AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 20 BUENOS AIRES 17. maja 1973 Moda govori v velelniku NAŠI DOMOVI NISO SAMO ZIDOVI Llamado a la unidad Govor Milana Magistra na proslavi 12. obletnice blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu Moda govori v velelniku. Ukazuje. Poveljuje. ,,Letos: oranžne in ognjene barve, ki se bližajo rdečim, rožnatim, vijoličastim tonom! Dopuščajo ,se tudi mirnejši modri in zeleni blagovi, a s skrbno doziranimi odtenki.“ „Deset zapovedi za smučarsko sezono“. Iz poveljevanja rada pride v vojno retoriko: „0-fenziva pastelnih barv.“ „Splošen u-mik trakov in pentelj.“ „Zmagovit prodor flanel.“ Drugič spet se izraža v prihodnjem času, ki pa je le zastrt velelnik: „To poletje bodo presenetili klobuki, ki bodo istočasno drzni in slovesni.“ „Povrnil se bo tusor.“ „Vaša popoldanska obleka bo črna, dodali ji boste kot kontrast rokavice iz bele kozli-čevine.“ Ponekod se velilnik razpusti v navaden povedni naklon: „To sezono nosimo črtaste pletenine.“ „Spalne srajce imajo letos tričetrt dolžine.“ Že ni več potrebno izrecno ukazovati, pokorščina modi je splošno sprejeta. O tem se več ne debatira. Moda je zakon, je postava, čista postava, ker ni nič drugega kot potava. Postava, ki nima stvarnega kritja. Zakaj je letos moderna ta barva in ne druga? Ker je tako določeno. In zakaj je tako določeno? Ker je pač tako določeno. Moda temelji na goli samovolji Kdor se ji ne pokorava, je izobčen. Kalni po modi, je iz mode. In kar je iz mode, je zunaj življenja, zunaj civilizacije, zunaj časa, zunaj svetne aktualnosti. Gre za neke vrste civilno smrt. ■ Odtod neverjetna preplašenost in ubogljivost ljudi, ki so na drugih področjih radi uporni. Recimo, mladine, človek se sploh sprašuje, če je točno govoriti o upornosti, ko morda gre le za neko redistribucijo ubogljivosti. Pokorščina, ki je bila odvzeta očetom, vzgojiteljem, je iz vertikalne smeri bila pre-nešena v horizontalno, kjer je res težko najti še kako sled upornosti. Moda ne ukazuje od Zgoraj, ampak od strani, iz horizontale in ljudje ji v tej smeri ubogajo. Zdi se, kakor da se niso nikomur uklonili, a vendar je vse polno uklanjanja. Govoriti o avtoriteti zveni danes staroversko, a kljub temu se je težko ubraniti vtisu, da ves svet parira nein nevidni, brezosebni in brezobzirni avtoriteti. Da je v bistvu zelo malo samostojnih, neodvisno mislečih ljudi. Da bi bilo prav govoriti o zelo ubogljivih u-pornikih ali pa o postransko malo upornih ubogljivcih. Za modo velja nemško geslo „Befehl' ist Befehl — Povelje je povelje!“ Če bi šlo le za cunje, vse to ne bi imelo večjega pomena, a moda se že dalj časa ne zadovolji samo z urejevanjem oblačil in prodira vedno globlje v vse življenje. „Rada ima študij in surprise-pafties, Pascala in Mozarta ter mrzli jazz. Nosi nizke pete, zbira male fular-je, blazno so ji všeč udarne jope starejšega brata ter šumeča in opletajoča krila.“ Tako opisuje deklé „a la page“ neka važna svetovna modna revija. Ne samo cunje, surprise-parties in mrzli jazz. Tudi Pascal in Mozart! V drugi taki publikaciji lahko čitamo: „Senegal, Malindi, Gerba, Južna Amerika, ti u-metni paradiži, kamor nekateri hodijo iskat toplote sredi evropske zime, že niso več v modi. Kdor se vrača zagorel in poln amuletov, že ni več izviren. Dame in kavalirji, ki so resnično na tekočem, preživijo zimske počitnice v podeželskem zatišju, na kmetih, na dolgih sprehodih po polju, zvečer zbran okrog ognja, brez bučnega praznovanja, brez šampanjca, kot da bi šlo za normalen week-end.“ „Letošnje teme: šah, Hegel in ekologija.“ In tako naprej. Mpda vdira v literaturo, filozofijo, dá, tudi v teologijo. Izprevrača vzgojo, moralo, se igra z osnovami družbenega sožitja, izjeda temeljna načela spoznanja in življenja. „Kaj Guardinija; citate?“ je dejal neki katoliški kulturni fičfirič. „V Evropi ga že nihče več ne vzame v roke. že pred koncilom je šel iz mode.“ „Kaj pa to mene briga!“ mu je odgovoril čita-telj Guardinija. „Zame je Guardini klasik in klasiki so vedno aktualni.“ „Klasik? Klasikov ni več, če so sploh kdaj bili. Danes je treba citati González Rui-za in Johann Baptist Metza, če hočete biti na tekočem.“ „Na tekočem v modi Praznujemo 12. obletnico doma, ki objema pod svojim krovom rojake v mestu San Martinu in okolici. Ali sodim, da se ta dvanajstletnica more raztegniti v 25-letnieo, kajti 1. 1948 so se v tem okraju naselili prvi povojni izseljenci in začeli s slovensko mašo tvoriti ob g. svetniku K. Škulju krajevno skupnost, katere krona je čez 13 let postal ta dom. Predno so se hotenja slo venskih ljudi tega kraja združila pred 12. leti v voljo zgraditi krov za skupne potrebe, je že ta dom obstajal v srcih in hrepenenjih, kakor drugi domovi ter je tudi ta del venca slovenskih domov vzklil iz slovenske zavesti in slovenskih namenov. Skozi leta in leta je slovenska zavest živela v nas in domovi so izraz živosti te zavesti. Zato je praznovanje 12-letnice doma utopljeno v spominu na 25-Ietnico slovenske skupnosti v San martinskem okraju. Ko bi naše delo obstalo, bi se mogli usatvljati le pri spominjanju. Ker pa neumorno nadaljujemo s skupnim delom in hočemo rasti in se razvijati, se spomini prelivajo v načrte, kajti preteklost odseva v sedanjosti in današnjost bo sijala v prihodnjost. ako bo delo razumno in pravšno. Ljudje odhajamo, ustanove ostajajo. Ako so graditelji in ustanovitelji veliki in plemeniti, traja velična ustanov in znova zajema iz duha ustanoviteljev. Naši domovi niso samo zidovi in strehe, temveč ustanove in dokler smo ustanovitelji živi, jih moramo napajati z duhom da bo po našem odhodu ostal kot gonilna sila nadaljevanja ustanov. njeno življenjsko verigo slovenstva po našem odhodu — mladi rod. Mladi rod je sestavni del slovenskih domov — Mladi rod je del ustanove slovenskih domiov od vsega njihovega začetka, tudi če še ni bil rojen v tistem času. Pri ustanavljanju vseh slovenskih domov je bila najbolj nežno pestovana misel, da bo dom za mlade rodove. Ustanovitelje je objemala bodočnost, ne toliko sedanjost; nemogoče pa je zidati v ali v teologiji'?