Poštnine ptii—■ ▼ Leto LXXL, št 157 Ljubljana, torek IS. novembra lejg Cena Din L— Izna.a vsak dan popoldne, Lzvzemsi nedelje Is praznike. — Inserarl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji lneeraU petlt vrsta did 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj daven pose Dej. — >SlovensKJ Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi mm ne vra£aJo. UREDNIŠTVO tS CTFRAVKISTVO LJUBLJ AN A« Jf—fUsia alte Umw. a Telefon: 81-22, 81-22, 22-2*» 21-26 to 21-26 Podružnice : MARIBOR, Orajekl trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tajatan it. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon It 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poitna hranilnica v Ljubljani It 10.351 Raznteiitvena pogajanja med ČSR in Nemčijo: Nemci zahtevajo od ĆSB še sto deških občin Nemčiji priključene češke občine prosijo za povratek v Češkoslovaško — Zunanji minister Chvalkovsky bo osebno interveniral pri Hitlerja — Nemci ponujajo za zo.ooo Cehov dva manjša premogovnika PHAuA, 15. novembra, e. Pogajanja o definitivni razmejitvi z Nemčijo, ki trajajo sedaj že skoraj mesec dni, še niso dovedla do končnega sporazuma. Mnogo občin na meji, ki se nahajajo za nemško demarkacijsko črto, ie poslale komisiji za razmejitev prošnjo in sc obrnilo na kancelarja Hitlerja, kakor tudi na predstavnike češkoslovaške vlade, proseč jih, da se pri razmejitvi ozirajo tudi na njih želje in potrebe ter jih zopet priključijo Češkoslovaški, Iz verodostojnih virov doznavajo, da so nemške zahteve zelo dalekosežne, kajti Nemčija zahteva nad 100 čeških občin na jugu v okolici Domažlic in na severu okrog Dvora Kralove. Iz okolice Domažlic je prispela včeraj večja deputacija v narodnih nošah, ki je pri političnih činiteljib zahtevala, da pridejo njihove občine pod Češkoslovaško. Gre za vasi Češka Krupica, Babi- i Ion, Tršanov in Klenec in za več vasi južno od Domažlic, kjer je češka meja ostala skoraj ravno taka, kakor je bila popreje. Na severu zahtevajo Nemci več občin, kjer prebiva okrog 20.000 Čehov. V zameno za to ponujajo Nemci Čehoslovakom dva premogovnika v okolici Mosta. Ravno tako so Nemci zahtevali novo ozemlje okrog rizna, tako da bi se še bolj približali temu «redišču češke industrije. Zaradi tega so nemške zahteve izzvale v češki javnosti veliko razburjenje. Zunanji minister dr. Chvalkovskv bo konec tega tedna odpotoval v Berlin, da skuša z direktnimi pogajanji doseči sporazum. Ker je dr. Chvalkovskv kandidat za predsednika republike, bo sklepanje o. novi ustavi, kakor tudi volitve novega predsednika republike odloženo do njegovega povratka. Nova vlada Kiuseivanova Od prejšnjih ministrov so ostali v vladi samo trije SOFIJA, 15. novembra, e. Kriza, v katero ie zašla vlada Kiuseivanova po zadnjem glasovanju v narodnem sobranju, pri katerem ie ostala v manjšini, je bila rešena pozno snoči Včeraj je bil ministrski predsednik Kjuseiva-nov trikrat v avdienci pri kralju Borisu, prav tako tudi predsednik sobranja Mušanov Mušanov je potem tudi obiskal ministrskega predsednika, s katerim se je dalje časa razgovarjal. Pozno zvečer bila kriza rešena in tik pred polnočjo je bil podpisan ukaz o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena takole: Predsednik in minister zunanjih del-dr. Georgij Kjuseivanov; minister vojne: general Eodes Daska-lov; minister notranjih del: Nikola Neder, general v pokoju; minister financ: Dobri Božilov, guverner Narodne banke; minister za pravosodje: Nikolaj Jo" tov, bivši minister v vladi g. Kjuseiva- nova in narodni poslanec; minister za promet: Vladimir Avra-mov; minister za trgovino: II ja Kožuh a-rov, dosedanji prosvetni minister; minister za javna dela: Ptas Danev, ki je imel dosedaj isti resor: minister za narodno gospodarstvo: Ivan Bakrajanov, narodni poslanec; minister za prosveto* Bogdan Filov, profesor sofijske univerze. Od novih ministrov sta dva narodna Doslanca in sicer Ivan Bakrajanov ter Nikola Jotov. Od bivših ministrov sO v vladi zastopani samo trije in sicer vojni minister Daskalov. minister za trgovino Kožuharov in minister za javna dela Danev Značilno *e pri tem imenovanju, da v smislu zakona o narodnem sobranju narodni poslanci ne bi mogli postati ministri, a sta vendar dva poslanca stopila v vlado Nova vlada se bo jutri predstavila narodnemu sobranju in podala svojo deklaracijo. Jutri bo v Rimu podpisan angleško - italif anski sporazi Obenem bo objavljena skupna izjava Anglije in Italije o bodoči politiki v Sredozemlju London, 15. nov. e. Agencija Štefani potrjuje, da bo uveljavljen angleško-italijan-ski sporazum in da bo rud: izpolnjen sporazum od 10 aprila t l Svečan podpis tega sporazuma bo jutri v Rimu. Svečanost bo v dvorani palače Pitti. Dokument bo sta podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in angleški veleposlanik lord Perth. Besedilo te izjave se ni znano. Mislijo, da bosta obe strani ugotovili, da so izpolnjeni predpogoji za to, da stopi ta sporazum v veljavo. Potrjujejo, da bo lord Perth izročil grofu Cianu besedilo novega akreditivnega pisma, s katerim bo Anglija priznala italijanski imperij. Socialisti proti vladnim ukrepom Boje se, da se bo z ukrepi vlade gospodarska in socialna kriza v Franciji še poostrila Pariz, 15. nov. AA. Havas. Izvršni odbor socialističnega poslanskega kluba je snoči sprejel reso učijo, ki pravi, da stranka ne odobrava sedanje vladne finančne politike Vladni predlogi bodo namreč poslabšali življenjske pogoje prebivalstva, zmanjšali proizvodnjo in povečali gospodarsko krizo. Z novimi finančnimi odredbami se bodo lahko bogatili bančni špe-kulantje, trpelo pa bo delavstvo. Zato zahteva poslanski klub, da naj se parlament čim prej sestane. Pariz, 15. nov. AA. Havas. Uradni list bo danes objavil dva ukaza. Prvi dovolju- je zunanjemu ministru, da lahko zahteva pri sodiščih, da se razprave ki se tičejo narodne obrambe, proglase za tajne. Prav tako bodo sodno zasledovani vsi tisti, ki bodo pisali ali raznašali žaljive vesti o voditeljih tujih držav. Prav tako bo danes objavljen odlok trgovinskega ministrstva, da morajo poslej vse večje družbe v upravnih odborih imeti samo francoske državljane. Objavljen bo tudi odlok o kmečkih kreditih in o posojilih obrtnikom. Posebno se bodo olajšala plačila kmetov in obrtnikov pri francoski Narodni banki. Kaj še čaka nemške Žide Nemčija se ne bo ozirala na noben protest od zunaj in bo Sla svojo pot Berlin, 15 nov. br. Včeraj je propagandni minister Gobbels spreje! zastopnika Reu-terja ter mu dal daljšo izjdvo o zadnjih protižidovskih izgredih v Nemčiji. Naglasi! je, da je Nemcem vseeno, kako stališče zavzemajo glede tega druge države, nemška vlada bo šla svojo pot in izdala ukrepe, ki jih smatra za potrebne, da se Židje docela ločijo od Nemcev. Za prihodnje dni je napovedal Gobbels še celo vrsto novih ukrepov proti Zidom, ki bodo bistveno gospodarskega značaja Vlada hoče odstraniti 2ide iz vsega javnega in gospodarskega življenja, da se ne bi ponovili slični spopadi kakor so se odigrali pretekli teden Nemogoče je, je dejal Gobbels med drugim, da bi v narodno - socialistični državi, ki je odločno protižidovska, cele ulice zavzemale židovske trgovine. Kulturno 2idov nihče ne misli uničiti, toda 2idje se morajo popolnoma ločiti od Nemcev. Na vprašanje, ali bo z novimi zakoni židovski problem v Nemčiji dokončno rešen, je Gobbels izjavil: To je odvisno predvsem od Zidov samih Zid je se morajo sprijazniti s položajem, ki jim ga priznavamo, a to je položaj tuje rase, za katero vemo, da je sovražnica nemškega naroda. Ce bodo Zidje zopet skušali izigrati nemške zakone, bomo morali izdati Se nove zakone, ki bodo to za vselej preprečili. Zidov, ki niso nemški državljani, se ukrepi nemške vlade seveda ne tičejo Kar se tiče bodočnosti Zidov v Nemčiji, ni res, da bi nameravali naseliti Žide v posebej določenih pokrajinah ali okrajih, odrejeni pa bodo ukrepi, ki bodo preprečili, da bi židovske rodbine dveh ali treh članov zasedle vile z 20 do 30 sobami, dočim Nemci nimajo primernih stanovanj. Zidje lahko prodajajo svoje trgovine in podjetja ter žive od svojih rent aH pa naj se posvetijo koristnemu delu, če pa bodo še nadalje izzivali, se bo njihov položaj v Nemčiji še bolj poslabšal. Odločno je zavrnil Gobbels trditve inozemskega tiska, da pomenijo dogodki preteklega tedna v Nemčiji državljansko vojno. Če nastopi 80milijonski narod proti izzivanju 600.000 Zidov, ni to. državlianska vojna, marveč samo obračun naroda s parasiti. Amerika odpoklicala svojega poslanika v Berlinu zaradi zadnjih dogodkov? Nenavadna reakcija Washingtona na protizidovske izgrede v Nemčiji VVashington, 15. nov. AA. Reuter. Zunanji minister Cordell Hull je povabil ameriškega veleposlanika v Berlinu Hu-ghesa VVilsona. naj se takoj vrne v Wa-shington, kjer bo poročal o svojem delu v Berlinu. Ta sklep ne pomeni, da so prekinjeni diplomatski stiki med TJSA in Nemčijo, vendar pa tukajšnji dobro poučeni krogi poudarjajo, da je ta korak nekaj Izrednega in ga vlada podvzema samo v Izrednih razmerah. Uradni krogi v Washingtonu poudarjajo, da je odhod VVilsona v VVashington v zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji. Vendar pa zunanje minlstrst\o ni podalo nobene izjave o tem, pač pa je bilo novinarjem sporočeno, da je Wilson prejel navodUa. na i se tako i vrne v VVashington. Anglija ne da svoilfi kolonij Senzacionalna izjava Chamberlaina v spodnji zbornici LONDON, 15. novembra. Današnji londonski listi obširno komentirajo izjavo, ki jo je podal snoči na seji spod-nie zbornice ministrski