blago popolno zrela
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salame, sušenega inesa in masti
M. Gavriicvič in sinovi d. c3. Petrinja.
Zastopstvo za Ljubljano in okolico: B. Bunc n drug, Ljubljana, Celje.
&& Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu
znamke
IDUDICD
za obrat in industrijo. — Edina tvorniška zaloga za Slovenijo
DlDu Prešernovega SDomentha.
9
Za jesensko prodajo
1ma m Šivalni stroji
cene znatno znižane pri
a
Palača Ljubljanske kreditne banke
A tnr	m
Pozor! Najceneje Pozor
otomane v blagu 850 Din; otomane v gradlu 720 Din; afrik modroce 250 Din — kakor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. — Vse vrste ŽIMA vedno v zalogi. — Vsa popravila se solidno in najceneje izvršujejo, — So priporoča
FRAN JAGER, tapetnik — Kolodvorska ulica 27.
£!lSiaBBBI3HBHB&aHBSE3SiEaBeSBaBaBaHg B
a
m a
53 B O
in velour za plašče za površne suknje
in modni ševijot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
JJ
li" 11
!
,,____________________-_______________________,___________________„...-„......,—jfr^fo^fo^fatffotffo^fo^OM^^ffi^B^^^^^Mflft^ffl^^?:
Tliti>i>riHiitiniititin(llii iniiiiti tiilitfiriiM 'lUliiiniliiliritititRiiii "i THtmiiinitniiim^niiHiitimtiniti ittl'ii''' nfluttmimi m unn-imiM.....inPiHinniMii im n ■■■■■ ■_,•

^unaniim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto.
■šaBiBHiaBaaEaBBBBHfflaaaaBBBBBBj
Mfm oklic.
Lepa stavba, neposredno pri kolodvoru v Lescah, obstoječa iz stanovanjskih prostorov, prostornih tnaga-zinov itd., prikladna za obratovanje trgovine na debelo in na drobno, dalje več zemljiščnib parcel, deloma tudi stavbišče in skladiščni prostor ob železniški progi, W prodajo
v ponedeljek, dne 23. novembra 1925
ob 10. uri dopoldne potom prostovoljne JAVNE D RAZ-BE, katero je dovolilo okrajno sodišče v Radovljici glasom sklepa z dne 12. novembra 1925, oprav. št. Ne. I. 577/25—1, in ki sc vrši na licu mesta prodajnih predmetov (glede stavbe nasproti kolodvoru Lesce).
Dražbeni pogoji so razpoloženi v pisarni podpisanega sod. komisarja v Radovljici. Na željo d.i natani-no informacijo odvetnik dr. Mirko Triller v Radovljici V Radovljici, dne 13. novembra 1925.
ALOJZIJ PEGAN,
notar kot sodni komisar. Urednik: Franc Tersetflav.