“ To .je jedro vprašanja: biti na tekočem v modi ali v znanosti, v modi ali v resnično aktualnih vprašanjih. To velja za oblačilno in neobla-čilno modo. Ameriška sociologa A. L. Kroeber in J. Richardson s Kalifornijske univerze sta dokazala, da oblačilna moda nima ničesar opraviti z zgodovino in da so njene spremembe izmenične in 'endogene. Moda fulkcionira kot zaprt sistem, kot svet zase, ki je tuj zgodovini (A. L. Kroeber, J. Richardson, Three Centuries of Women’s Dress Fashion, University of California Press, Berkeley and Los Angeles, 1940). Potrebno bi bilo napisati podobno delo o kulturnih, socialnih in političnih modah. Da bi se pokazalo, da so tudi ne-oblačilne mode vase zaprti svetovi, s svojo notranjo logiko, ki ima z resnično zgodovino le malo opraviti. Da bi se npr. videlo, kako je avtor lahko „modno“ pozabljen, pa vendar živ po svojem vplivu, kot se je to zgodilo L. Brun-schwicgu, ki ga danes nihče ne omenja, čigar filozofija neomejene svobode pa živi naprej v nauku J. P. Sartra in po Sa-rtru v francoski mladinski kontesta-ciji. Moda se ne razvija, moda seka in preskakuje, uničuje preprečuje, da bi si -človek ustvaril pregled, zajemajoč vzročno povezanost med prejšnjim, sedanjim in prihodnjim. Ali se na dnu cele vrste sodobnih kulturnih, političnih in socialnih zmešnjav ne skriva prav to pomanjkanje pregleda in zdr-žemnosti? To pomanjkanje onemogoča osebno kritično presojo in s tem odgovorni odločanje. Moda je čredniška in vodi v čredništvo. V človeku je vedno dovolj volčje in ovčje krvi, je dejal španski mislec Ortega y Gasset, zati ga neprestano vabi čredniška skušnja- naročju prihodnosti, ne da bi v istem trenutku premišljali o mladini. Zato trdim, da je mladi rod sestavni del ustanove slovenskih domov. Zato je tako samo po sebi razumljivo, da je osnovna šola vraščena v ustanovi doma. čeprav se je to dogajalo po sili razmer, je vendar to eno najbolj naravnih poti, kako otroku prikazati in posredovati življenje skupnosti, v kateri bo rastel, obenem pa mu je dano čutiti, da je šola del skupnosti in da je delo in skrb skupnosti za šolo nekaj povsem umevnega. Ali to sožitje more nositi v sebi tudi nevarnost za mlada srca. Mladi rod ie v tesnem stiku s starejšimi in opajanje, ravnanje, obnašanje in življenje odraslih tudi takrat,, ko ga ne more še razumeti; ko še ni zmožen razlikovati med dobrim in slabim zgledom. Nočem tu govoriti o izrazitih slabih zgledih, katere tudi mladina umeva kot take. Gre za drugo vrsto vplivov, ki jih življenje doma more vsebovati. Potrebne vrline Ker so pa napake le pomakanje čednosti, naj se dotaknem rajši nekaterih vrlin, ki naj bi jih skupnost domov gojila: strpnost do sorojaka, veselo sodelovanje pri skupnih zadevah in trdnost v narodnem prepričanju. 1. Slovenci smo ljudje kot drugi, zato nosimo na sebi pečat izvirnega greha, slabosti in napake. V javnem življenju, katerega del je življenje v naših domovih, pride osebna napaka v javnost. No- Tega duha pa ne morejo vsrkati stene, temveč ljudje; tisti, ki naj drže skle- bena skupnost ne obstoja brez tega trna v peti, zato je'nesmiselno pričakovati, da bi slovenska bila. popolna. Sprijazniti se s to resnico pa je trdo za posameznika, še teže pa vskladiti življenje in nastop ljudi, ki -sodelujejo v javnih zadevah. Krepost strpnosti nam narekuje pravilno ravnanje, kadar zadenemo ob človeške slabosti. Domovi — zidovi bodo utrjeni v cementu, domovi — ustanove ra bodo obstali, ako bo vrlina strpnosti iskana. 2. Delo v javnosti ima svoje trpka ure, ki marsikoga potegnejo' v vrtinec užaljenosti, zamere, razžaljenosti in dokončnega odklona. Zato govorimo o bor- va: Volna ob volni pa hrepenenje po pastirski palici in ovčarskem psu“. Zato je treba modo brzdati in ji zapirati vrata v področja, ki zahtevajo neko večjo globino, večjo resnost in osebno zavzetost. Kdor misli, da bo uspel pri vzgoji, pri kulturnem, socialnem ali političnem delu, če bo važna vprašanja modno zajemal in modno reševal, se jako' moti. Sezonsko preskakovanje, ki je modi bištveno, in pa sprotno izničevanje prejšnje mode mu bo onemogočilo vsak resničen napredek in naredilo jalov ves napor. Francoski strukturalist Roland Barthes, pisec temeljitega dela o modnem sistemu (Système de la ' mode, Seuil, Paris, 1967), konča poglavje o modnem času s sledečim citatom, ki ga daje v usta včerajšnji modi: „Včeraj sem bila, kar si danes ti, jutri boš ti, kar sem danes jaz“. Cifht ni , vzet iz kakega pesnika, ampak z nekega nagrobnega napisa. Čista,, gola moda je čista, gola neresničnost, samo zunanjost brez notranjega kritja. Kdor se je pametno, osebnostno poslužuje, dela iz nje sredstvo zunanjega izražanja svoje osebnosti ter ji s tem daje. kritje in bitje. Kdor pa modi le služi, služi niču, se s tem izničuje, notranje votli in zaman išče v modnem konformizmu tisto sigurnost, ki jo more dati samo krepko osebnostno'življenje. Moda postavlja na.glavo odnos med stvarnostjo in njeno podobo, pravi Barthes (omenjeno delo, 19, 71 • ni več zunanja podoba odsvit stvarnosti, ampak stvarnost mora biti odsvit podobe. Vsaj tako mislijo tisti, ki so se modi brezpogojno udinjali. Predvsem pa to idejo vsiljujejo tisti, ki z modo (tudi kulturno) služijo visoke dobičke. -—rnr Al clausurarse la asamblea anual del Episcopado Argentino, los obispos emi rieron un llamado a la unidad, en el cual proclaman: “La Iglesia, desde los comienzos de la nacionalidad, ha tratado de vivir —en comunión de servicio— Tos acontecimientos que han jalonado su historia. Dentro de unos días el país iniciará una nueva etapa en su vida institucional. Las expectativas de la ciudadanía son grandes: fundadas en la esperanza de una Argentina renovada, pero desde las raíces mismas de su tradición nacional, conjugando las libertades esenciales y los valores de la persona humana con el riesgo de una expresión nueva de su ser. Por lo tanto se impone en todo una actitud de esperanza y un esfuerzo entusiasta y comunitario. Todo el pueblo desea superar la actual situación y comenzar una nueva etapa histórica desde sus reservas de fe cristiana y cevelidad probada. A la grave responsabilidad de los nuevos gobernantes deberá corresponder la colaboración positiva de la ciudadanía. Todos han de sentirse constructores de la Patria y todos han de tener posibilidad de construir. La imágen del país ha de asentarse en una vigorosa unidad nacional, fruto de una labor conjunta, constructiva y solidaria que sea de beneficio para todos* en la medida en que actuemos con grandeza, patriotismo y honestidad. Fundamentamos, pues, nuestra actitud y nuestra acción en Dios, fuente de toda razón y justicia, en la inalterable protección de la Virgen y en la misma vitalidad del pueblo argentino, no solo para lograr la meta de este anhelo nacional, sino también para proyectarlo después al servicio de nuestros hermanos de América latina. ' ’ 1 rl ’’l ¡’’'¡’U'-'l'’"!'"'1 bi. Toda plodovitejše kot borba je veselje. Veselo -sodelovanje, radostna pripravljenost. navdušeno izkazovanje pripadnosti domu, bo rodilo uspehe, bolj kot naglašanje borbe in trpljenja bo zagrabilo nas same, bolj kot nas pa našo mladino in verjemite mi: samo z veseljem in navdušenjem jo bomo pridobili; vsa druga zdravila so začasna. 