predsednik Chamberlain o nemških kolonijalnih zahtevah. Neki opozicijski poslance je stavil vladi ^prašorup. kakšno stališče zavzema k izjavam, ki jih je glcne kolonij nednvno nodal L?nee1ar Hitler, rekoč, da mora Nemčija dobiti kolonije za vsako ceno, če ji ne bodo dali, si jih bo pa sama vzela. Chamberlain je v imenu vlade izjavil, da Angina ne more nikomur odstopiti kolonij, ki jih je dobila v mandatno unravo od Društva narodov. V političnih krogih je la izdava odgovornega angleškega državnika izzvala tem večjo pozornost, ker so se zadnje dni širile vesti, da je Chamberlain pripravljen ustreči nemškim kolonialnim zahtevam. Ta izjava pa kaže baš nasprotno. Listi poudarjajo, da je to silno kompliciran problem, ki ga sploh ni mogoče rešiti ločeno od ostalih mednarodnih problemov in da bo prišlo do rešitve kolonijalnega pro- blema Šele potem, ko se bodo reševali razni drugi pereči problemi, med katere spadajo piedvsem likvidacija državljanske vojne na Španskem, vprašanje oboroževanja in vprašanje bodočega razmrrja med velesilami. Nemška spomenica London, 15. nov. o. L.isti so danes objavili, da je nemška vlada poslala spomenico o kolonijskem vprašanju, v kateri zahteva vse nekdanje nemške kolonije in še nekatera druga kolonijska področja. Po nekaterih informacijah naj bi novi nemški kolonijski imperij obsegal milijon kvadratnih milj, kolikor so obsegale tudi nemške predvojne kolonije. Po teh vesteh se angleški pristojni ministri že posvetujejo o rešitvi kolonijskega problema, ni pa še znano, katera področja namerava angleška vlada ponuditi Nemcem. Zanimivo je, da sodeluje pri posvetovanjih tudi zastopnik Južne Afrike Pirow. Vsekakor bosta Chamberlain in Halifax ob priliki svojega bližnjega obiska v Parizu razpravljala s francoskimi državniki o tej stvari. Pogreb Ataturka bo stal 17 milijonov Vse svoje premoženje je zapustil državi Carigrad, 15. novembra e. Z največjo naglico se pripravljajo za pogreb Kemala Ataturka. Vlada je sklenila na seji, kj^je bila pod predsedstvom novega p rezidenta republike Ismeta Inenija, da stavi narodni skupščini predlog za odobritev 17 milijonov lir stroškov za pogreb. Določeno je bilo, da truplo Kemala Ataturka po prevozu iz Carigrada v Ankaro začasno položijo v etnografski muzej, kjer ostane toliko časa, dokler ne bo zgrajen nov veličasten mavzolej. Kemal Atatiirk je največji del svojega imetja zapustil državi. V septembru pa je napravil oporoko, ki jo bodo odprli pred sodiščem v Ankari v navzočnosti Kemalovih zakonitih dedičev. Mislijo, da ima ta oporoka popolnoma zasebni značaj in da je del svojega imetja zapustil svojim sorodnikom. List >Aršan« je objavil članek, v katerem predlaga, naj bi srce velikega državnika ostalo v Carigradu, da ga tam čuvajo. Carigrad, 15. novembra e. Snoči je bil objavljen program pogrebnih svečanosti. Najprej se bodo velikemu pokojniku poklonile vojaške in meščanske organizacije, 17. novembra pa se poklonijo učenci osnovnih šol in prebivalstvo. V dvorani, kjer leži zdaj Kemal paša, je predsednik prvič sprejemal Carigrajčane. Kemalovo truplo bo iz dvorane neslo 12 generalov in bodo krsto položiH na lafeto. Potem bo sprevod krenil od palače Dolmabagče do Šaraj Burna, nakar bodo krsto prenesli na križarko »Javos«, ki bo krenila proti Bosporu. Volitve v Angliji ? London, 15. nov. Dopisnik lista »Manche-ster Guardian« poroča iz Londona, da je že sklenjeno, da bodo parlamentarne volitve v Angliji v začetku meseca februarja 1939. Francosko-sirijski sporazum podpisan Pariz, 15. nov. e. Snoči sta zunanji minister Bonnet in Emil Djerdjebej podpisala francoeko-sirijski sporazum. Dr. Kjuseivanov predsednik bolgarske vlade in zunanji minister, ki je zopet sestavil novo bolgarsko vlado Pred ostavko madžarske vlade Budimpešta, 15. nov. AA. Po avdijenci pri regentu Horthvju je Imel ministrski predsednik Imredvi daljši razgovor z uglednimi poUtičniml osebnostmi. Ker se je borba proti vladni zunanji politiki zaključila, bo Imredvi najbrž podal ostavko svoje vlade. Poudarjajo, da bo Imredvi zopet dobil mandat za sestavo nove vlade, ki bo v bistvu stara vlada s številnimi spremembami. Povsod pričakujejo z veliko pozornostjo sklepe današnje seje vladnih strank. Na seji bo Imredvi razložil svoj bodoči vladni program. Eden o angleških problemih Oxford, 15. nov. AA. Havas. Bivši zunanji minister Eden je imel snoči v tukajšnjem Carlton-klubu pred člani akademskega konservativnega društva govor, v katerem je obširno razvijal misli, ki jih je nakazal že tekom svojega zadnjega govora v parlamentu, to je, da naj se pospeši izpopolnitev angleške obrambe, prav tako pa naj se čim prej urede socialni problemi. Govornik je poudaril, da mora Anglija braniti pravico, v zunanji politiki pa se mora ohraniti spoštovanje mednarodnih obvez. Govornik je podčrtal, da je nemogoče, da bi eni delali na temelju miru, drugi pa v ozračju vojne. Nato je Eden poudaril, da so se poslabšali življenjski pogoji britanskega ljudstva. Vso skrb mora vlada posvetiti brezposelni mladini. Če bomo v tem oziru prezrli resnico, tedaj nas bo to mnogo stalo. Vse moramo storiti za angleško mladino, ker je ona jedro angleške narodne obrambe. Letalske nesreče An: terdam, 15. nov. AA. DNB. Letalo »Eisvogel«, Last nizozemske letalske družbe, se je ponesrečilo včeraj blizu amsterdamskega letališča, kjer je moralo zasilno pristali. Ubitih je pet oseb, 11 pa hudo ranjenih. Nesreča se je pripetila tik ob avtomobilski cesti v Haag in je v^rok nesreče najbrž gosta megla. Letalo je precej poškodovano in je vozilo s seboj 14 potnikov. London. 15. nov. A]A. DNB. Snoči jc treščilo na tla neko angleško vojno letalo v grofiji Safol. Vsi trije člani posadke so mrtvi. Oklofutani Flandin Pariz, 15. novembra. Mlad advokat He-nouvel je včeraj pod slavolokom zmage oklofutal Flandina, ko je ta v spremstvu predsedstva demokratske zveze polagal venec na grob neznanega junaka. Renou-vel je pristopil k bivšemu predsedniku Flandinu, in mu po kratkem prepiru dal dve zaušnici. Morala je posredovati policija, ki je zaščitila Fland-'na pred nadalj-nimi zaušnicami. Dogodek je izzval veliko pozornost in razne komentarje. Konec rotarizma v Italiji Rim, 15. nov. AA. Havas. Tajnik fašistične stranke Starace je včeraj sprejel dopis glavne zveze italijanskih rotarskih klubov. V dopisu sporoča zveza, da se bodo dne 31. decembra rotarskl klubi v Italiji razšli. Zaroka na italijanskem dvoru Rim, 15. nov. e. Italijanska kraljevska dvojica je dala pristanek za zaroko princese Marije Savojske s princem Louisom Bourbon-Parma. Sorzna poročila. Curih, 15. novembra. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.845, New York 443, Bruselj 74.825, Milan 23.30, Amsterdam 239.12, Berlin 177, Praga 15.15, Varšava 82.95, Bukarešta 3.25. r Stran S Ste*. 2S7 Kapelice na Žalah tavzoleji Bistvena razlika med tako zvanimi mrHikiml vetami velikih mest in našega Vrta •mmM*%u Ljubljana, 15. novembra 1 dejanji ovekovecenWrnecenl, med tem ko Stavbna dela na Žalah ali Vrtu umrlih « je marsikatero ime bogatala, živečega kopri Sv. Križu dobro napredujejo. Kmalu 1 maj pred desetletji, že zbledelo. Ena naj- bo pod streho monumentalno portalno poslopje, ki bo obsegalo prostore za pisarne, skladišče, oblačilnico za duhovščino in stanovanje za hišnika, v stranskem krilu pa bo cvetličnjak s prostori za obdukcije. To poslopje m mrtvašnica ali mrliška veža, saj v njem ne bo dvorane za polaganje mrtvih na oder, v tem je bistvena razlika med tako zvanimi mrliškimi vežami nekaterih velikih mest in našega Vrta umrlih, ki obsega okrog 4 000 m2. Na vrtu za glavnim poslopjem bodo še sezidali okrog 10 kapelic, ki bodo ločene po poteh z živimi mejami med seboj; služile bodo namreč istemu namenu kakor tako zvane mrliške veže. ki so tako odbijajoče zaradi svojih dvoran, kjer je položenih na oder po več mrtvih. Projektant ljubljanskih 2al se je hotel izogniti prav temu: prihraniti ljudem žalostne prizore ki se nudijo v velikih mrtvašnicah. Zato se je odločil za kapelice, da bo v enem prostoru (v kapelici) položeno na oder le po eno truplo in da bodo užaloščenim in že tako živčno pretresenim svojcem prihranjeni vsaj pretresljivi prizori ob odrih drugih mrtvih. Nekateri meščani so se začeli zanimati, ali bi bilo mogoče sezidati kapelice tako. da bi služile hkrati tudi za grobnice, to se pravi, da bi postale spomeniki ljubljanskih družin, ki bi dale denar za zidanje. Tej želji bo mestna občina najbrž ustregla in tako se bo obnovil lep običaj iz preteklega in polpreteklega časa, ko so premožni meščani z'dali cerkve, darovali lepe vsote za umetnostne spomenike ali druge plemenite namene ter tako združili svoja imena z deli stavbarske, kiparske ali slikarske umetnosti. Naj ob tej priliki navedemo le nekoliko imen. ki še vedno žive Čeprav so minila že cela stoletja, odkar so umrli s svojimi lepših ulic v Ljubljani se imenuje po Jakobu Schellenburgu, ki je pred 200 leti s svojo ženo plačal stroške sa zidanje in okrasitev uršulinske cerkve ter samostana. Družina Konrada Ruessensteina je pa pred skoraj 300 leti omogočila zidanje frančiškanske cerkve. Najzanimivejši je primer peka Andreja Revna in njegove žene, ki sta plača Kristusov kip v florijanski cerkvi. Dobrotnikov, ki so na podoben način ovekovečili svoja imena, je ie eela vrsta. Iz novejšega časa pa naj omenimo Josipa Koslerja, ki je s svojo zapuščino omogočil zidanje cerkve na Barju. Kapelice na 2alah bodo različne velikosti. Najmanjše in najpreprostejše bodo veljale okrog 50.000 din. Če bodo meščani lahko kupili odnosno odkupili takšne kapelice, bodo imeli manj stroškov, kakor če bi zidali grobnico na pokopališču. Grobnica namreč sama z zemljiščem velja okrog 20.000 din, mavzolej nad njo pa včasih tudi petkrat toliko. Projektirane so pa tudi dražje kapelice, ki bodo veljale po 80, 100. 