3. Vera v svoj narod in trdno prepričanje pripadnosti mora izžarevati iz javnih delavcev in obiskovalcev doma. Smo otok v morju, ali mladini je treba kazati; da ima ta -otok skalnate temelje globoko v morskem dnu in da ga morje ne more odnesti. Ne v smeri vetra! Večina sveta trobi v smeri vetra. Mi pa '¡moramo dokazovati z življenjem, da je za krščanstvo in slovenstvo ¡treba trpeti s prepričanjem in Veseljem; da se je vsak dan treba upirati tokovom in sirenskim geslom, ki vabijo v tkzv. moderno življenje, ki je bilo moderno v slabosti že v rimskih ir. drugih časih, kajti človeška revščina se je vedno -oblačila v modema oblačila. Ko bi hoteli biti na tak način moderni, bi ostali doma, ker se ne bi bili odločil za Resnico ■ in Pravšnost narodnega in verskega zadržanja. Danes se zdi, da hitimo v enako -dobo kot -smo jo doživljali točno pred 30 leti, zato je naša trdnost znova sodobna. Trdnost, ki se preliva v nalogo: oznanjevati v lastnem in skupnem domu, kaj je zločin, kaj je malikovanje zločina; kaj je krščansko, kaj ni krščansko; kdo je prijatelj, kdo je sovračnik človeštva in svobode. Z zgledom take trdnosti bomo z domovi, gradili tudi svetilnike, ki naj mlademu rodu pomagajo previhariti nevarne razburkane vode. če se danes posebej spominjamo dela in delavcev vašega doma in jim čestitamo k pripravljenosti d-o žrtvovanja k navdušenju za -slovenstvo in videvanju bodočnosti, pa iz solidarnosti in iz zavesti celote, pozdravljamo ob tej naši radostni uri tudi vse druge slovenske domove in ustanove, ki v enakem mišljenju in zavzetosti gradijo slovenske trdnjave, sebi v radost in ponos, drugim domovom pa v pom-oč in oporo. Njihov zgled je plodonosen za nas, naš sgled ja njim bodrilen. Praznujmo in delajmo z veseljem, da bomo še lahko praznovali ob smehu in srčnosti novih rodov, da se bodo naši domovi zlivali v eno samo pesem edinosti in narodne časti. Kardelj se popravlja BOJ MED STALINIZMOM IN TITOIZMOM Kakor smo poročali v prejšnji številki našega tednika, sta bila Kardelj, prvi za Titom v jugoslovanski komunistični hierarhiji in hrvaški partijski funkcionar Bakarič, predmet silovitega ideološkega napada s - strani hrvaškega partijskega sociologa dr. šuvarja, zaradi idej o vlogi jugoslovanskega „delovnega ljudstva“, namesto „delavskega razreda“ .in o odmiranju države. Daši Kardelj še vedno brani svoje stališče, yje moral pod pritiskom par-tiskih krogov, katerih zvočnik je bil na sestanku sociologov v Opatiji 8. februarja t. 1. omenjeni dr. šuvar, napraviti nekaj popravkov ter je končno javno izjavil, da „mora državni aparat ščititi samoupravlialni sistem in mu pomagati odigrati, njegovo vlogo“. Ta popravek je v ostrem nasprotju s Kardeljevimi dosedanjimi ideološkimi definicijami, s katerimi si je prizadeval ločiti titoizem od stalinizma. Kardelj je doslej trdil, da je stalinizem utrjeval državno avtoriteto, medtem ko je fcii titoizem odločno proti vsemogočnosti državnega aparata. Kardelj se je 15. februarja t. L, se pravi sedem dni po Šuvarjevem napadu ngnj, mudil v srbskem niestecu Kragujevac, kjer je v govoru na zasedanju tamkajšnjega delavskega sveta, popravljal svoje „napake“. Dve struji vJKAKP Kakor je znano, ge problem, ki ga sedaj ventilirajo v jugoslovanskih partijskih vrhovih in ki je pred vso javnostjo razgalil obstoj pro- ’in anti- staliništične struje v Titovi Jugoslaviji, suče okoli pomena pojmov „delavski razred“ in „delavsko ljudstvo“. Kardelj in Bakarič sta trdila, in svoje ideje objavila januarja 1968 v „Socializmu“, da „delovno ljudstvo“ zajema poleg rač-nega delavca tudi druge „delavce“: umske, učitelje, zdravnike itd., medtem ko partijska skupina, ki uporablja za svojega glasnika dr. šuvarja, trdi, da '„delavski razred“ zajema izrecno „direktne producente“ (ročne delavce i. pd.). Kardelj je trdil, da „delavski razred ne samo da ni mogel uničiti birokracije, temveč tudi dejansko ni imel potrebe za to. Kajti novi birokratski sloj ni neki novi razred v družbi, temveč le del delovnega ljudstva“, kakor je Marx sam dejal: „To fe lastna' birokracija delavskega razrede.“ Kardelj .je zato vztrajno trdil, da v komunistični Jugoslaviji ni nastal „ novi razred“ in da so teoretiki, ki drugače trdijo, v zmoti, „če priznamo, da v jugoslovanski družbi obstojajo antagonistični razredi in da je;političen boj med njimi neizbežen, potem sami sebe usmerjamo v boj za oblast med političnimi klikami in v negacijo vodilne vloge delovnega ljudstva.“ - čistke na Hrvaškem decembra 1971 in v Srbiji ter Sloveniji oktobra 1972 so bile izvršene pod vplivom marksističnega kroga,'ki mu je glasnik dr. šuvar. ^Ta krog je Kardelj še oktobra 1967 imenoval „moderni Don Qui joti“, sedaj pa mora samega sebe popravljati. Iz dr. šuvarjeve partijske skupine je na-(Nad. na 2. str. i EVROPSKA UNIJA NAJKASNEJE DO 1975 Delegati Evropskega kongresa, ki so tokrat zasedali v Londonu, so po tridnevnih debatah izdali deklaracijo, v kateri pozivaju na direktne volitve v Evropski parlament najkasneje leta 1975, se pravi čez dve leti in postavitev evropske federalne vlade. Deklaracija, ki jo je odobrilo 809 delegatov iz 16 evropskih držav, pravi, da mora biti parlamentu podeljena naloga pripraviti ustavo za Evropske, unijo, ki jo bo treba izročiti direktno posameznim državnim parlamentom za ratifikacijo. „Evropski kongres slovesno izjavlja, da ni mogoče čakati do 1980 na ustanovitev Evropske Unije, na katero so posamezne vlade držaV članic že bile pristale“, stoji v deklaraciji. „Unija ne bo postala resničnost vse dotlej, dokler nima lastne federalne vlade in parlamenta. Odgovorna mora biti skupnosti v gospodarski, denarni, zunanji in obrambni politiki, medtem ko bo spoštovala izvrševanje pokrajinskih in krajevnih avtonomij.“ V Evropsko Unijo ne spada nobena komunistična država. Iz nje je zaradi absurdnosti komunističnega sistema is-kliučena tudi Jugoslavija in z njo Slovenija, ki ji tako grozi nadaljni zastoj na vseh področjih narodnega razvoja v primeri s svobodnim zahodnim svetom. WlW Dve Nemči ji V BONNU RATIFICIAJO POGODBO 2^hodnonemški kancler Willy Brandt je spet žel uspeh v bonnskem parlamentu, ko je 268 poslälcev glasovalo za njegovo pogodbo, s katero je Zahodna Nemčija priznala obstoj Vzhodne Nemčije kot posebne države. .217 poslane 'v je glasovalo proti pogodbi. Zakonski osnutek, po katerem naj bi Zahodna Nemčija in vzporedno z njo tudi Vzhodna Nemčija kot dve različni državi zaprosili za včlanjenje v ZN, je bil v parlamentu odobren s 364 proti 121 glasovom. S tem postopkom je zahodnonemški parlament uzakonil obstoj dveh Nemčij za dolgo dobo, ter je pripravil lepo darilo sovjetskemu partijskemu veljaku Brežnjevu, ki bo prišel na obisk v Bonn prihodnji teden. , Brežnjev je obiskal minulo nedeljo Vzhodnj Berlin, kjer je vzhodnonemškemu partijskemu vodji Honeckerju podelil Leninov red ter v nagovoru hvalil „vse, ki so se borili proti Hitlerju“. Opazovalci menijo, da je bila ta opazka namenjena Brandtu, ki je bil med minulo vojno ilegalni borec. Prav tako jo Brežnjev izrazil zadovoljstvo nad glasovanji v bonnskem parlamentu. \ Sloveni$a v svetu Poseben odbor SKD-SLS je 'pripravil zaporedje štirih večernih predavanj z razgovorom o problemih Slovenije v svetu, v teoretičnem in praktičnem smislu. • Predavanja, ki so jih prevzeli Marko Kremžar, Milan Magister in Pavel Fajdiga, bodo 29., SO. in 31. maja zvečer vsakikrat ob 19.30, v prostorih Slovenske hiše, 1. junija pa bo debatni večer, ki ga pripravlja inž. Jože Žakelj. Vabljeni slovenski akademiki, višješolci in sploh vsi fantje in dekleta, ki vam je mar slovenstvo, čigar teža naj bi bila v zdomstvu vedno večja in jo bo tako čuttiti tudi v Sloveniji sami, da bo tako olajšan boj dobrega proti zlu v slovenskem narodu. Pripravljalni odbor KARDELJ SE POPRAVLJA (Nad. s 1. str.) i mreč izšla tudi obtožba, da sta Kardelj in Bakaric bila „glavna graditelja položaja, ki je pripeljal državo in partijo na rob katastrofe.“ „Pravda“ napada Kardelja V svojem govoru v Kragujevcu 15. februarja t. 1. se je Kardelj branil pred dr. Šuvarjem in se popravljal: „Država mora še bolj postati orodje delavskega razreda, organiziranega na samoupravni način. Država je potrebno orodje za zagotovitev harmonizacije in regulacije osnovnih materijalnih procesov, od katerih so odvisni rezultati samoupravljanja;.. Državni upravni organi so dolžni zaščititi samounprapni in demokratični red...“ Kardelj je tu- di dodal, da „mora socialistični državni sistem ščititi demokratsko svobodo prebivalstva in uničiti proti-revolucijo.“ Kardelja je napadla tudi moskovska „Pravda“, ki je med drugim tudi sarkastično zapisala: „Ali je Kardelj ¡resnično navdušen zagovornik odmiranja države in nasprotnik diktature, kakor se prikazuje? Doslej nismo slišali o izginotju vojske v Jugoslaviji in tudi 1 ne, da so v Jugoslaviji izginila sedišča in da je izginila policija...“ V jugoslovanski partiji se pred očmi jugoslovanske in svetovne javnosti bije boj dveh struj za oblast, ko diktatorja Tita več ne bo. So to prvi začetki in, poraja se vprašanje, katera skupina bo zmagala. Vsekakor ’ morajo svobodne emigracije jugoslovanskih narodov vse storiti, da se Jugoslavija ne bo po Titovi smrti enostavno prevalila v sovjetski objem. Mednarodni teden V ZDA predvidevajo za sedanje desetletje možnost primanjkljala energetskih surovin, predvsem petroleja in plina, ker se je severnoameriški industrijski potencial razvijal hitreje, kakor pa so predvideli. Sedaj pripravljajo ukrepe za preprečitev nevarnega položaja, v katerem bi se ZDA znašle, če bi jim začelo dejansko primanjkovati energetskih virov. V zadnjih 30 letih je človeštvo porabilo več energije kakor v vsej svoji zgodovini pred letom 1940. Štirideset afriških držav se je zbralo v Abidjanu v perzijskem zalivu na štiridnevno konferenco, na kateri so razpravljali o afriškem gospodarstvu in finančnih problemih med angleško in francosko govorečim delom afriške celine, v zvezi z njihovim odnosom s Skupnim evropskim trgom. Do sporazuma niso prišli, pač pa se je prvič v zgodovini zgodilo, da so vse te države sedle za isto konferenčno mizo. Severnoameriški zun. minister Rogers je odšel na potovanje po latinski Ameriki. Ustavil se je v Mehiki, obiskal pa bo še Nicaraguo, Venezuelo, Peru, Kolumbijo, Brazil, Argentino in Jamaico. V Argentini bo prisostvoval nastopu Camporovejdade. Allendejeva vlada je odkrila nove priprave za zrušenje marksističnega režima, ki vodi Čile v splošen propad Policija je aretirala več desetin ljudi, ki jia so pripravljali zaroto. Zlasti je navalila na člane gibanja Domovina in svoboda, čigar dve vodji sta se bila zatekla v varstvo Argentine pred nekaj dnevi. Medtem so izbruhnile nove rudarske stavke v čilskih bakrenih rudnikih, ki so nekateri že v.eč kot tri tedna zaprti. Angleška monarhija obhaja 22. t. m. 1000 letnico obstoja. Leta 973 je bi! kronan za prvega angleškega kralja 29-letni Edgar. Monarhijo je prekinil za enajst let znani Oliver Cromwell leta 1649. Danes stane -Angleže vzdrževanje monarhije ok. 4 milijone funtov sterlingov letno, a se jih je na nedavni raziskavi javnega mnenja ,96 odstotkov ¡rjavilo zanjo. Moda je oblika neokusnosti, ki je tako neznosna, da jo je treba menjati vsakih šest mesecev. , v Oscar Wilde (1856—1900' Ik življenja m dogajanja v Argentini Ni presenetil politične opazovalce govor, ki ga je imel v torek 8. maja zvečer novoizvoljeni predsednik dr. Campora. Že dalj časa so pričakovali konkretno formulacijo njegovih izjav, da bo vladal „za vse Argentince“. Ta izjava je dobila svojo obliko v prej omenjenem govoru na časnikarski konferenci. Dr. Campora je tedaj pozval vse državljane, stranke in sektorje k političnemu in socialnemu premirju in k soglasju (Acuerdb) za narodno osvoboditev in obnovo in k narodni edinosti. Ob tej priliki je dr. Campora tudi predložil temelje, na katerih naj bi to premirje in soglasje slonelo. Naštel je pet točk (odgovor na pet vojaških točk?), ki so v bistvu sledeče: 1. Popolna afirmacija ciljev osvoboditve in obnove kot temelj nadaljnega razvoja; 2. Polna veljava garancij in soglasij, ki so bile svoj čas podpisane (Hora del Pueblo itd.); 3. Sklenitev .politične-socialnega premirja (katerega bistvo ni bilo obrazloženo); 4. Sporazum (kompromis), da se spoštuje Narodna ustava, zagotovitev pravic večini in spoštovanja manjšin; 5. Oborožene .sile naj. pripomorejo k razvoju narodne obnove v okviru ustavnih norm. —• Novoizvoljeni predsednik je tudi sklical zborovanje vseh političnih sil, na katerem naj bi se slovesno obvezali v izpolnjevanju teh točk. Odziv na govor Camnore ni mogel hiti boli pozitiven tako v sklopu političnih strank (dr. Alende -je bil edina izjema), kakor v oboroženih silah in Brazilski škofje v dokumentarni brošuri 30 strani kritizirajo način, s katerim namefava sedanja brazilska vlada reševati težke družbene razmere zlasti v zaostalem severovzhodnem delu države.-V brošuri škofje obsojajo obe skrajnosti, kapitalizem in komunizem in se zavzemajo za pravično načrtovani e družbenega razvoja. Skylab - 1 OSEM MESECEV V VESOLJU V ponedeljek so s Cape Kennedy odstrelili na kroženje okoli Zemlje z raketo Saturn-5 prvi vesoljski laboratorij (Skylab-1), v nedeljo, 20. t. m. r>a bodo z raketo odleteli proti Skylabu trije ameriški astronavti, ki se bodo iz kabine Apolo, v kateri bodo prileteli do Skylaba, preselili v prostoren vesoljski laboratorij, da v njem ostane!o 28 dni. V tem času bodo z laboratorijem obkrožili Zemljo 420-krat, nakar se bodo vrnili na Zemljo, v laboratorij pa bodo odleteli z Zemlje drugi trije astronavti za osem tednov.. To operacijo bodo nato ponovili še enkrat, tako da se bodo predvidoma v laboratoriju zame- njale tri tričlanske posadke v osmih mesecih. Ves ta program bo izpeljan, če se bo strokovnjakom posrečilo popraviti napako, ki je nastala na Skylabu, ko se dve krili sončnih baterij nista odprli, tako da ostali dve, ki dobro delujeta, dajeta laboratoriju le polovico potrebne energije. Skylab je 38,5 m dolg laboratorij in njegova prostornina obsega 50 Apollo kabin, če se bo poskus s Slfylab-1 dokončno ponesrečil, je NASA pripravila nov Skylab za odstrelitev v prihodnjih 12 do 15 mesecih, kar bo stalo dodatnih 200 milijonov dolarjev. splošno med ljudstvom. Vsaj tak je bil prvi vtis. Stranke seveda sedaj posebej analizirajo poziv in povabilo, in vsaka bo nanj odgovorila; opazovalci menijo, da bo večina odgovorov pozitivnih.- Odziv pa je dr. Campora dosegel vsaj indirektno tudi na cerkvenem noTju. V petek 11. ob zaključku plenarnega zborovanja, so argentinski škofje izdali dokument, v katerem tudi on^ •pozivajo k narodni edinosti in k soglasju. Seveda sami jasno povedo, kje naj bodo temelji te edinosti: „.. .v resnični duhovni popolnosti in v izvajanju svobode v okviru ljubezni in socialne pravičnosti.“ (škofovski dokument prinašamo v španščini na uvodnem mestu). Pozneje, v soboto, so bili tudi čTa-ni predsedstva škofovske konference sprejeti v avdienci pri dr. Câmpori, s katerim so izmenjali vtise o sedanjem položaju v državi. Medtem ko radikali študirajo svojo nadaljno strategijo nasproti peronistič-nim ponudbam sodelovanja, pa je Man-rioue (vodja tretje sile, skoraj 15% glasov v nrvi rundi) v Jujuvu izjavil: .Naša državljanska pohlevnost se bo '"prevrela v naihujšo reakcijo, čim se ho skušalo zatirati javne svoboščine.