120 ali tudi 150 tisoč d'!n. Največja kapela, ki bo stala na vrtu nasproti portala in ki bo s svojo arhitekturo ter mo-numentalnostio učinkovala posebno mogočno, bo pa veljala okrog 500.000 din. S stavbnimi stroški prevzema mestni po-gr?rni zavod težka bremena, a računajo, da bo amortizacija lahka Po najnovejših načrtih nameravajo sezidati na Žalah tudi garažo in poslopje za vse uradne prostore zavoda tako da bodo lahko poslopje na Ambroževem trgu oddajali v najem. V samem središču mesta pa bodo imeli le majhno pisarno za sprejemanje naroČil. Stavbna dela za zidanje kapel na Žalah Še niso oddana in zdaj še ni zaneslj:vo. ali bodo začeli delati že letos. Nova Optra »Bon KIhot« Primožič in Betetto v velikih, efektnih partijah Ljubljana, 15. novembra Jules Massenet, skladatelj štirih oper našega repertoarja, prav posebno priljubljene >Manonc, »VVertherja«, »žonglerja naše Gospe« in 3>Thais«. je prišel v soboto zvečer še s peto svojo opero, z »Donom Ki-hotonis. Kakor prve štiri je tudi peta našla uobro uprizoritev in lepo izvajanje; zmerom so imele 2. Dr. Aljehin je očividno hotel dati borbi čim ostrejši značaj in je kmalu žrtvoval kmeta. Držal se je pri tem že sicer znanega recepta, ki pa ga je še bistveno ojačil. Pozneje je imel dr. Aljehin ponovno pri--ko. da dobi kmeta nazaj, pa se te možnosti ni poslu žil, temveč je raje postopoma ojačeval svojo pozicijo in grozil tudi z napadom Fine pa je dobro pariral ter z zamenjavo dam dosegel končnico V tej ima sicer dr. Aljehin še vedno kmeta manj toda F:ne-ovi kmetje so slabi, tako da ima dr. Aljehin s prekinjeno pozicijo še nekaj izgledov na zmago. Ni pa izključeno, da partija konča remis. — Dr. Euwe stoji v prekinjeni partiji z Reshevs^m tako slabo, da se bo najbrž brez borbe vdal. V kraljevo indijski partiji je dr. Euwe kot beli preveč neprevidno operiral s kmeti v središču. Re-shevskv je belemu izoliral kmeta d4, dobil kmeta m s to premočjo ter znatno pozicijsko prednostjo prišel v končnico. — Partija Flohr : Botvinnik je tudi prekinjena, v poziciji, ki bo dala skoro gotovo remis. V končnici kmetov ima Botvinnik dvojnega kmeta več, Flohr pa boljšo pozicijo. Botvinnik menda ravno še lahko forsira remis. Partija je bila Griinfeldova indijska obramba in je imela dokaj oster tok. Nekaj časa se je zdelo, da bo Flohr dobil. Naknadno je b^la dana remis prekinjena partija Botvinnik : dr. Buwe iz 5. kola. Stanje je po 6. kolu: Fine 4»\ (1), dr. Aljehin in Keres (2), Botvinnik 2«/2 (1), Capablanca in dr. Euwe 2 (1), Flohr (1), Reshevsky V* (S). Danes v torek zvečer, se igra v Amsterdamu 7. kolo turnirja, v katerem se srečajo: Capablanca : dr. Euwe, Reshevskv : Flohr, Botvinnik : dr.'Aljehin, Fine : Keres. S tem bo končana prva polovica turnirja. Jutri se igrajo prekinjene partije. Volitve v zbor ZP Ljubljana, 15. novembra V ponedelfek. dne 14. XI. t. 1. v štev. 256. svojega cenj. lista ste priobčili trditev, da zavarovanke nimajo pasivne volilne pravice za občni zbor Pokojninskega zavoda in da io imajo tudi zavarovanci le, če imajo tudi aktivno in pasivno volilno pravico za narodno skupščino. Vaš informator pa zakona o pokojninskem zavarovanju in statuta Pokojninskega zavoda ne razlaga prav. Zakon zahteva v § 57., 1. odst., izrecno samo, da morajo biti odposlanci (delegatje) za zbor člani zavoda. Pasivno volilno pravico ima torej vsakdo, ki je član, torej zavarovanci in zavarovanke ter njihovi služ-bodajalci brez vsakršne omejitve. Isti paragraf v odst. 5. določa, da imajo volilno pravico vsi člani, ki so bili člani določenega dne, ki pa ne sme biti več nego 2 meseca in ne manj nego 1 mesec pred dnevom volitev. Ta določba pa nikakor ne urejuje le aktivne volilne pravice, marveč določa le dan. po katerem se ravna volilna pravica, in sicer aktivna in pasivna. Isto določa § 25. statuta. Tudi § 26., t. 24 statuta je treba prav razumeti. Ta točka določa, da se »v ostalem« glede volitev zmiselno uporabljajo določila volilnih redov za narodno skupščino. »V ostalem« se pravi pa samo toliko, kolikor ni v prejšnjih določbah že kaj urejeno aH drugače urejeno. Ker je pa v prejšnjih določbah že izrecno povedano, da imajo pasivno volilno pravico vsi. ki so bili določenega dne člani, torej za volitve v zbor zavoda glede pasivne volilne pravice volilni red za narodno skupščino ne prihaja v pošte v. Kaj drugega je pa pri članih upravnega odbora. Le v § 52. zakona in v § °. statuta, ki govorita izključno le o članih upravnega odbora, je določeno, da pasivne volilne pravice nimajo osebe, ki nimajo aktivne in pasivne volilne pravice za narodno skupščino. Le člani upravnega odbora morajo biti moški. 30 let stari in naši državljani. Pri predstoječih volitvah se pa ne bodo volili člani upravnega odbora, marveč le delegati za (občni) zbor, za katere zakonodajalec ni predpisal tako strogih pogojev, ker je bil pač mnenja, da morajo imeti vsi zavarovanci in vse zavarovanke, ki plačujejo zavarovalne premije, vsaj na najširšem zboru interesentov pravico soodločati o gospodarstvu zavoda. Sele ko se bodo pri sedanjih volitvah izvoljeni delegati sestali na (občnem) zboru, bodo izvolili ožjo upravo 12 članov, ki bodo imeli kot upravni odbor dolžnost neposredno voditi gospodarstvo zavoda in za katere zahteva zakon iste kvalifikacije kot za narodne poslance. Zahvaljujem se Vam za priobčitev tega x>jasniia, da med zavarovanci in zavarovankami zavoda ne bo nap.i'n:l- pojmov o njihovih pravicah. Z odličnim spoštovanjem dr. Janko Vrančić, direktor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. (foeCegnica KOLEDAR Danes, Torek, 15. novembra katoličani: Leopold DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sadovi zemlje Kino Union: Snegulčlca in sedem škratov Kino Sloga: Ignac, matineja >Tamarat ob 14.30 Kino Moste: Kralj žena Prirodoslovno društvo: predavanje dr S. Rapeta o opazovanja letalca v zraku ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Razstava slikarja Božidarja Jak ca v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: E>r. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. OUZD v oktobru Ljubljana, 15. novembra OUZD objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v oktobru. Povprečno je bilo zavarovancev 102 839 (v primeri z oktobrom Lanskega leta 2044 reč), od teh moških 66.267 (+ 877), žensk 36372 (+ 1167). Bolnikov je bilo povprečno 2r>63 (— 47). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 25.50 (4- 1.18). Celokupna zavarovana mezda pa 2.622.301.20 (4- 170 tisoč 526.80). Članstvo OUZD Se vedno narašča, vendar pa z neprimerno manjšo intenzivnost jo kakor lani, saj je znašal letos v avgustu letni diferencial 2014, lani 10.907, v septembru letos 1938, lani 10.721, v oktobru pa letos 2044, a lani 10.344. Zadnji letošnji diferencial je nekoliko povoljnejši kakor prejšnja dva meseca, toda vzrok bo v prvi vrsti izredno lepo jesensko vreme. Zdravstveno stanje zavarovancev je letos nekoliko povoljne jše kakor lani. Povprečna dnevna zavarovana mezda še vedno narašča, vendar pa ne tako intenzivno. Njeni letošnji letni diferenciali pojemajo, dočim so lanski naraščali. Naše gledališč-*' DRAMA Začetek ob 20 uri Torek, 15. novembra, zaprlo Sreda. 16. novembra: Labodka. Fi rtk Premierski abonma četrtek. 17. novembra: Car Fjodoi Red Četrtek Petek. 18. novembra: ob 15. uri: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. D jaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol ¥ Premiera StrfndbergOve pravljične Igre »LaJbotfKa« bo v sredo za Premierski abonma. Delo, ki druži v sebi prvine nordijskih mitov in močan baladni nastroj, vsebuje tudi prastare pravljične mo;Ive. ki se družijo v prekrasno celoto, potno poezije. Originalna glasba finskega komponista Jea-na Sibeliusa podčrtava s svojim ilustrativnim značajem nastroj igre. Dejanje pokaže boj med dobrim in zlom in končno zmago resnice, pravice in ljubezni. Delo je primerno tudi za mladino. Sodeloval bo orkester dravske di viz je pod vodstvom višjega vojaškega kapelnika podpolkovnika g. Herzoga. Kes ume s a izdelala garderoberka Habičeva in garderober Novak. OPERA Začetek ob 20 url Torek, 15. novembra: Gejša. Red B Sreda, 16. novembra: Don Kihot. Red Sreda Četrtek, 17. novembra: Poljub. Red A Petek 18. novembra: zaprto Iz Radeč — Občinski Martinov sejem. Včeraj je bil pri nas običajni občinski Martinov sejem, ki je bil izredno dobro obiskan. Prignane je bilo okoli 300 glav živine, ki so jo postavili še na staro živinsko sejmišče poleg Vrankarjeve hiše. Kupljen je L.I prostor za radeškim sreskim sodiščem, ki naj bi služil za novo živinsko in svinjsko sejmišče. Temu so nekateri ugovarjali in napravili celo pritožbo, ki je sedaj še vedno nerešena na banski upravi. Rečeno je bilo, da bo poleg živinskega sejma tudi prašičji, kar je tudi nujno potrebno. Naši kmetovalci morajo namreč hoditi po prašiče še vedno v Sevnico ali v Krško, kar je zamudno. Zato bi bil že čas, da se vprašanje novega živinskega in prašičjega sejma dokončno reši v prid naših živinorejcev. — Martinov sejem je bil kot rečeno zelo dobro obiskan. Kramarji so pripeljali svoje prodajno blago ter ga razstavili sredi trga. Kupčije so bile razmeroma dobre. Trgovci so se le pritoževali, da ni šlo zimsko blago v denar, za k^r pripisujejo krivdo lepemu — vremenu Tudi perutnine je bilo veliko. Pnrire po 35 din, purmani pa od 40 din dalje, kure po 20 din. Iz Marfbsra — Protituberkulozni dinar za z«rrsdbo azila jetičnih bolnikov v Mariboru je dosegel v avgustu kosmato vsoto 446.551 din. Izven stanovanjske akcije so darovali: G. Jakob Emih, administrator Auer-spergovih posestev mesto venca na greb ge Lojzke Girstmajer 100 din, občinski svetniki očine SveČina v spomin na umrlega občinskega svetnika g. Jurija Menhar-ta 160 din. Vsem iskrena hvala. — Uradni dan zborcvce za TOI, ki bi moral biti 16. t. m. v Mar.boru. izostane radi plenarne seje. — Slava 45. pešpolka bo 23. t. m. v spomin na dan, ko je bila razorežena zelena garda. — Afera dr. Teklič-KoslČ končana. Danes je bila končana zanimiva razprava dr. Teklič proti gledališkemu režiserju Milanu Kosiču. Dr. Teklič se je obvezal, da bo do 1. februarja 1939 poravnal pravne stroške Koslčevega zagovornika dr. Pretnarja, Izjavil je na razpravi, da nima ničesar proti Kosiču, da ga ima celo rad in da je treba vso stvar pripisati njegovim zrahljan trn živcem. — Pobrefike novi— Občinska uprava na Pobrežju sporoča, . v občinski pisarni v času uradnih v r.