“ Manriaueieva izjava je podzavestno v mislih velikega števila državljanov, ki so popravljeni’ sodelovati z novo vlado - edinim nogojeru da bo ta spoštovala in skupinsko svobodo. Glede sestave nove vlade pa še ni nobenih novic. Imena ministrov in njih sodelavcev bodo znana šele 23. maja zvečer. Vendar je baje že gotovo, da bo novi minister za delo iz vrst peronistič-nih gremialistov, Enako minister za socialno skrbstvo. Gotovo bo važno mesto v gospodarski ekipi nove vlade zavzel dosedanji predsednik Glavne gospodarske konfederacije (ki je peroni-stično usmerjena) José Gelbard. Nekoliko prahu je v tem trenutno mirnem političnem polju dvignilo povabilo novega predsednika, naj se prevzema vlade udeleži tudi predsednik Kube dr. Dorticos. Kljub nezadovoljstvu doslej še noben sektor (ne političen ne vojaški) ni na to javno reagiral. Medtem pa je vlada tudi že naredila zadnji korak k dokončni institucionali-zaciji. Komaj je vrhovno sodišče zavrglo sodbo provincijskega sodišča v Santiago del Estero, po katerem v tej provinci ni bilo druge runde v prid upornemu peronističnemu kandidatu dr. Suarezu, je vlada sklicala ponovne volitve v tej provinci, ki naj bodo že to nedeljo 20. maja. Dr. Suarez, ki ima v provinci zaslombo večine peronističnih elementov ter še Revolucionarne povezave (intransigent! in revolucionarni kristjani) upa na volilno zmago, saj je njegova grupacija z veliko večino zmagala na drugi rundi volitev za senatorje. Mauser jev roman o Friderthu Baragi Pisatelj Karel Mauser že nekaj let priobčuje v kanadski torontski reviji Božja beseda „roman o škofu Frideriku Baragi“,— kakor ga imenuje on sam, ter je lani zaključil prvo knjigo. Za to priložnost je uredništvo revije izdalo prvi del v ponatisu (Toronto 1972, str. 190) z ilustracijami kiparja F. Goršeta. Tako je prišlo najnovejše delo pisatelja Mauserja v svoji prvi fazi v roke tudi tistim, ki niso naročniki lepo urejevane kanadske slovenske revije, ki bodo na ta način dobili vpogled v delo pisatelja Mauserja zadnjih nekaj let ter bodo mogli razumeti, zakai v tem času ni izdal več novih knjig fazen ponatisa svojih kratkih črtic in zapisov, ki jih je izdala S K1 (Na ozarah 1970) in povesti Razdrto gnezdo (Mohorjeva 1972), ki je tudi podati? starejšega dela, Vsa ta Teta se je Mauser ukvarjal s težko nalogo — bolj obljubo — da bo napisal roman o škofu Baragi. Zato ga usposablja ne samo pisateljska spretnost in moč, temveč tudi poznanje STo-venije, vseh krajev Baragove mladosti, pa tudi vseh krajev amerikansko-kanad-ske Baragove misijonske pokrajine, ki jo je večkrat obiskal počez in pošir. Torej: geografsko poznanje Baragovega , življenjskega prostora“. Toda' to ne zadostuje za „roman“, treba je spoznati do dna temperaturo časa izpred 150 let ter še posebej do podrobnosti Baragov življenjepis, kakor ga odkrivajo in po-kazujejo znanstveniki, ki niso pisatelji, če hoče podati v prostoru in času živega Barago. Vse to, kako je živeT in ljubil in rasteTk božjemu poklicu, da je postal slovenski kulturni delavec in apostol indijancev ter heroj širjenja krščanstva v poganskem svetu; da je postal sv.' Ciril kanadskim indijancem, katerim je odkriT sv. pismo, in sv. Metod, ki jim je ustanovil’ škofijo in utrdil Cerkev v njih. To pa predpostavlja ogromno časa v zbiranju gradiva, pa tudi razsežnost osebne in družbene problematike. Mauser je končal sedaj prvo polovico', verjetneje, prvo tretjino -tega Baragovega romana. Kako? Mauser je stal nred problemom, ali napisati roman o Baragi kot roman dobe, skozi katerega bi se pretakal studenček Baragove življenjske poti kot zveza med dogodki časa. Ali pa tudi kot prenos svoje osebne življenjske problematike intuitivno v Baragovo osebnost -ter postaviti — navezan na gradivo, sproščeno — -svoj lik v drugo, ki raste po njgeovi osebni viziji -v umetniško mogočno podobo, toda ne resnično. Ali pa napisati z močjo' pisatejske rutine na osnovi gradiva in svoje spoznave kolikor mogoče resnič- nostno monografijo o protagonistu. Če konkretiziram te tipe, bi rekel: lahko bi se lotil snovi kot Flaubert v 'Salom-bi, ali kot Pregelj v Šmonci, ali kot Werfel v Pesmi o Bernardki. Odločil se je za Werfla, ki mu je bil bliže, kajti prav Mauser je poslovenil pred desetletjem njegovo zgodbo o Bernardki v Lurdu. Tudi Mauser noče pisati samo ugo-tavljeno resničnost, ne da bi se predal miku sproščene ustvarjalnosti in fantazije. Tudi ,se ni predal flaubertovski podrobni obravnavi, ampak Te v toliko opisu okolja, v kolikor je prišlo prav za določitev Barage v njem. Tako se npr. ni pomudil v podrobnosti ob opisu ilirske šole, razlagajoč nje sestav, normal-ko, licej itd. pa tudi ne ob razlagi jan-zenizma, kar bi storil slednji romanopisec z veseljem, pač pa je v posledicah prikazan v razgovoru v Dolinarjevem krogu. Vsa ta kulturnopolitična -okolia je le bolj „skiciral“ v bojazni, da se ran z opisi ne raztrese delo, poudaril pa je samo udeležbo Barage v njem, kolikor je važno za njegov osebni razvoj. Odlično so opisane družinske razmere v Baragovi družini ter očetov in materin značaj, predvsem pa Fricova privezanost do sester, v kateri je nekaj resnično skrivnostnega, in zato mikavnega za pisatelja. Idila ob Dolinarjevi - Anici diha pregTjeVsko tragično odpoved. Hof-bauerjev pomen za Dunaj in novo romantiko obpjem (tudi Kopitarja bi mor- da vtaknil v -ta razvoj), bi zaslužil več poudarka; predvsem bi pa jaz Hofbauer-ja pisal s češkim imenom Dvoržak. Na ta način je Mauser podal v prvem delu na nazoren način Baragovo pot iz Male vasi v Trebenj.ski grad, v ljubljanske šole, na Dunaj in od tam — po končanem jusu — v bogoslovni- poklic; nato njegove prve službe v Šmartnem pri Kranju in v Metliki do odhoda od tam v ameriške misijone. Med spoštovanjem liudstva in ironiziranjem janzenistične duhovščine Se odpeTje — ki se je odpovedal vsej dediščini doma — nA novo polje — širjenja ljubezni božje med pogane. To je I. del Baragovega romana, IN nosi geslo iz njegovega škofovskega grba: Le eno je potrebno. Mauser daje poudarek na psihološko razlago Baragove duševnosti in njegove osebnosti. Zato piše bolj o njem kot o okolju ob njem. Opira se na znanstveno ugotovljeno gradivo o njem, zato piše bolj življenjepis, pri katerem je vezan na dejstva, katerih njegova fantazija noče spreminjati kakor fiktivno zgodbo, čeprav bi jo z umetniškega gledišča gotovo rad. Gradivo se v nekem pogledu čuti kot omejevanje u-metniške svobode, na drugi strani pa daje vrednost resničnosti podobi izrednega moža. Tudi Werfel je delal tako. Sila umetnosti se čuti v nazorlosti izraza in opisa, ki je pri Mauserju še prav tako močan, kot v njegovih najboljših delih. Mauser imenuje to delo „roman“ Toda vprav zategadelj, ker zgodovinsko okolje samo skicira, puntualizira od časa do časa ter ga ne gradi kot francoski aTi ruski naturalisti v podrobnostih v tisto silo, ki nosi ves ta prostor in čas in ne samo enega človeka v njem. je Mauserjevo najnovejše delo vendarle 'ostala „povest“. Verjetno se bo Mauser v poznejših delih — na misijonskem področju — zakoreninil boTj v čas in širjavo, v milje, kot doslej in delo utegne postati široko epična po dinamiki, dramatiki in herojstvu. V tem primeri bomo po tem uvodnem nastavku utegnili dobiti roman, ki bi lahko previšel njegovo trilogijo, kajti kot umetniško delo bi bilo bolj enotno (kar Ljudje ped bičem ni!). Rad bi, da bi se Mauser pri pisanju tega leposlovnega življenjepisa ribvensko-anmriškega heroja zavedal tega, da delo ne piše samo za Slovence. ampak da tudi za Amerikance v ZDA in Kanadi, kajti če kakšna stvar bo tako delo zaslužilo, da izide v" končni obliki v slovenščini in angleškem 'prevodu. V tej prvi izdaji prvega dela bi pa vsekakor, pogrešal na koncu knjige razlago nemških citatov in iporda tudi razlago janzenizma in podobnih pojmov, ki preprostim bravcem niso razumljiva. Knjiga se dobi tudi v Dušnopastir-s-ki pisarni v Buenos Airesu. td j gg ¡3 «X w%m Slovenci pri Mariji v Lujann LJUBLJANA — V Sloveniji spet manjka zdravil, predvsem cenenih, kot so preparati proti bolečinam. Pa tudi zdravil na recepte ni. V lekarnah pravijo, da dobe le majhne količine zdravil. Zakaj pa ni zdravir, je odgovor, da farmacevtska industrija ustavlja proizvodnjo zdravil, ker ni dobila pristanka na povišanje cen, z izgubo na noče delati. Podražile so se tudi surovine na tujem trgu in je uvoz manjši. LJUBLJANA — Do začetka prihodnjega leta bodo na ljubljanskih avtobusih zamenjali sprevodnike z avtomati. Svet za mestni promet je soglašal za ukinitev sprevodnikov, naročil pa je še Viatorju in SAP-u, ki skrbita za promet, naj kaj ukreneta za omilitev gneče na vozilih posebno v času od 6. do 14. ure. LAŠKO — V Rečici pri Laškem so gradili tovarno izolacijskih materialov TIM, v kateri so nameravali zaposliti rudarje iz Laškega. Toda še preden je začela tovarna s produkcijo, je 7. aprila velik požar uničil tri tovarniške zgradbe in povzročil nad 10,000.000 dinarjev škode. Tovarno bi morali 'slovesno odpreti 3. julija. K sreči ni požar zajel tistega dela, kjer so postavljeni uvoženi stroji. LJUBLJANA -—- Po podatkih zdravstvene službe znaša povprečna življenjska doba v Sloveniji 68,9 let; najnižja je na Goriškem in Vipavskem — le 65. LJUBLJANA — Ljubljanska vlada je sprejela osnutek novega zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Po tem osnutku bo mogel dedovati nekatere kmetije — odločale bodo občine — le tisti, ki bo imel namen z osebnim delom zemljo obdelovati.. Pravice ostalih dedičev pa se bodo spreemnile v terjatve do dediča prevzemnika kmetije. Če takšnega dediča, ki bi bil voljan zemljo obdelovati, ne bo, naj bi kmetijska skupnost poiskala kmetijskega proizvajalca, ki bi bil pripravljen vzeti zemljo v zakup, če ga v enem letu ne bo našla, bo postalo zemljišče družbena last, kmetijska skupnost pa mora dedičem izpla-~čalT~'dngovor]eno vrednost posestva. RAVNE — Železarna' v Ravnah potrebuje za izdelavo jekla približno 10.000 ton starega železa na dva meseca, a so ji zagotovili le 4000 ton. če ne bodo dobili še preostalih ton starega železa, bodo v Ravnah morali zmanjšati produkcijo. Vse jugoslovanske železarne porabijo na leto okrog 700 tisoč ton starega železa, od tega morajo uvoziti kar '450.000 ton. LJUBLJANA — Komisija za druž-beno-politična in idejno-politična vpra- šanja znanosti, prosvete in za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri Centralni konferenci Zveze komunistov Slovenije je 30. marca kljub nesklepčnosti obravnavala- teze o idejno-poli-tičnih vprašanjih. To pa zato, ker se je menda mudilo izdelati prpgram. Od 38 članov se je seje udeležilo le 8, 18 pa se jih je opravičilo. KRANJ — Predstavniki 42 gospodarskih organizacij so 27. marca Ustanovili konzorcij za graditev nove žičnice na Krvavec. Za vse nove gradnje bo potrebnih 30 milijonov dinarjev; s francosko družbo Pomagalski, ki je dala 11 milijonov kredita, so že podpisali po godbo o dobavi žičnice. Ta naj bi stekla že prihodnjo zimo, tako bo Krvavec brez žičniške zveze z dolino le še letošnjo poletno sezono. Umrli so od 15. do 23. aprila 1973: LJUBLJANA — Adolf Januš (64), Tomislav Mihelič, morn, oficir; Ciril Trontelj, elektromonter; Anton Eržen, up. žel. uradnik; Žan Molek; Ana Ferjan (79); Ante Kornič; Leopold Pašku-lin, up. strojni stavec; Vinko Logar; Ferdo Kobi D. J. (84), zlatomašnik; Ciril Lotrič; Celestina Franchetti r. Rant (96); Ana Ravnikar; Fanika Kržan r. Vreče; Jure Eržen, ing. elektr.; Viljem Pitako, up. pravnik; Irena Pavletič r. Kancler; Marta Dacar r. Premelč; Miroslav Makovec, up. želzn.; Ana Tobias r, Tavzelj; Mary Podbršček; Ana Japelj r. Melik (94); Pija (Svetina. RAZNI KRAJI — Boris Černjavič, prof. ekonomije, Maribor; Ivanka Kopač r. Kogovške, Dravlje; Simon Mlakar, Gorenja Vas; Marija Brus, Viševek; Franc Aš, Gorenja Straža; Vlado Cver-lin, Šentjur pri Celju; Franc Lampret. Koper; Ivan Uštinec, upok. Beričevo; Jožefa Kerševan, Gradišče pri Renčah; Marija Gotz, Rogatec; Ivan Jemec, vrt. mojster, Maribor; Anton Avšič, mes. mojster, D. M. v Polju; Janko Gorjanec, Črnomelj; Julijana Jank r. Klopčar, Zg. Pirniče; Štefanija Grah r. Tojnko, Celje; Janez Petkovšek — štrikelj —(90), Stara. Vrhnika; Franc Sekirnik, dir. Dimnikarskega podjetja, D. M. v Polju; Anica Radej r. Rakež, Šmarje pri Jelšah; Josip Vračko, tesar, Vrbno; ljud-mila Modrijan r. Pleskovič, Maribor; Vence Drobnič, Sodražica; Alojz Radovan, up. rudor, Škofljica; Miha Seršen, tes. moj.st:, Sp. Brnik, p. n.; Boris Obid. ihes. mojster, Klavže;" Ana Smolnik f. Petrič, Modžale; Tomaž Skolnik,' Polzela; Alojz Janžekovič, Radoši; Feliks Riglez, up. gostilničar, Bloška polica; Bako Karoly, up. šolski upravitelj. Stm-kovci; Rihard Stanič, Celje; Edvard Razboršek, Dobriška vas; Fran AI-č. prof. in up. gimn. ravnatelj (85), Ptuj; Marija Zoran (74), Paka (p. n.); Frane Poberaj (74), Desklje, p. n.; Emil. Samec (33), Male Kodnje p. n.; Pavla Hrovat, Smokuč; Franja ‘Nadrah, Up. uradn., Žužemberk; Štefan Kapš, Preloge; Stane Pevec, Kranj; Stana Smolnikar r. špetič, Črnuče; Pavla Jeločnik r. Rozman, Šentvid; Ivan Škrlj, Dol. Logatec; Marija čančar, Šentjur pri Taboru; Jože černugelj (51), Gabrovce. Letni osebni doli oil ek v Jugoslaviji Prijave posameznikov Vsako leto v prvih treh mesecih mora vsak jugoslovanski državljan prijaviti svoj osebni dohodek, ki si ga je ustvaril v minulem letu. Ta prijava je obvezna za vse, ki so zaslužili več od po zakonu določenega minimuma. Ta minimum se suče med 25.000 in 56.000 dinarji (US? 1.410 in 3.300), odvisno od števila družinskih članov in republike. ,. \ Tri kategorije Nedavno je beograjska finančno-gospodarska tedenska revija Ekonomska politika objavila poročilo o višinah prijav osebnega dohodka v lanskem letu ter je ugotovila, da je možno razdeliti prijavljence na tri kategorije: 1) Najv^čje dohodke imajo ljudje, ki se bavijo z igralskimi poklici ali ki imajo zasebna podjetja; 2) njimi so ljudje, ki zavzemajo vodilne položaje v gospodarstvu. ali v vzgojnih ustanovah; 3) v tretjo kategorijo spadajo visoki partijski in državni funkcionarji. Vsekakor je dohodek prve skupine povprečno desetkrat višji od jugoslovanskega povprečja. Najvišji letni dohodek za lansko leto je prijavil neki beograjski založnik, in sicer 600.000 dinarjev’ (US? 35.294). Sledi mu več jugoslovanskih umetnikov (med US? 15.200 in 23.520), tem