čni napovedi obrasci, Ueba izpoljene vrniti do 30. t. m. Stev. 257 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 16. novembra 19S8 Stran 3 HITITE IS OGLEJTE SI ČIMPREJE VSTOPNICE ZA NAJLEPŠI FILM | VSEH ČASOV prekrasno DISNE1JEVO I umetnino po pravljici bratov G RIMU. — KINO UNION Tel. 22-21 Predstave ob 16.. 19. In 21. url Snegulcico tS SEDEM ŠKRATOV I DNEVNE VESTI — Nov železniški direktor v Ljubljani. Dosedanji direktor železniške direkcije v Ljubljani dr. Fran Bončina je upokojen. Za novega železniškega direktorja je imenovan dosedanja direktorjev pomoćnik ing. Rudolf Kavčič za njegovega pomočnika pa dosedanji načelnik prometno komer-ciaLr-ega oddelka železniške direkcije g. Fran Hojs. ^ — Bodoči razvoj gospodar*Kin stikov z Nemčijo, v zadnji ševilki glasila Zveze industrije železa in kovin >Metalurgije« se potrjujejo infcrmacije angleških listov o tem, da je nemški gospodarski minister dr. Punk formuliral med bivanjem v Beogradu gospodarske predloge Nemčije naši državi v nas!t?dnje štiri točke: 1. Nemčija prevzame polovico naše proizvodnje železne rude. antimona, bakra in magnetita :er polovico pridelka nase pšenice, 2. -Nemčija bo s svojimi stroji podprla uresničenje velikega programa gradnje avtomobilskih cest v Jugoslaviji. 3- Nemčija bo dala Jugoslaviji na razpolago denarna sredstva za izkoriščanje naravnih bogastev in 4. Nemčija bo garantirala stabilnost, strukture cen v Jugoslaviji. — Zborovanja sreskih učiteljskih društev JIT. Sresko učiteljsko društvo JUU Itadovljiea bo zborovalo v soboto 19- t m. ob devetih v osnovni šoli v Radovljici Dnevni red: L Referat Angele Vodetove Naloge današnje žene s posebnim ozirom na učiteljico. 2 Dopisi 3. Poročilo o izredni glavni skupščini 4 Blagajniške poro čilo 5. Pred.ogi Ob osmih pred zborovanjem bo odborova seja Naproša se za čim večjo udeležbo Sresko učiteljsko društvo Slovenska Bistrica se udeleži skupnega učiteljskega zborovanja z ostalimi obmejnimi učiteljskimi društvi v soboto 19 t m v Mariboru ob priliki proslave 201etnice našega jugoslovenskega šolstva Zborovale prične ob 10.30 v unionski dvorani s primernim zgoodvinskim predavanjem o naši državi in razvoju našega šolstva v dvajsetih letih Občni zbor društva bo pozneje Vsi na našo domoljubno in stanovsko manifestacijo! — Sresko učiteljstvo JLTU Škofja Loka sporoča svojemu članstvu, da bo zaradi uradne konference v novembru učiteljsko zborovanje v prvi polovici meseca decembra V vseh administrativnih zadevah se obračajte sedaj na šolskega upravitelja g Jožeta Zupančiča v h Opozarjamo novodošle učitelje, da se vpišejo v stanovsko organizacijo JUU Čim več nas bo. tem krepkejša bo naša organizacija. banovinski cesti 1/21. Maribor—Marenberg —Dravograd—državna meja za progo od km 12.000 do km 16.500. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. decembra pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. — Nov grob. Danes je umrl v Ljubljani upokojeni sprevodnik državnih železnic g. d efan Eržen. Pokojni je bil znan in priljubljen zlasti med železničarji. Pogreb bo v četrtek ob 14. izpred hiše žalosti Poljanska cesta 21. Bori mu lahka zemlja težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb Včera; je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 18, na Visu 17, v Beogradu 13 v Zagrebu Splitu in na Rabu 12 v Mariboru 10.4. v Ljubljani 7.6. v Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 777.4. temperatura je znašala 2.2. _ Zasledovan vlomilec. V hJšo posestnika Ignaca Prasnikarja v Klenku pri Va čah je vlomil oni dan neki France Lav rine, ki je že znan prijatelj tuje lastnine in ki se potepa po zasavskih vaseh L*av rine je odnesel Praznikarju dve obleki, ni* kljast o žepno uro. verižico in nekaj perila v skupsr vrednosti 2000 din. po ta vini je Lavrinc izginil fcn gra orožniki še niso mogu' izslediti. — Nepoškodovan je ostal, čeprav je v«» zfl vlak lezenj. V soboto popoldne je pti sel 10-letni Mato Dumbovič z Lekenika blizu Siska pod vlak na se mu ni nič zgodilo. Deček se je bil najbrž kam zagleda in ni slišal vlaka Strojevodja je deja! si gnale, toda deček se ie tako ustrašil da je ostal nepremično na pr gi Vlak je vo zil precej počasi lokomofva je udarik dečka v hrbet da je padel med tračnice Tako je Šlo čezeni poTee lokomotive vser 7 vagonov, ne da bi se mu bilo kaj zeodilr. — Tečaje za pripravo ua mojstrske Iz pite. Zavod za pospeševanje ^br"a Zborni ce TOI v Ljubljanu priredi za pripravo kandidatov na mojstrski izpit tečaje, kj se bodo vršili nfc Tehniški ^rednj: -ot) v Ljubljanj pozimi ob sobotah od 14 do 18 in ob nedeljah od 8 do 12 -kupno ,=>o ini Pouk se prične v nedeljo 27 t. m., ako bc dovolj prijav V pošte* prihajajo tele stro ke: cementarji kleparji, kolarji. krovci, pečarji in šukaterji Poučevalo se bo skur no za vse stroke geometrijo in račun stvo, oblikoslovje zakonodajo, Knjieovod stvo ločeno po strokah pa strokovno risanje, s'avbarstvo m gradivoznanstvo in , kalkulacija Tečaj b; Jahkr posečaJb tud Danes premiera najveaclojfte burke sezone! Humor, smeh in sala od začetka do konca! Film. kot ga še ni««te videli! po istoimeni francoski opereti Jeana Maus.v V glavni vlogi najboljši francosk komik FERNANDEL, ki prekaša cek češkega >8vejka«. KINO SLOGA, tel. ?7 30 ob 16 19 in 21 ra splošno željo občinstva predvajamo film TAMARA *e danes ob 14.30 nepreklicno zadnjikrat! — 600 vagonov sladkorja letos manj kakor lani. Predelava letošnje sladkorne pese je v glavnem že končana. Zasebne tovarne, ki prodajo skoraj 3 četrtine domače proizvodnje sladkorja, so že zaključile svojo kampanjo. Dve državni tovarni bosta tudi kmalu predelali vso sladkorno peso. Po dosedanjih podatkih je dala letošnja sladkorna pesa 12.3% sladkorja, tako da bo znašal letošnji pridelek sladkorja komaj 7.700 do 7.800 vagonov. Lani smo pridelali 600 vagonov sladkorja več. V kratkem bo sklicana v Beogradu konferenca, na kateri se bo obravnavalo vprašanje znižanja državne trošarine, kajti brez tega se poraba sladkorja pri nas ne more povečati. — Državni dohodki in izdatki. Po uradnih podatkih oddelka državnega računovodstva v finančnem ministrstvu so znašali državni izdatki v septembru 941.1 milijona, po proračunu bi pa morali znašati 1015 mil:jonov, tako da je bilo potrošenih samo 012 73'" proračunske postavke. Državni dohodki so pa znašali v septembru 1076.3 milijona, dočim bi morali znašati po proračunu 1015 milijonov, tako da je znašal presežek 6.04%. V prvem polletju tekočega !eta, torej od 1. aprila do 30. septembra so znašali drž. Izdatki 5,323.7 milijona in so bili za 766.2 milijona manjši, kakor je bilo določeno v proračunu. Državni dohodki so pa znašali 5,948.4 milijona din in so bili za 141.6 milijona nižji kakor je bilo določeno v proračunu. Ce primerjamo vse državne dohodke v prvem polletju z državnimi izdatki, dobimo razliko v znesku 624.7 milijona din. ^ Ljubljanski pravniki v Varaždinu. Varaždin poseti ta mesec večja skupina pravnikov iz Ljubljane. Posetniki si bodo ogledali zanimivosti mesta, kaznilnico v Lepoglavi in grad Trakoščan, priredili pa bodo tudi izlet v Hrvatsko Zagorje. — Opozorilo izvoznikom jabolk. Ker se je dvakrat pripetilo, da so poslali naši izvozniki jabo'ka v bivšo Avstrijo brez fi-lopatološkega potrdila, opozarja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izvoznike, naj v bodoče ne pošiljajo jabolk brez tega potrdila, ki mora biti tiskano na mednarodnem formularju v našem In nemškem jer.iku. Pošiljke brez tega potrdila ne bor1 o smele več čez mejo. — Kongres metalurgije odgođen. V kratkem bi moral biti sklican prvi kongres jugos"ovenske metalurgije. Iz tehničnih razlogov je pa upravni odbor Zveze jugoslovenske industrije železa in kovin sklenil kongres odgoditi, tako da bo sklican prihodnje leto v februarju v Beogradu. — Za higieno MefOno. Poštni minister Vojko cvrkič je bil opozorjen na žalostne razmere, v katerih so naši telefonski aparati v javnih govorilnicah, kavarnah, restavracijah itd. Slušalk se drža nesnaga, tako da se človek kar boji vzeta jih v roke. Po-oni telefonskih slušalk se prenašajo razne nalezljive bolezni, zato proučujejo v poštnem ministrstvu vprašanje dietn-fekcije telefonskih aparatov in to vprašanje bo kmalu ugodno rešeno. Razpisano mesto banovinskega ce- mojstri. Prijave za cecaj z navedbo na-slova je poslati na: Zavod Po Zbornice v Ljubljani najkasneje do 23 novembra t 1.. ki bo prijavnike obvestil, ali so sprejeti ter dal tudi željena pojasnila. — Obupni invalid pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti se je moral zagovarjati brezposelni delavec invalid Ivan Gabor obtožen poskušeneg; dvojnega umora in samomora. 