pa univerzitetni profesorji. Več jugoslovanskih nogometašev je lansko leto zaslužilo med Usif 7.000 in 14.700. Vsem tem sledijo inženirji, arhitekti, zdravniki in zasebni obrtniki. Dva izmed obrtnikov sta prijavila nad 8.800 dolarjev dohodkov, medtem ko so inže- nirji, i arhitekti in zdravniki prijavljali med. U?S 4.700 in 8.800. Direktorji, manažerji in drugi strokovnjaki na vodilnih mestih v gospodarstvu so prijavljali tudi med U$S 5.300 in 8.800 letnega dohodka. Nekateri so dosegli tudi US? 12.000 in več, zlasti v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu in na Reki. Partijski fiunkcionarji Letos poročila o dohodkih partijskih unkcionarjev ni bilo. Za primerjavo pa moremo našteti dohodke, ki so jih prijavili (za javnost seveda!) lansko leto: Kardelj je najboljše plačan partijski funkcionar. Prijavil je US? 6.820 dohodka za leto 1971.'Predsednik jugoslovanske vlade Bijedič je prijavil US? 6.416, Todorovič, predsednik skupščine pa US? 6.200. Drugi partijski in državni funkcionarji so prijavili med US? 4.200 in 6.200 letnega^ zaslužka. Te številke so seveda nizke, vključno Kardeljeva. Vsa javnost itak ve, da imajo vsi ti beljaki še celo vrsto neprijavljenih dohodkov, med katere spadajo posebne vile, avtomobili, od države plačana služinčad, itd. Za vsak intervju, ki ga napravi partijski funkcionar, dobi od časopisa, radija ali TV med 88 in 118 dolarjev, časopisje jim mora plačati tudi za sleherni prispevani članek. Organizirajo si pogosta potovania v tujino, pod različnimi pretvezami ter jim tečejo visoke dodatne dnevnice. Nadalje si polnijo žepe s komisijskimi dohodki kot člani številnih odborov, komisij in podobnih svetovalnih organov, ki jih mrgoli v komunistični Jugoslaviji. Ko vabi venčani maj v naši domovini k Materi božji v njena številna svetišča, se tudi Slovenci iz Buenos Ai-, resa zbiramo ob Njej. Ni družine, ki bi se — če ne vsa — vsaj v zastopstvu ne udeležila tega tradicionalnega romanja. Tudi letos so procesije avtomobilov —: poleg vlakov — pripeljale v mrzlem, a sončnem jesenskem jutru 13. maja tisoče romarjev; od najmlajših, ki so imeli komaj nekaj mesecev, do najstarejših, ki nosijo že po, sedem, morda celo osem križev. Posebešn poudarek je dala romanju skupina 37 mladih, ki je prišla k Mariji iz Buenos Airesa — peš. V baziliki je našo romarsko družino pozdravil tamkajšnji župnik p. Gonzalez z besedami priznanja in vzpodbude. Delegat msgr. Anton Orehar je ob 10 daroval romarsko mašo za žive in umrle rojake v Argentini ter ob evangeliju o dobrem Pastirju razvil misli o poslanstvu duhovnika in našem odnosu do njega: Za Cerkev in za človeštvo sploh je eden velikih problemov sedanjega časa: duhovništvo. Njegov obstoj, njegov pomen in problem duhovniških poklicev. 1. Duhovnike NZ je postavil Kristus in jim. dal oblast z besedami, ki jih omenja sv. pismo: To delajte v moj spomin. — Prejmite Sv. Duha,'katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni. Oni niso torej vrinjenci med Boga in vernike, ampak postavljeni za nadaljevanje njegovega dela. 2. Kot sredniki duhovniki učijo vernike, kot jim naroči škof ob posvečenju: Vi, predragi sinovi, kar naj boi j • spolnjujte svojo učiteljsko službo po vzoru Kristusa učitelja. In po sv. Pavlu: Gorje jim, če bi evangelija ne oznanjali. Vernikom pa velja Kristu-. sova izpoved apostolom in namestnikom: Kdor vas posluša, mene posluša. Najlepša in najbolj nenadomestlji va je posvečevalni služba duhovnika, ko po besedah sv. Janeza Krizostoma stoji med Bogom in človekom: K oltarju govori z Bogom, od oltarja z verniki. Prav ta služba, ne njegova oseba, daje duhovniku dostojanstvo v svetu. Kot pastirji duhovniki dobijo od škofa oblast voditi vernike na poti življenja in še preko tega okvirja kot misijonarji skrbijo za zveličanje nevernikov. 3. Delo za poklice je važno zato, da duhovnikov ne zmanjka, ker bi s tem prenehalo delo v Cerkvi. Po besedi kon čila je: „Vse krščansko ljudstvo dolžno skrbeti za duhovniške poklice.“ Brez ' dvoma je prvo semenišče za duhovniške poklice družina, posebej mati, za katero pravi škof Slomšek: Blagor človeku, ki ima dobrega očeta, dvakrat blagor pa. če ima dobro mater. Materin poduk je za otroka jutranja zarja. Z vzgojo in molitvijo se v družini gojijo poklicu Moliti je pa za poklice dolžna vsa krščanska skupnost. Vedno bolj moramo čutiti to potrebo tudi Slovenci, katerim je duhovnik dosti dobrega storil v zgodovini in bo še v bodoče velika opora. Kako starši in verniki sploh govorijo c duhovnikih in z njimi ravnajo, je velikega pomena, da otroci dobijo spoštovanje do duhovniškega poklica in hrepenenje po njem. Skupna pesem, ki se je prepletala med osebno molitev, je dvigala zahvalo in prošnjo za osebne, družinske in skupne potrebe ter sklenila dopoldansko pobožnost s klicem. „Svoj blagoslov, Marija, pošlji iz rajskih dalj!“ Opoldanski odmor je dal poleg Odkritje spomenika Nikolaju Kopernik« v Buenos Airesu V nedeljo ob pol-dopoldne je bilo slovesno odkritje spomenika poljskemu geniju Nikolaju Koperniku v parku 8. februarja“ v Palermu, ki ga je postavilo: A.-rgentinsko-psljsko društvo. Spomenik — veliki relief znanstvenika z letnico rojstva in smrti ter jagielonskim orlom na eni strani, na drugi strani pa je globus z letnicama 1473—1973 in dedikacijo, da ga postavljajo Poljaki v Argentini ob 500-letnici, je delo poljskega kiparja A. Gletta. Slavnost se je vršila pod pokroviteljstvom argentinskega pimasa kadinala A. Caggiana ter poljskega primasa A. Wyszynskega. Blagoslovil ga je zastopnik primasa, njegov osebni tajnik. Zastopniki poljskih društev so položili venec obenem z glavnim odborom za postavitev spomenika in predsednikom Poljsko-argentinskega društva, 'd mu predseduje nekdanji demokristjan-ski voditelj dr. Ordonez. V svojem govoru je ta poudaril pomembnost kraja (Palerma, kjer stoji spomenik, kot kraja borbe za demokracijo proti tira- niji, na drugem mestu pa pomembnost Kopernika, ki je „ustavil sonce in premaknil zemljo“ za razvoj moderne dobe in človeštva -sploh. Zastopnik mestnega župana ' svetnik Ruiz je prevzel spomenik v varstvo, obenem pa odkril tudi posebno ploščo zraven, s katero se mestna občina še posebej pridružuje spominu 500-letnice rojstva. Ravnatelj Fla-netaria, pred katerim spomenik stoji, dr. Corejo, je poudaril znanstveni pomen Kopernika. Predsednik društva Poljakov polkovnik Zawisza je s pozdravi udeležencem in prirediteljem ter s kratkimi komemorativnimi besedami zaključil uspelo slovesnost, posebej še prisotnost Kopernikove šole iz Villa Ade-lina, ki se je uedležila slavja z vsemi učenci. / Poljaki so se mnogoštevilno udeležili odkritja, bilo je mnogo skavtov pa tudi sicer narodnih noš ter mnogo zastav posameznih društev. Od Slovencev se je udeležilo, odkritja zastopstvo Zedinjene Slovenije, podpredsednik M. Loboda in dr. Tine Debeljak. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 21. maja 1953.' — št. 20 BEG V SVOBODO Blizu Trbiža je 1. maja imelo nekaj nad tisoč bivših partizanov na novem jugoslovanskem ozemlju prvomajski miting ter so se po končanem zborovanju zaradi krajše poti z vlakom odpeljali čez avstrijsko ozemlje na Jesenice. Na meji so avstrijski žandarji zaklenili vagone vlaka, pa je kljub temu 22 partizanov izkoristilo priliko in so skozi okna poskakali z vlaka ter se predali angleškim oblastem. Te so jih sprejele v zaščito in jih odpeljale v Celovec. Niso mogli več prenašati Titove „demokracije“. okrepčila tudi prilike številnim srečanjem z znanci, ki jih morda vse leto nismo videli. Mnoge družine so si izbrale za počivališče romarsko dvorišče, druge pa se ustavile ob reki Lu-jan. In kdo bi štel v slabo, če so otroci pri tem poprosili starše za razvedrilo ob številnih igrah, ki jih je poln prostor. Saj so tudi nekdanja romanja doma imela svoje veselje. Ob 14 smo se vrnili v Marijino svetišče. in sledili pridigi dr, Rudolfa Han-želiča. Prostor pred oltarjem je bil obkrožen z vencem narodnih noš, stranska. kapela pa polna šolske mladine. Razvila se je procesija s križem, zastavami, otroki in učiteljstvom, fanti in možmi z zastavami in banderi, čemur so sledile narodne noše, kip lujan-ske in slika brezjanske Marije, duhovniki, dekleta in žene, v lepi zbranosti in zunanjem redu, med zvonjenjem, pesmijo in molitvijo, kar vse je vzbujalo pozornost številnim argentinskim romarjem in domačinom. Ob povratku v baziliko smo bili pri darovanju deležni spominskih podobic. Sledile so pete litanije Matere božje, obnovitev posvetitve Srcu Marijinemu in blagoslov. S pesmijo „Marija, skoz’ življenje“ se je naša zdomska družina še poslednjič izročila Marijinemu varstvu do prihodnjega skupnega obiska. „JEZUS IZ PLASTIKE“ — OBSOJEN Beograjska filmska akademija in tudi v tujini poznani filmski režiser Aleksander Petrovič (So tudi srečni cigani) sta se znašla v ostrem političnem ognju s strani partije. Ta očita Petroviču in izpitni komisiji, da sta sprejela film nekega gojenca akademije, „Jezus iz plastike“, kot diplomsko delo in ga ocenila z naj višjim redom. Ta doslej javno še nepredvajani film naj bi bil v resnici obrekovanje jugoslovanskega družbenega reda in predsednika Tita. Partija sedaj zahteva, naj bo Petrovič, čigar zadnji film Mojster in Marje- • tiča je dobil na festivalu v Puli preteklo poletje prvo nagrado, odstavljen z mesto profesorja na akademiji. Dva člana izpitne komisije sta bila izključena iz partije. SBÉP- Dvanajsta obletnica Slovenskega doma v San Martinu V San Martinu ,so imeli v nedeljo, 6. maja zopet lep domač praznik. Praznovali so dvanajsto obletnico blagoslovitve svojega doma. Dopoldne ob po! 12 je msgr. Anton 'Orehar v lepo okrašeni dvorani Slovenskega doma daroval sv. mašo. Pri maši je prepeval krepki Slov. pevski‘zbor iz San Martina, ki šteje bli-' zu 50 članic in članov. K maši se je zbrala sanmartinska srenja ter zastopniki domov in organizacij: g. Cuderman Vilko za Zedinjeno ‘Slovenijo, g. Brula Janez za Slomškov dom, g. Dolenc Vencelj za ‘Naš diom v iSan Justo, g. Žnidar Ivan in g. Škulj Edi za Slov. dom v C’arapachayu, g. ing. Matičič Tone za Zavetišče škofa Rožmana in drugi. Po evangeliju je msgr. Orehar v svojem govoru poudaril naslednje misli: „Obletnica blagoslova doma s sv. mašo ni samo zunanji okrasek, ali ena od nujnih točk, ampak je izraz naše vere v Boga, katerega prosimo pomoči za naše delo in tudi zaupamo v njegovo obljubo pomoči. Vsa zgodovina nam dokazuje, da so za naš narod, tudi za našo skupnost v tujini naredili ogromno tisti, ki so imel upanje, mnogo hudega pa so nam prizadejali oni, ki so imeli in širili preplah. Temelj našega zaupanja je Bog. Kristus, ki je prišel od Boga za ljudi, nas stalno vede ob oltarju, da nam daje zgled žrtve, katere moramo po n jegovem zgledu doprinesti, če hočemo narediti kaj za drugega. Veže nas pa tudi v družino svojih bratov, da znamo biti bratje tudi med seboj in tako združeni storiti še mnogo s svojimi silami in božjo pomočjo za ohranitev našega slovenskega življenja v Argentini in po- rv -UODTVI <2\7!.. bori Zveze iz Carapachaya. San Martina, Pristave in Lanusa. Zabavni del programa je prevzel Slomškov dom pod vodstvom ge. Majde Kelčeve. Naj tokrat navedemo samo tri točke sporeda. Pevski zbor gdč. Anice Šemrovove nam bo zapel pet pesmi. Pevski zbor g. Jožeta Malovrha pra" tako pet pesmi. Sodelovala bo tudi mladinska godba g. Skubica. Čajanka bo v nedeljo, 27. maja popoldne v Slovenski hiši. Zta. dobro voljo Našo družbo lahko razdelimo na ljudi, ki varčujejo in ha one, ki zapravljajo in postanejo bogati. * Časnikar: „Kaj pričakujete od novega leta?“ Delavec: „Nič.“ Časnikar: „Upam, da se vam bo želja izpolnila.“ * j/Vriski smo obljub — dajte nam močnejšo hrano. # /Pravite, da imate vsak dan meso?“ ,.Da. Pet dni ga imamo v hladilniku, šesti dan ga pa pojemo.“ ESL0VENIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración: Ralmón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 19 iZ za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 83-7213 ČETRTEK, 31. maja 1973: Slovenija v svetu. Predavanje in razgovor v priredbi SKD-SLS, ob 19,30 v Slovenski hiši. PETEK, 1. junija 1973: Slovenija v svetu. Debatni večer v priredbi SKLUSLS, ob 19,30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 9. junija 1973: V Slovenskem domu v San Martinu priredi dom skupaj z Zedinjeno Slovenijo ob 20 spomipsko proslavo za žrtve komunizma. NEDELJA, 17. junija 1973: V Slovenskem domu v San Martinu koline s Planiko. DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija in Slomškov dom vabita na zanimiv večer, ki bo v soboto 19. maja ob 20. Na tem večeru bo g. prof. dr. Tine Debeljak osvetld nekatere dogodke pred 30 leti na Turjaku, Jelendolu in Kočevju, številni diapozitivi -— originalni posnetki iz zapuščine pok. Janka Hafnerja — bodo „spremljali večer. Seja učiteljskega zbora bo v sredo 23. maja ob 19,30. Vsi lepo vabljeni' Seja Medorganizacijskega sveta bb v petek 1. junija ob 20. v prostorih ZS. Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo ob 14,30 na radio ANTARTIDA. Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen oh sobotah, od 16 do 20. JAVN1 NOTAP FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Airea Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 UNIV. PROF. \ SMI. ¿UAN BLAZNIK ■ Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 ■ ; C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed špecialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 Slovenski dom - Carapadiay 13. OBLETNICA DOMA nedelja9 20. maja VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES Frente Estación EZEIZA Ruta 205 T. E. 295 -1197 Podružnice \ ' LUKA MILHARČIČ CARLOS SPEGAZZINi Avda. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 Električni aparati „ključni zastopnik: Hitachi - National - Crown - bia _ Westinghouse - Godečo - Tonomac - Gamuza - Olivetti - Kerna Uhamp 11.15: Dviganje in pozdrav zastavam 11.30: Sveta maša 13.00: Kosilo 15.30: AKADEMIJA (sodeluje šola, mladina in pevski zbor Slavnostni govor g. Pavel Fajdiga st. 'Po akademiji družabna prireditev oh zvokih PLANIKE. Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov! • \ v ■ \' / Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z ©. z. Bartolomé Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Mejía Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■P*"9,