12. avgusta si je hotel Gabor končati življenje ker y bil s svojimi tremi otročički deložiran Hotel je z njimi vred skočit pod vlak na pro gi Beltinci—Murska Sobota, pa jih ]e vla kovodja pravočasno opazil. Gabora je po gnala v obup beda Dobival je 2*?0 lin me sečne podpore. Delati pa ne more ker mi je lani mlatiinica odtrgala roko Njegov? žena je na sezonskem delu v inozemstv. in zasluži komaj tolko. da se sama preživlja. Gabor je bil obsojen na 6 mesecem zapora pogojno na eno leto. — Divjanje razkačenega ljubmea. Ma-hin Mujezinović iz vasi "Dobrnje v Bosni je star šele 16 let pa je že zagreši' težke zločine. Zaljubil se je v hišnico Karo Su-čurt ki živi že 15 let s priležnkom in ima Že 3 nezakonske otroke. Ma rp se je s- fantičem sprla potem sta se pa zopet pobotala. Ker je bila pa v sobote zvečer hladna z njim in ga je dražila, je fant tpobesnel* Potegnil je iz žepa nož in 6k?al z njim svojo ljubico ter njeni dve hčerk:. potem je pa zažgal v MuVni 11 kopic sen?> — Koledar Družbo CM Tudi letbfl je izdala Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani svoj priljubljeni koledar bogate, zanimive vsebine Koledar je bil tiskan v Narodni tiskarni. V članku -r-Naši grobova so počaščeni v lanskem in predlanskem letu umrli dobrotniki in dobro'niče CMD Sledi »pominski članek Ivana Kolarja *Franja Tavčarjeva — častna prvomest-nica CMD«, Članek Nilke Po očnikeve »Ana PcKikrajšek-Harambašica. bivša pred sednica I ženske CM podružnice št. Peter v Ljubljani«, Ivana Tomažiča članek >Dr. Ferdo Lašič«. Ante Begov sprnvn^ki članek >Franček Seršent. prof Ivana Kola rja prispevek ^Družba CM ob 20 letnici Jugoslavije«, dr. Svet07arja Ileš:ča »Kaj je geopolitika«, članek Josipa Turka »Moji spomini na Dragoc, Ivana Voufca »Delovanje CMD v Trstu« in še več zanimivih člankov. V koledarju je tudi bilanca CMD za leto 1937 bi izkaz društvene imovine. Koledar toplo priporočamo. — Večerni tečaji za rokodelske pomočnike. Zavod za pospeševanje obr i Zbornice za TOI v Ljubljani priredi za rokodelske pomočnike zimske tečaje, ki se bodo vršili na Tehniški srednji šoli cd 18.30 i do 20.30 zvečer, pričenši s ponedeljkom ! 28. t. m. Tečaj bo trajal skupno 100 ur. Poučevalo se bo po eno uro na teden ob-| likoslovje, računstvo in geometrija, knji-: govods'vo in zakonodaja. Za primer, da se prijavi iz ene stroke večje število pomočnikov, se more za te s Toke predavati Iz stavbarstva in kalkulacije po eno uro tedensko. Prijaviti se je do 23. t. m. s točnim naslovom gori imenovanemu zavodu, ki bo obvestil priiavljence o sprejemu in dal na željo podrobnejša pojasnila. — Tečaji za miHUfce pOmočnlKe. Zavod aa pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi zimske tečaj« za mizarske pomočnika na Tehniški srednji aoU v Ljubljani. Poučevalo se bo strokovno risanje ob nedeljah od 8. do 12. (4. ure), med tednom v večernih urah od 18.90 do 30.80 pa sevbarstvo (1 uro), tehnologija (1 uro) kalkulacija (1 uro), geometrija in računstvo (1 uro), oblikoslovje (2 url), zakonodaja (1 uro) in knjigovodstvo (1 uro). Pričetek v nedeljo 27. novembra ti Pismene prijav« a točnim naslovom j« treba poslati zavodu do 28. novembra ti. O sprejemu bodo obveščeni pri javi jend pismeno ter dobe na željo pri aavodu podrobne jia pojasnila. Iz Lfn^fanc —lj Predavanje SPD bo v soboto 19. t. m. ob 18. v Frančiškanski dvorani, vhod iz Frančiškanske ulice. Švicarski konzulat v Zagrebu je dal SPD na razpolago štiri ozkotračne filme o izobrazbi gorskih vodnikov, o nastanku Alp in o plezalni tehniki na ledenikih Navedeni filmi bodo spremljani sočasno s primerno razlago, ki jo oskrbe naši znani planinci gg dr Mrak in ing France Avčin Prireditev j« namenjena izobrazbi gorskih vodnikov SPD ki imajo navedega dne svoj zbor vodnikov v prostorih SPD Vstopnice so ie na razpolago Člani SPD imajo popust pri vstopnini, ako se izkažejo z člansko izkaznico Planinci, kupite pravočasno vstopnice za navedeno prireditev in sicer med uradnimi irami v društvenih prostorih SPD na Meksandrovi cesti. —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi cenjene obiskovalce gledalskih predstav, ki zasedajo parterne se- ieze, da oddajajo klobuke v garderobo in iih v interesu svojih soobiskovalcev ne ob-irže na glavi. To prosi, ker so prišle to- 'adevn<' na upravo ponovne pritožbe —lj Ljublian*ka sadjarska In vrtnarja ;:> Pomen u vrtnarstva za meščana« Vstop prost, člani n gostje vabljeni —lj Vlom v gosiilno. V gosrilno Angele Pintar na gmartinski cesti je vdrl oni dan ponoči nekdo, ki »o mu bile razmere najbrž dooro znane V gostimi je pretaknil vse predale omai m odnesel 200 din. igralne karte samokres *:er maio asnjao denarnico, v kateri je bilo 5 nemških mark — lj Tatvine. V Delav-kem domu je tat odnesel iz s:be France a Pečarja novo ura budilko, vredno 250 din Danes ponoči je bilo vlomljeno v krojaško delavnico Franca Pertota na Celovški cesti 28. Vlomilec je namewval odnesti nekaj narejene obleke in pa blago, pa so ga zasačili in Se pravočasno prepodili. — S kolesa Brišite Vrenjakove. stanujoče na Cesti 29 >ktobra je iat odnesel 150 din vredno dinama svetilko Ts otako je bila ukradena dinamo svetilka tudi s kolesa Erjavca Ludvika, ki ga je pustil v veži Tehniške -»rednje šole. —lj Dva ponesrečenca. 71 letni mestni revež Janez Ma ičič, starujoc v Krakovski ulici, je včeraj pregloboko pog-edal v kozarec in pad-e? po stopnicah znane kleti Konzumnega društva na Kongresnem trgu. Prebil si je lobanjo. Na kirurški oddelek so včeraj prepeljali reševalci tudi 31 letnega pečarja. Franca Bukovca, zaposlenega pri Battelinovem rtarbenem podjetju Na cesti blizu Megša ga jp podrl neznan avomobilist in je dobil Bukovec hude poškodbe po životu in po rokah. —lj Tatvina v*na in malinoven. Iz neke kleti v Tavčarjevi ulici so pred dnevi odnesu tatovi nad 30 steklenic malino v ca. več steklenic fruškogorskega bisera in nekaj steklenic likena. Oškodovanca je tatvino takoj prijavila, v nedeljo so orožniki na Rudniku zalomili dva prodajalca ukradene pijače Prijeli so ju in ju izreči- l- sodišču —lj l "rađeno deško kolo. Z dvorišča niše št 14 v I^evs ikovi ulici je bilo v nedeljo odpeHano 700 din vredno deško kolo b-ez znamke in evidenčne Številke last z^botehnikove^a sinčka A Kosa. —lj ZIMSKO PERILO — KARNIćNIR — N EROTIČNIH. Sadovi Ne uđite in oglejte si mojstrski vele film KINO MATICA 21-24 ob 16., 19- In 21. url O samomoru Franca Babnika Uvel ]e kot poštenjak, umrl pa kakor umirajo trpini, ki lih je družba pahnila v pogubo Ljubljana, 15. novembra. Pred tednom, 8. t m je šel v prostovoljno smrt kamnoseški pomočnik Franc Bab-nik iz Zg. Šiške. Skočil je pod vlak. Prepeljali so močno ranjenega v bolnico, kjer pa je kmalu umrl. Javnost je napačno inforrriirana o smrti nesrečnega delavca in nekateri ga skušajo celo blatiti, zdaj, ko mislijo, da ga ne bo nihče več branil, zato je treba povedal, kaj ga je pongalo v smrt Vzrok samomora nikakor ni nesrečna ljubezen, kakor časopisje navadno rado poroča o samomorilcih Iz trte je tudi izvita trditev da se je Babnik preveč zanimal za politiko In da je prepogoste obiskoval Delavsko zbornico kjer le baje leglo nekakšne politike, kakor nekateri hočejo vedeti Ker torej natolcevalci ne znajo poiskati globljega vzroka samomora nesrečnega Babnika. naj ga poiščemo mi Babnik ni bil član nobene politične stranke in se tudi ni pretirano zanimal za politiko saj je imel dovolj drugih skrbi, namreč zanimati se ie moral predvsem, kako se bo preživel V resnici pa ie bil član sokolskega društva kakor tudi da se je udejstvoval v Delavskem glasbenem društvu ki šteje za svojp člane tudi pripadnike JRZ V delavske- zbornico zadnje čase sploh ni zahajal Ni bil zapravljive* in če je porabil odpravnino io ie pač lahko porabil sai ie bil dolge nezaposlen Zadnja leta ie bil celo večkrat brez dela kakor zaposlen Ko je pa bil zaposlen ni dobil svoii kvalifikaciji primerne zaposlitve L 1936 ie bil zaposlen pri mestni občini Zaposlen ie bil pa le začasno Pri kamnoseških podjetjih ni mogel dobiti dela ker je bil zapisan na črni listi Letos je bil nekaj časa zaposlen pri nekem kamnoseškem podjetju na Notranj-i skem Čeprav je bil marliiv ni spreten de-j lavec. so mu službo odpovedali prvih 14 ! dni Začel se ga je lotevati obup, nezaposle-j nosti se ie bal ker je že tolike trpel za-! radi nje Prejšnje čase so mu pa še neko-I liko pomagal' sorodniki Zdaj se ni mogel j več zanašati na njihovo pomoč Sorodniki : so ga prejšnje čase na govarjali nai polo- j ži izpit za kamnoseškega mojstra Toda. ! kako bi naj upal da bo položil izpit, ko ni mogel dobiti dela pri nobenem Ijub-\ ljanskem kamnoseškem podjetju! Razen i tega tudi ni imel denarja za izpitne stro-' ške i Obupal je nad življenjem ter -=vojo bo- ni mogel koristiti, na tuje stroške in kot berač Pa nI hotel več živeli Ali je še t/reba iskati vzrok samomora? Nesrečni Babnik je sklenil svoje zemeljske račune in nihče nima pravice blatiti ga po njegovi tragični smrti živel je kot poštenjak, umrl je pa kot umirajo trpini, ki jih je družba pahnila v pogubo — na svojo škodo, saj bi lahko še mnego korl-s1 il splošnosti, ko bi mu kdo ponudil skor-jico kruha. Kdor zdaj blati trpina, ki je dotrpel, je podoben hijeni in blato pada nanj nazaj. Iz Škofje Loke — Dva izleta. V petek popoldne so odpotovale iz Škofje Loke Koiašice. Njihova pot je bila na Visoko, kjer so se poklonile na grobu svoje glavne predsednice dvorne dame ge Franje Tavčarjeve, škofjeloške odposlanke so položile na grob cvetja in zelenja in se oddo'žile spominu blage pokojnice. — V soboto je priredila meščanska šola poučen izlet preko Poljanske doline in Logatca na Rakek. Vrnila se je mladina preko Ljubljane. — Z nožem v vrat. V nedeljo je motovilil po Sv. Duhu opekar Polde. Polde je družinski oče in sam bog zna, kako je naneso. da je dobil nekje nekaj udarcev. Dokaj slabe volje je prišel pod noč domov. Posegel je po nožu in si ga zasadil v vrat kakih 8 cm globoko. Iz velike rane je pričel hudo krvaveti in težko bi bilo kaj z nepremišljenim Poldetom, da ni pri-hitel v Virmaše Škofjeloški zdravnik dr. Kocijančič, ki je Poldetu rano obvezal. Polde je zdaj izven nevarnosti. — Denar ji je Izginil. Vanda Jercogova, učiteljica v Skofji Loki, je ob svojo denarnico. Oni dan je imela opravke v mestu, predno pa je stopila domov, je hotela kupiti še meso v eni naših mesnic. Stopila je v mesnico in položila paket in denarnico na pult. Medtem je prišla mimo mesnice njena prijateljica ga Ljuba Lendov-škova. Jercogova se je v mesnici hitro poslovna in odšla domov. Kmalu Je opazila, da nima denarnice. Povprašala je takoj po njej v mesnici, toda denar ruca je bila že izginila. Gospa je priila ob 298 din in nekatere drobnarije. — Težko je z razgrajači. Razgrajačev se boje gostilničarji in mirni gostje. V nedeljo so imeli enega, nekega Lovrenca, v gostilni na Sutni. Vino je zmešalo Lovrencu pamet, pa se je spravil nad Sipe, gostilniško peč in steklenino. Nekaj časa so njegove burke prenaša1!, potem pa so po- dočnostjo Odločil se je. da umre Nikomur | stavili razgrajača na cesto f Neutolažljiva naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da ml je umrl danes zjutraj ob 7. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, moj dragi soprog, gospod sfeSan Eržen sprevodnik drž. železnic v pokoju Pogreb bo v četrtek 17. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiSe žalosti, Poljanska cesta št. 21, k Sv. Križu. Ljubljana, los angele s, kranj, dne 15. novembra 1938. Žalujoče rodbinei IVANKA ERŽEN roj. FELDSTEEV, soproga — GAŠPER ERŽEN, brat — FRANC FELDSTEIN, svak — ter rodbine ERŽEN, KAŠTELI C in BAL V\č — nečaki in nečakinje. LI OGLASI tJese ia 50 par. davek posebej i-TeKllci izjave oeseda Din L.—. daven posebej. ža pismene odgovore glede tnalih oglasov ie treba priložit] znamko. - Popustov za male oglase ne priznamo. Ne premoči ji ve Hubertu se trenčkote in vse vrste dežnn. plaščev. oblek, perila t L d. oajboijši nakup pri P R E S H E R, Ljubljana. Sv Petra cesta 14 starja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru službeno __. _ mesto banovinskega cestarja in sicer na . Darujte ZO »ZVOIICROV« SMOG OBJAVA Ministrstvo za kmetijstvo v 3eogradu je s svojo odločbo z dne 29 oktobra 1938 št. 10.108 — V/J4 na podlagi člena 1. in 2 Uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez br. 81.070—V od 23. 11. 1934 in čl. 1., 17., 19., 31. odst. 2 m 6.. 24. in 35. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od dne 23. 11. 1934 II br. 41.032—K od 23. 11. 1934 dovolilo podpisani posojilnici: 1. Odlog plačil za dobo 6 let začenši od 29. oktobra 1938; 2. Obrestna mera za stare vloge in tekoče račune letno 2% bruto, računajoč od 5. januarja 1934: 3. Odobrilo sanacijo zadrugi v smislu čl. 31. odst. 2. in 6. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. 11. 1934 in odredilo, da se to izvrši na sledeči način: Izguba zadruge v iznosu din 3,782 844.17 se pokrije tako, da se odpiše 40% starih terjatev zavodovih upnikov ln prepise na r>specialni rezervni fonde. 4. Finančne olajšave iz čl. 15. odst. 1. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Okrajna posojilnica v Ormožu, reg. zadr. z neom. zav. dne 14. novembra 1938 2660 j ENO JUGOGCAHKA SVPET&ANAM Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 mesece, oddelKi od &7 do 8. In od ^8. do 9 ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisnica! 2645 Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 4 Dtn MLAD FANT s krasnim posestvom želi znanja z gospodično, ki ima primerno doto, zaradi ženitbe. Vdove brez otrok niso izključene. Naslov v upravi. 2655 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda11 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s SLUŽBE Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din POSTREZNICO iščem za takoj. Zaposlitev od 1. do 4. ure popoldne. Slaščičarna Petrlček, Aleksandrova. 2654 POSTREZN1CO od sedmih zjutraj do petih popoldne, najrajši iz Šiške, čisto in pošteno, iščem za takoj. Oglasiti se je v Verovskovi ulici 54, pritličje (nasproti nove šišenske cerkve). 2659 ZAHVALA Za mnogobrojna izražena sožalja, poklonjene krasne vence in šopke ter številno spremstvo ob zadnji poti naše predrage mame, gospe Marije Drenik izrekamo globoko zahvalo. ŽALUJOČI OSTAJU Stran 4 Pred smrtjo je povedal, da je sam kriv Tr£N>vec Miha Pangerc z Bleda je Ml dragi* oproščen glede obtožbe za krivdo smrti Ivana Tavčarja Ljubljana, 15. novembra Trgovec Miha Pangerc z Rečice-Bleda se je moral pred. sodiščem zagovarjati, kakor smo že poročali, zaradi tragične Smrti posestnika Ivana Tavčarja z Rečice. Pangerc je bil na okrajnem sodišču najprvo oproščen, nakar je apelacija dovolila nov proces, da se ugo.ovi, ali je trgovec Pangerc po pomoti natočil octovo esenco Tavčarju v kozarec namenu žganja. Tavčar je namreč zaužil čašo esence v trgovini Mihe Pangerca in je nekaj dni nato v bolnici umrl. Začele so se širiti izmišljene in zlobne govorice, da je Tavčar Pangerčeva žrtev, ker mu je Pangerc nalil v kozarec po pomotj esenco namestu žganja, ljudje so pa tudi govorili, da se je Tavčar sam zastrupil. Prva razprava proti Pangercu pred sodnikom poedincem Jožetom Kokaljem v Ljubljani je bila preložena Sodišče je sklenilo za*dlšati še nekatere priče. Pred dnevi se j« razprava nadaljevala. Priče so izjavil*?, da je bil pokojni Tavčar vdan pijači. V Pan.^erčevi trgovini s; ie dostikrat kar sam natočil žganje. Odkar mu je umrla mati. je bil Tavčar nemiren in je se več pil. Neki natakarici je dal ob neki priliki rožni venec in ji rekel, naj moli zanj. Priča I. Pofoljukar je izpovedal, da mu je Pangerc pravil takoj po dogodku, da je dal Tavčarju po nesreči esenco namestu žganja. Pangerc je ugovarjal in rekel, da nikoli ni kaj takega rekel Pokljukarju. Župni urad je poslal sodišču p;?mo, v katerem je sporočil, da je bil pokojni Tavčar cerkveni ključar in veren čiovek *er dober družinski oče. V moralnem pogledu iriu ni bilo kaj očitati. Izvedenec je izpovedal, da je mogoče duh esence z vonjem ugotoviti v razdalji kakih 5 cm od nosa. V običajni daljavi pri točenju pijače iz steklenice v kozarec ni mogel Pangerc in seveda tudj ne pokojni Tavčar razločiti esence od žganja. Okoli 20 g zaužite octove esence že lahkcu I , povzroči smrt. Državni tožilec Fran Sever je dokazoval, da je Pangerc kriv, čeTuii sj je pokojni Tavčar sam nalil v kozarec esenco namestu žganja, kajti po predpisih mora imeti gostilničar ali trgovec, ki prodaja strupene droge, vidno označene steklenice, da lahko vsak takoj opazi, kje je tekočina, ki je lahko nevarna za človeško življenje. Zastopnik zasebne udeleženke Tavčarjeve vdove dr. Fettich je zahteval odškodnino za stroške z zdravnikom in pogrebom. Ostale stroške bo zasebna udeleženka zahtevala s civilno pravdo. . Branilec obtoženega Pangerca dr. Aleš Stanovnik je poudaril, da je že apelacija ugotovila, da more biti Pangerc le tedaj kriv, če se izkaže, da je sam nalil Tavčarju esence namestu žganja. Nekateri m-dici nikakor ne morejo biti odločilni za krivdo, ker ima Pangerc dokaze, da je nedolžen. Najvažnejša je pač izjava pokojnega Tavčarja samega tisti dan pred smrtjo, ko je izjavil Zdravku Soknou: Jam sam sem kriv, Boga se bojte! Nekaj dni pred smrtjo je pa Tavčar izjavil Novako> vi: Jaz sam sem kriv, Pangerc ni kriv! ze ti dve izjavi zadostujeta kot dokaz za ob-toženčevo nedolžnost. So pa še druge okolnosti, po katerih je sklepati, da al je pokojni Tavčar nalil sam sirupa v kozaree. Ali je to storil po pomoti, ki ga jo stala življenje, ali si je hotel sam končati Htijenje, to je vprašanje, na katerega ae me* re nihče odgovoriti z vso gotovostjo. Ko je pokojni Tavčar prišel v Panger-čevo trgovino, je zahteval kozarec žgi nja. Pangerc mu je nalil v kozarec žganje in je odšel takoj v svojo pisarno poleg trgovine. Sele četrt ure kasneje je Tavčar zastokal, čisto neverjetno je, da bi Tavčar čakal četrt ure, preden je Izpil kozarec, katerega je napolnil Pangerc. Saj je Tavčar prišel v trgovino ves nestrpen. Ker je zadnje čase precej pil. ni imel navade, da bi po trpel vpričo nalite pijače kar četrt ure. temveč je v dušku vedno izpraznil kozarec, brž ko ga je imel pred seboj polnega. Po vseh teh okornostih, ki so dokazane po Številnih pričah, je nujno sklepati, da je Tavčar izpil najprvo kozarec žganja, katerega mu je natočil Pangerc. med tem pa. ko sta se Pangerc in njegov pomočnik za četrt uire odstranila iz trrgr)vine, si je Tavčar sam nalil še kozarec esence in ga izpil. Octova esenca tudi ni strup, katerega bi trgovec ne smel prodajati in tudi ni predpisov za označbo re tekočine na steklenici. Esenco predajajo trgovci kakor petrolej, ali bencin, ki je tudi lahko strup, ako ga kdo zaužije v zadostni količini. Pangerc ni bil dolžan na kakšen poseben način označiti steklenice z esenco, zase pa je imel itak označeno, da jo je ločil od steklenice z žganjem. Ker je bil Tavčar vinjen, ko je prišel v trgovino, je bilo kaj lahko mogoče, da je zamenjal esenco z žganjem, ko si je sam natočil pijačo. Sodnik je izrekel sodbo, da je obtožene-sa trgovca Miha Pangerca po § 280 k. p. oprostiti, ker Pangerčev zagovor, da ni natočil Tavčarju esence, ni bil ovržen. Sodišče se je na podlagi pričevanj in dokaznega gradiva prepričalo, da obstoja možnost, da si je pokojni Tavčar sam natočil esence namestu žganja. Zasebna udeleženka Tavčarjeva vdova je bila zavrnjena glede odškodninskih zahtevkov na pot civilne pravde. Meddruštveni odbor v Kranju Ustanovljen je bil v sredo in namen mu bo organizirati prireditve večjega obsega Kranj, 14. novembra Potreba meddruštvenega. skupnega delovanja se je že večkrat pokazala kot nujna za aranžma večjih splošnih prireditev in kadarkoli je bila organizirana kakšna prireditev na meddruštveni podlagi s sodelovanjem Čim večjega števila društev, se je vedno dobro obnesla. Naj omenimo samo narodno-obrambne, protituberkuloz-ne in matineje JS. Morda je bilo sem pa tja nekoliko težav in trenja, toda tako organizirane prireditve, ki zadevajo vso javnost po svojem značaju in pomenu, so vedno zelo dobro uspele. Seveda je bilo tako meddruštveno sodelovanje doslej vedno organizirano samo ad hoc. od slučaja do slučaja, trajna vez med društvi pa je manjkala. Zato so člani Ju-goslov. akademskega kluba, ki vodijo Ljudsko univerzo in Studijsko knjižnico, dali pobudo za trajno sodelovanje raznih društev. Različne prireditve, proslave itd. skupne vsem društvom, dobe tako splošen pomen. Zato so akademiki v sredo zvečer sklicali v gimnaziji sestanek vseh kulturnih, humanitarnih In patriotičnih društev. Sestanka so se udeležili tile zastopniki društev: za SPD g. Roje, za NO in čitalnico g. dr. Sajevic, za JS g. dr. Be-žek. za JAD gg. Cvar in Ekar, za JB ligo g. Colner, za Jč ligo g. dr. Dolar, za Kolo JS ga Holzhackerjeva, za Slogo g. Mar-tinuzzi, nekaj društev se je pa opravičilo. Sestanek je otvoril akademik g. Ekar, nato pa je akademik g. Cvar prebral referat, v katerem so akademiki podali nekaj I smernic za skupno delo. Namen meddru- štvenega odbora je prirejanje prireditev večjega obsega: razstave, predstave itd. Odbor se bo sestajal k sejam vsak mesec, po potrebi tudi večkrat. Imeti mora stalen stik s širokimi sloji ljudstva, ki nimajo prilike izobraževati se Zato mora odbor skrbeti za cenena predavanja, tečaje itd. Prav tako pa mora odbor zlasti poleg kulturnega opravljati tudi narodno od-rambno delo. V debato so posegli razni govorniki, ki so se večinoma strinjali s smernicami in programom bodočega dela. kot ga je zamislilo JAD. Zastopniki društev so priznali, da bi sicer to delo morala opravljati že doslej vsa društva, pa tega niso storila. Pričakujejo, da bo odslej delo lažje, ker bo več moči na raz-pofrigo, pa tudi materialna podpora bo večja. Program Ljudske univerze bo tudi vnesen v program novega odbora. Meddruštveni odbor naj predstavlja torej nekak vrh vseh sodelujočih društev in resu-me kulturnega in narodno obrambnega dela. Hvalevredno je tudi to, da so vsa društva obljubila tudi materialno podporo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ravnatelj g. dr. Dolar, tajniške posle bo opravljalo JAD, blagajnik je g. Martinuzzi, odborniki pa so avtomatično delegati sodelujočih društev O bodočem podrobnem delu se na sestanku ni razpravljalo, ker bo to določil odbor na svoji seji. Prav je, da se je ustanovil tak odbor, ki naj kolikor mogoče koncentrira in izkristalizira kulturno delo, poudarjamo pa, naj ne bo samo društvo na papirju, marveč naj z delom dokaže upravičenost in potrebo svojega obstoja. Ogrlico cesarice Elizabete iščejo Na otoku Krfu išče neka grška družba z dovoljenjem grške vlade nekdaj alovečo biserno ogrlico ccparloo Elizabete, ki je po ceearičini smrti niso naalL Cesarica je imela v ogrlici 40 krastah biserov, nanizanih lepo po vrati po velikosti in barvi Vrednost ogrlice je znašala več milijonov v predvojni valuti. To je bila EUzabetina priljubljena ogrlica. Toda cesarica jo je nosila samo v svojem >puJčavni§kem< bivališču, kjer si Jo dala zgraditi po lastnem okusu gradič »Acmleion«. Ko je bi .a cesarica 1. 1898 v ženevi umorjena, je prodal cesar Franc Jožef ta gradič cesarju Viljemu II. Vzdrževanje gradiča se je zdelo skopemu cesarju \yre-drago še ko je bila cesarica živa. Biserno ogrlico, o kateri je bilo znano, da je cesarica nikoli ni vzela s Krfa, je dal iskati, toda zaman. Sedanji iskalci se opirajo na to, da so iskali biserno ogrlico samo v gradu in v parku, da so pa pozabili na obalo. Cesarica naj bi pa bila dragoceno ogrlico skrila vprav na obali v vlažnem pesku misleč, da bo to povečalo lesk biserov. Toda to je bila zmota, kajti če bi bila hotela imeti bolj blesteče bisere v svoji ogrlici, bi jo morala spraviti v pesek, namočen v morski vodi. ne v kovina-sti šatulji, temveč prosto. Za skrivališče je baje vedel njen spovednik, ki pa je umrl pred tragedijo v ženevi. Elizabeta je vzela svojo tajno v grob. Iskalci so dali prekopati širok pas obale in pomagali jim bodo tudi potapljači. Fred Astair sudetskega porekla? Iz Holly\vooda jc prišla v Pariz vest, da slavnemu plesalcu Frcdu Astairu. partnerju dražestne Ginger-Rogcrsove v Kaliforniji zdaj ne pravijo drugače kakor Fred Su-dct. Ali je Fred Astair res sudetskega po» rekla? Vse kaže. da je res. Ista vest pravi, da se priic v resnici Friedrich Austerlitz in da je sin trgovca Austerlitza. ki se je pred 40 leti izselil iz severne Češke v Kalifornijo. Astairov oče ie iskal v Ameriki srečo in našel jo jc v osebi Astairove matere Ane Geilusove, s katero se je oženil. Zanimivo je. da je bila tudi Geilusova doma iz severne Češke, tako da je sudetsko poreklo Freda Astaira s tem dvakrat potrjeno. Astairovo poreklo je prišlo na dan šele nedavno, ko so ameriški listi poročali, da je Nemčija zasegla vso neobdelano zemljo v zasedenih sudetskih krajih- Fredu Astairu je pa ded zapustil tam neobdelano zemljišče, ki ga je tako izgubil. Ko je to zvedel, se je baje tako razjezil, da ni hotel nastopit^ v novem filmu v nemški verziji. Izreki Človek se nikoli ne čudi temu, da ne zna tega. kar zna drugi, pač pa strmi nad neznanjem drugega, ki ne zna tega. kar zna on. Saša veličina ni v tem. da nikoli ne pademo, temveč v tem. da se vedno dvignemo, kadarkoli pademo. Najkoristnejša med vsemi umetnostmi je metnost biti korisfen. Modrost pomeni vedeti, kaj je treba delati, spretnost, kakor delati to. a poštenost pomeni delati to. Svoboda je nekaj, kar si mora vedno znova priboriti \-sako pokolenje. Zelo težko je razumeti, zakaj raziskoval a še vedno hodijo na ekspedicije odkrivat nove dežele, ko imamo toliko skrbi z zna nimi. Stara devica je ženska, ki zna vse potreb ne odgovore, pa žal n/SJo// ni bila vprašana. Zgodovina nas uči. da se ljudje nikoli niso iz zgodovine ničesar naučili. Zločin zaljubljenega ameriškega kiparja Kipar Robert Irvin obtožen umora svoje ljubice, njene matere in njunega podnajemnika V New Vorku se je pričela oni dan obravnava v zadevi trojnega umora. Najpomembnejša postava izmed treh žrtev je bila Veronika Gedeonova, najlepša model-ka New yorka. Veronika prav za prav ni bila modelka v svetu umetnikov. Bila je izredno lepa in svojo lepoto je znala dobro vnovčiti. Vsa Amerika jo je poznala po neštetih reklamnih lepakih. Njeni snežno beli zobje so bili reklama za zobno pasto, tovarne kreme za obraz in druga kozmetična sredstva so visoko cenile njeno polt, a njene krasne nožice so bde na reklamnih plakatih velike tovarne nogavic. Veronika je živela s svojo materjo v trisobnem stanovanju v višjem nadstropju velike stanovanjske hiše v 52. ulici. Stara Je bila sele 23 let, pa je bila že ločena. V tem je posnemala svojo mater. Lani na velikonočno nedeljo je potrkal njen bivši mož na vrata njenega stanovanja. Ko mu ni nihče odprl, je vlomil in odkril tako krvavo tragedijo. Veronika Gedeonova je ležala zadavljena na postelji v spalnici, pod posteljo je pa ležala njena mati, tudi zadavljena. V stranski sobi, ki jo je Gedeonova nekaj mesecev oddajala v pod-najem, je nadel Gedeon podnajemnika Franka Burnesa, strahovito obdelanega z nožem. V stanovanju so našli moški klobuk in rokavice, o katerih je policija dognala, da so last znanega kiparja Roberta Irvina. Ko so razen tega še ugotovili, da je morilec posnel Veroniki Gedeonovi posmrtno masko in jo odnesel s seboj, ni bilo skoraj nobenega dvoma več, da je morilec kipar sam. Robert Irvin je imel z Veroniko ljubavno razmerje in po umoru je brez sle- du izginil Iz svojega stanovanja. Ko so stanovanje skrbno preiskali, so končno našli tudi morilno orodje — kiparski skalpel. čez nekaj dni je bil Inda are tiran. Na policiji je izpovedal, da se je seznanil z Veroniko po posredovanju njene starejše sestre Ethele, ki mu je bila model za njegovo umetnino »Žena in kača«. Predno je pa izdelal kip, se je zaljubil v Ethel in bil je ves obupan, ko mu je povedala, da je zaročena in da se bo Kmalu omožila z nekim Kundnerjem. h kateremu se je potem z njo preselil tudi njen oče. To je bilo ob koncu leta 1931. V začetku leta 1932 se je seznanil Irvin z Veroniko, od katere je prvotno hotel, da bd losredovala med njim in svojo sestro. Ko se mu to ni posrečilo, se je hlinil, kakor da je našel v Veroniki nadomestilo. Obenem je pa imel ljubavno razmerje tudi z njeno materjo. Med preiskavo je večkrat izrecno izjavil, da mu ni bilo niti do hčere, niti do matere, temveč da se je hotel samo maščevati Ethel in zato je imel z obema ljubavno razmerje. Frank Burnes je padel kot žrtev slučajno, ker se je Irvin šele po umoru hčere in matere zavedel, da bi utegnil biti podnajemnik, ki ga je videl v stanovanju, neprijetna priča. Zato jo vdrl v njegovo sobo in ga zabodeL Iz tega umora izhaja, tako trdi državni tožilec, da je bil zločin storjen po treznem preudarku. Zato je porota najprej obravnavala umor Franka Burnesa, Za izid te obravnave se ameriška javnost zelo zanima. Avtomobil hitrejši od krogle Večkrat se omenja kot zanimivost, da sliši poslušalec pred svojim radijskim aparatom koncert prej, predno ga slišijo v zadnjih vrstah koncertne dvorane sedeči ljudje, čeprav gre samo za neznaten odlomek sekunde. Električni val, ki prenaša radijski program, je namreč mnogo hitrejši od zvoka. Tudi letalstvo se je razvilo že tako daleč, da lahko praktično govorimo o tem, da bo hitrost letal kmalu večja od hitrosti zvoka, ki znaša 333 m v sekundi. Kapitan Eyston, ki se mu je letos posrečilo doseči z avtomobilom hitrost 357 milj na uro (585 km), pravi: Kapitan Evston »Prihodnje leto, ko bom poskusil doseči nov svetovni rekord v avtomobilski hitrosti, hočem napraviti poseben poskus. Dve sekundi po mojem startu bo za mojim avtomobilom ustreljeno s samokresom in po točnem računu me krogla ne bo dosegla. Na svojih zadnjih vožnjah sem dosegel hitrost 175 m v sekundi, kolikor znaša hitrost krogle manjšega kalibra, dočim znaša hitrost krogle iz večjega samokresa okrog 235 m v sekundi. Jasno je torej, da krogla iz samokresa mojega avtomobila ne bo dohitela.« Kapitan Evstcn trdno veruje, da je mogoče z avtomobilom doseči hitrost letala. Hirost našega časa — čeprav gre samo za prizadevanje doseči rekorde — skuša prekositi hitrost zvoka in izstreljene krogle. Hitrost v praktičnem, vsakdanjem prometu je mnogo manjša; pa tudi ta skrajna borba za hitrost je zanimiva in gotovo se bo praktično obnesla tudi v prometu. Iz Celja —c Ucenoiraoje bikov. Ker je epidemija slinavke in parkljevke v celjskem »rezu ponehala., bo na podlagi zakona o pospeševanju živinoreja eedaj redno licenciran je bikov po sledečem redu: v ponedeljek 21. t. m ob 9. v Št. Juriju Ob juž. žel., ob 13. v Slivnici pri Celju ln ob 16-na Teharju, v torek 22. t m. ob 9. v Vojniku in ob 14. v Žalcu, v sredo 23. t m pa ob 8. na Grobljl, ob 11. v St. Juriju ob Taboru, Ob 14. na Vranskem in ob 16. v Braslovčah. Licenciran je bo na Groblji pred gostilno Kač. v vseh ostalih krajih pa na sejmišču, —c Nesreča ne počfoa. V petek je padel 27 letni Karel Kregar, obratovodja v zdravilišču Rogaški Slatini po stopnicah in sd zlomil levo roko v pod laktu. Ko se je peljala 17 letna Juhjana Kopačinova, hčerka posest niče iz Med loga pri Celju, v soboto s kolesom po Krekovi cesti v Celju, je zadel v njo neznan kolesar. Kopačinova je padla in al zlotmila levo roko v zapestju. V nedeljo se je ponesrečil 10 letni posestnikov sin Stanko Kitek iz Vitanja. Njegov mlajši bratec ga je po nesreči zadel s koso in mu prerezal desno stopalo. Ko je Sel 66 letni preužfkar Franc Petrin e Sp. Pobrežja pri Rečici ob Savinji v nedeljo v cerkev, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski brlnlcl —e V celj®*! bolnici je umrla v soboto 58 letna zasebni ca Alojzija Zajčeva iz Celja, v nedeljo pa 42 letna posest niča Viktorija Medvedova s Huma ob So tli. —c Proslava 1. decembra v Olju. Sno-čd je bil v sejni dvorani mestnega poglavarstva zelo dobro obiskan sestanek, ki ©o se ga udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, veroizpovedi, šol, korpo racij ln društev. Na sestanku je bil odobren spored proslav praznika ze-dinjenja. Na predvečer narodnega praznika bo sokolska akademija. Dne 1. decembra ob 9.30 se prične pred mestnim poglavarstvom svečana proslava. Najprej bo zaigrala godba koračnico in državno himno, nato bo govor, po govoru pa bo godba zopet zaigrala koračnico. Ob 10.30 bo v mesni telovadnici in v telovadnici v So-kolskem domu v Gaberju sokolska proslava 1. decembra z zaobljubo novega članstva. Zvečer bo baklada, po bakladi pa slavnosten koncert. —c Podaljšek prekinjene prvenstvene tekme SK Olimp : SK Celje bo odigran v nedeljo 20- t. m. popoldne na Olimpo-vem igrišču v Gaberju, Ker je bila tekirna prekinjena v 28. minuti, bo podaljšek trajal samo 18 minut. Tekma je bila prekinjena ob stanju 2:0 za Celje. p. w. II zelenem peklu Zadnjič sta se objela oče in sin, potem je pa sin vstopil v letalo. Sedel je na mesto radio telegraf ista in gledal, kako Goodlev preizkuša motor. Trije motorji letala so peli svojo jekleno pesem. Mladenič je gledal skozi okence in videl je, kako" jemlje njegov oče iz starterjevih rok belo zastavico in gre pred letalo. Zadnji zamah z roko in bela zastavica v roki je omahnila ... Težko letalo je zdrselo po letališču, obrnilo se je proti vetru in se dvignilo. V velikem loku je obletelo letališče in krenilo proti jugu . . • Mladi Gray je zrl skozi okence na stranski motor. J z izpušne cevke so švigali zelenkasti plameni vročih plinov... Žalost se je naselila v mladeničevi duši. Čutil je, kako mu teko solze iz oči in se ustavljajo na klobučevini letalskih naočnikov. PUSTOLOVŠČINAM NAPROTI Duhomorna. neskončna pot. Tako si Gray začetka svoje pustolovščine ni zamišljal. V začetku ga je veselilo slediti po zemljevidu krajem in iskati na njem mesta. Kmalu se je pa tega naveličal. Če bi ga ne bilo sram vpričo Good-leya, bi bil najraje priznal, da hoče na najbližjem letališču izstopiti iz letala in se odpeljati naprej z vlakom odnosno parnikom. — Čudim se, kako morejo ljudje potovati z letalom, — je dejal tretjega večera, ko se je pripravljal k počitku. ^ — Fant, če bi te slišal tako oče, bi te najbrž ne bil posebno vesel, — je zamrmral Goodley. Tako se je vlekla pot enolično polnih šest dni. Od jutra do večera v zraku, potem pa letališče, kjer so že čakali mehaniki tvrdke Gray Motors in neugnani novinarji. .. Vedno ista vprašanja in vedno isti odgovori. — Da, veselim se na pustolovščino, polkovnik Morris je sijajen itd itd. do odvratnosti. Vedel je že vnaprej, da ga bo na prihodnjem letališču naprosil eden izmed teh dečkov, oboroženih z velikimi fotoaparati, naj stopi z Goodleyem pred letalo, potem pa k vratcam letala in da izidejo te slike čez nekaj ur v listih pod naslovom: »J. E. Gray starta na pot za pustolovščino ...« Vedno enaka doživetja brez vsake izpremembe! Brezbrižno je gledal mladi Grav. kako se letalo počasi bliža Riu. kako se nagiblje in polagoma spušča na letališče. Zopet isto! Bil je vesel, da se bo lahko izpre-hodil po letališču in se zopet naspal za jutrišnji dan, za zadnjo etapo poti. Torej iz letala se mu ni hotelo, ker je zopet videl, kako hite proti letalu reporterji in mehaniki. Samo Goodley se je znal otresti nadležnih vsiljivcev. Zamrmral je nekaj na vsako vprašanje in če ga je še kdo kaj vprašal, je zagodrnjal kratko: Saj sem vam že povedal. Goodley je ostal povsod pri letalu in sam je nadziral delo mehanikov. Tam. kjer tvornica G M ni imela svojega lastnega hangarja in svojih ljudi, je celo spal v letalu. — Fant, tebi se morda zdi to pretirana previdnost, meni pa ne. Na svetu sem videl že toliko lumparij, da bi me nič ne presenetilo. Nikar ne misli, da nam konkurenca tvojega očeta v svojih pisarnah drži figo in želi vso srečo. Videl sem nekoč film z avtomobilskih dirk, kjer sta si dve tvrd-ki na vso moč nagajali. Ali misliš, da v letalstvu ni tako? Le pomisli, kako lepo bi bilo to za nje, če bi padla nekje na tla še pred Chacom. To bi bile novine polne zasmehljivih opazk in konkurenca bi se smejala ... Mladenič si je mislil svoje, ni si pa upal Good-leyu ugovarjati. Zato ga je pustil pri njegovem letalu, sam je pa stopil k novinarjem. Pri tem je hvalil boga, da se pišejo novine s toliko naglico, da se reporterji niso mogli dolgo muditi na letališču. V četrt ure jim je Gray povedal vse, kar je mogel spraviti iz sebe in med tem je bil najmanj dvajsetkrat fotografiran. Reporterji so se bili že poslovili od njega in mladenič se- je počasi majal proti hangarjem. Dohitel ga je mehanik. Mladenič je malomarno odzdravil, potem se pa ni več zmenil zanj. Tem predrznejše se mu je zdelo, da se mu je mehanik tebi nič meni nič pridružil in navezal z njim pogovor ... — Kaj nimate nobenega drugega dela, kakor da se pogovarjate z menoj? — je zavrnil njegovo vprašanje, mišljeno gotovo dobro. — Zaenkrat ne, — je odgovoril mehanik. Gray se je presenečeno ozrl na moža, govorečega tako ostro z mladeničem, ki so mu vsi izkazovali spo^ štovanje. — Ne smete videti v meni mehanika, mladi gospod. Prihajam od Pinkertonov. Mladi Gray se je presenečeno ozrl nanj. Poznal je Pinkertone, kakor jih je poznal vsak Američan. Največja detektivska pisarna sveta, ki prekaša po organizaciji tudi policije modernih držav. Toda kaj naj bi pomenilo to preoblačenje? — Glej, glej, kaj sem izdal, — se je zasmejal mladi mož. — Vi niti ne veste, da je nam vaš oče naročil stražiti letalo? Stari Goodley, ki je videl svojega mladega prijatelja pogovoru z mehanikom, je takoj prihitel. — vseh letališčih sem znal utajiti, da naju stražijo, samo v tem vražjem Riu je prišlo to na dan, — je godrnjal Goodlev. — Ali je kaj novega? — se je obrnil na Pinker-tonovega moža. — Nič, gospod. Tu sem že štirinai^ dni S^šal sem samo, da se pripravlja nekaj na vas ' v Buenos Airesu. Imeli ste srečo, da ž>i.e vzeii v Wew Orleansu bencin iz plombiranih sodov. Se danes bi vas lahko iskale ladje nekje v morju. Urejuje Josip Zupančič — ta. >Narodno tiskarno« Fran Jena — Za upravo ta inseratm del Usta Oton Christof — Vsi v LJubljani